Štajerski TEDNIK Za kratek čas Podravje z Ne nasedajte lažnim profilom Radia Ptuj na Facebooku! COLOR CMYK stran 1 Podravje Ormoško z CSD: »Kopja se lomijo na najšibkejših«  Stran 21 Ptuj, torek, 25. januarja 2022 torek, 25. 1. 2022  Stran 8 Letnik LXXV z št. 7 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,50 EUR Haloze z Pet občin v povezovanje turističnih ponudnikov pod znamko Visit Haloze S skupno blagovno znamko do več turistov? Lani je bil storjen še eden od korakov s ciljem izboljšati prepoznavnost in promocijo turizma v Halozah. Zaživela je namreč Turistična destinacija Haloze in skupna blagovna znamka Visit Haloze. Toda na vidnejše pozitivne rezultate bo – tudi zaradi epidemije – treba počakati ... Več na straneh 6 in 7. Politika Slovenija z Minister bo rešitve za energetsko krizo predstavil ta teden  Stran 2 Aktualno Ptuj z Težave intervencijskih vozil v krožišču na Osojnikovi cesti  Stran 3 Podravje Ormož z Bo Petrol pristal na selitev iz centra mesta?  Stran 5 Podravje Ptuj, Markovci z Sobetinska bioplinarna in hostel Kurent na dražbi torkova izdaja  Strani 3 in 8 Foto: ČG Majšperk z Ptujska klet z V industrijsko cono štiri mesece protizakonito vozili smeti Pričakovanja vinogradnikovkooperantov so velika  Stran 3  Stran 9 V središču z Divji prašiči lani povzročili ogromno škodo na njivah  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 25. januarja 2022 Slovenija z Ministrstvo bo rešitve glede energetske krize predstavilo ta teden Ljudje se utapljajo v visokih računih za ogrevanje O podražitvah ogrevanja poročajo iz skorajda vseh občin. Smo na polovici ogrevalne sezone, ministrstvo za infrastrukturo pa je še brez rešitve, kako ublažiti energetsko krizo. Rešitve bodo predstavili kmalu, kdaj in kakšne bodo – pa konec minulega tedna še niso vedeli. Na Ptuju bodo podražitve ublažili z možnostjo obročnega odplačevanja, s čimer se bo del stroška ogrevalne sezone prenesel na druge mesece. V Mariboru se bodo skozi sezono prebili z občinskimi subvencijami, cene pa so se dvigni- le tudi v Celju in prestolnici. Agencija za energijo je izračunala, da se je povprečna cena toplote za značilnega gospodinjskega odjemalca dvignila za 40,3 odstotka glede na leto 2020. Sedanja Vlada glede te težave še Foto: Reuters/M24 Geopolitična ozadja plinske odvisnosti Evrope Plin bo najverjetneje še precej dolgo eno od bistvenih goriv za prehodno obdobje v Evropi in seveda tudi v Sloveniji. »Mi smo v 46 % odvisni od uvoza ruskega plina. Če bomo pognali drugi Severni tok, bo ta odvisnost še nekoliko večja. Vendar Rusi niso naivni, če oni danes zaprejo plinovode kot povračilni ukrep na evropske sankcije, mi zmrznemo. Rusija ima ključ, Američani ga nimajo. Preden oni napolnijo ladjo s tekočim zemeljskim plinom, traja mesec dni. 14 dni potrebuje, da pride sem, nato ena ladja zadošča za eno Nizozemsko, ne pa za vso Evropo. Ne morejo nas oskrbovati s plinom, Rusi pa lahko. Norveška proizvaja 20 % plina, več pa ne morejo spraviti skupaj. Evropa mora imeti pametno politiko, le zakaj bi se prepirali. Dogovor je smotrn, obe deželi, Rusija in ZDA, vesta, da se lahko uničita v dobri uri - a to ni rešitev za nobenega. Če ne bo nekaj jastrebov na napačni strani, se bo Evropa dogovorila, saj Nemci vedo, kaj je na kocki,« je prepičan Peter Novak. vedno ni ukrepala, kljub pozivom k uvedbi energetskega vavčerja; k temu je opozicija pozivala že v začetku decembra. Ministrstvo še ne ve, kako bo ukrepalo Na ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec (NSi), smo se obrnili z vprašanjem, kaj so do zdaj naredili, da ublažijo energetsko krizo. Odgovorili so nam, da bodo kmalu predstavili pravni okvir za blažitev energetske krize, a o njegovi vsebini še ne morejo govoriti. Država je v začetku novembra začela znova regulirati ceno kurilnega olja, to pa je tudi edini ukrep, ki ji ga je do zdaj uspelo izpeljati. Vrtovec je bil v začetku januarja neodločen, saj ni želel, da bi »prehitro potegnili poteze, ki bi bile premalo ali preveč«. »Pri energetski krizi, ki je zadela hitro in močno (…), se je večina evropskih držav odločno odzvala, razen slovenske vlade, ki še tuhta, ali smo v krizi ali ne,« je v intervjuju ocenil Robert Golob, voditelj političnega gibanja Bodi sprememba, »tako je bilo tudi leta 2008, ko nas je vlada v zelo podobni sestavi na predvečer največje gospodarske krize prepričevala, da je pri nas ne bo.« Država bi se lahko odrekla dobičkom energetikov Vlada ima za ublažitev krize na voljo kar precej orodij. Energetiko lahko subvencionira, med prebival- Foto: arhiv Svet24 Vlada ima za ublažitev krize na voljo kar precej orodij. Energetiko lahko subvencionira, med prebivalstvo lahko razdeli energetske vavčerje, s katerimi je mogoče poravnati položnice za ogrevanje in/ali elektriko, odreče pa se lahko tudi dobičkom energetskih podjetij. Zakaj se elektrika v Sloveniji draži? Zato, ker se draži tudi na svetovnem trgu, pravi Peter Novak in pojasnjuje: »Država je lastnica vseh elektrarn in lahko določi najvišjo ceno za prodajo doma. Foto: Sašo Švigelj/M24 Če pa država želi, da se to tržno prodaja na evropskem trgu, bodo elektrarne prodajale tja, kjer bodo največ zaslužile. Evropskih direktiv ali okvirjev glede tega ni. In ker smo na evropskem trgu, se naši trgovci seveda zgledujejo po tem. Pri roki nimam točnih izračunov, ampak proizvodna cena v Sloveniji verjetno ni več kot 50 evrov na megavatno uro. Ko dodamo maržo in tako dalje, bi morala biti cena za slovensko industrijo in potrošnike nekje med 65 in 80 evri na megavatno uro. Torej ni razlogov, da bi se elektrika dražila.« stvo lahko razdeli energetske vavčerje, s katerimi je mogoče poravnati položnice za ogrevanje in/ali elektriko, odreče pa se lahko tudi dobičkom energetskih podjetij. Poleg ogrevanja namreč naraščajo tudi stroški elektrike, kar je nenavadno, saj domača elektrika slovi kot poceni. Energetski strokovnjak Peter Novak pravi, da je tako, ker državne elektrarne slovensko elektriko prodajajo na tujih trgih in temu primerno zvišajo ceno za slovenskega potrošnika. »Pri nas so hidroelektrarne in jedrska elektrarna amortizirane, edino Šoštanj nam dela sive lase, ampak to je manj kot polovica elektrike. Pri prejšnjih pa je cena trikrat nižja.« Luka Tetičkovič Podravje z Kurentovanja tokrat (še) ne bo, a bo marsikaj drugega Radio-Tednik Ptuj pripravlja številne dogodke Čeprav je zdaj jasno, da bo največji ptujski festival Kurentovanja naslednji mesec potekal le spletno in da tudi glasbenega programa v karnevalski dvorani ne bo, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak ne izgublja optimizma: »Imeli smo odličen glasbeni program, ki smo ga pripravili skupaj s partnerji. Tudi s prodajo kart je kazalo zelo dobro, a razmere so žal takšne, da smo morali vse odpovedati oziroma prestaviti.« Ob tem je izpostavil, da bo družba (če se seveda situacija ne poslabša) že marca gostila številne glasbene goste. Organizatorjem tako javnega kot komercialnega dela tudi letos ni preostalo drugega, kot da načrtovane dogodke odpovedo. »Lani ob enaki priložnosti smo si zaželeli, da bi Kurentovanje potekalo enkrat in nikoli več preko spleta. Žal pa moramo tudi 62. Kurentovanje organizirati virtualno. Verjamem, da nam je vsem žal, a takšna je usoda letos,« pravi ptujska županja Nuška Gajšek. Prepričana je, da bo zato naslednje leto Kurentovanje še bolj udarno kot prejšnja leta. Najbolj prizadeta prav festivalsko-prireditvena industrija Branko Brumen, predsednik Kurentovanja in generalni sekretar FECC, je opozoril, da je prav festivalsko-prireditvena industrija Kupljene vstopnice za prestavljene dogodke v karnevalski dvorani je možno izkoristiti naslednje leto ali jih vrniti na Eventimovih prodajnih mestih. ena največjih žrtev pandemije in nanjo vezanih restrikcij na kulturno-turističnem področju: »Bo pa ta nezavidljiva situacija tudi priložnost, da še bolj ponotranjimo plemenito poslanstvo in lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo in je tudi en od simbolov slovenske identitete, vpisan v UNESCO register nesnovne kulturne dediščine in s tem duhovnosti človeštva. Verjamemo, da bomo s tem pomagali odgnati tudi slabo in zlo, kar ta virus v našem socialno-družbenem bivanju zagotovo je.« Obžalovanje, da povork, pri- kazov likov in drugega, kar je del naše kulturne dediščine in česar se zmeraj veselimo, letos ne bo na mestnih ulicah, sta izrazila tudi princ ptujskega karnevala Hinko Šoštarič, vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, in Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Družba Radio-Tednik Ptuj ima velike načrte Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, ki je bila skupaj s partnerjema izbrana za organizacijo komercialnega dela Foto: ČG Nuška Gajšek, Branko Brumen, Hinko Šoštarič in Drago Slameršak dogodkov v karnevalski dvorani, je izpostavil, da je bil letošnji program zasnovan zelo ambiciozno. Razpis za izbor izvajalca komercialnega dela tega festivala je bil trileten, kar pomeni, da se bodo v vlogi organizatorjev preizkusili tudi naslednji dve leti: »Žal se prvi del, začetek naše triletne poti, na tej točki prestavlja za eno leto. Zdravje vseh postavljamo na prvo mesto in jasno je, da zaradi epidemioloških razmer zabavnega dela Kurentovanja ni mogoče varno izpeljati.« Družba Radio-Tednik Ptuj je v zadnjih letih svoj položaj na področju organizacije prireditev močno utrdila. Po besedah Slamerška imajo za letošnje leto še velike načrte. Upajo, da bodo že konec marca lahko izvedli glasbeno prireditev Z glasbo do srca. Avgusta želijo ponovno na Ptuj vrniti Festival narodno-zabavne glasbe ter finalno prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Z občino in Zavodom za turizem se dogovarjajo tudi za organizacijo koncerta v sklopu Ptujske noči. Septembra v izjemni grajski kulisi načrtujejo glasbeno poslastico Na grad po ljubezen. Novo zgodbo pa snujejo tudi za december. »Če bodo le pogoji dopuščali, je možnosti veliko. Mi se bomo trudili ljudem prinesti veselje in Ptuj s pomočjo glasbenih prireditev oživiti, kot si to mesto zasluži,« je zaključil Slameršak. