ŽELEZNIČAR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIČARJEV. Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. : Uredništvo in UpravniStvo se nahaja v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg 5t. 10. Naročnina: za celo leto . . K 7‘20 za pol leta . . „ 3'60 za četrt leta . . „ 1‘80 Posamezna Številka 30 v. Štev. 11. V Ljubljani, 1. junija 1919. Leto XII. Kaj je z našim predlogom? Dne 14. maja t. 1. je bil v državnem predstavništvu v Belgradu prečitan zakonski pred-teg, s katerim bi se začasno reguliralo prejemke železniškega osobja. Sodrug Kopač je ponovno urgiral rešitev »ga predloga. Železniški minister gospod Vulo-vl& ki je zopet prevzel vodstvo železniškega ministrstva, je obljubil, da bode zahteve tega •sobja v ministrskem svetu toplo priporočal. Ali srbski poslovnik ne dopušča, da bi taki predlog' prišli prej na glasovanje v zbornici, dokler ni to Izrecno dovolil Interparlamentarni odbor. Rad. tega je poslanec Kopač podvzel pri zborniškemu predsedstvu potrebno, da zrine to tako nujno za-Itevo naprej. Gospod predsednik )e zato sklical ie vreti, kakor v peklenskem kotlu. Njih časopisje le začelo kar noreti in zdi se nam, da je sedaj delirij dosegel višek. »Jugoslavija« bruha ogenj in žveplo, »Jugoslovanski železničar«, »Narodni socijalist« itd. žreta dan za dnevom socialne demokrate kar s korcem. Njih cilj je: Voditelji socialne demokracije ali čez mejo, ali v ječo, da «e bodo nagajali pri volitvah. Seveda je vprašanje časa, če bo tudi šlo tako naprej. Da so v prvi vrsti industrijski okraji tarče napadov »Ju-coslavije« L dr., že razumemo, ker tam jim nat- bolj teče voda v grlo. V našem slučaju so tc zlasti Jesenice, ki so liberalcem zlezle v glavo. Divja, blazna gonja zoper vsakogar, ki mu ne zaupajo, da bi liberalno volil, je že tako ostudna, da se je ugledni list »Naprej« čutil primoranega, udariti enkrat energično v to sršenovo gnezdo. »Naprej« je najbrže računal na to, da se bo moral urednik in izdajatelj »Jugoslavije« gosp. Pesek čutiti razžaljenega in bo tožil. »Naprej« je storil to v javnfem interesu, v interesu ugleda slovenskega ljudstva, ki mu preti to časnikarsko rokovnjaštvo izpodkopati ugled. Sodba o tem listu je že tu. Nikakor to niso bili socialni demokrati, ki so krstili list »revolver«, In tudi socialni demokrati ne bodo tisti, ki bodo »Jugoslavijo« s Peskom vred sodili. Sodba narodova je danes že ta: »Meščanske stranke ne razpišejo prej volitve, dokler ne bodo menili, da so ljudstvo dovolj zastrupili s svojim časopisjem. Da so si liberalni radikalci ravno Peska in njegovo »Jugoslavijo« izbrali za trobento »pravice«, bod'j še bridko obžalovali. Kar pa velja o »Jugoslaviji«, velja tudi — še v večji meri — o »Jugoslovanskem železničarju«. Njegova pisava je tako absurdna, da se sploh ne maramo ž njim spuščati v polemiko. Kar mrgoli denuncijacij zoper lastne sotrpine. V koliko je njih Javkanje opravičeno, da je zaradi nekaterih železničarjev domovina v nevarnosti, bo bodočnost pokazala. Ne bo dolgo trajalo, promet bo boljši In kdo bo potem delal? Ali bodo »ZvezarjI« res hoteli v prid domovine 36 ur delati, kakor so hoteli za slučaj stavke? Ne verjamemo — ako pa — koliko časa? Najboljše ln najpraktičnejže železničarje hočejo sedaj uničiti. Posledice znajo biti’ strašne. Novo, negibčno In ne zadosti izurjeno osobje, naj bo potem koS veliki nalogi, ki jo bo domovina na nas stavila!? Logične, eventualne nesreče bodo pa Imeli na vesti patentirani denun-cijanti, ki s svojim ogabnim delom hočejo otež-kočitl službovanje na nesmiseln način. Iz časopisja. V zadnji številki smo omenili bedasto in gnusno pisanje lista »Naša Moč«. Ne bo se pa mogoče vedno s tem listom pečati, ker vse njegove budalostl ln nesramnosti prepisavati in kri- ' tizirati, bi nam jemalo preveč časa (n dragega papirja. Ne smemo pa pozabiti, da ta list kolporterji po ljubljanskih ulicah vsiljujejo kot »glasilo slovenskega delavca«. (!) Vodilna snov tega lista je, kazati svojim bralcem socialne demokrate kot najhujše zlo za človeštvo sploh in obenem vsiljujejo mnenje, da je to edini vzgoje-valni Ust. Kako pa »Naša Moč« hoče delavce vzgojevati in jih poučiti o svetovni 'revoluciji, o nazorih in o življenju, nam pričajo naslednje vrste v štev. 22. z dne 7. maja: »Oče naj ne bo oče.jampak bordelist; Mati naj ne bo mati, ampak posoda, kamor odlagajo nečisti bordelisti oskrunjeno svojo vlago. Otrok naj ne bo otrok, ampak nadležno blago, katero naj prevzame državno skrbstvo. Otrok naj nt pozna očeta ln oče ne otroka, ljubezen materina naj ga ne obsije in mati naj nikdar ne doživi, kako le ]jubezen rodi ljubezen. Mesto matere naj prevzame državna najemnica In mesto očeta državni birič in mesto ljubljenih sinov in ljubečih hčera naj pokrijejo zemljo tigri In hijene. Pa niti tl ne kolnejo lastnih roditeljev in ne zavržejo, kar so izkotili. Kal vse pomeni beseda: »razporoka!* Kaj vse vsebuje beseda odpad od krščanstva! Socialna demokracija! Kakšna je tvoja socialnost! Socialna demokracija! Kakšna je tvoja kracija, tvoja demokracija! Po liberalizmu, v tebi nadaljevanem, žaga družba človeška vejo, na kateri sedi. Veja se steguje nad brezdnom In v brezdno leti veja in družba.« Da so katoliški avtorji podobrilh člankov pravi mojstri v slikanju hudiča, je vobče znano. Vsaj že skoraj dva tisoč let vzgajajo ljudstvo na Isti način. Posledice te vzgoje seveda niso iz- ostale in sedanja vojna je to uprav drastično pokazala. Pokazala nam je, kam vodi proletarce vzgoja v pasji ponižnosti. Sicer pa še nekaj. Ako so že gospodje okrog »Naše Moči« tako v skrbeh, kako bo v socialistični državi z otroki, bodi nam dovoljeno vprašanje: Kaj je z otroki gotovih »Naši Moči« zelo blizu stoječih gospodov? Ali poznajo le tl svojega očeta? So li bili že prlpoznani? So bili deležni ljubezni očeta? Pa ne samo to. In kaj naj začnejo katoliški zakonski, ako se opravičeno ločijo? Ali je tudi to podlaga za moralično življenje? »Nuptlas non con-kubitus, sed consensus facit!