NO. 137 Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 20, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER So Sovjeti vedeli za polet letala RB-47! Novi grobovi Frank Knez V torek popoldne je umrl v ------ St. Alexis bolnišnici 76 let stari Ameriške in britanske oblasti Frank Knez z 1193 E. 60 St., preiskujejo, če niso morda rojen v Moravčah na Gorenj- Sovjeti potom vohunstva i/vedeli za polet RB-47 v bližini meje ZSSR. LONDON, ameriške in Vel. Brit. angleške Člani protivo- skem, kjer zapušča sestro Marijo in od koder je prišel pred 53 leti. Zaposlen je bil pri Nat’1. Screw Mfg. Co., dokler ni pred 11 leti stopil v pokoj. Bil je član hunske isluzbe preiskujejo, če ni društva Lunder Adamič št. 28 morda kateri izmed moštva le- ^'NPJ in Društva svetega Ime-tala RB-47 na večerji v angleški na Pr^ ^v- Vidu. Bil je samec in gostilni, ki so se jo udeležili tu- zapušča tukaj samo sestrično di nekateri drugi, med njimi dve Mrs. Johanne Klopčič. Pogreb "‘ženi letalcev,” izdal cilja in na- ho v soboto zjutraj ob 9:30 iz mena poleta. Letalci so se zbrali v slikoviti gostilni ‘-Elephant and Castle” v J nato na pokopališče Kalvarijo. Bamipton-m-the-Bushe na obali j Truplo bo položeno na mrtvaški Temze. Lastnik gostilne trdi, da oder jutri zvečer ob šestih. Sodnim polom hočejo vreči vse versko iz učnih sporedov šol! ŠTEV. LIX - VOL. LIX Guverner Mississippija napovedal tretjo listo Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, so bili letalci skrajno previdni in ftiso niti omenili kakega poleta, ho so se dan pred sestrelitvijo l&tala RB-47 na Barentsovim Borjem zbrali v njegovih prostorih na zabavo. Napovedali s0 gostilničarju, da se bodo oglasili znova pri njem 2- julija, ko “bodo opravili delo.” Od šestih sta dva padla v roke Sovjetom, ostali štirje pa so mrtvi. Sovjetski vohuni vedeli o poletu ? Člani protivohunske službe ZDA in Vel. Britanije bi radi dognali, če ni vest o namerava-nem polo tu RB-47 prišla do ušes sovjetskih vohunov, ki jih v Vel. piC3lullvl „„ • 11 aniii orez dvoma ne manjka, /teden pi vi parlament po zadnji o so jo ti sporočili v Moskvo, ,Se predno je bilo letalo na poti. Združene države dolže Sovjetsko zvezo, da je omenjeno le-taio RB-47 sestrelila nad viso-h*m morjem in jo posvarile pred besnimi” posledicami, če se kaj takega zgodi znova. Vprašanje Pi ide danes na dnevni red raz-Prave Varnostnega sveta Zdru-zenih narodov. Razorožitvena konferenca še vedno zaseda v Ženevi ŽENEVA, Šv. — Komunistič-ae delegacije so sicer zapustile onfereneo 27. junija in s tem Razbile razorožitvena pogajanja, ^°da konference še ni konec. De-gacije svobodnega sveta (angleška,, ameriška, francoska, ka- nadska in laška) še zmeraj za-S0dajo in se posvetujejo, kakšen Predlog za razorožitev naj napravijo na jesenskem zasedanju Združenih narodov. Na sejah še niso prišli do no-Kriih kompromisnih predlogov, imcija namreč zahteva, naj se v razorožitev vključijo tudi vo-Jaška letala in rakete, za kar A-I^rika in Anglija nista navdušene. Francija želi tudi, da bi Vsaka država zmanjšala zaloge svojeg, John Ižanc V ponedeljek je umrl na svojem domu na 6428 No. Ridge Rd., Madison, Ohio, 81 let stari, dalj časa bolni John Izanec, ki je do pred 7 leti živel v Eucli-du. Zapustil je ženo Jennie, hčeri Mrs. John Bolz in Mrs. Joseph MciConsky, sina Wil-liama, pet vnukov in brata Louisa. Pogreb bo jutri iz Potti pogreb, zavoda v Fairport v cerkev Brezmadežnega spočetja v Madison ob desetih, nato na pokopališče. Naser sklical parlament KAIRO, Egipt. — V egiptovski prestolici bo začel zborovati ta revoluciji ki je bila pred 7 leti. V njem so utelešene ideje, ki jih ima Naser o parlamentarni demokraciji. Novi parlament šteje 600 poslamcčv, 400 jih je iz Egipta, 200 iz Sirije. Izvoljeni so sicer po volivnih možeh, v resnici pa imenovani od Naserja, zato imajo pa samo posvetovalno pravico. Visi poslanci so seveda člani Narodne unije, ki pa noče biti nobena stranka, ampak samo splošno narodno gibanje, ki je “zajelo ves narod.” Narodna unija je imela pretekli teden svojo konvencijo. Na njej je sklenila nič manj kot 502 resolucij; JACKSON, Miss. — Guv. Ross Barnett je priporočil, naj se držaja Mississippi upre demokratski stranki in predloži last- . . . na kandidata za predsednika in protestantskega m enega pc>dpredsednlka) kot so storile južne države pri volitvah leta 1948. j Barnet,tt je dejal časnikarjem, da je že prilično na jasnem glede tretje liste, ker da ne verjame, da bi Mississippi mogel preiti na republikansko stran. da bo državni Starši treh judovskih, enega otroka brez verskega prepričanja zahtevajo od sodišča v Miami, naj prepove vsako mešanje verskih stvari v učni spored javnih šol. i MIAMI, Fla. — Pred sodiščem v Miami je nastopilo pet staršev, • Napovedal je, trije judovske vere, eni prote- konvenciji demokratske stranke stantske in eni brez verskega predložil samostojno Lato za prepričanja z zahevo, naj prepo- predsednika in podpredsednika, ve vsako vpletanje verskih mo- ker je v Los Angelesu sprejeti mentov v učni spored, ker da je to v nasprotju z ustavo države Floride o svobodi vere in v nasproti z ustavo Združenih držav o ločitvi vere in države. Tožite-Iji nastopajo proti šolskemu odboru okraj.* Dade> ki dovoljuje petje verskih pesmi, branje sv.1 Jiyv pisma in molitev Očenaša v šoli J JO(||J(0 l/, dVOUStč)! Zagovornik šolskega odibora je J ______™ vprašal tožitelje, čemu niso nji- . . . ...v . hovi otroci ali oni sami v njiho- Sovjetsko vrhovno sodisce je volivni program demokratske stranke popolnoma nesprejemljiv in nezdružljiv z obliko vlade in razmer na Jugu. ----o—---- Powers bo prišel pred vem imenu prosili za izključitev cd takih delov sporeda, ki jim ni po volji. Njihov zastopnik je izjavil, da oi bili na ta način njihovi otroci v neprijetnem položaju v odnosih do drugih šolar- 'letalec Francis Gary Powers, ki je bil sestreljen 1. maja.nad Sverdlovskcim v Sovjetski zvezi v znanem letalu U-2, je pozvan objavilo, da se bo razprava proti ameriškemu letalcu Pow'ersu začela 17. avgusta. Rrazprava bo javna. MOSKVA, ZSSR, — Ameriški jev. Do vrhovnega zveznega sodišča Tožite!ji in toženi napoveduje- Pfed Vrhovno sovjetsko sodišče jo, da bodo gnali pravdo do Vr- ,17 avgusta, da -se zagovarja za-hovnega zveznega sodišča, da en- 'racii obtožbe vohunjenja. Raz-krat za vselej rešijo spor, ki se prava bo v smislu objave javna. je ponovno pojavil v raznih predelih dežele. Sedijo, da bo razprava v Moskvi, kjer je sedež Vrhovnega so- Zdi se, fla tožitelji iz določila d^ča. Sovjetija jo bo gotovp o ločitvi cerkve in države v zve- 'skušal do skrajne meje uporabi- j zni ustavi sklepajo, naj bi javne R v propagandne namene proti1 oblasti nikjer ne kazale nobene- Združenim državam. | ga verskega prepričanja. To je Powers bo sojen po sovjetskih ' seveda v popolnem nasprotju z zakonih, kr določajo, da morajo duhom ustave in dosedanjimi j biti vsi vohuni sojeni od vojnih navadami v deželi. V Združe- sedišč. Vsi važnejši prestopki nih državah je v vera v javnosti pridejo pred vojaški senat Vr-spoštovana, sama izjava o neod- hovnega sodišča. Za vohunjenja visnesti Združenih držav se skli- so določene kazni od 7 do 15 let cuje na Boga in od njega člove- 'ztpora ali smrt. ku dane pravice. Ustava določa dejansko le, ‘MEDSEBOJNA "SVARILA" AMERIKE IN S0VJETIJE Sovjetski predstavnik v Varnostnem svetu Združe-nih narodov je svaril Združene države “Ne dotikajte se Kube! Zastopnik Združenih držav je odgovoril: “Ne dotikajte se nas . . . Ne skušajte širiti komunističnega imperializma!” — Vprašanje Kube je prepuščeno v reševanje Organizaciji ameriških držav. NARODI, n. Y. — Včeraj je Varnostni svet Združenih narodov nadaljeval debato o sporu med Kubo in Združenimi državami. Glavna debata se je vršila med zastopnikoma Združenih držav in Sovjetije, ki sta “svarila drug drugega pred posegom na Kubo. Varnostni svet je z 9 proti nič glasovom sprejel ekvadorsko-argentinsko re-solueijo, ki prepušča reševanje spora Organizaciji ameri- med zSa ^ublr ^ ^blajo odnosov Glasovanja v Varnostnem' * i • • stolmcr pnpravlieni ob sodeln-svetu sta se vzdržala predstav-!vane, 7rir. . . d , • o • r, |vanJu Združenih držav, nika Poljske m Sovjetije. Za- S,op„,k Kube je jejav,,. da se T^jo^^jj, republikancev ne bo političen cirkus! OHIICAGO, 111. — Tako trdijo voditelji republikanske stranke, ki sestavljajo dnevni red za konvencijo. Napovedali so zelo odločne korake. Govorov bo veliko manj in bodo kratki, trajali bodo kvečjemu 10-15 minut. Še celo uvodna beseda k platformi bo smela trajati samo pol ure. Demonstracije bodo smele trajati samo 10-15 minut. Časnikarji, radijski in televizijski poročevalci