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 25. januarja 2022 3 Majšperk z V industrijsko cono štiri mesece protizakonito vozili smeti Nezakonito skladiščenih 180 ton ljubljanskih odpadkov V Sloveniji je očitno vse več primerov, ko se skušajo podjetja na različne načine, tudi nelegalno, znebiti odpadkov. V lanskem letu je odmeval primer odpadnega blata iz čistilnih naprav, ki so ga namesto v zbirne centre odpeljali kar v naravo (Pivola in Dramlje). Očitno se je nekaj podobnega v priv polovici leta 2021 dogajalo tudi s smetmi, ki sicer niso pristale v naravi, ampak v eni izmed industrijskih hal v Majšperku – nezakonito seveda. Lastnica objekta je Deželna banka Slovenije, ki je bila o nedovoljenem in nepooblaščenem dovozu bal smeti obveščena junija lani. Takrat je namreč po pojasnilih Policijske uprave Maribor neznani voznik pred omenjeno skladišče pripeljal tovorno vozilo s priklopnikom, na katerem je imel naloženo večje število bal, zavitih v folijo. Slednje so tudi neznosno smrdele. Tovor je želel v skladišču raztovoriti, vendar mu lastnik skladišča oz. odgovorna oseba tega ni dovolila. O dogodku so nato obvestili pristojne inštitucije. Na kraj dogodka so bili poslani podlehniški policisti, ki so z zbrani- mi obvestili ugotovili, da je neznani storilec kar štiri mesece nezakonito vozil bale smeti v eno izmed skladišč v industrijskem kompleksu na Bregu (med 1. marcem in 16. junijem 2021). Vse to je počel brez dovoljenja za skladiščenje večjega števila bal z odpadnim materialom.V tem obdobju jih je v skladi- Bale smeti mora odstraniti celjsko podjetje Metis Co Po ugotovitvah inšpekcije za okolje in prostor odpadki, ki so balirani in odloženi v majšperških halah, izvirajo iz ljubljanskega Javnega podjetja Vodovod kanalizacija Snaga. To podjetje je odpadke predalo podjetju Dinos kot predelovalcu odpadkov, slednje pa je 368 ton baliranih odpadkov nato predalo družbi Metis Co iz Celja. Celjsko podjetje, zadolženo za skladiščenje odpadkov, je nato organiziralo prevoz 179,7 tone baliranih odpadkov v hale v Majšperku, kjer so nezakonito skladiščeni. Po navedbah okoljske inšpekcije je za nezakonito skladiščenje baliranih odpadkov kot zadnji imetnik odpadka odgovorno podjetje Metis Co iz Celja. Zato mu je inšpektor za okolje z odločbo odredil, da mora do 1. januarja 2022 vse nezakonito odložene bale odpadkov odstraniti (lahko jih odda ali prepusti zbiralcu ali obdelovalcu odpadkov ali pa jih proda trgovcu odpadkov). Ker se to do roka (1. januarja) ni zgodilo, je inšpektor začel s postopkom upravne izvršbe, ki zavezancu podaljšuje rok odstranitev do konca januarja letos. »Po preteku tega roka so mu povedali, da bo to na njegove stroške opravil pooblaščeni Foto: ŠT izvajalec del,« so še sporočili iz okoljskega Okoli 300 bal smeti mora biti odstranjenih do konca januarja letos. inšpektorata. Foto: ŠT Policija še vedno išče storilca, ki je vozil bale smeti v industrijsko cono na Bregu. šče pripeljal kar okoli 300 v skupni masi 180 ton. Policisti so ugotovili še, da ni šlo za nevarni odpadek, ampak za mešanico odpadnih folij, odpadno plastično embalažo, tekstil in papir, kar pa se mora reciklirati. Trenutno sicer večjega smradu iz hale ni več zaznati. Kdo je štiri mesece vozil smeti v industrijsko cono? Ob tem se kar samo postavlja vprašanje, kako je mogoče, da v tem času ni nihče opazil tovornjakov, ki so v industrijsko cono vozili bale. Prav tako nekoliko bode v oči, da je storilec še vedno neznan. To bi lahko bil na primer najemnik prostora, vendar Deželna banka Slovenije podatkov o najemnikih ne razkriva. O dogodku smo povprašali tudi podjetnika Albina Brencla, ki je zatrdil, da z omenjenimi balami nima nič, prav tako pravi, da ni najemnik prostorov, kjer so bale nezakonito skladiščene. Deželna banka Slovenije, ki je lastnica večine poslovnih prostorov na območju industrijske cone Breg, je nedovoljen in nepooblaščen dovoz odpadkov ugotovila v roku 36 ur od nastanka dogodka in izpeljala vse potrebne postopke pri pristojnih inštitucijah. O dogodku je obvestila pristojno policijsko postajo ter Inšpektorat za okolje in prostor. Slednji je novembra lani izdal odločbo, da se morajo omenjene bale umakniti do konca januarja letos. Če jih storilec do takrat ne bo umaknil, jih bodo iz objekta odpeljali na njegove stroške. Lahko pa se zgodi, da storilca ne najdejo, v tem primeru pač stroške odvoza plača država. Po navedenem dogodku je banka za celoten kompleks postavila upravnika, ki redno izvaja oglede in sporoča morebitne nepravilnosti. Policisti so na podlagi zbranih obvestil na pristojno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Še naprej pa zbirajo obvestila o tem dejanju. Estera Korošec Ptuj z Težave intervencijskih vozil v krožišču na Osojnikovi cesti Markovci z Peta dražba za bioplinarno Ko intervencijsko vozilo obtiči v nepremični koloni vozil ... Cena padla na 385.000 evrov Za ureditev krožišča pri minoritskem samostanu je država doslej odštela precej denarja, trenutni sistem pa še vedno ni optimalen. Intervencijska vozila, tudi na nujni vožnji, imajo veliko težav predvsem iz smeri Osojnikove proti Ormoški (podvozu), mostu in Dravski ulici. Plastični robniki na vozišču namreč onemogočajo reševalcem in drugim na nujni vožnji prehitevanje drugih vozil. V Zdravstvenem domu Ptuj opozarjajo, da je treba to upoštevati pri projektiranju fiksnega krožišča. Sprememba križišča v krožišče pri minoritskem samostanu na Ptuju z naknadnimi popravki se je z vidika pretočnosti izkazala za dobro rešitev. Nekaj pomembnih preprek za varno in pretočno vožnjo pa bo še treba odpraviti in jih upoštevati pri načrtovani postavitvi fiksnega krožnega toka. Ena večjih težav se nanaša na vožnjo intervencijskih vozil na nujni vožnji. Največje težave imajo v času prometne konice. Miha Kodela, vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu (ZD), pravi, da so imeli v zadnjem času kar nekaj slabih izkušenj: “Ker je vožnja omejena na en pas, prehitevanje v tem delu iz smeri Osojnikove proti podvozu ali na most ni možno. Vmes so namreč postavljeni plastični robniki. Največ težav je okrog 15. ure, ko se nabere kolona vozil in se promet zabaše. Takrat je zelo težko prehiteti stoječo kolono.” Dodatni problem predstavlja strah nekaterih voznikov, ki se ob zvokih sirene ustavijo in zadeve še poslabšajo. Pri nujnih vožnjah pa Stečajni upravitelj Klemen Kmetič že leto dni poskuša prodati nepremičnine nekdanje bioplinarne in pripadajočih hlevov v Sobetincih v občini Markovci. Za navedene nepremičnine je ponovna javna dražba, že peta po vrsti, sklicana za 23. februar. Foto: MZ Sobetinsko bioplinarno in hleve bodo na dražbi ponovno prodajali čez mesec dni. Foto: DK Nemalokrat intervencijska vozila obtičijo v koloni stoječe pločevine, predvsem v času prometne konice. šteje vsaka sekunda. Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj, pravi, da se reševalci na nujni vožnji nekako znajdejo, tudi tako, da enostavno prevozijo plastične prepreke, a bo treba najti boljšo rešitev. DRSI: »Iz smeri Osojnikove bo še en pas« Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) pravijo, da bodo tovrstne zagate v tem delu Ptuja, rešili: »Začasno montažno krožišče je postavljeno z namenom povečanja prometne varnosti in pretočnosti ter umirjanju prometa. Za še boljšo pretočnost prometa je bil urejen tudi mimobežni pas, ki pa je zaradi prometne varnosti ločen z montažnimi robniki in količki. Končno krožišče bo urejeno kot štirikrako krožišče z dvema mimobežnima pasovoma, kar bo še dodatno povečalo pretočnost krožišča. Prvi bo iz smeri dravskega mosta proti Osojnikovi cesti in drugi iz smeri Osojnikove ceste proti Spuhlji. Mimobežni pasovi bodo ločeni z denivelatorji, to so robniki, ki so postavljeni v turbo krožiščih. Navedena rešitev je usklajena z MO Ptuj.« Izdelava projektne dokumentacije za to naložbo je v zaključni fazi, sledi recenzija in nato objava razpisa za izbor izvajalca gradbenih del. Kakšna bo vrednost, na DRSI še ne vedo. Znana bo, ko bo izdelana projektna dokumentacija. Dženana Kmetec Po štirih neuspelih poskusih prodaje se je bistveno znižala tudi izklicna cena nepremičnin, ki jih upravitelj ponuja v odkup. Lani februarja je bila postavljena cena blizu 2,5 milijona evrov, s privolitvijo sodišča se je izklicna cena do danes znižala že na 385.000 evrov neto. Kot smo poročali, je bioplinarna v razsulu in brez potrebnih dovoljenj za obratovanje. Če kaj, potem so zemljišča tista, ki ohranjajo neko vrednost celotnega kompleksa, saj so namenjena industrijski kmetijski dejavnosti in energetiki. Za udeležbo na dražbi je treba plačati varščino v znesku 38.500 evrov, tudi tokrat bo dražba v prostorih stečajnega upravitelja v Ljubljani. Sobetinsko kmetijsko-bioplinsko posestvo, gre za 2,5 hektarja, na katerih so hlevi in iztrošena bioplinarna, prodajajo v postopku stečaja radeljske družbe Korent in Korent. Ta je bila lastnica nepremičnin že pred Vargazonom, ki je na robu vasi Sobetinci zgradil bioplinarno. Zaradi finančnih zablod je vse skupaj propadlo in za seboj pustilo kup neodgovorjenih vprašanj. MZ Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 25. januarja 2022 Sv. Trojica z Po zakonu zaračunali čiščenje greznic Dravsko polje z Državni infrastrukturni projekti Grezničnina odslej na mesečnih položnicah Kidričevska obvoznica po načrtu Skladno z Uredbo MEDO v Sveti Trojici na komunalne položnice dodajajo novo postavko. Gre za plačilo storitve odvoza ter čiščenja obstoječih greznic in blata iz malih čistilnih naprav, ki bo za letošnje leto znašala dobrega pol evra po kubičnem metru dobavljene pitne vode. Gradnja kidričevske obvoznice teče po načrtu, v okviru predvidenih časovnih rokov in pogodbene vrednosti (8,9 milijona evrov). Glavna izvajalca del sta podjetji Trgograd in GP Krk, pri gradnji sodeluje vrsta podizvajalcev. Nova cestna povezava, ki bo v glavnem služila potrebam gospodarstva, bo namenu predana letos jeseni. Na trasi obvoznice gradijo podvoz in podhod, ob cesti