« * * » V Istem listu je tudi »Listek«, v katerem pobija avtor »materializem«. Na kakšni znanstveni podlagi je to storil, naj nam pokaže avtor sam, g. Anton Komlanec: »Mož med greznicama. Sredi mesta sta stali greznici. Med njima je stal mož. V roki je držal veliko zajemačo in predeval Iz ene greznice v drugo. Veliko postavo je sklanjal, ko je zajemal v eni greznici in se režal zadovoljno, ko je preložil v drugo greznico. Vlažen močeradast gnoj ga je zabaval. Smrad ga je uteševal In silil k smehu. Tako se mu Je priljubil poklic življenja, da je zajemal tekoči gnoj z golima rokama, si ga tlačil v usta, namašil v ušesa, napolnil nosnice, namazal oči, polil život, ker gnojišče Je pome njalo zanj dihanje, jed, petje, obleko, življenje.« Zadosti te svinjarije. Ne zameri ml dragi či-tatelj, da sem za trenotek vrgel pero ob tla ---gabi se mi, slabo mi prlhala; 306 vrst šteje listek in vedno gre tako naprej. Greznica In vedno greznica, blato na blato. Toliko ga je Anton Komlanec nakidal, da se čudim, da ni sam v njem utonil. To so torej znanstveni argument’, s katerimi se pobija veda? Ne poznam osebno g. Komlanca, mislim pa, da bi ga po smradu kar na pet kilometrov daleč poznal. Tebi pa, uboga delavska para, ki se tl nudi taka duševna hrani, najpresrčneje sožalje. Sramota za narod, ki Je primoran Imenovati tako literaturo za svojo. , S... ck. Reforma zakonskega prava v Čehoslovaški. »Närodni listy« poročajo z dne 19. maja: Danes pride do glasovanja zakon o reformi zakonskega prava. S tem zakonom se bodo zenačili zakoni vseh veroizpovedanj. Istotako bosta država ln njen zakon za vsa veroizpovedanja vzroke za lo čitve zakona stavila na enak temelj. Vsaka cerkev lahko zagovarja za svoje vernike svoje lastni, naziranje o zakonu, ki odgovarja njenim naukom. To naziranje pa naj velja samo za cerkev In za njene vernike. Pomenjalo bi nasilstvo napram ostalim državljanom, ako bi država v svoiih zakonih nalagala zakonski zvezi ene konlesije večje dolžnosti, kakor pa zakonski zvezi drugega veroizpovedanja. Država ima dolžnosti napram vsem državljanom in njene postave morajo veljati za vse v enaki meri. Privilegiji cerkve in naj sl bc ta ali ona, se ne smejo respektiratl. — Ta inise! ima reforma zakonskega prava. — Potek govorov, ki bodo danes o tej zadevi v narodni skupščini, bo pokazal, da gre tu za dejansko enakost pred zakonom ln za pomoč nesrečnim v Interesu države. Dopisi. Jesenice: Primorani smo, da se malo oglasimo, da javnost Izve, kakšne rodoljube Imamo pri naši že itäk na mrtvaškem odru ležeči Zvezi, ki se ne bode prej spametovala, da bo zasuta. Prvi maj Je zmešal vsem možgane. Nekoliko prej se Je govorilo, da rdečkarjev ni več, posebno bi bili radi videli, da res ne bi bilo železničarjev med njimi, ali glej razočaranje pr- vega maja, tu se je videlo ravno nasprotno, bilo je tucat Zvezarjev, ki so od strani gledali s solznimi očmi tako mogočno armado, kakor jo Jesenice še nikoli niso videle, tu se je videlo kdo je presit ali pa lačen, strgan in bos, ter kdo se zaveda krivde, ki se je nad nami zgodila tekom 50 mesecev. Zvezarji so pozabili, da se nam je med vojno hudo godilo, pozabili, da smo bili gladnl, bosi in strgani, ali žal, ker je še nekaj zapeljanih, ki slepo slede sladkim izdajalskim besedam ter ponujajo vrv svojemu rablju, da jih zadavi, pozabili so, kdo se bori za svobodo, pozabili so, kdo se je boril za kruh, ki so ga bili od naših bojev deležni. Zapomnijo naj sl tudi to, da, če nas užene kapitalistična družba, bo potem jok in škripanje z zobmi, njih družine ter potomci jih bodo proklinjali do groba. Ti ljudje nočejo biti svobodni, rajši hočejo trpeti v verigah, katere jim kujejo Tepina, strojevodja, Dominko in Malovrh ter še mnogo drugih, same najboljše cvetke prejšnjih nemških bratcev. Dne 4. maja so nas denuncirall razni rene-gatje, podobni zgoraj omenjenim, z izdajicami pri vladi In ravnateljstvu, to pa zato, ker se jim n' posrečila nakana, da bi mi Jeseniško ter še drugo občinstvo razburili ln spravili na cesto in pobeg, kar bi dalo potem povod našim raznim potuhnjencem, da bi na nas s prstom kazali, če*, to so tisti, ki se bore za svobodo, sedal so vas pa spravili s culico v roki na beg. Kaj zaslužijo taki ljudje? Na vislice z njimi, postrelite Jih Itd. Ali na veselje moramo povedati, da so gospodje v Ljubljani bolj pametni kakor naši Zvezarji na Jesenicah ter niso tem volkovom sledili in Imel*, povoda voditelje aretirati, ker le ti so storili svojo dolžnost naprav vsej javnosti. Nasprotno si Zveza ni bila svesta svoje na loge. Kjer bi morala biti na mestu ter državljanske dolžnosti opravljati, so se gospodje poslu odtegnili, dasi so bili pozvani ter posvarjeni, naj se nujnega dela udeleže, tukaj so bili prvi za rep med noge ter pripravljeni za beg, zahtevali so voze, da bi pobegnili. Socialisti so bili pripravljeni za vse slučaje nevarnosti ter so hoteli urediti in pospraviti vse, kar je bilo potrebno, in poskrbeti, da država ne trpi škode. Za to požrtvovalnost bi bili dobl'1 kmalu od strani Zveze slabo plačilo. Taki so naši narodnjaki; o Bog, reši nas takih ljudi, potem bo Jugoslavija srečna domovina! Dne 8. maja se Je vršil Javni ljudski shod pri Jelenu na prostem, na katerem je poročal sodrug Golouh v jedrnatih besedah o nakani Italijana, ki hoče zasesti Jesenice in Bohinjsko kotlino. Proti temu moramo najodločneje protestirati vsi brez razlike strank, naj velja kar hoče, ako ni drugače, moramo tudi dati