se ne bodo smeli svobodno gibati v dvorani za časa govorov. Odpadla bo tudi tradi-cijonalna parada slonov iz bližnjega cirkusa. * Kot se vidi, bi vodstvo konvencije dalo celi prireditvi značaj resnosti. Ali se bo namera posrečila, bomo šele videli. Vse-kako pa gornji program podpiše že naprej na milijone gledalcev televizije. Želimo jim, da ne bi bili razočarani. tako za novi parlament ne bo naj nima nobena veroizpoved, no 1 vor ostalo dosti dela. Med resolucijami je par zanimivosti. Neka resolucija zahteva takojšnjo “sveto” vojno proti Izraelu, kako naj se vojna vodi, pa ne pove. Neka druga resolucija obeta poročenim ženam več samostojnosti proti njihovim — možem, kako, pa tudi ne pove. Predsednik Stranke je seveda Naser, v parlamentu pa ni primerne časti zanj, zato tam nima nobenega uradnega položaja. -------------o----- V Rimu pričakujejo še ta teden novo začasno vlado s Fanfanijem na čelu RIM, Italija. — Pogajanja za da a^orns^eSa orožja, seve- novo začasno vlado so dejansko j, pod Primerno kontrolo. Tudi končana. Vodil jo bo bivši mi-ra.ta Podlog se Anglija in Arne- j nistrski predsednik Fanfani. V c‘ka ne moreta ogreti. Delega- (kabinetu bodo pa zastopane vse 01Je pa upajo, da bodo do nove-.struje v kršeansko-demokratični £a zasedanja ZN že našle zado-v°ljive rešitve za vsa sporna vPraŠanja. stranki. Ker bo v novi vladi sedela cela vrsta bivših ministrskih predsednikov, je to najboljši znak, da bo res začasna. V zunanji politiki bo ostala na se- Ameriško poslaništvo v Mos-kv je ponovno zahtevalo razgo-s Powersom, vendar so bile bana vera --vakeiga posebnega pri- te zahteve odbite, pač pa je sam vili-giranega položaja, da so vse Nikita Hruščev obljubil Power-enake in da vse lahko svobodno sov emu očetu, da mu bo poma-delujejo. gal do sestanka s sinem, če pride v Moškvo. Oče je prvotno nameraval potovati tja, nato pa se je premislil. Macmillan želi od nas več podmornic, manj oporišč LONDON, Ang. — Angleška Polaris razstavljena na - Shaker Square! CLEVELAND, O. _ Znana raketa Polaris, s katero bodo v kratkem opremljene naše atomske podmornice, bo od četrtka do nedelje razstavljena na Sha- vlada je izjavila v parlamentu, ker Square. Razstava je pod po- da bi rada imela nekaj sprememb kroviteljstvom obrambnega taj- v dogovorih z Ameriko o skupni ništva, NASA in Clevelandske obrambi. Hrbtenica dosedanje trgovinske zbornice. skupne obrambe so letališča in Poleg Polaris bodo razstavlja- oporišča, ki jih rabijo naše letalne tudi rakete Bomarc, Rascal "ke Bile. in Ajax, dalje Pionir V. in X-1B Razumljivo je, da jih ima Mos. letalo z brzino večjo od zvoka, .kva posebno na piki in da bi jih ------o----- Skušala uničiti prvi dan nove svetovne vojne. Zato Anglija želi zmanjšati vojaški pomen letališč in qporišč in dobiti od A-meriikc več atomskih podmornic in “Polaris” raket. Z veseljem bi seveda pozdra- Kuba uklanja večini, da pa bo svoj spor z ZDA prinesla zopet pred Varnostni svet, če se ji bo to zdelo potrebno. Dejal je tudi, da bi mu bilo ljubše, če bi Varnostni svet obsodil postopek ZDA proti Kubi. Sovjetsko “svarilo” Sovjetski zastopnik Arkadij Sobolev je omenil izjavo Nikite IVuščeva, da bo sovjetska vojaška moč na razpolago za obrambo Kube, če bi bila ta napadena, pa pojasnjeval, da to ni nobena grožnja Združenim državam z raketami, ^mpak samo opozorilo: “Ne dotikajte se Kube. Pustite Kubo samo. Ne grozite Kubi s svojo močjo. Druge dežele imajo tudi veliko moči!” Ameriški odgovor Zastopnik ZDA Henry Cabot Lodge je odgovoril: “Niti mi niti člani Organizacije ameriških držav se ne bojimo teh groženj, in te nas ne bodo zadrževale pred izpolnitvijo obveznosti dogovora o pre-prečenju ustvaritve vlade, ki bi bila pod gospbdstvom mednarodnega komunizma. Vse, kar pravimo, je enostavno tole: Ne dotikajte se nas; ne dotikajte se onih, s katerimi smo mi povezani; ne skušajte širiti komunističnega imperializma. To je zelo enostavno in mora vsakdo razumeti!” Sobolev je dejal, da se države Latinske Amerike bore za neodvisnost proti gospod stvu ameriških monopolov in gospodarskih imperialistov. Odgovoril mu je zastopnik Ekvadorja, ki je ta mesec tudi predsednik Varnostnega sveta. Ekvadorec je zanikal trditev Soboleva, da bi bila zgodovina Latinske Amerike “eno samo odprto vmešavanje Združenih držav”. Izjavil je, da je načelo nevmešavanja del pravega mesa in krvi Latinske Amerike, zato “more vsaka dežela, sosednja ali daljna, daljna še prav Iz Clevelanda in okolice Rojenice— l Mr., in Mrs. James Nousek na 1675 Oakmount Rd., So. Euclid se je rodila druga hčerkica. S tem sta postala Mr. in Mrs. James Nousek Sr. s 17621 Sche-nely Ave. četrtič stari oče in [stara mati. Čestitamo! Razprodaja— Jutri ob devetih dopoldne se prične v Brofmanovi trgovini na 6806 St. Clair Ave. velika razprodaja. Več v oglasu! Še vedno odprt— 1 Mary A. Svetek pogreb, zavoda sporoča, da je še vedno od-( prt, čeprav grade v njegovi ne-(posredni bližini novo avtove-lecesto. Zadušnica— I Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Josepha Modic ob drugi obletnici smrti. Demokratski senatorji mislijo na novega voditelja Obe stranki se vneto pripravljata na avgustovsko zasedanje Kongresa WASHINGTON, D. C. — Demokratska stranka je izdelala že cel “delovni program” za novo kongresno zasedanje. Spravila bo na dnevni red zakonske predloge o zdravstvu, starostnem zavarovanju za bolezen, o farmarjih, šolstvu, minimalni mezdi itd. V svojih predlogih bo zelo radikalna. Ako predsednik ne bi hotel podpisovati njenih zakonov, bo predsednikov veto izrabljala v volivnem boju. Republikanci hočejo pokazati, da so še zmeraj zelo živahni in odločni. Hočejo priti na dan s svojimi načrti o narodni obrambi, stavbenem gibanju, pobijanju brezposelnosti. Poleg tega silijo Eisenhowerja, naj bolj odločno odgovarja na razne demago-ške napade tovariša Hruščeva in naj administracija v svojih zvezah z gospodarsko zaostalimi dr-posebej, če hoče svoje prijatelj- žavami polaga več povdarka na stvo uporabiti za dajanje nasve- socialno plat našega podpiranja tov, kaj in kako naj delhmo, [ in ne samo na obrambno in gos- Gastro in Peron iščeta stike za skupen nastop HAVANA, Kuba. — Demokratska vlada a r g e n tinskega ministrskega predsednika Fron-dizija je trn v peti tako Castru v Havani kot Peronu, ki živi v izgnanstvu v Madridu. Po načelu, da je nasprotnik mojega nasprotnika lahko tudi moj zaveznik, iščeta oba diktatorja, levičarski Castro in desničarski Peron, stike, kako bi organizirala skupen nastop proti sedanji argentinski vladi. Na tako sodelovanje menda najbolj sili levo krilo peronov-skih delavskih unij, ki že dolgo tesno sodeluje tudi z argentinskimi komunisti. Castro nima sicer lastnih pristašev v Argen-tiniji, toda vladni opoziciji bi lahko koristil z organizacijo nemirov in državljanske vojne. Za celo stvarjo tiči znani ar-, gentinski revolucijonar Guevara, ki sedaj vedri in oblači v J Castrovi okolici kot gospodarski diktator. Nekateri celo sumijo, da se že pripravlja za nov delo-. krog, kadar mu ga bo zmanjka-, lo dela na Kubi. Dogovor o bra-, tovščini med pristaši Castra 'n . Perona mora biti že skoraj pod j streho, kajti drugače ne bi Castrov radio tako hudo napadal Frondizija in hvalil — Perona! Pečini °ma sončno in milo. Naj WASHINGTON, D. C. — Se-Vremensk danj.i Iiinvi,'i zafvezr,ištva z zapad-' danji voditelj demokratskih se- mmi državami in bo radi tega natorjev je Johnson, ki kandidi- vila tudi vsakoldejo, da seleda-proti vsaki nevtralnosti. V no- ra za podpredsednika. Ako bo nja oporišča za rakete preneso preroK tranji politiki bo stopila komu- izvoljen, bodo morali demokrat- na železniške vagone in težke ski senatorji izvoliti novega klu- kamijone, ki jih ruske rakete ne bovega predsednika. bi mogle tako hitro izslediti in Vse kalže, da ho izvoljen se- uničiti, danji klubov podpredsednik Pogajanja so se menda za ku-Mansfield, ki se je ves čas zelo lišami že začela, kajti naša ad-dobro razumel s Johnsonom. Se- ministracija pravi, da misli, ki veda mora še preje biti Johnson I prihajajo v tem pogledu iz Lon-izvoljen za podpredsednika. doma, niso ravno napačne. pravi: nistom na prste; novi policijski minister bo namreč Mario Scel-ba, ki ima že dosti skušnje, kako je treba krotiti tovariše. Novo vlado bodo podpirale stranke, ki so na sredini: £!!a», i j ih liberalne struje. vzbuditi samo nevoljo in zavrnitev”. Castro napada Cerkev HAVANA, Kuba. — Predsednik vlade Fidel Castro se je dvignil z bolniške postelje in preko televizije napadel katoliške duhovnike s fašisti. Pozval je “dobre kristjane”, naj izženejo iz svojih cerkva one, ki hočejo te spremeniti v trdnjave proti njegovi revoluciji. Zatrjeval