bodo uredili pešpoti, kolesarske steze in traktorske poti. Trasa obvoznice se na terenu že lepo vidi, saj so zemeljska dela v glavnem končana. „Izvedena sta nasip in posteljica, končali smo armiranobetonska dela na podhodu za živali. Pred dvema mesecema smo na svoje mesto postavili podvoz pod železniškimi tiri. Vnaprej zgrajen pod- voz s kesonom smo na končno lokacijo namestili s postopkom narivanja. Na podvozu trenutno nadaljujemo armiranobetonska dela na stenah, urejamo odvodnjavanje, sledila bodo zemeljska dela. V teku je izvedba meteorne odvodne kanalizacije s ponikalnimi lagunami, sledijo dela, ki so vezana na odvodnjavanje ob trasi ceste, izvedba zemeljskih jarkov in zaključek vgrajevanja cevi ter jaškov. Predvideno je tudi nadaljevanje izvedbe elektroinštalacijskih del, ureditev križanja obstoječih 110 kV in 220 kV daljnovodov, javne razsvetljave ter ureditev telekomunikacijskih vodov,“ so o poteku del na gradbišču obvoznice povedali na republiški direkciji za infrastrukturo (DRSI), ki je investitorka projekta. Začeli obnovo glavne ceste DRSI je v kidričevski občini odprla še drugo veliko gradbišče, lotili so se rekonstrukcije glavne ceste, ki povezuje Ptuj in Slovensko Bistrico. V prvi fazi obnavljajo odsek Foto: SD Za čiščenje greznic in MČN Trojičani po novem plačujejo mesečno. »Kljub zakonski obvezi doslej 'grezničarjem' nismo nič računali, a je bil čas, da to storimo. Že podražitve uveljavljenih storitev so zelo nepriljubljene in neprijetna naloga za vsako občinsko upravo in občinski svet, še bolj pa dodatne storitve. A kaj hočemo, ta korak smo prej ko slej morali narediti in svetniki so ga z izjemo enega vzdržanega glasu po pojasnilu tudi soglasno potrdili,« pojasnjuje župan David Klobasa, ki pravi, da bodo ceno za odvoz in čiščenje greznic in blata iz malih čistilnih naprav čez leto dni prevetrili. Hkrati z novo postavko so se nekoliko spremenile tudi cene storitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Te so bile v Sveti Trojici nazadnje potrjene leta 2016 in so vse od takrat ostale nespremenjene. Uredba MEDO predpisuje pripravo vsakoletnega elaborata in ugotavljanja razlik med potrjeno in obračunsko ceno storitev, po kateri se nato uporabnikom zaračunajo cene, ki odražajo dejanske stroške. »Kot je znano, smo lenarškemu podjetju AGJ odpovedali pogodbo o koncesiji za ravnanje z odplakami, to delo pa naložili našemu režijskemu obratu. Komunalni prispevek smo izračunali po novi formuli, ki je zdaj optimizirana in usklajena z zakonodajo, na položnicah pa pravzaprav ni neke finančne razlike, saj je prispevek le malce višji od dosedanjega, a precej nižji od predlaganih cen nekdanjega koncesionarja.« SD med podravsko avtocesto (izvoz Hajdina) in križiščem za Starošince dolžine dobrih šest kilometrov. Obnova ceste bo predvidoma trajala do pozne jeseni, vrednost del je 4,2 milijona evrov, izvajalci so Cestno podjetje Ptuj, Asfalti Ptuj in družba GMW. Cesto bodo v celoti obnovili, zgradili dve počivališči in uredili križišča z odcepi na lokalne ceste. Posodobili bodo komunalno in energetsko infrastrukturo, na novo namestili javno razsvetljavo in vso prometno signalizacijo. Med obnovo bo veljala polovična zapora ceste. Potem pride na vrsto še pragerska obvoznica Foto: MZ Gradnja obvoznice in obnova glavne ceste proti Slovenski Bistrici bosta končani jeseni. Če ne bo zapletov z izbiro izvajalca, bo DRSI nato začela še obnavljati dotrajano pragersko obvoznico. Ko bodo prvi šestkilometrski odsek glavne ceste proti Slovenski Bistrici končali, bodo predvidoma nadaljevali naslednji krak, s pragersko obvoznico v dolžini slabih pet kilometrov. Obvoznica mimo Šikol in Pragerskega je po 18 letih popolnoma dotrajana in se je vozniki, če je le možno, raje izogibajo, saj je vožnja po njej sila neprijetna. Na DRSI so povedali, da trenutno pripravljajo razpisno dokumentacijo. Če bo izbira izvajalca potekala brez zapletov, bi se dela na drugem odseku nadaljevala takoj, ko bodo končali prvi šestkilometrski odsek. MZ Ormož z Koliko od planiranih 23 odsekov bo dejansko obnovljenih? Podravje z Uprava SDH obiskala DEM Govorili o razvojnih projektih Obnovo cest bodo krojile ponudbe V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) sta se minuli teden na delovnem obisku mudila predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Janez Žlak in član uprave Janez Tomšič. Občina Ormož namerava letos za izboljšanje cestne infrastrukture nameniti kar dobra dva milijona evrov, pri čemer računajo na zajeten del sredstev Elesa zaradi poškodovanja cest. V planu imajo obnovo 23 cestnih odsekov v skupni dolžini okoli 11,6 km. Zaradi vse višjih cen gradbenih storitev in zasedenosti izvajalcev pa se že sedaj postavlja vprašanje, koliko cest od načrtovanih bo dejansko obnovljenih. Foto: Arhiv ŠT Gosta sta sprejela generalni direktor DEM Aleksander Brunčko in direktor Damjan Seme ter jima predstavila razvojne projekte podravskega energetskega giganta, tretjega največjega proizvajalca električne energije v Sloveniji. Med izvedbenimi projekti izstopata obnova jezu Markovci in hidroelektrarne (HE) Formin, v načrtu je sanacija posameznih delov proizvodne opreme. Med pomembnejše razvojne projekte uvrščajo še postavitev sončnih elektrarn na kanalih HE Zlatoličje in Formin skupne moči 30 MW ter vetrne elektrarne Ojstrica, Rogatec in Paški Kozjak. Nadaljujejo aktivnosti za črpalno HE Kozjak in namestitev hranilnikov električne energije. Izvajajo pilotni projekt in raziskave o možnostih izrabe geotermalne energije za pridobivanje električne. „Smo v obdobju številnih večjih in manjših investicij, ki jih načrtujemo realizirati v prihodnjih letih. Naš cilj je do leta 2026, s postavitvijo novih proizvodnih enot, dvigniti skupno moč DEM s trenutnih 600 MW na 750 MW ter tako pomembno povečati delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov,“ je povedal generalni direktor DEM Aleksander Brunčko. Predsednik uprave SDH Janez Žlak je ob obisku podravskega elektrarnarja izpostavil, da SDH podpira razvojne projekte in ambicije poslovodstva DEM: „Menimo, da so navedeni cilji dosegljivi in pomenijo pomemben korak na poti v brezogljično družbo.“ MZ Občina načrtuje modernizacijo kar nekaj cestnih odsekov, ki že dlje časa čakajo na obnovo ali so bili ob gradnji daljnovoda še dodatno uničeni. Povsem na novo pa nameravajo asfaltirati osem krajših makadamskih cestišč v skupni dolžini dobrih 2,3 kilometra. Kot je razvidno iz investicijskih dokumentov (DIIP), ki so jih svetniki potrdili na zadnji seji, bodo na vrsto prišli cestni odseki v različnih delih občine, med njimi kar devet odsekov lokalnih cest v skupni dolžini 6,8 km. Največji predvideni preplastitvi sta v dolžini 1,1 kilometra, in sicer na cestah Ormož–Koračice ter Ivanjkovci–Radomerje. Prav tako nameravajo obnoviti kilometrski odsek ceste Bresnica–Bratonečice, 850 metrov dolg odsek Miklavž–Vinski Vrh ter 750 metrov dolg odsek Velika Nedelja–Savci in Vičanci–Ključarovci, sledijo različno dolgi deli cest na lokalnih cestah Središče–Vitan– Vuzmetinci, Mihalovci–Jeruzalem ter Kog. Na seznamu modernizacij javnih poti je 14 odsekov (v dolžini od 780 m do 80 m) v skupni dolžini slabih 4,8 km, in sicer v delih naselij: Pavlovski Vrh, Pušenci, Miklavž, Mihovci, Lahonci, Lešnica, ter po Foto: MH V načrtu je med drugim obnova 750 metrov dolgega odsek na cesti Velika Nedelja – Savci (od križišča v Sodincih do obnovljenega mostu v Vičancih). dva odseka v Ivanjkovcih, Malem Brebrovniku, Strjancih in Žerovincih. Poleg preplastitev je načrtovana še zamenjava dotrajanih propustov in ureditev odvodnjavanja. Bo 2,1 milijona evrov zadostovalo? Vrednost vseh naložb je ocenjena na skupaj 2,1 milijona evrov, od tega je za obnovo lokalnih cest predvidenih okoli 1,3 milijona evrov. Slednje nameravajo financirati predvsem z denarjem, ki si ga obetajo od Elesa zaradi poškodovanja cest v času gradnje daljnovoda. Preostala sredstva so lastna. Zaradi podražitve materialov in zasedenosti gradbincev pa je na mestu vprašanje, koliko odsekov jim bo v tem letu dejansko uspelo obnoviti in za kakšno ceno. Župan Danijel Vrbnjak pravi, da bo vse odvisno od pridobljenih ponudb iz- vajalcev. Če bodo močno presegle planirana sredstva, bo o obsegu investicije in potrebni zagotovitvi dodatnih sredstev odločal občinski svet. Prve odseke naj bi po planu začeli graditi aprila, končani pa naj bi bili najkasneje do konca oktobra. Za modernizacijo prvega sklopa cestnih odsekov (gre za 13 cestnih odsekov v skupni dolžini slabih 4,4 km) že iščejo izvajalca. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje torek z 25. januarja 2022 5 Ormož z Pomisleki okrog upravičenosti gradnje doma v Sodincih Vaško druženje izpod šotora želijo preseliti v vaški dom Turistično etnografsko društvo (TED) Sodinci je preko Liste GPS na Občino Ormož podalo predlog o gradnji vaškega doma v središču vasi z dvorano za najmanj 80 ljudi. Želja oz. ideja o postavitvi doma ima že dolgo brado, a na drugi strani je zdaj slišati pomisleke o smiselnosti gradnje še takšnega objekta (ob številnih gasilskih domovih z dvoranami v bližini). Odpirajo se tudi vprašanja glede upravljanja, pokrivanja tekočih stroškov vzdrževanja itd. Ideja o lastnem vaškem domu je v Sodincih aktualna tema že vrsto let. Pred več kot 20 leti so vaščani na zemljišču razpadajoče domačije Zadravec z dovoljenjem lastnika odstranili objekte ter uredili vaško igrišče. Vse od takrat si prizadevajo za svoje prostore, a so za zdaj ostali le pri praznih obljubah. »Žal društvo deluje brez lastnih prostorov in ima le naslov Sodinci 21d za sedež društva. TED je zelo aktivno, prepoznavno doma in v tujini, sodeluje na vseh prireditvah v lokalni skupnosti, zato je njegova želja, da si ustvari tudi prostore za lažje delovanje. Od občine je dobilo v upravljanje zemljišče v središču vasi, kjer lahko izvaja prireditve in dogodke le pod lastnim šotorom. Društvo nujno rabi prostore za shranjevanje inventarja, etnografskih eksponatov in oblačil, prirejanje dogodkov. Ker se na primer priprave na nove pustne dogodke začnejo že v jeseni in zimi, potrebujemo prostore, kjer lahko društvo deluje, izdeluje obleke, pripomočke in ima vaje ter izvede predstavitve. Seveda pa tudi naši najmlajši potrebujejo prostor za druženje, saj jih lahko tako motiviramo, da se ohrani naša tradicija in da kasneje ostanejo v naših krajih,« nujnost investicije utemeljuje predsednik društva Hinko Šoštarič, ki je prepričan, da bi bil 135 m2 velik vaški dom z društvenimi prostori in dvorano še kako uporaben. Kot je dejal, sedaj rekvizite in ostalo opremo, ki se je je v vseh teh letih nabralo precej, shranjujejo v gradbeni kontejner, ki so ga nabavili sami, ter po posameznih domovih vaščanov. V bližnji okolici gradijo dva gasilska domova Kljub temu pa je slišati pomisleke o upravičenosti gradnje še enega objekta v občini. Kot je dejal župan Danijel Vrbnjak, v neposredni okolici, tudi s pomočjo občinskega denarja, gradijo že dva gasilska domova, in sicer v Podgorcih in Trgovišču, kjer gradijo dom z veliko dvorano. Prostore za skladi- ščenje društvene opreme pa naj bi omenjenemu društvu ponujali tudi v sosednjem gasilskem domu v Senešcih. Hkrati Vrbnjak opozarja na številna odprta vprašanja glede upravljanja objekta, pokrivanja tekočih stroškov vzdrževanja, finančne konstrukcije itd. »Treba se je zavedati, da društvo, kot je TED Sodinci, ne more prevzeti kompletnega vzdrževanja in vseh stroškov, ki bi jih tak objekt prinesel,« je prepričan župan, ki trdi, da so v preteklosti pogovori tekli zgolj o ureditvi lastništva zemljišča in postavitvi manjšega lesenega skladišča, ne pa o gradnji tako velikega objekta. »O tem se bo treba še veliko pogovarjati. V predlogu piše, da bi tak dom stal 150.000 evrov. Podoben dom gradimo v Pavlovcih Foto: MH V društvo vključena večina vaščanov TED Sodinci ima gradbeni kontejner in šotor, ki so ga nabavili sami. Že leta si želijo lastne prostore, toda ob številnih gasilskih domovih v okolici se pojavljajo pomisleki o upravičenosti še enega objekta več. O tem, da je društvo TED Sodinci zelo aktivno in močno prisotno v kraju, ne gre dvomiti. Šteje več kot 170 članov, kar pomeni, da je vanj vključena večina vaščanov. Člani društva, ki so prepoznavi udeleženci pustnih povork blizu in daleč, skrbijo za urejenost domačega kraja ter za pestro družabno življenje, na leto organizirajo tudi do 20 dogodkov, delno so uredili tematsko turistično pot ter z lastnimi sredstvi nabavili defibrilator, ki stoji v središči vasi. V svojih vrstah imajo tudi aktualnega princa ptujskega karnevala, ki je hkrati predsednik društva. in vemo, da je vrednost že krepko višja. Glede na trenutne ponudbe in cene bi s tem denarjem tak dom težko zgradili.« Ena izmed redkih vasi brez javnega prostora Na drugi strani pa v društvu odgovarjajo, da bi dom gradili ob ogromno lastnega vložka oz. dela vaščanov. Potrebujejo (le) gradbeni material. Kar se tiče pokrivanja stroškov in upravljanja z objektom, pravijo, da bi bila zadeva izpeljana na način, kot je z ostalimi domovi po občini – da je torej lastnik občina, ki pokriva stroške vzdrževanja, društvo pa bi prevzelo tekoče stroške, od elektrike, vode … Glede upravičenosti investicije pa še odgovarjajo, da so ena izmed redkih vasi v občini, ki nimajo lastnega javnega prostora za druženje ter da imajo dovolj obljub in sprenevedanja, saj se o tem pogovarjajo že leta. Občina naj bi sicer letos pristopila k odmeri in ureditvi zemljišča ter izdelavi projektne dokumentacije. Po besedah Vrbnjaka se bodo o načinu izvedbe objekta dogovorili. Monika Horvat Ormož z Občina želi odkupiti zemljišče z bencinskim servisom Slovenija z Od ponedeljka novo pravilo Bo Petrol pristal na selitev? Samoizolacija odslej sedem dni Občina Ormož želi v središču mesta odkupiti zemljišče, kjer stoji Petrolov bencinski servis. Tam bi uredili turistično-informacijski center. Vodstvo občine je že v lanskoletnem načrtu o pridobivanju nepremičnega premoženja načrtovalo odkup zemljišča z objektom, kjer je bencinska črpalka. Do realizacije ni prišlo, postavko pa so prenesli v letošnje leto. Zanjo so rezervirali 80.000 evrov. Ali se bo načrt ob- čine tokrat zares uresničil, za zdaj še ni povsem jasno. Po besedah župana Danijela Vrbnjaka naj bi bili v družbi Petrol zainteresirani za se- litev. Kaj več v tem trenutku ni znal povedati, saj čakajo na sestanek, ki naj bi se zgodil v roku meseca dni. Na njem naj bi družbi predstavili tudi možnosti glede morebitne nove lokacije, kjer bi Petrol lahko zgradil nov bencinski servis. Šlo naj bi za zemljišča v bližini ormoške obvoznice, te parcele so sicer pretežno v privatni lasti. Na zdajšnjem zemljišču bencinskega servisa občina namreč želi postaviti turistično-informacijski center. Turistična pisarna sicer od samega začetka deluje v prostorih ormoškega gradu. Po oceni Vrbnjaka je realizacijo realno pričakovati v roku dveh let. Na Petrolu skrivnostni Foto: MH Bo bencinski servis zamenjal turistično-informacijski center? Takšna je želja občine. Ali je v načrtu selitev, smo preverili na družbi Petrol, kjer so za zdaj precej skrivnosti. Kot so dejali, o tem še ne morejo govoriti, »saj so šele v fazi preučitve možnih rešitev glede morebitnih sprememb delovanja tamkajšnjega bencinskega servisa«. Pritrdili pa so, da na to temo potekajo usklajevanja z Občino. »O sprejetih odločitvah bomo pravočasno in na ustrezen način obvestili javnost,« so dodali. Monika Horvat Čas trajanja samoizolacije se je za večino okuženih s koronavirusom s ponedeljkom skrajšal na sedem dni. Posameznik 24 ur pred zaključkom izolacije ne bo smel imeti vročine in drugih zdravstvenih težav, sedmi dan pa bo moral opraviti hitri test na koronavirus. Foto: Dreamstime/M24 Fotografija je simbolična. Skrajševanje časa izolacije velja le za osebe, ki ne sodijo v skupino imunsko kompromitiranih bolnikov, in osebe, ki nimajo težjega poteka bolezni. Da bo skrajševanje izolacije čim bolj varno, morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da je oseba 24 ur pred zaključkom izolacije brez vročine in brez drugih pomembnih težav, sicer se trajanje izolacije ustrezno podaljša. Drugi pogoj je, da oseba sedmi dan opravi hitri antigenski test pri pooblaščenem izvajalcu, ki mora biti negativen. Samotest v tem primeru ne zadostuje. Ob izpolnjevanju navedenih pogojev bo oseba lahko po sedmih dneh prekinila samoizolacijo. Nato pa se bo morala še tri dni čim bolj izogibati stikom z ljudmi in pravilno uporabljati zaščitno masko, kirurško ali FFP2. Če hitri antigenski test sedmi dan izolacije ni negativen, se oseba vrne v izolacijo in ponovi testiranje naslednji dan vse do desetega dne, ko se izolacija zaključi brez opravljenega testa. sta Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK torek z 25. januarja 2022 V središču 6 stran 6 Slovenija, Spodnje Podravje z Lani rekorden odstrel divjih prašičev Krivi za glavnino škode na njivah Po informacijah, ki jih na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) dobivajo s terena, naj bi divjad in zlasti divji prašič lani povzročila bistveno več škode kot prejšnja leta. Zanimalo nas je, ali populacija divjih prašičev in parkljaste divjadi narašča, in če, ali temu morda botruje neprimerno načrtovanje odstrela, ki ne sledi reprodukciji. Na krovni kmetijski organizaciji menijo, da bo škoda, ki so jo lani povzročili zlasti divji prašiči, tudi sicer krivci za 70 do 75 odstotkov vse škode na kmetijskih zemljiščih, ogromna, saj hrane v naravi ni bilo dovolj, število živali pa veliko. Načrtovani odstrel celo upada Na kmetijskem ministrstvu (MKGP) odgovarjajo, da so lovci kot upravljavci lovišč v letu 2021 dosegli rekorden odstrel divjih prašičev. »Odvzeli so okrog 19.370 divjih prašičev, kar je precej več od prejšnjega rekorda iz leta 2019, ko so jih 13.432. Uspešnost lova divjega prašiča je odvisna od razmer v okolju, saj je v letih, ko gozdno drevje bogato obrodi, uspešnost lova manjša, medtem ko je v slabih 'gozdnih' letinah, kot je bil lanski primer, uspešnost lova večja.« Hkrati zanikajo namigovanja o neprimernem načrtovanju odstrela tudi pri srnjadi, trdijo celo nasprotno. »Načrtovan odvzem srnjadi Foto: Wikimedia Divji prašiči so stalni prebivalci berlinskega okrožja Spandau. Divji prašiči sredi Berlina Škoda od divjadi po lovsko-upravljavskih območjih (LUO) v evrih PtujskoOrmoško Slovenskogoriško Srnjad Jelenjad Divji prašič Ostale živali Skupaj Srnjad Jelenjad Divji prašič Ostale živali Skupaj 2011 3.487 0 11.249 500 15.235 13 0 250 0 263 2012 950 48 11.400 115 12.513 250 0 849 164 1.263 2013 1.804 0 18.271 134 20.209 862 0 237 572 1.671 2014 5.911 0 19.691 739 26.341 79 0 46 151 276 2015 2.082 0 10.815 1.478 14.375 368 0 559 414 1.342 2016 1.583 0 5.710 115 7.408 217 0 72 132 421 2017 1.142 0 7.475 202 8.819 2.131 0 138 566 2.835 2018 1.017 0 17.235 854 19.106 1.342 0 993 355 2.690 2019 240 0 4.433 873 5.547 1.079 0 763 0 1.842 2020 988 0 10.325 1.152 12.465 0 0 2.743 1.105 3.848 Vir: MKGP Foto: arhiv Svet24 Divji prašiči so zelo inteligentne živali, ki se odlično prilagodijo na bližino človeka, kar pomeni, da so vse manj boječi in se vse bolj pogumno približujejo urbanim naseljem. V Sloveniji gre za zdaj zgolj za posamezne primerke, ki se znajdejo denimo sredi vasi, v zahodni Evropi pa se že dogaja, da se krdela divjih prašičev dobesedno naselijo v mestih. Tam povzročajo kaos pa tudi materialno škodo, v nemški prestolnici Berlin pa naj bi jih po nekaterih ocenah stalno živelo celo okoli 5.000. skozi leta pada, čemur prav tako sledi realizacija. Razlogov za padec odvzema srnjadi pa ne tiči v premajhni realizaciji odstrela, temveč v vedno večjem pritisku ostalih živalskih vrst na srnjad, kot na primer šakala, lisice, velikih zveri, divjega prašiča in psov. Glede na navedeno sklepamo, da populacija srnjadi celo upada, ne pa narašča.