življenje, to naj zvedo v Parizu. Slovenci smo v takem slučaju na vse pripravljeni. Navzoči so z navdušenjem vzeli na-znanje. Bilo Jih Je približno 3000. Predlagana je bila protestna resolucija proti italijanski okupaciji Jesenic ter vsega primorskega ozemlja, ker spada vse to Jugoslaviji. Resolucija se pošlje v Pariz. Sklenilo se je soglasno, da se nabirajo takoj podpisi, to se je tudi še Isti dan ukrenilo od strani tovarniških zaupnikov kakor tudi od so-druga Mlakarja In Rajšpa, ali glej čuda, na kakšne Jugoslovane smo zadeli. Gospod prožni mojster Jaka Malovrh je na Jesenicah dne 19. maja pred odhodom osebnih vlakov hujskal prožne delavce, naj nikar ne podpišejo resolucijo, ker socialisti nabirajo podpise zato, da bi Italijani prišli sem, nakar se mu eden zahvali, hvala, da ste nam povedali, da vsaj socialiste poznamo. Vprašamo gospoda Malovrha, ali je videl listo in kaj je bilo na glavi zapisano? V Ljubljani so bile liste na ogled. Drugi taki možakarji so zopet rekli, ml nič ne podpišemo, bomo že od kod drugod kaj dobili. Morda bi tl Slovani rajši imeli Italijana na Jesenicah kakor pa tak protest podpisali. Oospod Malovrhi Kaj ne, da mora tako biti, kakor ste nekdaj rekli pred 29. oktobrom: »Wir deutsche müssen zusammen halten«, po 29. oktobru ste pa rekli: slecimo staro srajco, ln oblecimo novo, to se je pri vas tudi zgodilo tako}, ko se je začelo rekvirirati po polomu rajr.e Avstrije. Dne 1. novembra ste bili zaviti v celo Jugoslavijo kakor več takih, in sedaj bi morda radi rekli, ako Italijane zagledate, Adesso vegni nostrl nuomini 1 fratelli, kaj ne? Saj poznate celi svet, mornarji so čudni lju dje. O uboga Zveza, kako pristne Slovane imaš! Dalje imamo strojevodjo Rupnika iz Ljubljane pri isti družbi. Ta se je celo predrznll na Hrvaškem v neki gostilni v Mohaču zapeti lepo pesem »Still ruht der See« in tudi nemško diskutiral, gotovo je mislil, da imajo Hrvatje to za kavalirsko. Dne 1. maja se je na Jesenicah gospod V. tako ujezil nad rdečkarji, da so bili fantje od Zveze v gostilni pri Taučarju toliko srečni, da jim je plačal za vino, mogoče je bil dober namen, ker ve, da nižji uslužbenci ne zaslužijo toliko, da bi mogli popivati, mogoče pa tudi iz de mokratičnega prepričanja, da bi se kakšen kalin ujel. Priče na razpolago. Za enkrat je morala vreča malo počiti, v drugič, ako nas ne boste pustili v miru, vi grešniki, pridemo z boljšo šibo na dan. Vi mislite, da smo slepi, gluhi ln mutasti, pa se motite, to vam damo kot plačilo za 4. in 8. maj, kos te vi ln vaši nebodijih treba mislili, da bomo vsi socialisti viseli na drevesih ter se boste nad nami veseliti. Povedati moramo, da vi prej kaj takega zaslužite ter oni, ki smo Jih za enkrdt zamolčali. Vsem zavednim železničarjem pa kličemo, bojte se takih ljudi, ki nam in vam kopljejo Jamo, vsaj ne bode dolgo, ko vsi hinavci vanjr. padejo. Stopajte pridno v tabor Spl. žel. org za Jugoslavijo, tukaj Je hram vseh virov, Iz katerih se da črpati najboljše blagostanje vsega želez-ničarstva. Dokler se ne otresemo tistih, ki hočejo na naš račun živeti, bomo imeli vsi skupaj malo sreče. Poljčane. S polomom stare Avstrije smo mislili, da Je tudi zveza s Turkom ničevna. V gotovi meri bi že bilo tako, toda nekaj mora ostati Turki so šli sicer za svojo demarkacijsko črto. ali en »paša« pa Je le še tukaj. Ker Je pri Južni železnici vsak dobrodošel, so ga vteknlll kot po-stajenačelnika v Poljčane. Staroavstrijski sistem mu ni ugajal, Jugoslovanski tudi ne, začel Je to-rqj po turško. Prvič je vse, v našem društvu organizirane člane opsoval z nemčurjl in obljubi) jim je, da jih požene čez mejo. Za enkrat seveda ni držalo. Poizkusil je torej drugače. Poslal je delavca Roberja z nekakim seznamom na progo. Seznam je obsegal imena vseh uslužbencev proge Poljčane-Konjice in povelje, (!) da se vse osob-je mora vpisati v »Zvezo«. Zoper vse pričakovanje se je morala polotiti načelnika Grilca jeza. ker — vpisal se ni nihče. Tako! Kaj je z avtoriteto? Grilc sedaj zija na prazni seznam in kuha jezo. No, mi mu nismo hoteli kvariti dober tek, prosimo ga pa, da če že z nami ne more izhajati, naj gre sam tja, kamor hoče nas druge eks-pedirati. Prizadeti. Spodnja Šiška: »Slovenski Narod« je dne 16. maja prinesel zelo aktuelni članek, v katerem g. člankar spodbuja k delu za tujski promet. Članek je spretno pisan in dobro premišljen. Zelo hvalevredno je torej, da se je »Slovenski Narod« za stvar zavzel. Zal, je dotični gospod prišel s predlogom prepozno. Iz zanesljivega vira smo namreč izvedeli, da so »Narodni socialcl« in splošno znani harlekini — naši »Zvezarji« ustanovili »Družbo z neomejno zavezo« za sezidanje kitajskega zidu okolo Jugoslavije. Za predsednika je Izvoljen g. Pesek. Najprej bodo vse socialne demokrate spravili čez mejo (ker so seveda sam' nemčurji) in potem začnejo z delom. Posrečilo se nam je tudi dobiti v roko načrt zidu. Zid bo 120 metrov visok. V razdalji 1 kilometra bodo 150 m visoki In 15 m debeli (v prerezu) stebri. Na te stebre bodo nalepili vse znamenitosti Jugoslavije in sl jih bo vsak tujec zastonj ogledal (od zunaj). V paragrafu 13. njih pravil čitamo, da 175 in pol leta ne sme nihče vun in nihče noter. Na najvišjem hribu sredi Jugoslavije (Rožnik pri Ljubljani) postavijo tako veliko trobojnico, da se bo s prostim očesom videla v Ameriko. Delo bodo vodili znane avtoritete in rodoljubi. Njim bo podrejen celi »štab« drugih, za narodno stvar vnetih mož. Službo policajev in detektivov bodo opravljali člani in članice društva »Kralja Ma-tijaža«. Kakor je preračunjeno, bodo s stavbo že leta 2165 gotovi. Batinar. Spodnja Šiška. Sprejeli smo in beležimo: Ali smo kaznjenci, obsojeni v prognanstvo, ali pa — gospodje! — po Vašem mnenju