je, da sta bili protikomunistični manifestaciji v podarsko. Vsi so »e rešili VALDOSTA, Ga. — Ko je odpovedal motor na vojaškem C-47 letalu, je pilot odletel nad močvirni predel severozahodno od mesta, krožil tam, da jg ostalih 6 oseb, ki so bile v letalu, odskočilo, nato je vrgel iz njega svoj kovček in odskočil še sam. Pilot, maj. Joe C. Price, je pristal na tleh blizu svojega kov-čkač ga pobral in odšel domov, kjer je vzel novo kapo ter se šel nedeljo in v ponedeljek v pre- javiti na letališče Moody. Zadnje vesti L E O POLDSVILLE, Kongo. — Kongoška vlada je umaknila svojo zahtevo po takojšnjem umiku Belgijcev iz dežele, ko so ti obljubili, da se bodo do sobote umaknili iz prestolnice, kamor je že prišlo večje število vojaštva Z d r uženih narodov. To vojaštvo se pripravlja tudi na zasedbo pristanišča Matadi, ki je še v oblasti upornega domačega vojaštva. LONDON, Vel. Brit. — Predsednik angleške vlade Macmillan je v posebni noti zavrnil sovjetske trditve, da bi 1. julija sestreljeno ameriško letalo RB-47, ki je odletelo z angleškega letališča, vohunilo nad Sovjetijo. V osebnem pismu pa je Hruščeva posvaril, da bo njegovo nebrzdano govorjenje privedlo svet v vojno, če ga skoro ne bo končal. CLEVELAND, O. — Mestni svet je sklenil, da bo volivcem predložil preložitev primarnih volitev za mestne tirade od maj« na oktober. /SHERISKA DOMOVINA, JULY 20, 1960 Ameriška Pomovima ■A- Vt I liorvil _____ .enftsn. «117 St Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland I, Ohia National and International Circulation Publlahed daily except Saturdays, Sundaya, Holidays and let week in Jnly Publisher: Vidor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i ga Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meaece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES i United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 137 Wed., July 20, 1960 Po demokratski konvenciji II. ■ . * delegate in jih skušali prepričati, ima Kennedy sigurno ve- nost> v kateri bo Slovan prost in čino, naj arena manifestira, kolikor hoče. svoboden vseh tujih navlak in Tak razvoj v poteku konvencije bi seveda narekoval te- j vseh vplivov vseh raznih tujih meljito spremembo v dosedanjem tradicionalnem dnevnem izmov, predvsem komunizma, redu konvencij. Nepotrebni so vsi govori, nepotreben je Tudi tega zla se bo otresel, ka-celo glavni govor, potrebna bi bila samo stvarnejša debata ^or se je otresel že mnogih zlov o platformi in skrajšani volivni postopek, kajti prešli smo v v svoji preteklosti. Na novo bo dobo, ko bo vsak delegat prišel na konvencijo z že izbranim kandidatom in njegovim pomočnikom. Čemu uganjati cirkus cel teden, ako se da opraviti vse delo v par dneh ? Ugled naše dežele bi od tega imel samo korist. BESEDA IZ NARODA zaživel, po slovensko bo dihal in živel, pošten in pravičen bo do vseh in s temi vrlinami bo prispeval skupni slovanski družini močan steber, na kateri bo stala stavba bodočega slovanstva.” Nick je debelo bulil v Jureta, to, kako bo in kakšna bo bodoč- !k° ie ta zaključil s zgorajšnimi nost naše stare domovine v teh povdarki o slovanstvu in njego- razmerah sedanjega in bodoče-1k0^0®1109^' Tudi jaz sem ga ga časa. Nick je po svoje slikal nekaj debel° gledf '"J m“1 ^ f . . . , . . J . CP nrppa.nialp misli: Ta človek Letošnja demokratska konvencija je pomedla tudi s par drugimi častitljivimi tradicijami, ki so veljale v ameriški politiki dolga desetletja kot nedotakljive. Lokalnih političnih poglavarjev, znanih ,pod imenom bossi, ni več. Na konvenciji smo videli samo par ostankov, ki se niso mogli uveljaviti. Taki poglavarji so bili navadno obenem tuli aktivni politiki, na primer senatorji, kongres- niki, največ pa guvernerji in župani velikih mest. Na le- so-,e redki Nick | edo. težnji konvenciji ni moge noben boss več s s,gurnost,o reci, o fantoval tam da ima svojo delegacijo ah vsaj del delegacije verno v svojih rokah. To se je videlo lepo pri glasovanjih za predsednika in podpredsednika. Kennedyeva volivna .organizacija je seveda letala tudi okoli tistih politikov, ki jih je smatrala, da bi lahko igrali vloge bossov, pri čemur seveda ni zanemarjala tudi direktnih zvez z delegati. Tako je hotela imeti dva železa v ognju. Mnogo bossov, posebno v vrstah mlajših demokratskih politikov, ni dorastlo temu položaju. Guverner New Jerseya R. Meyner in guverner Kalifornije Brown se nista mogla zanesti na svoje delegacije. Cincala sta sem in tja in obvisela med dvema stoloma. Ko sta se končno odločila za Kennedya, sta iz njegove pisarne zvedela, da ima senator že dosti delegatov na svoji strani in da sta sicer dobrodošla, toda ne več neobhodno potrebna senatorjeva pristaša. , Še bolj ga je polomil senator Humphrey. Pod vplivom nepričakovane manifestacije za Stevensona se je priključil Stevensonovi skupini, ko je bilo že vsem jasno, da bo zmagal Kennedy. Sicer pa Stevensonu niso dosti pomagali govori tako odličnih demokratov, kot sta senator McCarthy iz Minnesote in Mrs. Eleanor Roosevelt. Spodletela je tudi volivna taktika guvernerju Dockingu iz države Kansas; tudi on ni mogel obladati svoje delegacije. Doba političnih bossov je torej pri kraju. To pa še ne pomeni, da zakulisna politika ne igra nobene vloge več. Igra jo, pa še ze,lo veliko. Samo igravci so tam čisto drugi. Niso več voditeji delegacij, senatorji, kongresniki, župani in guvernerji, ampak politične in napol politične organizacije. Tako sta na primer imeli veliko besedo za kulisami dve organizaciji; AFL-CIO unije in NAACP organizacija za obrambo civilnih pravic. Obe organizaciji sta uporno nasprotovali kandidaturi senatorja Johnsona za podpredsedniško mesto. Zato so se zakulisna pogajanja za podpredsedniškega kandidata tako zavlekla. Končno je Kennedyeva volivna organizacija igrala tudi za kulisami svojo vlogo. Resnične in prividne bosse je krotila z namigavanji, da so se delegatje že tako ali tako obvezali za Kennedyevo kandidaturo, naj poreko bossi, kar hočejo. V precej slučajih je bilo to tudi res, strah pa je zlezel v kosti vsem bossom od kraja, kar je namreč bossov še ostalo pri življenju. Kdor je gledal potek volitev za podpredsednika na televiziji, je mogel videti posledico teh političnih sprememb na konvenciji. Zelo veliko politikov, ki bi po vseh pravilih morali biti bossi za kulisami, se je vrtilo v areni Kolizeja in skušalo dognati, kaj njihove delegacije mislijo. Značilna je bila v tem pogledu izjava kalifornijskega guvernerja. Ko so ga časnikarji vprašali, ali njegovo stališče osvaja tudi njei-gova delegacija, je hitro pripomnil, da govori samo za sebe. Zakulisna pogajanja so se torej vršila v zelo širokem obsegu, toda udeleženci so bili drugi: ne več čisti politiki, au.pak pred vsem zastopnik velikih volivnih skupin, kot delavskih unij, črnskih organizacij itd. Na konvenciji so prišli do nove veljave sestanki posameznih državnih delegacij. Vršili so sc tudi na prejšnjih konvencijah, toda bili so pogosto samo formalnega pomena. Bossi so hoteli vliti delegatom vero, da res nekaj pomenijo njihove besede; delegatje so govorili, toda bossi so odrejali smer politike. Na letošnji konvenciji so sestanki delegacij igrali čisto drugačno vlogo. Par smo jih lahko videli kar na televiziji. To so bila prava zborovanja, kjer voditelji delegacij niso določali smeri debat in skušali le po ovinkih vplivati na stališča posameznih delegatov. Kar so delegacije sklenile na takih sestankih, ni bilo velikokrat po volji njihovim voditeljem. To se je videlo po tem, da so kar z očitnim veseljem povedali svojim delegacijam, da so sklenile'nekaj kar ne bo imelo nobenega političnega uspeha ali pomena. Bivši guverner Stevenson je vpeljal na konvencijo še eno novost, ki je prejšnje konvencije niso poznale. Doslej je bila navada, da se posamezni kandidatje ne pokažejo ne v areni ne na odru, dokler ni konvencija z glasovanjem povedala, koliko zaupanja uživajo. Letos je Stevenson prišel v areno Kolizeja že^pred glasovanjem za predsednika. Doživel je ob tej priliki očitno organiziran sprejem, ki je bil tako buren, kot ga ni doživela niti sedanja niti prejšnje konvencije. Stevensonovi pristaši so hoteli napraviti vtis na delegate, namen se jim ni posrečil. Kennedyevi zaupniki so že tekom manifestacije za Stevensona obletali vse svoje Belokrajine, o kateri se vedno manj in manj čuje. Starih pijo nirjev od tam je vedno manj in Gradaca, jaz okrog Metlike, Treh far, Jure pa je govoril o Lokvicah in Bara pa je z nasmeškom pristavljala: “Bogme ste bili kampeljci, ko ste bili mladi.” Tipična belokranjska družba. Ko smo govorili o starih tipih ljudi in krajev tamkaj, je Jure posegel vmes s svojo razlago in dejal: “Belokrajina je bila v naših časih po naravi in drugače neka samosvoja deželica, ali če hočete pokrajina. Gospodarsko revna zemljica. Industrije ni imela, da bi si ljudje služili kaj za priboljšjek, le to je dajala svojim revnim ljudem iz sebe in od sebe, kar je skromno zmogla kot mati dojilja svojim otrokom, več ne. Kdor je hotel kaj več, je moral v tujino. Modernizem ni dolga časa prodiral v ta slovenski kotiček slovenske domovine. Še le ko je iztekla belokranjska železnica, od tedaj naprej so nastale boljše zveze z ostalim svetom. Preje pa, v mojih mladih letih smo mnogi mislili, da tam za gorjanskimi grebeni se že svet končuje. Zase |smo živeli, v skromnosti sicer, a veseli in kar nekam srečni in bodočnost, Jure in jaz po svoje. Najbolj je zadel še Jure, ko je dejal: “Majhen kakor je naš narod, se je junaško in odlično narodno vzdržal. Pravi čudež, da smo se v množici velikih narodov, Joliet, 111.. — Na zadnjo po-'med velikimi tako mali kakor mladansko nedeljo popoldne ' smo, se ohranili. Zdaj, ko so sti-smo sedeli pri Juretu jaz, Nick! ki s svetom večji in ko se Ijud-s Center streeta, Jure in njego- stva vsega sveta med seboj me-va boljša polovica. V pogovorih 1 šajo v vseh raznih zadevah in je smo se spominjali naše sončne občevanje med ljudstvi vseh narodov in plemen veliko bolj razvito, kakor nekdaj, ko svet ni bil obdarjen s takimi občevalnimi sredstvi, bodo mali narodi izpostavljeni tujim vplivom veliko bolj, kot so bili v preteklosti. Le visoka narodna zavednost podprta % močnimi kulturnimi gibanji in udejstvovanji, bo ohranjala ljudstva v njihovih narodnih okvirjih. Le močno zavedni narodi se bodo vzdr-žavali. Druge bo požiral modernizem in novotarije novih časov, kakor velike ribe male ribice. Kakor zdaj zgleda je nacionalistični duh nekako resigniran, toda prej ali slej bo zopet oživel. Germanizem bo zopet dvigal glavo in silil preko sosednih plotov in ker so Slovani njihovi najbli^ji sosedi, bodo ti imeli sitnosti s tuje zemlje lačnimi Germani. Te borbe bodo poslej silile slovanske dežele v neko slovansko skupnost. Kaj bo nastalo iz vsega tega, kar bodo razne slovanske skupine prinesle skupaj v skupnost, ne more še nihče določeno napovedati. Slovani v skupnosti imajo neko bodočnost. Brez skupnosti, pa bi (in če bo brez skupnosti hodilo naprej) bo ostalo slovanstvo zelo obsekapo ali okleščeno (o-trebljeno) drevo. Seveda bodo slovanske skupine na potih v skupnost bredle skozi mnogo sitnosti in težave. Teh je med s temi veselimi nesmrtnimi spo-1 Slovani še posebno dosti. Daši mini smo se razšli v široki svet. j tudi drugi naredbi niso brez Dolgo smo že zunaj iz tistega nekih podobnih težav in sitno-Ijubkega belokranjskega kotič- sti. Toda cim težja je pot v ta- ka, a spomini nanj v naših srcih ne usahnejo, veselo prižubore na dan v naših srcih in kadar koli pridemo skupaj, kakor smo zdaj le tu štirje zbrani, je predmet naših razgovorov naša lepa Belakrajina. In kako ne? Kako naj pozabimo tiste naše najlepše dni našega življenja, ko smo kot srečni zdravi in mladi otroci tekali za našimi mamicami tam po belokranjskih njivah, ko smo pa hlače začeli nositi pa za kravicami, ovcami in voliči. Ah, srečni zlati časi,” je zaključil Jure. Na njegovem obrazu sem bral, če tudi to ni sam ustmeno izrazil, da je bil to njegov najsrečnejši čas v njegovih mladih letih. In zakaj bi ne bil? Saj v mladih letih vsakega človeka je najbolj svetli čas spomin na tista leta. ko je tekal in se sukal okrog svoje drage mamice. Eh. prijetneše dobe ni. Tujina je nam snedla marsikaj v pogledih na preteklost. Toda sladkih spominov na našo materno deželico, na naše matere in očete, brate in sestre, tega nam ne more snesti nihče, ker pregloboko so zasidrani v naših srcih in spominih. V naših srcih in naši krvi so registrirani in izbrisati jih ne more nihče. Naš razgovor se je sukal na ko skupnost, temvečje je veselje ob končnem srečanju in udru-ženju. Težave bodo povzročale razne miselnosti in prepričanja — toda kri je močnejša od teh in na krvi bazira in iz nje izvira močna narodna zavest. Kakor drugi v svojih narodnostih, tako bo tudi Slovan najprvo le Slovan, potem še le kaj drugega. Tisti, ki menijo, da ga bodo imeli obrzdanega v ujzdah raznih nesrečnih izmov se motijo, če računajo, da bodo imeli slovanstvo na verigi, kakor kakega ukročenega medveda. Morda nekaj časa, a prej ali slej bo Slovan po svoje zaplesal in se izmotal tako ali tako iz take ujz-de in verige. Sam pa bo iskal boljša pota v svojo bodočnost. V se preganjale misli: “Ta človek je pa slovanski sanjač,” sem sam pri sebi mislil. Na drugi strani je pa v meni močneje in močneje vstajala misel: Prav ima Jure! Ljudje, iki zgubijo upanje in vero v svoj rod, so že zgubljeni. Saj je isto v družini. Ali naj radi nekaterih zmed in pregre-škov člana družine kar prekol-nemo in pošljemo k vragu in v pekel? Ne vem, če bi se Bog strinjal s takimi odloiki. Druga pot je bolj krščanska, da se skuša zabredle grešnike poboljšati in jih privesti do spoznanja, da so v napačnem. To včasih vzame dolgo časa in velikega potrpljenja. A pri takem prizadevanju Bog pomaga prej ali slej. Ko sta Adam in Eva zašla pripoveduje sv. pismo, sta morala iz raja. Povedano je bilo jima: “V potu vajinega obraza si bosta služila kruh in utirala pot v življenje.” Po tej poti hodi vse od tedaj človeštvo. Odkar je na deblu človeštva odgnala poganjka, ali veja, na kateri je nastalo slovanstvo, je ta odlok strogo nakazan Slovanom. Imajo druge veje človeškega rodu, to je narodnosti svoje sitnosti in težave, toda Slovanom je odkazana najbolj'težlka pot v tem oziru. Vedno najmanj prosti in svobodni. Vedno zatirani in izkoriščani. Preje pod lastnimi despoti, raznimi drugimi narodi, ki so jih le izkoriščali, dali pa nič. Zdaj zepet ped tujo zasužnjevalno miselnostjo komunizma, a slovanski duh živi naprej in čaka, da ga topli toki lastne slovanske pomladi ogrejejo in bo pognal na dan bohotne mladike svojega lastnega slovanskega življenja. Dvomite to? Nikar! Slovanstvo potrebuje močne opore v močni veri v slovansko bodočnost. Treba je pomagati, vsak po svoje in Bog bo pomagal! Saj Bogu so ljubi Slovani, OS' ne, bi jih ne ustvaril, kakor listja in trave! Če radi drugega ne, baš radi tega moramo upati in verovati v slovansko bodoč-notet! Razumem, da je to krik sredi najtemnejše slovenske noči. A tema, črne noči naj nam ne jemlje poguma. Vsaki še tako črni noči sledi jasno svetlo jutro. In tudi tu bo tako! Pozdrav vsem in dosti dobre volje, s katero pomagajmo vsi v prošnjah k Bogu za čimprejšnje svetlo jasno jutro slovanske bodočnosti! Tone s hriba. Bog me je uslišal, tovornjaki so lo, da se je noč in dan vse ma- Nazaj na laško fronto (Piše Franc Jelen — Dalje) Od tu je ves bataljon odšel na laško bojišče. Daleč smo hodili po tistih stepah, da Smo prišli na neko široko cesto, ki pa je bila tako blatna, ker je deževalo, da sem komaj noge vlekel iz svojem upanju v slovanstvo me-^ ilovice. Nato so prišli po nas nim, da slovanska pot v slovan-; veliki tovornjaki. Mislili so od sko bodočnost se vije med peljati ves bataljon. Bolničarji skrivnostnimi in neznanimi go- in pionirji smo se spravili na Za sedeti ni bilo obtičali v blatu. Zaman so se trudili, da bi jih bili spravili naprej, še praznih niso mogli. Sedaj smo hodili, mešali dež in blato, zeblo me pa le ni. Tako smo prišli do neke železniške postaje, kjer so nas naložili v živinske vagone. Ne vem, koliko dni smo se vozili, tudi ne kje, vem le to, da smo bili v severnih in južnih Ti-rolah in da smo vse hribe ob-lazili. Bili smo tudi v Ziljski dolini, kjer sem pri neki gostilni 14 dni travo kosil in seno sušil. Tam sem imel dobro hrano, vina dosti in še lepo plačo. Tudi zabave ni manjkalo. Ena čutara vina je stala eno krono. Včasih sem ga kupil po deset čutar ali pa še več. Kar sem ga mogel spiti pri kmetu, mi ga je dal zastonj. Včasih je bila še srajca vsa rdeča od vina. Vino je bilo črno in prav nič mešano, zato se človek tudi opijanil ni. Ne tako kot tukaj, če ga človek par kozarcev spije, mu že hoče glava počiti. Menda vse travne kobilice polovijo, da jih primešajo v vino, katero naredi človeka kar neumnega, če ga malo več potegne. Lepo smo se imeli v Tirolah in lepi kraji so tam. Hiše so lepe, zidane, tudi hlevi, pašniki so veliki in kar na pašnikih izdelujejo sir, katerega prešajo v velike kolače. Nekateri so po pol metra široki. Tudi maslo delajo kar na planinah. Po vseh travnikih so lesene koče, v katerih hranijo mrvo in ko je suha, jo pozimi na saneh vlačijo v dolino. Ker so ceste strme, kamnite in grobe, bi se poleti preveč sena na poti izgubilo, pozimi pa ne, ker sani gladko tečejo. In kmetje