« Najvišja škoda v 2014 Zaradi obravnavanja škode so divje živali v bistvu razdeljene v dve skupini: na divjad, kamor sodijo jelenjad, srnjad, divji prašiči, gamsi …, in na zavarovane prostoživeče živali, med katerimi najdemo velike zveri, kot so rjavi medved, volk in ris. Kot je razvidno iz tabe- Haloze z S povezovanjem turističnih ponudnikov do razvoja turizma Bo skupna blagovna znamka privabila več turistov? V lanskem letu je bil storjen še eden od korakov s ciljem izboljšati prepoznavnost in promocijo turizma v Halozah. Zaživela je namreč Turistična destinacija Haloze in skupna blagovna znamka Visit Haloze. Občine Majšperk, Podlehnik, Zavrč, Cirkulane in Žetale so se povezale v želji izboljšati turistični obisk pokrajine. Med seboj so si razdelile izvedbo 22 različnih aktivnosti, kot so registracija nove blagovne znamke Visit Haloze, vzpostavitev spletne strani, nabava skupne opreme za izvajanje tradicionalnih in promocijskih dogodkov, urejanje pohodnih in kolesarskih poti, vzpostavitev gorskih kolesarskih poti, turističnih paketov, usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov in sommelierjev … Omenjene občine so skupaj kandidirale na javnem pozivu LAS Haloze in za projekt Turistične destinacije Haloze pridobile 118.000 evrov (do sedaj je bilo porabljenih okoli 145.000 evrov). K sodelovanju so povabili tudi Zavod za turizem Rogatec, ki je prevzel izdelavo spletne strani in ostalih promocijskih aktivnosti. Na spletni strani blagovne znamke Visit Haloze so oblikovali posebne pakete doživetij, prilagojene individualnim gostom, vključujejo pa tudi možnost prenočitve. Med drugim so kreirali piknik košarico, napolnjeno z domačimi dobrotami lokalnih pridelovalcev. V prihodnje nameravajo dodati programe za skupine, vendar zaradi trenutnih epidemioloških razmer povpraševanja po njih še ni. Nova blagovna znamka Visit Haloze se je med domačimi ponudniki dobro prijela, večina jo je sprejela z odobravanjem, pozdravili so tudi skupno sodelovanje in angažiranost haloških občin. Kot so sporočili z občine Majšperk, ki je vodilni partner projekta, jim je uspelo realizirati večino zastavljenih ciljev. Res je, da je bilo obiskovalcev v lanskem letu zaradi epidemije precej manj, kot so se nadejali. Številne načrtovane dogodke, s katerimi so želeli v Haloze privabiti turiste, so bili primorani zaradi epidemije odpovedati. Za prepoznavnost vsake nove blagovne znamke pa je seveda potreben tudi določen čas. Pobrana turistična taksa v evrih Občine/Leta Cirkulane Majšperk Videm 2017 89 35 1.358 2018 93 0 5.229 2019 120 40 6.442 2020 76 12 1.383 Vir: občine Cirkulane, Majšperk in Videm nočitev največje, višina turistične takse na osebo na dan znaša 0,80 evra. Promocijska taksa se obračuna poleg turistične takse in znaša 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse. Na podlagi tega znaša promocijska taksa 0,20 evra, skupna višina obeh taks znaša evro Največ nočitev v občini Videm pri Ptuju Foto: Arhiv M24 Turistična destinacija Haloze je povezala turistične ponudnike. Podatkov o tem, koliko je bilo lani prodanih paketov preko spletne strani Visit Haloze, nismo prejeli. Eden izmed kazalnikov turističnega obiska v posamezni občini je turistična taksa, ki jo turist poravna ob koriščenju prenočitve. Haloške občine imajo višino turistične takse opredeljeno z odlokom. V občini Videm pri Ptuju, kjer je število 2021 124 80 3.580 V Cirkulanah je število prenočitev v lanskem letu poskočilo. Štajerski TEDNIK torek z 25. januarja 2022 torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Najbolj napadalne so sive vrane Čeprav divji prašič velja za nevarno žival, na kmetijskem ministrstvu v zadnjih letih ne pomnijo primera, da bi napadel človeka, kaj šele, da bi se napad končal s smrtjo. V bistvu je malo možnosti, da sredi dneva naletimo na divjega prašiča, saj se večinoma zadržuje skrit v gostem rastju. Več verjetnosti je, da bi ga srečali ponoči, ko išče hrano, a le, če človeka, ki se mu praviloma umakne, ne bi slišal ali zavohal. Lahko pa bi napadla ranjena žival ali samica, da zavaruje svoje mladiče. Takrat jo lahko skupi tudi pes. Na vprašanje, katere druge divje živali so poleg medveda še potencialno napadalne na človeka, na MKGP pravijo, da imajo podatke samo za napade vran. »V preteklih letih smo bili obveščeni predvsem o napadih sivih vran na ljudi, in sicer v spomladanskih mesecih, ko mladiči izletajo iz gnezd in jih sive vrane varujejo. Takšnih napadov je vsako leto v povprečju deset.« Foto: ČG le 1, škoda, ki jo povzroči divjad, v zadnjem desetletju niha, višina pa je odvisna, kot že rečeno, od količine hrane, ki je živalim tisto leto na voljo v naravi. Najvišja škoda je bila ocenjena leta 2014, ko je skupaj dosegla skoraj 800.000 evrov, visoka je bila tudi predlani, ko je dosegla dobrih 660.000 evrov. Konkretnejši pa so podatki po posameznih lovsko-upravljavskih območjih (LUO), od katerih nas najbolj zanimata obe spodnjepodravski: Ptujsko-Ormoško in Slovenskogoriško. Obema območjema je skupno, kot kaže tabela 2, da so največji škodljivci na njivah divji prašiči, kar potrjuje uvodno tezo kmetijske zbornice. Zlasti jim tekne koruza, ki jo kmetje danes sadijo v bistveno večjem obsegu kot v preteklosti, saj jim predstavlja bogat energetski vir hrane. Kruli tudi po Slovenskih goricah Na Ptujsko-Ormoškem so bili divji prašiči najaktivnejši leta 2014, ko so pojedli za 26.341 evrov pridelkov, predlani za 12.465 evrov. Preseneča pa porast škode v Slovenskih goricah, kjer je divjega prašiča bistveno manj in je v zad- njem desetletju povzročil za največ 1.000 evrov škode, v letu 2020 pa je ta narasla na dobrih 2.700 evrov. Če so bile srne leta 2017 krive za dobrih 2.000 evrov škode na območju Slovenskih goric, je kmetje predlani niso prijavili oziroma jim ni bila priznana, medtem ko so kmetom na Ptujsko-Ormoškem, kjer je bilo največ škode od srnjadi v višini skoraj 6.000 evrov potrjene leta 2014, predlani skupno izplačali slabega tisočaka odškodnine. Postopek uveljavljanja odškodnin za škodo po divjadi in po zavarovanih vrstah pa tudi višino odškodnine opredeljuje zakon o div- jadi in lovstvu natančno. Oškodovani lastniki so torej upravičeni do odškodnine, a je ta najprej odvisna od živali, ki je škodo povzročila. Ni roka za izplačilo odškodnin Za tisto od divjadi na lovnih površinah so namreč odgovorni upravljavci lovišč in jo ocenjujejo njihovi pooblaščenci, za tisto na nelovnih površinah: v bližini naselij, v sadovnjakih in podobno pa kmetijsko ministrstvo in jo ocenjujejo delavci Zavoda za gozdove Slovenije. Slednji ocenjujejo tudi Škoda od divjadi v evrih, Slovenija Leto Škoda (€) 2011 404.452 2012 431.253 2013 626.797 2014 795.263 2015 475.786 2016 448.028 2017 430.269 2018 588.092 2019 453.765 2020 662.135 2021 554.057 Vir: MKGP na osebo na dan. Podobno je tudi v ostalih občinah, v občini Zavrč so trenutno v pripravi odloka o turistični taksi. S Slovenske turistične organizacije so nam posredovali tudi podatke glede števila prenočitev v posamezni občini, in sicer samo za Videm pri Ptuju in Cirkulane, v drugih haloških občinah je število nočitev tako nizko, da ga sploh ne vodijo (predvsem zaradi nižjih nočitvenih kapacitet). V lanskem letu je bilo največ, okoli 6.200 nočitev, v občini Videm pri Ptuju, sledi občina Cirkulane, ki je glede na prejšnja leta rekorderka – medtem ko je bilo še leta 2019 v občini nekaj več kot 700 nočitev, jih je bilo lani škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste, kot so medved, volk in bobri, odgovarja pa okoljsko ministrstvo. Na KGZS opozarjajo na dejstvo, da za izplačilo škode ni zakonsko opredeljenega roka, zato nekatere lovske družine to počno hitro, nekatere pa z zamudo. »Praviloma naj bi lovskih družine vso škodo poravnale do konca koledarskega leta, situacija pa je drugačna pri škodah po zavarovanih vrstah, kjer je rok izplačila odvisen od razpoložljivih sredstev na tej proračunski postavki. Običajno so izplačana sproti, bili pa so primeri, ko se je na odškodnino čakalo tudi leto dni, kar je nesprejemljivo. Poleg tega je pri zavarovanih vrstah še vedno v veljavi cenik iz leta 2008, zato pri ocenjevanju škode prihaja do velikih razlik v primerjavi z dejanskim stanjem na terenu.« Senka Dreu Foto: Wikipedia Foto: ČG Haloške občine so lani začele graditi skupno blagovno znamko Visit Haloze. že krepko čez 4.700. »To nam je uspelo zato, ker res veliko truda in energije vlagamo v razvoj turizma. K temu pa je kar nekaj pripomoglo tudi sodelovanje v okviru skupne blagovne znamke Visit Haloze, pomembna je namreč skupna promocija in trženje. Naši »vikendaši« so tako prepoznali priložnost in začeli prodajati nočitve v svojih objektih. Upamo, da se bo v prihodnje še kdo odločil za trženje svoje nepremičnine v turistične namene,« je pojasnila Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane. Ali je vzpostavitev turističnih destinacij prava pot? Foto: ČG Foto: Sta/M24 Številni turistični delavci so naklonjeni oblikovanju manjših turističnih destinacij na določenem geografskem območju. »Turistična destinacija je za vsakega turista velika prednost, saj lahko hitro pridobi informacije o tem, kje lahko kakovostno preživi svoj prosti čas. V okviru destinacije so namreč povezani številni turistični ponudniki in njihovi produkti. Prav tako je prav, da se oblikujejo take »mikrodestinacije«, saj bi se tako majhni ponudniki, kot so v Halozah, drugje kaj hitro izgubili,« je poudarila Sonja Breznik, oblikovalka turističnih destinacij. Trenutno iščejo primerne strokovnjake, ki bi znali pripraviti dobre usmeritve za razvoj turizma na podeželju v času epidemije in po njej. Načeloma raziskave v Sloveniji in tujini kažejo prednost območij, kjer ni masovnega turizma in kjer ponudba bazira na posameznih manjših skupinah ali družinskih izletih ter počitnicah. »Naša usmeritev je v smeri spodbujanja lokalne samooskrbe in proizvodnje hrane s poudarkom ekološkega kmetova- nja in upoštevanja agroekoloških načel pri proizvodnji hrane, kamor spada tudi proizvodnja vina. Kulinarika v turizmu ima svoje posebno izredno pomembno mesto, kjer se dobre kulinarične izkušnje prenesejo tudi skozi potovanje turista na svoj dom,« je poudaril Jernej Golc iz PRJ Halo. Po mnenju Slovenske turistične organizacije so skupne blagovne znamke destinacij