že tako demoralizirani elementi, ki ne spadajo v dostojno človeško družbo? Slavna vlada! Mesece že prosimo za človeku spodobna stanovanja. Obljubljalo se nam Je popravljanje barak. Ia kaj smo dočakali? Dobro bi bilo, da bi se razpisala nagrada za Iznajdbo strojne puške za Mb. Nas ubogo proletarsko paro že po vsem život« srbe, čeravno se izogibamo prostorov, kjer slu tlmo te živali. Stranišča nimamo. So tu nekakfec kamrice, kamor pa ne moremo hoditi, ker so zeh* nesnažne in polne vojakov. Uši so tudi preaa-šalke raznih epidemij, ln ne bo dolgo trajalo, »a Imamo bolezni tukaj. Ako bi gospodje s svojimi damami in otroki morali tako bivati, njih dane na malih »gašperčkih« kuhati, svoje perilo nitf oprati ne mogle, ol tedaj bi se takoj našli po-močki in delavci za izboljšanje njih položaja. Mi siromaki tega ne moremo doseči. Vrnili an« se v Jugoslavijo, ker jo ljubimo, torej danes obžalujemo ta korak. Gospodje! Ako mislite, da nas je lakota prignala, Vam povemo, da nas (m nesnaga in malomarnost za nas zopet odgnak. Ne bomo to pozabili do časa obračuna! O« spodje pri vladi — na delo! Ena za vse. LItUa. V članek, objavljen v »Zelznlčariu« štev. 5. z dne 15. marca, se je vrinila pomota. Pravilno se mora glasiti: Razdelitev moke ie MU tako različna, da Je dobil eden od gospodov z družino 7 oseb 71/» kg več, kot pa uslužbenec l lstoštevllno družino. Tako se je tudi raziasnSo zaradi sladkorja. Kar ke pa tiče boljševlkov, bil |e samo privatni pogovor, tekom katerega nas je gospod načelnik vprašal, hočemo-11 postati bdB-ševikL Toliko v pojasnilo. H. Pragersko. Naš sodrug JerneJ Rataj je prestavljen v Cakovac. Ker izgubimo z njim zvestega borilca za naše pravice kakor tudi Jako delavnega sodruga, želimo mu na novem mesta obilo sreče. Upamo, da bo tudi on nas ohranfl v trajnem spominu. Organizirani želzničarjl. Maribor. Kateri železničar ne pozna g. Neu-berta, premičnega mojstra glavnega kolodvor* Maribor? Prvi pogled napravi na človeka utlsk da je jako oduren ln nevljuden človek. Prijazaost in izobraženost sta mu tuja. Kje bi se bil izobrazil? Dalje pred železniško službo ni prišel. Nagovoriti prijazno ne zna nobenega človeka in zapoveduje po kolodvoru kakor absolutistični car Nikolaj. Dostikrat sam sebe, ker ne zna slovea-ski ne nemški, ne razume. Dobro pa se zna prepirati in denuncirati. Vsak dan ima s kom prepir, in je bil že enkrat Iz socialno demokratične organizacije izključen zaradi denunciranja; sedaj m« pa iznova rase greben. Ni premikača, ne Močnega uslužbenca, s katerim se ne bi bil ta že prepiral. Tak človek menda ne dela Jugoslaviji nobene časti, pač pa škodo. Neki inteligentni Slovenec mu je nedavno rekel: »Prepirajte se ri sami, ker si znate najboljše odgovarjati, jaz sem prefin človek, da bi se z vami prepiral«, še več: tisti Slovenec mu je reki: »Vedno sera rad slovenski govoril In se za Slovenca imel, ali v krogu, v katerem boste vi, bom moral sramote STv»{ narod zatajiti, ker imamo še take o... med ae-boj.« In kdo se čudi, če se naši Slovenci boje s takim denuncijantsklmi ljudmi priznati k Jugoslaviji in z njimi službo delati? Postajnega načelnik* pa pri ti priliki opozarjamo, naj se varuje tegi človeka, ker mu sicer požre zaupanje pri osobj« tako, kot se je to zgodilo g- Seidlerju. Vi, gospod Neubert se pa poboljšajte, če ne, pridemo z morfijem. Benediktus Intimus. »Slovenski gospodar« Je že tam, kjer je ljubljanska »Jugoslavija«. Denuncijant6tvo in špijo-naža začenja polniti njen prostor. V listnici uredništva št. 21. od 22. maja poživlja: Poleg »gospodične« M. P., ki zabavlja čez Jugoslavijo, zapišite še tudi vse druge, ki hujskajo. Seznam na« Izročite prav kmalu. Nato bomo poskrbeli, da bodo orožniki ali vojaki tem »prijateljem« posodili pot preko Špilja v lačenbergarijo. — De-nuncijanti denuncijantskil Ali imate morda v Mariboru tudi že društvo »Kralja Matljaža?« To smo zabeležili, ker se godi po teh podležih mar- alkomu krivica, špiceljstvo je pač najlepša čednost meščanskih strank. Radovednež. Zidani most. Vsi člani »Posmrtnega društva v Inoniostu«, ki so prišli iz okupiranega ozemlja in so nastavljeni od Litije do Brežic, naj se javijo pri zaupniku Jož. Pečniku, prostornem mojstru v Zidanem mostu. Vsakdo mora prinesti s seboj pristopno izkaznico — Mitgliedskarte. To naj stori vsak takoj, da ne zapade podpora. Jož. Pečnik, prostorni mojster. Ljubljana. Naš »Revolver« čuti, da se število njegovih odjemalcev vedno krči. To je bilo od počctka pričakovati, zato se temu tudi nihče ne čudi. Da bi pa Izgubljene ovčice skupaj napodil. Je objavil g. Pesek v št. 125. od 24 maja sledeče: »Na delo! Sistematično gonjo proti našemu listu (čttaj: gnus proti takemu pisanju) so začeli brezdomovinski rdečkarji in nekateri bivši avstrijski aktivni oficirji, ki se čutijo prizadete po naših člankih. Rdečkarji pozivajo po oštarijah, na sestankih in celo javno na shodih boj dnevniku »Jugoslavija« (seveda ne brez vzroka) ter žugajo s terorizmom tistim, ki ga bodo čitali. (Za poč’t). O slični gonji zoper naš list se nam poroča iz vojaških krogov, zlasti iz Celja. — Da, resnica (čitaj: denunciranje, laž in obrekovanje) oči kolje in verjamemo, da je mnogim neprijetna. Značilna pa je zarota brezdomovinskih rdeč-karjev in nekaterih bivših avstrijskih oficirjev, (Osli! Kdaj so se še oficirji z rdečkarji parili?) lepa Je ta družba, vredni so drug drugega! (Samo da ne Peska!) Prosimo naše prijatelje, da ko» protiutež tej sistematični gonil (čitaj: gnusu) zastavijo svoj vpliv ter agitirajo in razširjalo »Jugoslavijo«, (čitaj: »Revolver«) Ne gre pri tem toHko za »Jugoslavijo« (čitaj: Ker papirja drugod! manjka) kakor pa za načela, (čitaj: za profit), ki Uh zastopa in za nazore (hujskarlje), ki jih