imajo pozimi tudi bolj čas. Lesene cokle so na Tirolskem v veliki modi. So zelo pripravne, spredaj ukrivljene kot gamsovi rogovi, da noga lažje stopa po strmini, spodaj so podkovane z ostrimi žeblji. Razgled s tirolskih hribov je nekaj čudovito lepega. Na vseh straneh špičaste bleščeče gore. Skale so že tako bele, potem pa še sneg, ki tudi poleti ne skopni. Ljudje so dobri, veseli, radi plešejo, se radi zabavajo z igrami in športom. Veliko smučajo, ker snega imajo celo poleti dovolj. V Ziljski dolini sem bil v cerkvi. Vsaka žena, stara ali mlada, je imela oblečeno črno obleko in črn klobuk, od katerega sta visela doli do sredine pleč dva trakova. Od zadaj nisem mogel ločiti, katera je stara, katera mlada. Pač, stare so se malo bolj krivo držale, druge razlike pa ni bilo. Polenta in mleko, kruh, vino in slanina je njih živež. Res, lepe so Tirole, zato Italijanom tako dišijo. Oktobra 1916 smo se odpeljali s Tirol. Peljali smo se skozi eno uro dolg predor in prišli do Vipave pri Gorici. Nekaj časa smo ostali visoko gori v nekem gozdu pri vasi Nemčiji. V zaledju je bilo mnogo vojakov. Začeli so jesti divje češnje, ki so bile tako lepo rdeče, a strupene. Tisti, ki se jih je preveč najedel, je bil čisto omo-ten, kot neumen, nekateri so kar obležali, bolničarji smo jih pa morali k zdravnikom peljati. Bili so zatečeni in imeli so vročino. Spočetka so poslali vse v bolnico. Ko so pa pogruntali, da nekateri vojaki tiste strupene češnje nalašč jejo, so jih nekaj dni kar pustili, potem pa so vsakega za dve uri privezali za roke in noge, da je tako visel. rami in hribi, a za temi skriv- {OVQj.nj av^0. seueu m unu roR.e m — j- ------ nostmi, ji bo nekega bodočega prostora) tigčali sm0 se drug Vpili so, dokler se niso onesve-jutra izšlo lepše in svetlejše son-j je pionirji so ■ stili. Potem so ga sneli in ga ce in tedaj bo dan vstajenja slo-^ jmeii s seb0j toliko orožja. Naj-j pomočili v vodo, da je spet pri-vanstva. Ako mislite, da se mo- bolj nerodne so bile skupaj zvi-Jšel k zavesti. Tistih divjih če-tim in da je to le neka prazna j-e žage, ki so jim visele preko ^ §enj pa niso več jedli in sani-sanjarija — povdarim, le naj se rame sem se ene ognil, sem tejci smo imeli mir. motim, nič zato če se! Povda-1 se na dragi opraskal, tovornjak Ko je bila osma ofenziva, smo rim pa, da narod, ki zgubi vero pa se je zaletaval z ene strani Se držali tam nekje med Dober-in upanje v svojo bodočnost, je na drugo. Oh, veter je pihal in dobom in Krasom v velikih rože obsojen na izbiranje. Jaz mrzlo je bilo. Jaz bi bil rajši vih in le malo smo se pokazali zase upam v slovansko bodoč- hodil, a nisem mogel doli. Toda na plan. Osam dni je tako poka- jalo, drug drugega nismo slišali n mislil sem si, če je kdo zunaj, ne more živ ostati. Nato smo šli nazaj v Vipavo in smo bili v nekem zaledju pred Gorico. Tam se mi je do-3ro godilo, ljudje so slovensko govorili. Večkrat sem moral iti 'i kmetom za mojega fenriha po jajca, grozdje, fige in drugo. On je hotel vse to imeti, jedel pa ni, ?er ga je strašno bolel zob, zato je meni dal, jaz pa drugim, ter sem sam imel preveč. Tudi mojo porcijo iz kuhinje sem dal drugim. Enkrat je ta fenrih, ki je bil Dudi sam zdravnik, naprosil drugega zdravnika, nadporočnika, naj mu izruje zob. Poklical me je, naj bom pri njem. Vsedel se je na stol, jaz pa sem ga moral držati za glavo. Ko je zdravnik vzel klešče v roko, je že rjul tot medved. Dolgo je trpelo, predno je bil zob izdrt, bil pa je res velik in imel je štiri zakrivljene korenine. Začela se je deveta ofenziva. Italijani so streljali na Doberdob in na Krasu. Strašno vroč dan je bil in kar podnevi smo se pomikali naprej po vročem kraškem kamenju. Naši in Italijani so napadali kar naprej in naprej. Oh, kako je bučalo, kako se je vse majalo, z zraka pa je neprenehoma padalo kamenje in železje od granat. Vse križem so ležali razmesarjeni vojaki, naši in laški, mi pa smo se med njimi in kamenjem plazili in skrivali. Žeja je bila grozna in kdor je bil tam ranjen, ni bilo pomoči. Jaz sem se trudil, če sem do katerega mogel, da sem ga za silo obvezal in skril za kamenje. Zmanjkalo mi je obvez, ker smo se vsi bolničarji porazgubili. Proti večeru, bil je še dan, se je tako kadilo, da od dima nisem nič videl. Prišel sem do par Italijanov, ki so začeli streljati name, pa čeprav sem imel na levem rokavu in na kapi velik rdeč križ. Hitro sem skočil za neko skalo, potegnil svojo pištolo, v kateri so bili samo štirje naboji. Nič nisem opravil, pobral sem puško, ki je ležala na tleh poleg mene in zaiel streljati. Dva Italijana sta padla, trije pa so zbežali.. Hitro sem se splazil nazaj do naših, streljanje še vedno ni ponehalo, in če sem hotel s kom govoriti, ga nisem slišal. Okrog polnoči sem prišel v neko malo kaverno za skalami. Notri je bilo več vojakov, brlela je sveča, da se je malo videlo. Narednika od neke kompanije sem vprašal, kje se bo bataljonski štab ustavil. Pravi mi, da doli levo od Kostanjevice, če bo kateri srečno skozi prišel, ker Italijani tako pritiskajo. Dal mi je tudi kakih dvanajst obvez. Kar nad nami strašno zabuči in dim napolni vso kavarno. Zaslišal sefl1 vzdihovanje, dva vojaka sta bila ranjena, eden na plečih, drugi na nogi, narednik pa je imel glavo čez sredo presekano. Bil je mrtev, pa je kar sedel, kot preje. Obvezal sem ranjenca in odšel ven, čeprav se je bliskalo in treskalo, kot & bil sodni dan. Lazil sem med kamni in prosil Boga, naj me obvaruje. Drugo dopoldne sefl1 se privlekel do tiste globoke kaverne, našel tam oba zdravnika, majorja, dva narednike-dva bolničarja, drugih 14 pa n1 bilo od nikoder. Moj fenrih j® kar v mene skočil in me objel od samega veselja. Tisto popol' dne smo imeli veliko dela, P°' hirali smo ranjence, vse okoh nas se je treslo in strašno sem bil žejen. Še nikoli nisem tako žejen. Vse dni in noči m sem dobil vode, na jed se s® spomnil nisem. Ko sem pri^e na Kras, sem imel s seboj dv« čutarici konjaka. Pa ga še P°' kusil nisem, vsega sem dal ra njencem, ki so me tako prosi >■ (Dalje prihodnjič) kkerhkk domovina, FRANCE BEVK: STRAŽNI OGNJI ‘Tam gori si?” je kričal Ju- bajte?” rij. “Povsod mlatijo, ti ga pole-gaš. Poj deš dol!” “Tepel me nihče ne bo. Rajši grem po svetu, naj me bijejo vrata po petah.” “Kdo te je bunkal? Ali se je vrnila Barbka?” “Konja še ni v hlevu,” je Matevže široko zehal. “V podstrešju si, a veš, da konja še ni v hlevu? Roke me srbijo, v resnici bi te našeškal.” “Saj ne rezgeta. Kadar se vrne domov, vselej od veselja rezgeta.” Tedaj je bil slišen ropot voza, Jurij se je ozrl. Izmed drevja se je prikazal spenjen konj, od njega se je kadilo kot iz polnega kotla vrele vode. Pred hišo se je voz ustavil. Z niega je stopila Barbka, se nasmehnila, vrgla vajeti na konja, ki je 'zarezg:etal, in stopila na hišni prag. Ozrla se je po možu, ki se ji je zdel nenavaden. “Kod si toliko časa hodila?” jo je vprašal Jurij brez smeha v obrazu. “Kolo se mi je bilo snelo.” “Radi tega si se zamudila tri dni?” je očital mož. “Tri dni?” je Barbka lovila sapo. “če mi očitaš, prav. Kaj nisi vedel, kakšna sem?” Stopila je v izbo. Jurij je obstal, zbal se je jeze svoje žene. Namah je postal mehak, stopil Je za njo. Stala je ob mizi in si uravnavala lase. Objel jo je okrog pasu in ji dejal mehko: “Kaj pa se spet je-2iš? Ti se vedno jeziš.” “Nič,” se je otresla Barbka. “Saj ti nisem ničesar dejal. Glej, a ljudje bi lahko govorili.” “Ljudje?” se je obrnila Barbka do moža in ga gledala v oči. Ljudje o meni ničesar ne govore. Ti rajši poslušaj, kaj ljudje o tebi govore!” “O meni?” je vprašal Jurij. “O meni?” je ponovil. “O meni nimajo kaj govoriti.” Sedel je k mizi in gledal ženo V obraz. “Ali hočeš vedeti? Pravijo, da sl ti kriv, če je prišlo do tega,1 da je Andrejc ubil biriča.” “Jaz?” je planil Jurij kvišku. ‘Seveda; jaz sem mu potisnil v roko sekiro in zamahnil z njegovo roko.” “Ti si poslal biriče k njemu.” Jurij je gledal v ženin obraz in molčal. “Vidiš, zdaj molčiš.” “Molčim, seveda molčim,” je rekel Jurij. “Takrat pa je bilo s® tebi prav, da se je tako zgodilo.” “Meni?” se je čudila Barbka. "Meni nikoli.” “Smejala si se, ko sem ti povedal.” “Jaz, da sem se smejala? Nikoli! Ti blazniš! Ni mi do te-8a, da sedim v tej hiši. Jutri jo Zažgem, če hočeš, ali še danes. SaJ je moja. — Le ti mi povej, kaj ste delali z njim; to povej, kaj ste počenjali z njim, z ubo>-girn . . .” Jurij je sprevidel, da še zme-t’aj blodi Andrejc po glavi njegove žene. To ga je zabolelo. “Mimo Jernejeve.. Ko sem se danes morala ustaviti, je vse gorelo po meni.” Jurij je vedel, da se je Barbka ogibala Jernejeve koče. Dejstvo, da se je tega dne ustavila pri njej, mu je vrglo misli v popolnoma