pomemben korak k bolj celostnemu razvoju določenega območja, hkrati pa so pomembne tudi z vidika učinkovitega trženja. »Njihova največja prednost je v povezovanju, saj dajejo vidnost večjemu, prepoznavnejšemu območju in tako dosežejo več potencialnih obiskovalcev, kot bi jih ena sama manjša občina, katere ime je morda manj prepoznavno kot ime znamke oziroma širšega območja. Potencial nadaljnjega razvoja Haloz je v po- V Haloze še vedno zaide turist, ki meni, da brez gumi škornjev ne gre V PRJ Halo – razvojno podeželsko jedro, s sedežem v Cirkulanah, se že vrsto let ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Direktor Jernej Golc se še dobro spominja, kako je pred 30 leti pod Ptujsko Goro sprejel goste iz Ljubljane, ki so na parkirišču vzeli škornje iz prtljažnika, da bi nadaljevali pot po Halozah. »Že takrat je bila sicer prodajana Vinsko turistična cesta Haloze po urejeni trasi, žal pa nas še danes tu in tam obišče kakšen turist, ki Haloze povezuje z blatnimi škornji. Težko je prodajati vrhunsko robo, če ima v očeh kupca minimizirano finančno vrednost, povezano s poreklom,« je povedal Golc in dodal, da je epidemija turistično dejavnost obrnila popolnoma na glavo in spremenila vsa znana dejstva razvojnih turističnih strategij. vezovanju različnih elementov ponudbe, ki bi jih lahko še bolj intenzivno združevali v tržno zanimiva in butična doživetja. Če pogledamo s produktnega vidika, pa ima na območju Haloz velik potencial zagotovo vinski turizem – območje je tradicionalno prepoznano kot eno najkakovostnejših vinorodnih območij v Sloveniji.« Kot pogoste izzive oblikovanja skupnih znamk destinacij je pogosto moč zaslediti: premajhno število vključenih ponudnikov, nedelujoči sistem rezervacij preko spleta, neodzivnost ponudnikov (so npr. navedeni na portalu, a doživetij ne izvajajo ves čas) ali premalo povezovanja izven destinacije. Estera Korošec Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 25. 1. 2022 Podravje 8 torek z 25. januarja 2022 Ptuj z Hostel Kurent na dražbi Ormoško z Na CSD ostali brez javnih del Izklicna cena je 690.000 evrov »Kopja se lomijo na najšibkejših« Po več neuspešnih poskusih umeščanja različnih vsebin v objekt na Osojnikov 9 na Ptuju, poznan kot mladinski hotel Kurent, sta se lastnika, država in občina, odločila za prodajo. Izklicna cena znaša 690.000 evrov. Foto: ČG Objekt prodajajo vključno z opremo. Več let je trajalo, da se je ptujska občina s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, upravljavcem omenjenega objekta, uspela dogovoriti za prodajo. Oboji poudarjajo, da si zdaj želijo čim prej najti novega lastnika, ki bo v to zadnjih nekaj let ponovno prazno stavbo v centru mesta vnesel življenje. Dražbo so razpisali prejšnji teden, rok za vplačilo varščine pa se izteče 14. februarja. Prodaja bo potekala na sedežu občine, in sicer 17. februarja. Mladinski hotel oziroma hostel na naslovu Osojnikova cesta 9 bodo prodajali kot celoto. Skupna površina vseh posameznih delov stavbe meri 995 m², gre za štiri posamezne dele. Izklicna cena nepremičnine znaša 690.000 evrov, kar je okrog 690 evrov po kvadratnem metru. V tem znesku je zajeta tudi oprema, katere vrednost je ocenjena na 12.000 evrov. Glede na lokacijo, pa tudi relativno dobro stanje objekta, je cena primerna. Pred nekaj leti je bila sicer ocenjena vrednost nižja, a glede na trend rasti cen nepremičnin trenutna lastnika upata, da jim bo uspelo iztržiti vsaj izklicno ceno. Objekt bo seveda kupil tisti, ki bo zanj ponudil največ. V primeru, da bo dražba uspešna in bo hostel prodan po izklicni ceni, se bo na račun ptujske občine steklo 253.400 evrov, preostanek bo zaslužek države. Kdorkoli bo že novi lastnik tega objekta na dobri lokaciji, bo imel veliko možnosti, kako ta nakup čim bolj oplemenititi. Dženana Kmetec V ormoški enoti Centra za socialno delo Sp. Podravje, kjer si pomagajo z laičnimi delavkami, zaposlenimi preko javnih del, so razočarani, ker so za zdaj ostali brez tovrstne pomoči za program t. i. laične pomoči družine na domu. »Na razpisu Zavoda RS za zaposlovanje smo letos dobili zavrnjen program javnih del za laično pomoč na domu. Sedaj čakamo na zagotovitev dodatnih sredstev. Uporabniki kličejo, sprašujejo, kdaj pride sodelavka, zakaj je ni, ali so naredili kaj narobe. To, kar se dela z najšibkejšimi, je naravnost brutalno. Laična pomoč na domu je nujno potrebna, je naša podaljšana roka, kjer se zares dela v odnosu ena na ena oz. ena na družino,« je razočarana pomočnica direktorja Brigita Tetičkovič, ki jo sicer nasploh moti, da je ta pomoč odvisna od razpisa. Nanj se tako prijavljajo vsako leto posebej, pogodba o zaposlitvi preko javnih del pa je omejena na eno leto, z izjemo možnosti podaljšanja, vendar najdlje še za eno leto, kar pa pomeni, da se ljudje, ki opravljajo to delo, stalno menjujejo: »Že od leta 2006, ko se je zagnal pilotni projekt Laična pomoč na domu, se trudimo, da bi ta postal del redne dejavnosti. Treba je namreč povedati, da uporabniki sprva težko sprejmejo, da nekdo prihaja k njim domov, sčasoma se navadijo in potem sodelavca že nestrpno čakajo, ob izteku programa pa ta ne pride več oz. pride nov. Tak sistem sicer tudi za nas predstavlja precej stresa, od dela s prijavo na razpis, do čakanja in negotovost, ali bo program dejansko odobren.« Raznovrstna pomoč Sv. Andraž z Gradnja kolesark v teku Tri kilometre poti za kolesarje V Občini Sveti Andraž so konec lanskega leta začeli gradnjo kolesarskih poti, ki jo bodo povezale na eni strani z občino Trnovska vas čez Pesniško dolino in na drugi strani z občinami Cerkvenjak, Sveta Trojica in Lenart. stran 8 Laična pomoč družini na domu je ena izmed možnosti, ki jo uporabniki sprejmejo izključno na prostovoljni ravni. Poslužujejo se je predvsem družine z mlajšimi otroki, pa tudi starejši posamezniki. Včasih se družine z določeno problematiko oglasijo kar same pri njih in jih nato vključijo v program, včasih pa jih vanj zaradi različnih signalov, kot je neplačevanje položnic in drugo, povabijo socialne delavke. »Izbrani laični delavec obiskuje posamezni- Foto: MH Na ormoški enoti CSD Spodnje Podravje, kjer že vrsto let s pomočjo javnih del izvajajo laično pomoč na domu, so letos ostali brez sofinanciranja osebe za laično pomoč na domu. (Fotografija je simbolična.) ka ali družino in mu/jim pomaga pri različnih vsakodnevnih zadevah. Otrokom nudi pomoč pri učenju in organizaciji učnega dela ter staršem pri vzgoji, starejši pa potrebujejo predvsem pogovor, druženje, pomoč pri vzpostavljanju kontaktov z nekaterimi institucijami, izpolnjevanju vlog, vsakdanjih opravilih …,« razlaga Tetičkovičeva in nadaljuje: »Velikokrat se izkaže, da se zadeve v času trajanja programa uredijo, ko pa sodelavec odide, se zopet vrnejo v stare tirnice. Spominjam se družine s štirimi otroki, kjer je bil na začetku velik odpor glede pomoči, na koncu se je izkazal precejšen napredek. Mamica je pokazala velik interes za pripravo kosil, ko je sodelavka odšla, so bili spet na začetku. Kot ugotavljamo, so to ljudje, ki bi konstantno potrebovali vodenje oz. pomoč, saj se velikokrat sami v tem sistemu izgubijo,« še pove. Na drugi strani pa javna dela prinašajo koristi tudi tistim, ki jih opravljajo, saj gre za dolgotrajno brezposelne osebe. je delo zelo veselilo. »Odkrila sem, koliko ljudi dejansko potrebuje pomoč, pa tega sploh ne vemo. Ne gre toliko za pomoč pri vsakdanji negi, kot za pogovor, usmeritev. Ljudje so osamljeni, potrebujejo toplino, prijazno besedo. Potrebujejo nekoga, da se enostavno usede k njim, pokramlja o vsakdanjih stvareh, jih mimogrede opomni na potrebno plačilo položnic, na vsakdanja opravila, kot je recimo pranje oblačil, priprava obrokov,« pove Vihrova. Približno leto dni je pomagala kakim 10 posameznikom in družinam na širšem Ormoškem: »Ta služba je meni in ljudem, ki sem jim nudila pomoč, dala zares veliko. Četudi je bilo kdaj pa kdaj naporno, so mi prirasli k srcu, pogrešam jih. Če me pri katerem izmed uporabnikov zaradi veliko dela teden dni ni bilo, so me takoj ob naslednjem obisku pobarali, kod sem hodila.« Večstranske koristi Vihrova je bila v preteklosti nekaj časa zaposlena kot trgovka, po rojstvu štirih otrok pa se je odločila ostati doma. Ko so ot- Ena izmed zadnjih laičnih delavk je bila Silva Viher. Kot je dejala, jo Enostarševske družine in starejši roci odšli svojo pot, se je znova želela zaposliti. Ponudila se ji je priložnost opravljanja dela preko javnih del v socialnovarstvenem programu, ki jo je z veseljem zagrabila. »Obiskovala sem več starejših, osamljenih oseb, starih okoli 60 let, in dve oz. tri družine z materami samohranilkami. Potrebe uporabnikov so bile različne. Konkretno pri neki enostarševski družini, kjer so bili štirje otroci, sem v času zaprtja šol dva- do trikrat tedensko pomagala enemu izmed otrok pri učenju na daljavo. Tako sem vsaj malo razbremenila mamico …,« opiše sogovornica, ki je prav tako kritična do samega sistema javnih del: »Moti me, da ko se izteče program, ne moreš dobiti zaposlitve. Veste, v hišo spustiti tujca ni kar tako. Komaj si pridobiš njihovo zaupanje, navadijo se nate in ti nanje, delaš z njimi leto, največ dve, potem pa moraš oditi. Priznam, da ko sem jih zadnjič obiskala, smo se kar zjokali.