razširja to utrjuje. Kdor se strinja z našimi načeli In nazori, (kdo so pa tisti?) naj smatra torej tudi za svojo dolžnost, da agitlri za dnevnik »Jugoslavijo« (»Revolver«), kajti le, če Jo bodo čitale mase (če jol) po mestih ia na deželi, (tam imajo že boljše) če jo (!) bodo Imeli v vsaki zavedni (čitaj: zagovedenl) družini, v vsaki slovenski gostilni (zanemarjeni) itd., bodo tudi prodrla načela in'nazori, ki jih zastopa »Jugoslavija«, v vse plasti naroda in tako nam ostane nov rod jugoslovanskega duha. (In to bi bilo najžalost-»ejE, ker ne bi bilo poštenosti in bi le Pesek Imel polno mošnjo.) S praznimi besedami priznanja (?) in hvale (kdo pa te hvali, cunja!?) še ui veliko storjeno; na delo tedaj in agitirajte ter razširjajte »Jugoslavijo«. (Revolver.) S tem nas »ajbolj uspešno podprete v boju (čitaj: v žepu) »oper zaroto protlnarodnih in protidržavnlh cle-***ntov. Nasprotnik batin. Razno. Kurjačev sen. Bila je prav mrzla noč. Ostri veter je podil sneg in zametal ž njim progo. Dočim je kurjač delal In se trudil, da zbere zadosti pare, sta sedela gospoda dvorni svetnik In železniški svetnik v salonskem vozu, zabavljajoč, da ju zebe. Zaradi tega mrmranja so kurjaču naprtili disciplinarno preiskavo, dasi se je branil in dokazoval, da ni kriv. Lepega dne se je kurjač naveličal življenja na tem svetu in se je preselil na oni svet Opremljen s potrebnimi dokumenti, je stopil pred sodnijskl prestol Boga očeta. Pri pregledovanju dokumentov je Bog oče opazil tudi omenjeno disciplinarno preiskavo. Ker so tudi njega dogodki zadnjih let napravili bolj površnega In ker se mu je tudi zaradi velikega navala duš mudilo, je kurjačevo dušo, ne da bi se dolgo obotavljal, poslal v pekel. Prišedši tja, so kurjača takoj vzeli vragi v perilo in ga kuhali in mrcvarili na vse mogoče načine. Pa čim bolj so ga mučili, tembolj se je smejal. Ker si niso vedeli s to dušo več pomagati, so šli po Luciferja. Leta je naročil, vse muke podvojiti. Pa vse ni nič pomagalo, duša se je še nadalje smejala. Jezen vpraša Lucifer: »Kako pa to, da se moreš vzlic tem mukam še smejati?« »Ker ml dela veselje, da mi vi z vsemi vašimi aparati ne mo-Tete zadati tiste muke, ki sem Jo že pretrpel « »Tako, kaj pa si bil ti v civilu?« »Kurjač državne železnice.« »O — ta Je pa druga! Veste kaj, bratje vragi, tu ni druge pomoči, pošljimo ga zopet na zemljo; državna železnica ga bo gotovo prej uničila, kot mi z vsem tem uničevalnim orodjem. Kitajska nebesa. Angleški misijonar Elwin poroča, kako si Kitajec domneva življenje na onem svetu. Med drugim pravi: V splošnem veruje navadno ljudstvo, da je življenje v nebesih popolnoma podobno življenju na zemlji. Tam so torej tudi mandarini (kitajski sodniki), ki pravtako kakor na zemlji hrepene po tem, da si nakupičijo mnogo denarja. Ce ima kdo torej v nebesih kakšno pravdo, mora predvsem skrbeti za to, da podkupi sodnika, ker sicer seveda ne more raču nati na dober izid pravde. Da taka vera več krat prav komično konča, je umevno. Na primer: Ako Kitajec koga sovraži, ne premišljuje dolgo o maščevanju. Kakor hitro mogoče, vzame slovo od tega sveta in si čim hitreje sam konča življenje, češ, da v nebesih nahujska in podkupi sodnike, da bodo kar najstrožje kaznovali njegovega nasprotnika, ko ga dobe v roke. Oospod Elwin navaja primer, ki ga je sam doživel: Dva budhistična duhovnika sta se v mestu Phudu hudo sprla. To je končno enega od njiju tako raztogotilo, da se je zastrupil z opijem, z namenom, da svojega sovražnika v nebesih zatoži. Takoj je tudi drugi vzel neobičajno močno množino opija, da bi bil prej v nebesih. Vendar se je poizkus obeh ponesrečil, ker je gospod Elwin takoj poklical zdravnika, ki je s primernimi pomočki obadva rešil smrti. Predavanje sodr. Golouha na občnem zboru skupine Ljubljana 1, dne 22. maja 1919. Sodr. O o 1 o u h je izvajal med drugim sledeče: Ko je pokojni sodr. Bebel pred kakimi 50. leti ustanavljal prvo delavsko izobraževalno društvo, Je s ponosom poudarjal: bilo nas je 50 navzočih. Takrat še ni bilo tega delavskega gibanja, v katero se danes tako ljuto zaletava meščansko časopisje in kapitalistični podrepniki Delavsko gibanje se je razvilo iz delavskih izobraževalnih društev. Le-ta so imela namen razganjati temo nevednosti, ki je naš najhujši sovražnik. Zato pa Je izobrazba v socialističnem duhu velikanskega pomena za delavstvo. — V zločinsko svetovno vojno je mogel kapitalizem pognati človeštvo le zaraditega, ker zavednost še ni prešinila vsega ljudstva. Svetovna vojna pa Je bila tudi početek svetovne revolucije, ki vedno bolj prodira in zmaguje. Vidimo pa tudi, da je revolucija v Rusiji stala največ žrtev. Boli ko prodira proti zapadu, manj zahteva žrtev. — Ko bo prišel tudi proletarijat antante do spoznanja, da mir, ki se sedaj sklepa v Parizu, ne bo trajen, da bo nosil kali nove vojne v sebi, bo tudi tam nastalo to, kar je že nastalo v Rusiji. Mir bo trajen šele takrat, kadar ga bodo sklepali narodi sami, ne pa tisti, ki si prilaščajo oblast nad narodi samo v svrho izkoriščanja. — Vprašanje pa je, do kje smo pripravljeni. Ponehala je vojna ini-perijailzma In sedaj se bije vojna razredov, ki ima svoj pričetek ob koncu bojev v strelskih zakopih. — Zmagujoče države bodo prej ali slej bank-rotne. Stojimo pred splošnim finančnim polomom. Kapitalizem je prišel v tej vojni tudi do svojega poloma, ker je uničil vire svojega bogastva. — Značilna je stavka delavstva v Angliji v trenutku, ko je angleški kapitalizem slavil svoje največje zmagoslavje. Lloyd George je spoznal položaj in šel med delavstvo, da se ž njim pogodi. Kar zahteva Francija v mirovni pogodbi, je njej nujno potrebno zato, da se reši takojšnjega popolnega poloma. Ne bo se ga pa trajno rešila, tudi