nov, dotlej neznani tir. Občutil je zaroto nad seboj. Celo grozna misel, da je izostajanje njegove žene v kaki zvezi z Andrejčevo odsotnostjo, ga je nenadoma zabolela. “Ti se ustavljaš pri tej bajti?” “Kolo se mi je bilo snelo,” je odgovorila hladno. “In?” “In sem ga nasadila. Videla sem njegova dečka. Starejši je čisto podoben njemu.” Barbka si je bila medtem u-ravnala lase in se oprla ob steno. Mož in žena sta se gledala kot dva sovražnika, katerih mržnja je potuhnjena ždela pod pepelom. “Kqmu?” je vprašal Jurij. Vedel je, a je hotel imeti potrjeno in zapečateno. “Komu — če ne Andrjcu!” Jurij je pri teh besedah usločil hrbet ko mačka, ki se pripravlja za skok. Ni se dvignil. Ob spoznanju, da se njegova žena pred njim ne sramuje pravkar izrečenega, je ves zaripel v obraz. Bruhnil je iz sebe, kakor da se mu je udrla srčna kri. “Nič se ne sramuješ!” Imel je take oči, da je Barbka pobledela. V hipu se je obrnila za njimi in jih zaprla z lesenim zapahom. Nato se je naslonila s hrbtom nanje. Jurij je skočil do vrat in razbijal s pestmi nanje. “Odpri!” Izza vrat ni bilo odgovora. “Odpri! Druge otroke ljubkuješ, midva pa nimava otrok. . . . Zakaj? Povej!” V kamri je bilo vse tiho. “Odpri, sicer ni ornim vrata!” Barbka se ni oglasila. Tudi tedaj ne, ko je možev glas pojemal v srditosti, postal mehak in proseč . . . Videla ga je, kako je šel mimo okna in izginil med drevjem proti Vipavi. 11. Liza se je vračala z dela domov, ko je pridrdral Barbkin voz v divjem diru mimo nje. Stopila je z bremenom s ceste in se ozrla po njem.. Na vozu je bila ženska, ki je obrnila pogled proč . .. Liza je hitela domov. Iz daljave sta ji prihitela dečka nasproti. “Mama, kaj si prinesla?” “Grozdja,” je dejala, “grozdja.” “Grozdja?” sta se razveselila dečka. “Daj grozdja!” “Počakajta malo!” ’je dejala Liza. ‘“Počakajta, da odložim.” Odložila je breme na kup drv pred kočo, vzela edini grozd, ki ga je imela, ga z nohti razpolovila, dela edino jagodo, ki ji je bila ostala v dlani, v usta, osta- KDINA SAMO MOIKA DRUŽABNA ORGANHACUA Slovenska moška zveza v Ameriki Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne Fotrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid 23, O. I. podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 18004 Schenly, Cleveland 19, 0. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 6907 St. Clair Ave., _ , Cleveland 3, O. Drugi nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid 19, O. Tretji nadzornik: JOHN LESKOVEC, 1111 Ward Ave., Girard, O. PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR: JOHN STRAUS, 1071 E. 61st St., Cleveland 3, O. MARTIN VALETIC, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. DAMJAN TOMAŽIN, 18004 Schenly, Cleveland 19, O. LOUIS SAMSA, Direktor atletike: 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O. Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA”, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 Iz urada glavnega tajnika Tem potom obveščam vse gia- katov. Pogledajo maj svoje cer-vne odbornike Slovenske moške tifikate, ali so podpisani ali ne. zveze, da se bo vršila pol-letna Če niso, maj jih podpišejo. Ker seja glavnega odbora v nedeljo,'so se znova pojavili slučaji, da 24. julija, ob 10. Uri dopoldne v niso bili podpisani certifikati ob Slovenskem Domu na Holmes smrti člana. Ave. | Posledice v takem slučaju so Nadzorni odbor naj bo navzoč lahko škodljive za dediče. Ako ob devetih, da pregleda račune certifikat ni podpisan, gre zava- Potres - pritisk iz globin in knjige. Podano bo poročilo o zadnji konvenciji, ki se je vršila v Gi-rardu v preteklem maju. OPOZORILO: Tajniki naj obvestijo članstvo glede lastnoročnih podpisov članskih certifi- rovalnina avtomatično za POGREBNE STROŠKE. “Torej” naj sleherni član pogleda svoj certifikat in se prepriča, da je vse v redd. S pozdravom John F. Jadrioh, gl. tajnik. Ali sodobna znanost ne more napovedovati potresov? Ali so neizogibne katastrofe, ki v nekaj sekundah uničijo cela mesta? Tako se vprašujejo vsepovsod po svetu. Znanstveniki odgovarjajo: “Za sedaj smo še vedno brez moči.” Seveda to ne pomeni, da znanost ne bo mogla nikoli vnaprej ugotavljati znakov, ki napovedujejo take katastrofe. Nova odkritja nam posredujejo iz dneva v dan nove podatke, seizmologiji kot mladi znanstveni panogi pa se obeta še velik razvoj v prihodnosti. V minulih petdesetih lejih je seizmologija precej pripomogla geologiji pri pobijanju določenih napačnih teorij, ki so že poganjale korenine. Delno tudi po zaslugi seizmologije zdaj vemo, da gorske verige na zemeljski obli niso nastale z ‘“gubanjem”, Čeprav to domnevo Se najdemo v nekaterih učnih knjigah. Zdi se, da sodi nastanek gorstev v isto skupino naravnih pojavov kot potresi in og-njeniški izbruhi in jih je zato treba skupno proučevati. Potres nastane kot posledica premikov v zemeljski skorji takrat, kadar je zaradi te ali one motnje pokvarjeno ravnotežje. Tako je tudi pri nekaterih potresih v Severni Evropi. Takšne male potrese pogosto zaznamujejo na Nizozemskem in v severni Nemčiji. Povzroča jih verjetno padanje trdnih delov zemeljske skorje v živo magmo. Proces je postopen in počasen, zato potresi niso močni. Razen tega so izmerili, da se skandinavska kopnina počasi dviga iz morja, medtem ko se Nizo- zemska ustrezno pogreza. 0-čitno nastajajo zaradi teh premikov tudi motnje v ravnotežju zemeljske skorje, čeprav so potresi kot posledica tega neznatni, so slabo znamenje za Nizozemce, ki se že stoletja borijo z morjem za obdelano zemljo. Znanstveniki so ugotovili, Ženske dobijo delo Iščemo ženske za izdelavo ženskih oblek. Ne kličite po telefonu. FLORJAN FASHIONS INC. 6523 Euclid Ave., Room 201 * (137) Kuharica Išče se ženska, katera živi v Grovewood okolici, da bi kuhala ob petkih od^lL zj. do 9. zv. Naj se oglasi po 7. uri zvečer na EDGELAKE TAVERN 17300 Lake Shore Blvd. (138) MAU OGLASI Cunard slavi 120-letnico voženj preko Atlantika Išče se starejšo žensko, ki bi rada imela hrano in stanovanje v zame-da se na zemeljski površini vjno za družbo. Katero zanima, tej zvezi ne zgodi nič, kar bi naj pokliče WH 3-2627. (137) lahko proučevali ločeno. Tako na primer vedo, da je med tektonskim procesom, v katerem je nastalo alpsko gorstvo, pogledala iz morja tudi Islandija. Nastanek Alp je spremljala velika razpoka na dnu Atlantskega oceana 1500 milj daleč. Skozi razpoko je privrela na dan magma, ki se je oblikovala kot ognjeniški o-tok Island. Ravnotežne motnje, katerih posledica so potresi, so najpogostejše v globini do 20 milj, druge motnje pa nastopajo celo v globinah 200 milj, vendar le izjemoma. Znanost pozna tako motnjo v globini 450 milj. To je bilo leta 1956 med potresom v Španiji. Motnja, katere posledica je bil katastrofalni potres v Agadi-ru, je nastala blizu zemeljske površine, in sicer v neposredni bližini mesta, ki je bilo zaradi tega do temeljev porušeno. Katastrofalni potresi te vrste nakazujejo čudne pomanjkljivosti v strukturi našega planeta. Njihovih v z r o kov znanost doslej še ni ugotovila. Nekateri geologi menijo, da je to posledica v raznih delih nižjih plasti, drugi pa ne izključujejo možnosti, da ustvarja radioaktivnost v velikih globinah energijo, ki silno pritiska na gornje plasti. Tekoča gmota v notranjosti se postopno dviga in širi ter nazadnje tako pritisne na trdne de- , Slone je gledal vanjo in ji ni od- ]a dva dela je razdelila med ot-; Storil. |roka. i “Odgovori!” je Barbka udari-J Dečka sta zobala grozdje, ma-; a z nogo ob tla in zamahnila ti se je odpočivala. Mahoma se 2 roko, kakor da drži v njej bič, je spomnil Tonček in pokazal na kl Sa vihti nad konjem. .vejo, ki je visela nad cesto. Ti odgovori, s kom se pajda-šiš, da ti blodijo take misli po ” j “Zdaj ne morem. Oče bo gun- Ljudje govore, da si ti kriv cai.” njegovega uboja, če bi rad ve- | “Ne, ne,” je momljal deček s je polagala žena predenj i polnimi ustti grozdovih jagod. besedo za besedo, kakor da mu “Guncala, guncala.”’ Mati ni razumela. Dejala je: odšteva denar . . . “In meni ni isto, če rečejo, da si ti kriv, ker “Žena je guncala.’ “Kakšna žena?” je planila V fari Marije Vnebovzete Velika enodružinska hiša, primerna za dve družini. $11,900. V fari sv. Kristine Dve leta star bungalow, vse sobe velike, polna klet, krasen dom. V Euclidu 50 novih hiš s 3 spalnicami, ranch tipe. RAY NAUSNER 27950 Lake Shore Blvd. AN 1-1990 __________________ (20,22,jul) Hiša naprodaj Lastnik prodaja posestvo z dohodkom, blizu cerkve Marije Vnebovzete, 2 stanovanja in 2 sobi, vse opremljeno. Samo $13,-900. Kličite MU 1-5046. (140) Sobe se odda 3 lepe sobe se odda v slovenski naselbini blizu cerkve sv. Vida in bus linije. Kličite UT 1-2226. (139) Sobe se odda 4 neopremljene sobe se odda v najem zgoraj na E. 185 St. in 200 St. Kličite po 3. uri pop. Komaj 207 čevljev dolga Britannia je odplula 4. julija 1840 kot prva v redni potniški službi preko Atlantika*, danes ima Cunard največje potniško brodovje na Atlantiku. Med njegovimi 11 preko'morniki sta tudi največji potniški ladji sveta Queen Elizabeth in Queen Mary. V prvem dimniku katerekoli izmed dveh kraljic je dovolj prostora za trup prve Britannie. Na 83,673 tone obsegajoči Queen Elizabeth je prostora za 2,200 potnikov. Posadka veleladje šteje 1,200 oseb. Na Dain ameriške neodvisnosti letos je Cunard Steamship Company Ltd. praznovala 120-letnico svoje redne potniške službe preko severnega Atlantika in prevažanja pošte med Evropo in Sev. Ameriko. Oboje se je začelo 1. 1840, ko je Samuel Cunard, mož izrednega poguma in pokati in se premikati. Tako imenovana “potresna črta”, dolga kakih 48,000 milj —' nedavno sta jo odkrila ameriška znanstvenika Maurice Ewing in Bruce Heezen — se vleče po dnu Atlanske-ga, Tihega, Indijskega ter Arktičnega in Antarktičnega oceana. Menijo, da je ta črta ena največjih “napa k”, v strukturi našega planeta, zakaj vzdolž nje so najpogostejši in najhujši potresi in ognjeniški izbruhi. Znanstvenika trdita, da je treba za znanost važne podatke iskati na oceanskem dnu, na krajih koder se vleče ta črta. Ker je zemeljska skorja, na morskem dnu tanjša kot na kopnem, jo je treba torej proučevati prav tam. Američana predlagata, da bi zvrtali na morskem dnu globoke luknje, kjer bi proučevali te pojave. Geofiziki so že izbrali področje severno od Portorica, kjer bodo skušali prevrtati 3000 m debele bazaltne skale. Za zdaj še nihče ne ve, kaj bodo odkrili v tej globini, upajo pa, da bodo prodrli do mejne črte med plastema “sial” (skale iz silicija in aluminija) in “sima” (silicij in magnezij v mehkem ali tekočem stanju). Spričo tega znanost še ne more napovedovati potresov, i ni pa rečeno, da je človeštvo ! zaradi tega povsem brez moči. KE 1-0371. (137) Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se od- dajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) Sobe se odda 6 sob in kopalnica se odda. Najemnina $50 mesečno. Vpra- šajte na 1334 E. 55 St. (139) Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo s 3 spalnicami v Wiickliffe, O., lot 120x 487. Drevesa, vrt, garaža. Kličite WH 3-1135. (139) Stanovanje v najem 4 sobe se oddajo zakoncema srednjih let na 1110 E. 67 St. -G37) Euclid, Ohio 5-sobna hiša, zaprta veranda spredaj, plinski furnez, velika lepa kuhinja, dvojna garaža, lot precej velik, blizu cerkve sv. Kristine. Vprašajte za Mr. Milner. BETTY HANSEN REALTY 819 E. 185 St. IV 6-2130 d«) Ldco pada krivda tudi name ...1 Vest. nAdi tebe se še mimo njihove bajte ne upam.” Jprij je jekhil: “Mimo katere grenka slutnja skozi Lizino za-j pogleda v bodočnost, stal na j (krovu parnika “Britannia”, na odgovoril njegovi prvi poti iz Liverpoola iv novi svet, v Boston. Do te poti je prišlo šele po- “Črna žena,” je Tonček. (Dalje prihodnjič) Na tako imenovanih potem, ko se je Samuel Cunard se je naglo povečalo na štiri lad-' tresnih področjih je mogoče je enake prvencu, 207 čevljev ( uveljaviti preventivne ukrepe, dolgi Briitanniji, ki so jo poga-1 se pravi, upoštevati posebne dolgo zastonj trudil, da bi pridobil Američane in svoje rojake Kanadčane za možnost potovanja s parniki preko Atlantika. Cunard se je razočaran obrnil na Veliko Britanijo in stopil v zvezo z marinsktm inženirjem Robertom Napier ter finančnikoma Georgem Burnsom in Davidom Maclverjem. Z britansko vlado je bila sklenjena pogodba o redni poštni službi preko Atlantika in Cunaiduvo brodovje V najem Tri na novo dekorirane sobe se oddajo blizu Sv. Vida dvema odraslima. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. $38.00. (MWF) njaia po morju ob straneh pri- gradbene predpise, da bi bilo trjena lopatasta kolesa. Na la^ dji je bilo prostora za 115 potnikov. ■ Danes po 120 letih, ima Cunard 11 potniških prekomornikov, med njimi Queen Elizabeth in Queen Mary, naj večji potniški ladji na svetu, v prometu preko Atlantika. Na njih je skupno prostora za 11,387 potnikov. v primeru morebitne katastrofe kar najmanj človeških žrtev in gmotne škode. Zastonj stanovanje v 4-sobni hiši z gorkoto, elektriko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje malega urada in za čuvaja. — Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU- 1-3877. (m.w.f.) ................. EUCLID, WILLOWICK, N.E. Kupujete ali prodajate? Kličite JOHN GERMOCK, JR. L. G. RADIO, Realtor IV 6-2222 Na domu: IV 1-5637 POPRAVLJAMO FENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR BODY & PAINT GO. 6605 St. Clair Ara. EN 1-1633 ......... AMERIŠKA DOMOVINA, HANDEL • MAZZETTIi Junakinja iz Štajra “Iz sovraštva sem jo poslal na sramotni oder, ker je sramotila in ogrožala moje delo. Iz sovraštva sem dal obesiti Zelerja in sem dal proti vam papežnikom postave, vai* v zasmeh, ker je bila moja volja iztrebiti vas in zatreti vašo Cerkev. Iz sovraštva sem vam ponovno pred cesarjem odrekel cerkev, toda tale mož, ki stoji pred vami v svo- Štefanino nedolžnost, gospod Hendel, eden verjame, drugi zopet ne, to pa še vendar ni bil vzrok za fanta, naj gre in jo u-mori.’” In zopet, o grenka, najtežja u-ra življenja, ki ga je s ponosom, častjo in v skrbeh že petdeset let živel Hendel, skoraj obenem so rekli Tan, Rajnhart in Holc-miler: “Gospod, vedno ste bili ji krvi, vam je proti meni in nesvarni, čeprav strogi, niti pa-vklju'b moji jezi priboril eno1 pežniki tega ne morejo tajiti, cerkev.” Spodaj na trgu in toda ta fant tukaj-le je nam zgoraj v dvorani je rastlo govor-j vsem, posebno pa vam, svojemu jenje in šepetanje, papežniki so, plemenitemu očetu napravil vese med seboj spogledovali, pa liko žalost in je po vsej pravici gorje, noben meč se noče prika- zaslužil kazen, zato vas prosimo, zati, pač pa je nekdo zaklical:! gospod, obsodite ga, in sicer po “Sodbe hočemo!” Toda Hendel postavi, kj je vsikdar veljala v je dalje govoril in je podžigal štajru: na izgubo desne roke in svoj srd, očetovska duša pa se glave.” je utapljala v boli za sina. Taj “Papežniki,” je s potemnjeni-je molče stal pred njim in je mi očmi in zlomljenim glasom gledal samo na mrtve deklico.1 govoril Hendel dalje: “Ako bi In Hendel je zavpil: “Štajerci! ne bilo njega, bi še danes na vis-Papežniki! — Vašo Štefano, ki licah visel vaš Zeler, čigar žena jo je ljubil, sem tako dolgo pri bo danes ali jutri po moji kriv-njem grdil in črnil, dokler mu di umrla v blaznosti. Moj sin je nisem s svojim sovraštvom za- 0d mene prejel zasmeh in sra-striipil nedolžnega srca, boda- moto, ker me je prosil za Zeler-lo, ki ga je dvignila njegova le- jevo življenje, in moj sin je kle-pa in plemenita roka, sem na- čal pred menoj, da naj dovolim brusil jaz . . . Kje je pravica, Zelerjev pogreb.” povejte vi, papeški možje, ako Tudi sedaj je še vse tiho. mora umreti on, ki je bil zapeljan in s silo prignan k umoru, O dan, o dan. O da bi se bilo na Dunaju zgo- oni drugi pa, ki je kriv njegove-'jilo, kar je hotel Adler, o da bi ga dejanja, ostane brez kazni — mu bil cesar na dvorišču vpričo papeški možje iz Štajra, njegovo vsega cesarstva dal odsekati je bilo dejanje, toda moja je bi- giav0i la volja.” j Toda zapisano je v knjigi živ- Prekinil je in se je oziral oko- ijenja: na najljubšem, kar ima, li po dvorani. Nihče se ne gane, mora biti Hendel kaznovan, za-niti od svetovalcev niti od pa- to so se ga izogibale strela, kp-pežnikov. Nihče ne plane z og— ga in meč. njenimi očmi iz katoliške kri-J Trudno je Hendel dvignil žarske vojske in mu ne zakliče; meč, roka mu je bila kakor mrt-Hendel, ki si pogubil nas, Štajer va, in meč je bil težak kakor ne-in svojega fanta, sedaj umri! ... bo in zemlja, moral je obsoditi O ta grozna tihota, o ta strašni svojega lastnega otroka, mir in red, ki vlada v tej množi-1 »Henrik Hendel, ker si umo-ci! Kakor črn pajčolan se mu ril štefano Švertner” — bilo je, ovija okoli glave in mu podira kakor bi z grozno besedo, ki jo ter hromi srce. Zaman je izival je govoril, iz svojih orjaških so-jezo ljudstva ... ni tu zanj niti pihajočih prsi bruhal svojo du-pesti niti meča toda za njegovo §0j svoj0 srčno kri: “moraš predete je meč tu, on sam ga drži trpeti smrt, kakor je določeno v in ga mu ne prihranijo. (postavi, in sicer, ker je razgla- V črnih in krvavih oblakih, ki šen (nagli sod . . .” prekinil je, mu vstajajo pred očmi, je videl dvorana se je okoli vrtela; li ne sina obrniti se proti njemu in kleči Štefana v svoji borni obje kakor iz daljave slišal nje- lekci poleg bledega, krvaveče-gov glas, oj