« Glede na potrebe na terenu bi po njenem na Ormoškem potrebovali vsaj eno redno zaposleno za tovrstno pomoč. Monika Horvat Ptuj z Razmere na gimnaziji so obvladljive Foto: Facebook Dela bodo končana predvidoma do oktobra letos, je povedala županja Darja Vudler Berlak. „V naši občini bo zgrajenih okoli tri kilometre kolesarskih poti. Zagotovo gre za izjemen projekt, ki bo imel vpliv na več področjih našega življenja. Gre za investicijo, vredno okoli 1,1 milijona evrov, ki je sofinancirana iz dogovora za razvoj regij,“ je pojasnila županja. Ponosna je tudi na to, da je velik del občine že pokrit s širokopasovnim omrežjem. „Manjka nam le še majhen del, kar pa bomo uredili v tem letu,“ je napovedala. Največja investicija v zgodovini kraja pa bo izgradnja regionalne ceste s krožiščem in pločnikom v izvedbi Direkcije za RS za infrastrukturo (DRSI). Po navedbah županje so že odkupili skoraj vsa zemljišča in je torej investicija pripravljena na objavo razpisa za izbiro izvajalca del. Strošek občine bo izgradnja pločnika in javne razsvetljave. Lani so med drugim uredili parkirišče v središču občine, na katerem bodo letos uredili še neposredni prehod na pokopališče. Uredili so tudi cesto v Črno goro ter javno razsvetljavo v naseljih Novinci, Slavšina in Hvaletinci. V načrtu je še ureditev kulturno-sakralnega prostora, kjer bodo lahko izvajali pogrebe. Pri tem projektu so trenutno v zaključevanju projektne dokumentacije in županja računa, da bodo letos pridobili gradbeno dovoljenje. Postavili bodo tudi žarni zid in prostor za raztros pepela. Med drugim načrtujejo še izgradnjo krožišča v Spodnjih Drbetincih z navezavo na avtocesto, izgradnjo novega gasilskega doma ter spremembe občinskega prostorskega načrta z razširitvijo stavbnih zemljišč, da bodo lahko mladi gradili svoje domove v teh krajih. Sta, Ur V karanteni en oddelek Naraščanje števila odsotnosti zaradi okužbe s koronavirusom ali karantene povzroča vse večje težave v srednjih šolah. Največjo težavo predstavljajo karantene tako dijakov kot profesorjev in bolniške odsotnosti, zato je vedno težje delo organizirati optimalno. Na Gimnaziji Ptuj so razmere še obvladljive. Trenutno je v karanteni en oddelek in štirje profesorji. Po besedah ravnatelja Boštjana Šeruga jim za zdaj še uspeva organizirati izobraževalni proces, čeprav je to po vseh prilagoditvah in spremembah izjemno naporno. Šeruga spremembe glede odrejanja karanten, ki so začele veljati v tem tednu, pozdravlja. »Veliko lažje bo glede odrejanja karanten, seveda pa prinašajo nove spremembe več logističnih izzivov, za katere pa sem prepričan, da jih bomo zmogli.« Dijaki, ki so v karanteni, preidejo na pouk na daljavo, ki je v času epidemije tudi na ptujski gimnaziji postal vse bolj uveljavljen na- Foto: ČG Na ptujski gimnaziji 76-odstotna precepljenost zaposlenih čin dela. Nemoteno že potekajo priprave na maturo, ki naj bi letos potekala s podobnimi prilagoditvami kot v lanskem letu. Ob tem je Šeruga zatrdil, da izobraževanje preko ekranov ne more nadomestiti pouka v šolskih učilnicah. »Naši profesorji v tem času opravljajo zares izjemno delo, saj je veliko prilagajanja, razmere pa se spreminjajo dobesedno čez noč.« Na Gimnaziji Ptuj je sicer 61 zaposlenih, od tega je 76 % cepljenih. EK Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo torek z 25. januarja 2022 stran 9 9 Podravje z Po prodaji Ptujske kleti nove lastnike čaka veliko dela Pričakovanja vinogradnikov-kooperantov so velika Potem ko so v skupini Perutnina Ptuj dolgo iskali kupca za hčerinsko družbo Ptujska klet, je ta konec lanskega leta večinsko prešla v roke podjetja Pullus Wines, ustanovljenega lani poleti, v katerem nastopajo bivši vodilni možje Ptujske kleti Vinko Mandl, Tine Kek in Maksimiljan Kadivec. Da bo novo vodstvo črne oblake, ki so se v zadnjih letih zgrnili nad Ptujsko kletjo, slednjič odpihnilo, se nadeja Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda in tudi sam vinogradnik. »Novi lastniki prihajajo iz vinarske panoge, imajo dolgoletne izkušnje in znanje s področja proizvodnje in prodaje vin in žganih pijač, zato pričakujem, da to končno pomeni napredek in razvoj za klet, da bodo krepili pridelavo grozdja in poskrbeli za večjo kakovost vin. Odzivi so za zdaj pozitivni, pričakovanja pa seveda velika.« Na prvi sestanek še čakajo O načrtih, razvoju, usodi zaposlenih in sodelovanju s kooperanti novi lastniki javno še niso spregovorili, kooperanti pa že nestrpno čakajo na kakšne novice, pojasnila in povabila na srečanje. »Nekaj sem slišal, da naj bi v kratkem sklicali sestanek z nami in nam pojasnili, kako vidijo naše prihodnje sodelovanje in kako je z dolgoročnimi pogodbami, ki jih imamo sklenjene s Ptujsko kletjo. Glede na to, da so lastniki iz stroke, pričakujem boljše sodelovanje in pozitivne re- Pridelajo milijon litrov vina V Ptujski kleti, ki so jo leta 1239 ustanovili minoriti, letno pridelajo približno milijon litrov vina, med najbolj znanimi pa je belo vino Haložan, ki se mu zadnja leta pridružuje žlahtna vinska linija Pullus. V kleti je tudi bogata arhivska zbirka okoli 200.000 vin, med katerimi je najbolj znana Zlata trta, najstarejše slovensko vino. zultate,« pravi vinogradnik Zoran Šuligoj iz Kicarja. Pogodbe s kooperanti so običajno sklenjene za 30 let, vsako leto pa se obnovijo z aneksi. Šuligoj meni, da bodo zdaj dobili povsem nove pogodbe. Ali je bila prodaja dobra poteza ali ne, bo vidno drugo leto Andrej Polanec, vinogradnik z Mestnega Vrha, bo z oceno, ali novo lastništvo pomeni hkrati boljše čase za Ptujsko klet in njene kooperante, raje še počakal. »Šele po letu dni bomo videli, ali je bila prodaja dobra poteza ali ne. Ker gre za ljudi iz stroke, bi bilo seveda logično pričakovati, da bo delo bolje steklo, saj ga bolje razumejo, a se včasih izkaže prav nasprotno. Novi lastniki so bili v kleti doslej le zaposleni, zdaj pa so se postavili na drugo stran, so v drugi vlogi, in to ne bo lahka naloga zanje. Zdaj tudi ne bo več izgovorov, češ lastniki ne dovolijo tega in tega, zahtevajo to in to, nič ne moremo, saj imamo zvezane roke. Perutnina Ptuj ne bo več mogla biti dežurni krivec za vse, kar se ne da, zdaj se bo izkazalo, ali so sposobni voditi podjetje, ki je v njihovi lasti. V bistvu so postali zasebniki, tako kot smo mi, njihovi kooperanti. Ker klet do zdaj ni imela svojih vinogradov, morda ne bi bilo slabo, če bi jih pridobila, saj bi lastniki potem lažje razumeli in cenili celoten vinogradniško-vinarski proces.« Nujen dvig cene grozdja Polanec upa, da se v ozadju nakupa ne skrivajo zakulisne igrice in interesi nekoga tretjega. »Perutni- Foto: ČG Cena grozdja se bo morala dvigniti, drugače to pomeni konec za vinogradnike in tudi za Ptujsko klet, so prepričani njeni kooperanti. na Ptuj je bila prevelik sistem, da bi lahko za klet in njen razvoj pridobila kakšna evropska sredstva. Novo podjetje bo to lahko storilo, kar že samo po sebi pomeni napredek, saj je z denarjem vse povezano. Cena grozdja se bo morala dvigniti, drugače to pomeni konec za vinogradnike pa tudi za klet. Leta 2004 so bile odkupne cene grozdja višje, kot so bile lani, stroški pridelave pa so od takrat poskočili za 40 odstotkov, in sicer so bili 70 centov na trs, danes pa je 1,3 evra. Liter haložana je pred 15 leti v trgovini stal 2,20 evra, danes se cena giblje med 3,5 in 3,8 evra. Človek se vpraša, kje se izgubi ta razlika, če pridelovalec od nje nič nima.« Stanje v vinogradništvu je trenutno takšno, da večina pridelovalcev prav lepe prihodnosti ne vidi. »Ži- vimo, da zgolj obdržimo, kar imamo, saj v obnovo vinogradov ne moremo vlagati, ker za to nimamo denarja. Tu pa je še en problem, s katerim se bodo morali soočiti v Ptujski kleti, in to je starostna struktura kooperantov. Večina nas je namreč starejša od 50 let, mlajših takorekoč ni, saj v tem poslu ne vidijo ekonomike,« sklene Polanec. Senka Dreu Slovenija, Podravje z Se zaščitene kmetije v praksi ukinjajo? Status, ki je prinesel več težav kot koristi Po podatkih kmetijskega ministrstva je bilo lani v Sloveniji 12.216 zaščitenih kmetij, od tega manjši delež v Podravju, torej na območju upravnih enot Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj, Pesnica, Ruše in Slovenska Bistrica, kjer so jih našteli 915. Status zaščitene kmetije se je v preteklosti pojavil z enim samim ciljem: da bi se zakonsko preprečilo drobljenje kmetijskih posesti, da bi torej kmetje zemljo obdržali kot celoto, saj bi lahko kmetija le tako okrepila svojo gospodarsko in ekološko funkcijo. S tem je država želela preprečiti nadaljnjo delitev že tako razdrobljene male kmečke posesti, ki je značilnost slovenskega podeželja, in z zaščito nekaterih kmetij ustvarila nadzor nad prometom s kmetijskimi zemljišči in gozdovi. Poleg same prodaje zemljišč pa med promet spada še dedovanje, zamenjava zemljišč, podaritev, razdelitev premoženja za časa življenja in priposestvovanje. Če strnemo, glavni namen zakonodajalca je zavarovati dediča take zaščitene kmetije, ki se mu tako omogoči eksistenca in prepreči nadaljnje drobljenje posesti s preprodajo, dedovanjem ali razdelitvijo. Prodaja možna samo v celoti Zaščitena kmetija namreč kakšnih drugih ugodnosti nima, lahko pa ta status lastniku prinese kup nevšečnosti. Če so se npr. na kmetiji znašli v finančnih težavah ali pa se želijo rešiti parcel, ki jih ne potrebujejo, ker so preveč oddaljene od doma, težko dostopne ali jim pač predstavljajo večje breme, kot O ohranitvi ali izbrisu odloča Upravna enota Zaščitena kmetija je po zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) kmetijska oz. kmetijsko-gozdarska gospodarska enota v zasebni lasti in obsega najmanj pet hektarjev in ne več kot sto hektarjev primerljive kmetijske površine. Na predlog lastnika, sodišča ali po uradni dolžnosti jo z odločbo določi upravna enota, na območju katere leži pretežni del zemljišč, ki sestavljajo kmetijo, v petih letih od odločbe o zaščiti kmetije pa mora tudi preveriti, ali ta še izpolnjuje pogoje; če jih ne izpolnjuje več, se jo izbriše iz registra. Upravne enote so torej tiste, ki vodijo tudi registre zaščitenih kmetij, kmetijskemu ministrstvu pa do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto poročajo o njihovem številu. imajo od njih koristi, takih parcel ne morejo prodati, saj se lahko zaščitena kmetija, kot rečeno, proda samo v celoti. Pogosti so tudi primeri, ko kmetija nima naslednika, ki bi želel nadaljevati s kmetovanjem, zato bi zemljo prodali, a je ne morejo, saj prodaja po posameznih parcelah zakonsko ni dovoljena, celotna kmetija pa predraga in je nihče noče kupiti. Paradoksalno, a resnično, pa je po drugi strani dejstvo, da lahko država lastniku zaščitene kmetije zakonito zarubi del zemljišč in jih na dražbi tudi proda, če ta dolga ne more drugače poplačati. Dražbe pa, kot je znano, so za mnoge priložnost za hitri