če Nemčija sprejme vse pogoje. Finančne stiske niso samo pri nas, temveč tudi povsod drugod In če tudi Jugoslaviji odvzamejo tretjino ozemlja, bo morala podpisati mir, da se podaljša rok poloma. Naš velik zaveznik je čas, Ta pa dela zel » hitro za nas. Stvari, za katerih dosego je bilo prej treba stoletij boja, so se sedal dovršile v par mesecih. Še leta 1918 je Tisza predrzno izjavil: »Ogrska bo imela dovolj moči, da vas pokolje, ako se ne vdaste«. In kje je sedaj Tisza, kje so njegovi trabanti? Na razvalinah stare družbe si bomo osnovali svojo socialistično družbo. Za to se moramo pripravljati. Presojajmo trezno svoje moči. Prvi majnik je sijajno izpadel, kar si v toliki meri nismo upali pričakovati. In to vsled duha, ki se danes širi po svetu — duha socializma. Najmočnejše orožje je časopisje. To ima nalogo širiti zavednost med ljudstvom. Na drugi strani pa vidimo, da meščansko časopisje kriči ter zahteva prekl sod in vislice. Ne smemo pozabiti na to, kar meščansko časopisje danes dela. Prišel bo naš moment, ko bomo zopet govorili. Nikjer se še ni zgodilo, da bi se Javno v časopisju zahtevalo progone. To je sramota za ves narod! Samo radi koristi par preobjedencev na trhlih stolčkih na) bi se uničilo ves narod. Pride še čas obračuna. Vršila se bo še ena konferenca, ki pa ne bo več kapitalistična, temveč konferenca ljudstev in narodov. In takrat bomo rešili vse naše probleme. Nova internacionala vstaja večja in sljajnejša kot Je bila prejšnja. Zbirajte svoje vrste, ojačujte svoje organizacije! Vztrajajte v boju! Železničarski kurz v Belgradu. Dne 15. maia se je otvoril železničarski kurz, ki ga je prlredtn. vežbanje železniških uradnikov in se ga udeležuje ravnateljstvo železnic. Kurz je namenjen za Iz-okrog 100 kandidatov. Davek za neoženjene misli uvesti finančni minister. Davek bo znašal 240 dinarjev na leto za vse neoženjene, vdovce in ločene (!) brez otrok od 25. do 60. leta. Direktna zveza med Francijo in Jugoslavije bo v kratkem uvedena. Na Hrvaškem dobe nov denar. Izdelajo se bankovci po 50 par, 1 in 2 dinarja, ki bodo Imeti efektivno vrednosti v državni garanciji ter hod« dve leti v prometu. Dober svet Dve dami, katerima Je vlak pred nosom ušel: »Za božjo voljo, vlak nama Je aieL kaj hočeva sedaj storiti?« Vratar: »Pri drugem« vlaku ne smeta toliko časa klepetati I« Kapitalist Scherbatun v Mariboru. Izvedeti smo: ta gospod, večkratni milijonar, mož, ki ja kot pošten avstrijski patriot izrabil svojo nei ško »domovino« do dobrega in sl napolnil svoje žepe z milijoni, ki Jih bo seveda zopet plačalo ljudstvo, ta človek je napram svojim uslužbencem umazan do skrajnosti. Tako n. pr., celo svojim uradnikom, ki so vendar opora takemu kapitalističnemu oderuhu, ni do lanskega leta niti v naj-manje zvišal — predvojne plače I Zdaj šele, ko Je bojda po nekem vladnem predlogu bilo treba zvišati plače privatnim uradnikom za 50%, sedat šele se je gospod odločil, da Jih zviša — toda pol določenimi 50%, dočim so drugi tovarnarji že zdavnaj povišali plače. Tako dobiva, n. pr„ še danes, po povišanju, neki uradnik, ki službuje že dolga leta pri njem, komaj 480 K plače! Prav kakor kak zanemarjeni državni uradnik »višje« vrste. Radi tega zvišanja pa morajo ti uradniki odslej tisto slabo moko, ki jo dobivajo kot drobtinice od bogato naložene mize, tem dražje plačati. Evo vam umazanca, skopuha. In uradniki? Kdaj se bodo organizirali? Državne oblasti naj vzamejo tega ljudskega oderuha pod kontrolo, sai bo itak odnesel državi v tujino dovolj premoženja, ki ga je ukradel ljudstvu. Pod kurateio > njim in naj bo red! Zakaj razburjenje po nepotrebnem? Nekateri slovenski listi in za njimi Marburgerca, »giasllo« nemških šovinistov, je 16. t. m. z veliko naslade prinesla vest o ljudskem glasovanju, ki naj bi se vršilo — kakor baje »Journal« poroča iz Pariza — tudi za Maribor. Resnici na ljubo moramo povedati, da ta vest sploh ni uradna in da je sploh nezanesljiva. Pa če bi bila, je tudi vprašanje, kdal bi se tak plebiscit imel vršiti. V splošno se takega plebiscita ne bi bilo treba bati; kajti mariborsko ozemlje, to je vsa daljna okolica, je take jasno slovenska, da tisto renegatstvo na deželi in tudi v mestu sploh nima pravice do odloče-vanja. Mesto Maribor samo pa pri plebiscitu niti ne bi prišlo v poštev. Ce greš v soboto v Maribor na trg, vidiš takoj, od koga in od česa živi mesto Maribor. Nismo torej proti plebiscitu, ker nam ui zato, da se anektira tuje ozemlje. Smo pat odločno proti temu, da bi drugi vzeli našo zemljo. Prot» temu tudi kot socialisti odločno protestiramo. Čudimo pa se, da tukajšnja politična ednzura, ki nad navadnimi našimi shodi skrbno čuva, pušči v javnost tako nezanesljive in po nepotrtbnem razburjajoče vesti! Hic Rhodus! O oslovski tozadevni taktiki naših dnevnikov sploh ne govorimo! Čebula kot zdravilno sredstvo. Neki dr. Wil-brand je opozoril v monakovskem zdravniške» listu na izkušnjo, ki jo je doživel v ruskih ozemljih, katera so imeli Nemci zasedena. V času, k« je divjal med nemškimi četami in tudi med kmečkim prebivalstvom zasedenih okrajev črevesni katar ter se razširil tako, da so postale oblasti že zelo vznemirjene, se je zdravnik čudil, da se bolezen ni lotila številnih Zidov, ki so prebivali v dotičnih krajih, dasiravno jih njihova stanovanja in življenjske navade niso mogle posebno ščititi pred to boleznijo. Vse kaže, da je surova čebula ▼ stanu preprečiti razvoj črevesnega katarji. Isto 'm še v večji meri velja o česnju. Čebula je pri Židih vsakdanja jed. Zdravnik je sam poizkusil zdravljenje z uživanjem čebule, ko je tudi on obo Vel. Ib v kratkem času je popolnoma ozdravel, lsif ■speh je dosegel tudi pri drugih bolnikih, katere je zdravil s čebulo. Vsled