ta dragi in ljubljeni ga morilca, prav tako, kakor ta-glas, ki bo kmalu utihnil za več- krat, ko jo je obsodil na sramotno: “Oče!” Mine mu vid, ker se-J ni oder? Se li ne reže za njim daj mu je prvič rekel “oče,” od- črni mrtvaški obrazi Zelerjev kar so mu ga predali. “Ne gubi in njegovih tovarišev? ga predajem smrti, svojo lastno kri prelivanj, toda mučiti ga ne pustim.” — Odložil je meč. Henrik je mrtvaškobled, toda moško po konci se držeč poslušal sodbo, samo pri zadnjih besedah je zadrhtel. Umreti hoče, mora, ves svet mu je grob, ker je Štefana mrtva. Toda roko odsekati od telesa . . . kakor malopridnežu. Toda mora tako biti, ker ta prokleta roka je sladki Štefani zadala smrt. Prav ima, kdor je zaklical: od živega telesa. Skozi vrste svetovalcev je šinilo kratko, živahno mrmranje, videlo se je, da so olajšana vsa srca. Najstarejši svetovalec Tan je stopil naprej in je rekel sodniku: “Gospod, hvala vam, ves Štajer vam je hvaležen, to je vaš največji čin.” Toda sodnik, ki je sedel na svojem stolu liki okamenela bolečina, mu je dal znamenje, naj molči. V spoštovanju pred bolečino je obmolknila vsa dvorana. Možje z rožnimi venci so počasi in šumoma stopali naprej. Hendel jim je sledil s steklenimi pogledi, potem je še enkrat potlačil bol, ki mu je trgala srce, in je s hropečo sapo, z raztrganim glasom rekel staremu stotniku: “Gifin, . . . peljite ga za tri ure v mestno ječo.” Spoštljivo je starec povesil meč. “Henrik!” S trudom je izgovoril Hendel najdražje mu ime, in bilo mu je, kakor da mora sedaj smrti predano telo svojega sina objeti in da mora pritisniti na svoje srce bledo, povešeno glavo, ubogo glavo, ki jo je izročil rablju in njegovim pomagačem. “Henrik, imaš li še kakšno željo — bi rad še z kom govoril — z materjo ali s kom drugim od '•.''S,.-. ' , i.\ ^ -■1 : . , ,. ■ V”,,1’ ' j*** naših, želiš našega luteranskega je stopal proti izhodu iz dvora-duhovnika?” |ne, ter med krsto, ki se je v Sin ga je proseče pogledal s modrem jutranjem svitu visoko temnimi zmešanimi očmi, iz ka-1 nad cesto zibala v zraku. Dvig-terih je poleg neizmerne bolesti! nil je roko, na kateri so se nasi jala neka čudovita luč, ki pa ( pele modre žile; mogočni srebrni več iz tega sveta: j ni meč mu je s silnim žvenke- “Pustite me v miru! Nikogar j torn iz rok padel na tla. |‘Zma-več videti, tudi luteranskega du- ga!” je hripavo rekel, v najsr-hovnika nočem, zakaj ne, vam ditejši bolesti je šklepetal z zob-tukaj ne morem razodeti ...” | mi, “haha, moja da je zmaga?” In njegovo oko, iz katerega; Oropan svojega kraljestva, svo-se je že odsvitala večnost, je is- ie moči in svojega otroka je kalo s cvetjem ovenčanega mrliča, ki je še pred oknom plaval nad ogromno naraslimi mnov-cami, toda sedaj se je začela krsta premikati naprej, pajčolan je zavihral okoli krste, menihov križ se je zgibal ... in liki v gorah razsajajoči vihar je zopet zabučala molitev: “Ki te je, Devica, v nebesih kronal.” Med ljudstvom se je obče razvedelo in široko razglasilo: glavo in roko. In sedaj so mučenico, katere kri je po pravici morala biti maščevana, nesli naprej na njenem zadnjem potu. Henrik je srepo z lesketajočimi se očmi gledal za krsto, nedopovedljiva zadnja bol mu je prebadala srce: stran jo nesejo, nikoli več je ne bo videl. Z desno roko je v slovo zamaha! proti tihi spavačici. Rablji pa so ga na stotnikov mig že prijeli za i-oke, stari stotnik je rekel: “V mestno ječo, | kakor je ukazal častivredni gospod sodnik.” Sodniku pa je rekel i stotnik: “Gospod dovolite, da po treh urah jaz in Rajnhart vse sama mesto vas opraviva v Štajerdorfu na morišču. Uslišite našo prošnjo, pa med tem časom ostanite doma pri vaši gospe. Danes ste si sicer že pridobili veliko zmago, toda, kar je čez človeško moč, tega nihče ne zmore.” Hendelnov ugasli pogled je sem ter tja begal med sinom, ki V blag spomin DVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE MATERE Frances Rupnick ki nas je zapustila 20. julija 1940 Mama naša, mama mila, več ne čuje Vaš se glas, dvajset let je že minilo, odkar ste zapustili nas. Snivajte le sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam, da se vidimo v nebesih, izprosite milost nam. Žalujoči ostali: JOSEPH, LOUIS, sinova STEPHANIE MESOJEDEC, in GABRI ELLA G1ROD, hčerke Cleveland, Ohio, 20. julija 1900. sopihal s krvavo se penečimi u-stnicami: “Ona tam-le . . . Štefana ... je zmagala . . .” Potem se je zopet ojunačil, še enkrat se je premagal z zadnjo silo svoje volje ter se je ozrl o-koli — sina pa ni videl nič več. “Tan,” je na videz miren pre- kinil molk, “kaj mi je še storiti . . . danes? S kapelice sv. Marjete pada —” In ni mogel naprej govoriti. (Dalje prihodnjič.) Hranite denar za deževne dnev« - kupuit* U. S. Savings honde! i A. BROFMAN’S DEPT. STORE | 3 6806 Sl. Glair Avenue Cleveland 3, Ohio |§ Velika čistilna i RAZPRODAJA besedi zaradi mene, nisem vreden. Tudi moja volja je bila boš tri ure posihmal pretrpel smrt, in sicer pod me- JL IAV1A ***vyjC* »'-'»j— j — --— — - —----J --------- X---— nihče me ni silil k takemu sra-' čem, kakor veli postava, da se motnemu dejanju. Nisem otrok, ti najprej odseka glava in od ampak mož! Ti je nisi poznal, zato si verjel slabi reči o njej, jaz pa sem jo poznal in ljubil, mrtvega trupla . . . desna roka.” Hripav glas je zavpil: “Ne, gospod, najprej roka, ta- nikdar bi ne bil smel slabega ko stoji v postavi.” verjeti in je umoriti.” | Hendel je v strašnem srdu po Takoj se je oglasilo več sveto- konci skočil in je škripajoč od valcev: j bolečine zakričal: “Od mrtvega “Res je, tako je. Imel je pro- (telesa, jaz hočem tako, to je sto voljo. Vi niste verovali v moja postava. Moje telo je, ki CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. HELP WANTED MALE ENGINEER WIRE AND CABLE MANUFACTURER SEEKS GRADUATE ELECTRICAL ENGINEER Prefer minimum of 3 years in design of electrical or electro-mechanical products. Interesting and varied work in design development, cost analysis, customer contact, Vendor contact, coordination with manufacturing and Sales, willingness to assume responsibility, opportunity for growth. Must be Willing to relocate! Please send detailed Resume and Salary desired to Mr. W. Baer, Personnel Director ELECTRIC AUTOLITE CO. Port Huron, Michigan Mark Replies Confidential ŽENSKE PRALNE OBLEKE nezaporednih mer, vrednost do 3.98, sedaj .....:...... 1.00 VSE ŽENSKE BOMBAŽASTE IN BOLJŠE OBLEKE, na razprodaji 1 20% ceneje od reg. cene VSA ŽENSKA IN DEKLIŠKA KRILA IN BLUZE | 20% ceneje od reg. cene VSE DEKLIŠKE BOMBAŽASTE IN NYLON OBLEKE S 20% ceneje od reg. cene NALOŽEK DEKUšKIH OBLEK, vrednost do 3.98 1.49 DAMSKE KRATKE, JAMAICA IN DOKOLENSKE HLAČE 1 20% ceneje od reg. cene VSE DEKLIŠKE KRATKE HLAČE, JAMAICA IN DOKOLENKE I 20% ceneje od reg. cene VELIKO DEKLIŠKIH DVODELNIH GARNITUR, reg;. $2.98, razprodajna cena 1.00 VSE NYLON KOMBINEŽE IN ^ SPODNJA KRILA g 20% ceneje od reg. cene | -------------—------------------ n DAMSKE NYLON NOGAVICE — sl na razprodaji, par |j| 1,69 —3 pare’ il ______________________________ ^ VELIKO MOŠKIH POLETNIH £ ŠPORTNIH SRAJC, na razprodaji S§ 1.79 vsaka>ali 2 za 3.00 p ________________________________ 3 BOLJŠE MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE g 20% ceneje od reg. cene | MOŠKI ŠPORTNI JOPIČI ~ §f 20% ceneje od reg. cene MOŠKE HLAČE, NEKOLIKO OBLEDENE, vredni do $6.98 1.49 f VSE DEŠKE SRAJCE S KRATKIMI ROKAVI p 20% ceneje od reg. cene § VSE MOŠKE IN DEŠKE KOPALNE §| HLAČKE 20% ceneje od reg. cene | Razprodaja se priim v četrtek, 21. julija ob 9. uri dopoldne MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE — DVOJNE OB TORKIH! MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razplago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY KOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 GRDINA POGREBNI ZAVOD 10r.3 Cast 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cent ■1 • -M-■/»•.vv.i,.'j-- m. 1930 1952 V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN DRAGEGA BRATA JOŽETA CERAR ki je preminul v cvetju mladosti dne 20. julija 19.">2 V grobu osem let počivaš, pri Bogu rajsko srečo vživaš; pozabili pa ne bomo Te, z željo, da pri Bogu snidemo se. Tvoji žalujoči: FRANČIŠKA CERAR, mati; BRATJE in SESTRE Cleveland, Ohio, 20. julija 1960. V HARMONIJI — Robert Merrill in Linda Ko'neferl obiskujeta isto višjo šolo v Rochester ju, N. Y., in igrata pri isti godbi. Na sliki ju vidimo', ko korakata z ro>ko v roki k nastopu. PA ŽIDAN PARAZOL — Pri nas so sončniki (parazoli) prišli iz rabe že davno, v Italiji pa se še vedno branijo z njimi prehudega sonca. Na sliki vidimo dekleta v Rimu z malim sončnikom, ki je baje postal že nova moda.