tega priporoča dr. W11-brand čebulo, ki naj bi bila glavna pomoč domače lekarne. Temu je pripisovati tudi dejstvo, da so naši balkanski bratje tako trdnega zdravja, saj je pri njih čebula v navadi kot pri nas krompir. Znižanje tarlfov na južni železnici. Sodrug Anton Kristan je skupno z g. dr. L. Pogačnikom in dr. Hohnjecem interveniral v petek popoldne pri ministru železnic radi 200% povišanja tarifov-'čahtevali so, da se dovoli samo tako zvišanje kot je to dovolila Nemška Avstrija. Minister je obljubil, da bo to takoj uredil, povedal pa je, da Je to zvišanje predlagalo poverjeništvo državnih železnic v Ljubljani. Za redno poštno zvezo med Ljubljano in Bel-gradom je interveniral sodrug Anton Kristan pri ministru železnic g. Vuloviču ter pri finančnem ministru Momcilu Ninciču. Minister pošte g. Lu-kanič je še zelo bolan. • Radi pomanjkanja vagonov za prevoz blaga je interveniral sodrug Anton Kristan pri železniškem ministru Vuloviču, ki je obljubil ukreniti potrebno. Anketa v zadevi preložitve kolodvorov na Ljubljansko polje. Dne 15. maja se je vršila prva seja komisije, ki jo je sklicala deželna vlada za Slovenijo v zadevi preložitve kolodvorov na Ljubljansko polje v zvezi s spremembo regulač-nega načrta za sevrnl del mesta Ljubljane. V komisiji so bili zastopani: Za vlado poverjeništvo za javna dela in gradbeno ravnateljstvo, nadalje mestna občina, komanda Dravske divizijske oblasti, ministrstvo saobračaja poverjeništvo za promet v Ljubljani, ravnateljstvo državne železnice, ravnateljstvo južne železnice, trgovska in obrtniška zbornica, Društvo inženerjev In Društvo slov. upodabljajočih umetnikov. Soglasno se je ngotovilo, da je predložitev glavnega in državnega kolodvora izven mesta absolutno potrebna. Komisija, ki ji je načeloval, namestnik poverjenika za javna dela, gradbeni ravnatelj ing. Klinar, Je po večurni debati soglasno ugotovila sledeče smernice, katere naj bodo vodilo za podrobni študij vprašanja, kako naj se reši zadeva preložitve modernim nazorom in prometnim razmeram primerno: 1. Za določitev lege novih kolodvorov, so predvsem merodajni oziri na nemoteni razvoj mesta. 2. Tovorni promet mora principljelno bi*i ločen od osebnega prometa. 3. V tem smislu bo kolodvor za tovorni promet (osobito za tranzitni) popolnoma ločen od osebnega kolodvora, ki bo zgrajen le za razkladanje in odpremo brzovoznega blaga. 4. Osebni kolodvor mora ležati kolikor mogoče v sredini mesta. — Za podroben študij vseh možnosti, po katerih bi se dalo vprašanje in linea technica rešiti, je izvolila komisija devetčlanski odsek, v katerega pošlje poverjeništvo za javna dela kot načelnika predsednika komisije, gradbeno ravnateljstvo in mestna občina po dva tehnika ter državna in južna železnica po enega tehničnega in enega prometnega strokovnjaka. O uspehu svojih študij bo odsek poročal komisiji, ki bo v posameznih alternativah nadalje razpravljala. Intervencije pri vladi. Internacionalizacija severne železnice. Nemške* avstrijska mirovna delegacija je pred svojim odhodom v Pariz izjavila poljskemu ministru Stein-hausu, da se bo na mirovni konferenci zavzemala za internacionalizacijo severne železnice od Dunaja do Krakova, da dobi Nemška Avstrija na ta način neposredno zvezo s Poljsko. Interesantno razkritje. Iz Lugana poročajo: V že skoro dva meseca trajajočim procesu Caval-Hnl in tovariši je prišlo med zaslišanjem ministra Martinija do ugotovitve interesantnega dejstva, da je sedanji minister za zunanje stvari Sonnino še pred 18. avgustom 1914. delal na to, da stopi Italija v svetovni vojni na stran Nemčije. Dobro se )e odrezal. Iz Hrvaškega je hotel gospod pripeljati dve plečeti v Ljubljano. Ker pa je bilo to prepovedano, Je plečeti skril pod blazino v vozu. Na meji je davčni uradnik odprl voz in vprašal: »Imate kaj s seboj?« 'Gospod, ki se je ustrašil posledic, če bi ga zasačili, odgovori: »Dve plečeti«. »Kje sta?« »Sedim na njih«. »Od teh se nič ne plača« — reče uradnik — zapre vrata ia voz je zdrdral nemoteno dalje. Lep Izlet v bodočnost. Mlada milostljiva. Pomisli, Ludovik, kuharica mi je odpovedala službo, kaj hočemo sedal storiti? Mož: »Hm, od lakot« -umreti«. Strokovni kongres v Ljubljani. Binkoštne praznike se bo vršil v Ljubljani v tivolski hotelski dvorani strokovni kongres organizacij na Slovenskem. Odkar je padel Stürgkhov režim v stari Avstriji in pozneje tudi država sama, so se razvile strokovne organizacije jako bujno. Zanimanje delavstva vseh strok je tako silno na raslo za razredno organizacijo delavstva, da smo lahko ponosni na to gibanje, na te mogočne in disciplinirane množice slovenskega delavstva. Z naraščanjem organizacij pa naraščajo nove potrebe, treba je urediti medsebojno razmerje doma na Slovenskem in razmerje z organizacijami po ostalem ozemlju Jugoslavije in urediti tudi od-nošaje do strokovne internacionale, zakaj, če smo postali mogočen del organiziranega proletarijata. potem je tudi naša dolžnost, da stopimo z njim v tesnejši stik ter postanemo dejanski člen svetovnega organiziranega proletarijata, ker le ceiokupn' delavski razred, kakor nam najbolje dokazuje imperialistična antanta, ki kot kapitalistični blok snuje zaroto za izkoriščanje Evrope, bo mogel ob ugodni priliki izvesti svoje naloge. Danes nas davijo, davijo svobodo držav in državljanov, ker odločajo Imperialisti, ko pa bo odločal narod do naroda, tedaj se bodo uredile zdrave razmere v človeški družbi. Pa tudi doma imamo sovražnike v nezavednih ali pa zapeljanih tovariših, ki jih meščanske stranke izvabljajo v svoje tabore pod različnim* imeni narodnih ali krščanskih socialistov, ki pa niso nič drugega kakor eni slepo orodje političnih sleparjev, drugi pa ljudje, ki si mislijo s svojim hlapčevstvom in klečeplaztvom potom protekcij Izboljšati svoje službene razmere na škodo svojih tovarišev. Vsi ti sovražniki nas sicer ne morejo uničiti, slabe pa nas, naše moči Izrabljajo, če se pečamo z njimi. Te delavske parasite bomo vbo-doče bolj prezirali, svoje delo pa posvetili svojim organizacijam, ukrepitvi naših vrst . . . O vseh teh vprašanjih In o tem, kako pospešimo razvoj naših organizacij bomo razpravljali na strokovnem kongresu o binkoštih. Težavno delo. Težavne naloge zlasti v sedanjem času, ko preti novi državi popolnoma reakcijonarna smer. Delavstvo ne sme prezreti važni trenutek, temveč pripravljeno mora biti na trnjevo delo, na pot v boju za svoje pravice Sami delavci smo, ki zastopamo svoje interese, nimamo prijateljev; zato smo pa tudi za odločen boj za svoj obstanek. Pozdravljen torej kongres strokovnih organizaciji *' * * Blnkoštnl pondeljek, se vrši v Mahrovi hiši v društvenih prostorih konferenca vseh odbornikov krajevnih skupin »Splošne železničarske organlzn» cije za Jugoslavijo«. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Izvedba zaupniškega zlstema. 3. Volitev predsednika. 4. Razno. Začetek ob 13. uri. Noben odbornik naj ne manjkal Centralno vodstvo. ~ZIV Iz službe odpuščenim železničarjem 1 Sodrugi! Ni ga dneva, da ne bi obiskali naše tajništvo železničarji, ki so bili odpuščeni iz službe, baje ker ni dela. Zal, da je 90% vseh teh nesrečnežev naših sodrugov. Ali je to sistem? Država, ki bi na prvem mestu morala gledati na to, da se omeji nezaposlenost, koraka s slabim zgledom naprej. Sodrugi! Delo se bo že dobilo, potrpite samo še nekaj časa. Vendar pa ne more nihče zahtevati, da med tem časom Vi in Vaše rodbine poginete gladu. Vemo dobro, čigavi prsti so vmes, zato je treba, da se ti ljudi kaznuje. Naš bratski list »Naprej«, ki vedno neustrašeno zastopa naše interese, mora priti v najširše vrste občinstva. To se zgodi le potom kolportaže. Sodrugi! Vsak od dela odpuščeni železničar, bodisi učen ali ne-učen delavec — ako ne dobi takoj dela — naj gre v uredništvo »Napreja«, Frančiškanska ulica, Učiteljska tiskarna, vzemi množino časopisa — in hajdi na ulico ali v hiše. Zaslužek ni velik, pač pa bo za prvo silo nekaj kronic pri hiši. To bo največja klofuta tistim, ki Vas brez srca pode na cesto, ne ozirajoč se na Vaše žene In otroke. Pošten zaslužek ni nobena sramota, pač pa koristite s tem stranki in maščujete se nad to, sedaj vladajočo kliko. Kolikor več naročnikov ln odjemalcev pridobit«, toliko več luči prfaeset» v vladajočo temo, toliko več sobojevnikov zoper Vaše zarite in brezsrčne sovražnike. Sodrugi *• Gradcu so že pred vojno na tak način pridobili za svoj »Arbeiterwille« tisoče in tisoče naročnikov. Storite isto, ker delate s tem za svojo in Vaših svojcev srečnejo bodočnost!!!! Na delot Vestnik uprave. Kdor ne prejema lista, naj ga reklamira b#-disi n? ravnost pri upravi, bodisi pri zaupnikih, in to z nuvedbo natančnega naslova. Reklamacije »o poštnine proste. Napisati pa se mora zunaj n* ovitku: Reklamacija časopisa. V zadevah posmrtnine in starostne odpravnine naj se nam vselej obenem z dotlčno vlog* pošlje tudi člansko knjižico in mrtvaški list, ozir vpokojninsko listino, kakor je to navedeno v določbah za ta sklad. To je nujno potrebno, da se more dotično zadevo čim najhitreje rešiti. Ako imajo dotični člani že nove članske knjižice. na{ se vpošlje obe knjižici (staro in novo). Zato opozarjamo člane In funkcionarje, naj se starih knj!«c nikar ne zavrže. Posmrtnino, ozir. odpravnino se bo pošlljid* naravnost upravičencem, knjižice in dokumente pa se bo vračalo skupinam, da jih po potrebne«* vpisu izroče prizadetim. Nadalje nam nekatere skupine še vedno niso plačale štampilij; naj to nemudoma store. Štam-pllja skupine stane 5 K 80 vin., štampilja s številko 2 K, štampilj kontrole pa 5 K 40 vin. Skupine, ki so pozneje prejele štampille, s« obenem prejele tudi dotični račun, iz katerega no razvidne nove cene. Spise, ki se tičejo odpošiljanja lista, posmrtnin, odpravnin, obračuni, članskega gibanja ln 4rugo, naj se pošilja upravi Spl. žel. org. v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg 10, dopise radi shodov, intervencij, agitacije in podobno, pa t a j n 1 š t v u S p 1. žel. org. istotam. Dopise za objavo v listu pa se naj naslavlj* m uredništvo »Železničarja«. * Izplačane posmrtnine: Ivan Dostal, Ljubljana II. ... K 100._________ Marija Kristel, Ljubljana I. . « 5*.— Marija Globočnik, Jesenice . . « 150.— Skupaj Odpravnine: Karol Čakš, Poljčane . . Ivan Artač, Ljubljana I. . K 300. . K 100.-. « 100. Skupaj . . K 200. -Uprava Spl. žel. org.. POZOR! Krajevna politična organizacija v Ljubljani opozarja sodruge, da se pojavljajo v Ljubljani elementi, ki izkušajo, poudarjajoč svoje socialistično mišljenje, dobiti stika z našimi sodrugi in izrabiti njih lahkovernost v svoje sebične namene. Proti takim neznanim osebam naj bodo sodrugi oprean! in naj ne nasedejo njih lepim besedam, da ne oškodujejo sebe in varujejo strankino avtoriteto! Izdaja^U in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Prožni preddelavec vrl in zanesljiv kot vodja partije, kateri ima nalogo 11 kilometrov dolgo gozdno progo brez pogreška v stanu vzdrževati, se za takojšen nastop išče. Ugodno za vpokojenega železničarja. Ponudbe prosimo na Južnoštajersko lesno industrijo, d. z o. z. Mislinje. Adalbert Kassig Llubljana, Židovska ulica. Zavod za uniformo, krznar in izdelovftelj čepic priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih uniform-skih predmetov za železničarje, kakor: čepice, gumbe, rosete, žnore, piščalke i. t. d. Cepiče zimske in letne za strojevodje, kurjače itd. v raznih ^ oblikah po najnižji ceni. - Postrežba točna. fli . asaji-