zaslužek: na prvem naroku, kjer je izklicna cena enaka ocenjeni vrednosti nepremičnine, praviloma ni kupca, na drugem, kjer vrednost že lahko pade na polovico od ocenjene, pa se začne »razprodaja«. Praviloma en dedič, izjemoma več Se je sploh mogoče rešiti statusa zaščitene kmetije? Da so načini, pravijo kmetje in dodajajo, da je to najenostavneje storiti s prekategorizacijo zemljišč. Če na primer četrt hektarja vinograda, ki predstavlja hektar primerljive kmetijske površine, prekategorizirate v pašnik, Foto: ČG dobite hektar primerljive kmetijske površine manj. S takimi še vedno legalnimi kombinacijami se da primerljivo kmetijsko površino zmanjšati pod zahtevano površino za zaščito, torej upravna enota s kmetije izbriše status zaščitene. Ali je zaščita kmetij danes še ustaljena praksa ali je ta trend v upadanju, na kmetijskem ministrstvu niso odgovorili, saj teh podatkov ne zbirajo in bi jih morali pridobiti na posameznih upravnih enotah. Prav tako ne zbirajo informacij o tem, kako se rešuje dedovanje zaščitenih kmetij, saj je to v pristojnosti sodišč. Praviloma jo lahko deduje le en dedič, in sicer tisti, ki jo ima namen tudi obdelovati in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči, tem pa pripada denarna vrednost nujnega deleža. Samo v posebnih primerih, ki jih določa zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), se lahko zaščitena kmetija razdeli med več dedičev. Na vidiku zakonske spremembe »Ker omejitve, ki veljajo za promet z zaščiteno kmetijo, v praksi niso prinesle želenih učinkov oziroma so bili ti celo negativni, je bilo s predlogom novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je pravkar v obrav- navi v državnem zboru, predlagano črtanje 18. člena, ki govori o zaščitenih kmetijah. Če bo predlog v parlamentarni proceduri dobil zeleno luč, bo to pomenilo, da se status zaščitene kmetije v pravnih poslih med živimi odpravlja, sodišče pa bo ta status preverjalo le še v postopku dedovanja, torej v zapuščinskem postopku. Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč se bo torej ohranil v delu, ki se nanaša na dedovanje zaradi preprečitve drobitve kmetije v postopkih dedovanja, upravne enote pa po uradni dolžnosti ne bodo več določale zaščitenih kmetij,« še pravijo na ministrstvu. Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 Dornava z Sprejem za viteza krvodajalstva Ptuj z Naložbe, delo in načrti PGD Ptuj za leto 2022 Brez krvi ni življenja Na pomoč odslej tudi z droni Čeprav se vitezom krvodajalstva, kot imenujejo tiste, ki so kri darovali stotič, zaradi trenutno veljavnih ukrepov ne morejo pokloniti tako slavnostno kot pred epidemijo, se v Enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj vendarle trudijo obeležiti vsak tovrsten mejnik. Ta teden so pripravili sprejem za Dornavčana Tončka Cenarja. Foto: ČG Tonček Cenar je kri daroval stotič, za kar si tako kot vsi vitezi krvodajalstva zasluži velik poklon. Kot mnogi, ki so se doslej zapisali v seznam vitezov krvodajalstva, je tudi Cenar s to gesto začel precej zgodaj, v najstniških letih. Kri je prvič daroval kot vojak JNA, nato pa nadaljeval redno kot delavec kidričevskega Taluma. V zadnjem letu in pol je opravil samostojne odvzeme, s katerimi namerava nadaljevati, vse dokler mu bo zdravstveno stanje to dopuščalo. Za ta plemenita dejanja, ki so se vrstila leta, so se mu zahvalili predstavniki Rdečega križa Ptuj in Enote za transfuzijsko dejavnost Ptuj, ki deluje v sklopu UKC Maribor. Humanost in velikodušnost krvodajalcev si gotovo zaslužita veliko spoštovanje, saj predstavljajo nepogrešljiv del družbe, življenja. Prav tovrstni sprejemi pomembno prispevajo k temu. Na Ptuju so veseli, da se stanje na področju krvodajalstva po začetnih težavah, povezanih s koronavirusom, ponovno izboljšuje. Leto 2020 je na tem področju prineslo kar nekaj skrbi, lani se je stanje stabiliziralo in skupaj so v ETD Ptuj zabeležili 3805 krvodajalcev, kar je zadovoljiva številka, za katero se skriva veliko rešenih življenj. Na Ptuju odvzeme krvi izvajajo vsak torek in četrtek, od 7. do 11. ure, predhodno se je treba naročiti. Dženana Kmetec Maribor z Na Meranovem posebna trgatev Vino posebne kakovosti V vinogradu univerzitetnega centra za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so konec minulega tedna izvedli trgatev za vino posebne kakovosti. Za datum te izjemne trgatve so izbrali rojstni dan nadvojvode Janeza, ki velja za začetnika sodobnega vinogradništva na Štajerskem. stran 10 torek z 25. januarja 2022 V letu 2021 so ptujski gasilci sodelovali v 163 intervencijah, od tega je bilo največ prometnih nesreč. Izvedli so več nabav, kupili so manjši čoln za kontaktno reševanje iz vode in brezpilotni letalnik s termokamero za zagotavljanje termovizijske slike vodji intervencije ob požarih objektov in za pomoč pri iskanju pogrešanih oseb. V uporabo so predali komandno sobo, ki jo bodo v celoti dokončali letos, je povedal novi poveljnik PGD Ptuj Tadej Korošak. Na izrednem občnem zboru, ki je bil novembra lani, so izvolili novega namestnika poveljnika, Marjana Satlerja. Do takrat je funkcijo namestnika poveljnika opravljal Tadej Korošak, ki je zamenjal Primoža Korošaka, prejšnjega poveljnika PGD Ptuj, ki je bil izvoljen na funkcijo občinskega poveljnika MO Ptuj. Upravni odbor PGD Ptuj pa je za novega podpoveljnika PGD Ptuj določil Martina Vrbančiča, mlajšega, ki se je tako pridružil drugemu podpoveljniku Igorju Fekonji. PGD Ptuj ima skupaj 109 članov, od tega 52 operativnih. Komandno sobo so ptujski gasilci uredili ob prenovi gasilskega doma v letu 2010. Po desetih letih pa so ugotovili, da v dosedanji obliki in opremi več na zadošča, zato je nujno, da jo posodobijo, saj operater na svojem delovnem mestu ni imel vsega, kar potrebuje pri delu. V obstoječem prostoru so uredili glavno in pomožno dispečersko mesto ter zagotovili vsa tehnična in druga sredstva za podporo vodenju ob intervenciji gasilske enote PGD Ptuj ali ob večjih intervencijah v obliki štabnega vodenja. Posodobljeni komandni prostor je ključen tudi pri več sočasnih intervencijah, ker je tudi pri teh primerih nujna koordinacija, usklajevanje, ne samo pri obširnejših intervencijah. Celotna investicija je vredna nekaj več kot 25.000 evrov. Idejno zasnovo za prenovo komandnega prostora je že v letu 2020 izdelala komisija za informatiko pri PGD Ptuj, v kateri so bili: Borut Majcen, Andrej Himelrajh, Boštjan Maroh, Marjan Satler in Tadej Korošak, ki jo je vodil. Prva dela so začeli aprila 2021. Pripravili so vse potrebno za izvedbo preboja 65 cm debele armiranobetonske stene v garažne prostore. Veliko truda smo vložili tudi v prenovo elektro in komunikacijskih inštalacij. Večino delo so opravili sami, saj imajo v društvu člane z visokim strokovnim znanjem iz različnih področij, s čimer so prihranili velik del finančnih sredstev. Foto: Črtomir Goznik Tadej Korošak, novi poveljnik PGD Ptuj: „Novo komandno sobo smo ptujski gasilci predali v uporabo oktobra lani. V celoti jo bomo dokončali letos.“ Tudi rdeči telefon za direktno povezavo z regijskim centrom za obveščanje 112 Ptuj Foto: Črtomir Goznik Digitalni prikaz hidratne mreže v MO Ptuj, kjer je okrog 700 hidrantov. Lani skupaj 163 intervencij Največkrat so člani PGD Ptuj v letu 2021 posredovali v prometnih nesrečah, bilo jih je 82. V 41 primerih je šlo za intervencije v obliki tehnične in druge pomoči, 25-krat so posredovali ob požarih in 15-krat pri sproščanju nevarnih snovi. Intervenirali so tudi na ptujskem gradu, kjer se je zaradi napake sprožil požarni alarm, iz vode pa so reševali enajst oseb v stari strugi Drave, ki so se prevrnili s kanujem. Tudi zato so kupili manjši čoln za kontaktno reševanje iz vode, saj je zaradi nizkega vodostaja v stari strugi vožnja s čolnom na motorni pogon otežena. Posredovali so tudi v prometni nesreči z migranti, ki so se s kombiniranim vozilom prevrnili po strmem pobočju. Lani je bilo tudi nekaj več intervencij, kjer so bili udeleženi vozniki traktorjev in motoristi. Tudi več smrtnih žrtev je bilo kot v letu 2020. Foto: meranovo.si Pogoji za pozno trgatev so po besedah vodje posestva Petra Kramerja izpolnjeni samo v posebno dobrih, suhih in sončnih letih, ko grozdje dočaka jesen primerno zdravo in sladko. Letošnje leto je bilo idealno, zato je na sedmih arih njihovih vinogradov dočakala trgatev sorta sauvignon, ki je v preteklosti že dala odlične rezultate. »Tudi letos računamo na jagodni izbor,« je povedal Kramer. Trgatev je posebna, ker je grozdje preveč zrelo in ima žlahtno gnilobo, ki prispeva k posebnemu okusu vina. Sadeže so vse do današnjega dne pustili na okoli 700 trsih, ki so jih pokrili z mrežami, da bi jih zavarovali pred ptiči. Tako kot od lanske bere tudi letos pričakujejo okoli 150 litrov vina, ki bo ustekleničeno čez dve ali tri leta. Meranovo je vinogradniško posestvo nad Limbušem pri Mariboru, kjer je nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški (1782- 1859) leta 1822 postavil temelje sodobnega vinogradništva na Štajerskem. Obnovil je vinograde in z ustanovitvijo vinogradniške šole omogočil domačinom spoznavanje tehnologije pridelave vrhunskega vina. Ob jubileju letos med drugim pripravljajo mesec kulinarike po receptih Ane Plohl, žene nadvojvode Janeza, in odprtje multimedijske muzejske postavitve Nadvojvoda Janez, oče Meranovega. sta Foto: Črtomir Goznik V letu 2021 so se ptujski gasilci opremili tudi z brezpilotnim letalnikom s termokamero za zagotavljanje termovizijske slike vodji intervencije ob požarih objektov in za pomoč pri iskanju pogrešanih oseb. Sliko iz zraka tako lahko direktno prenašajo v komandni prostor gasilskega doma. Za samostojno delo so usposobili osem pilotov, ki izvajajo redne vadbene polete. „Glavni pult je sestavljen iz glavnega in pomožnega delovnega mesta, kjer sta nameščeni dve zmogljivi delovni postaji. Na vsaki lahko delo opravlja po en dispečer, na rezervnem delovnem mestu pa je prostor tudi še za tretjega. V uporabi imamo tudi mobilni repetitor za radijske zveze, ki ga lahko po potrebi vključimo, kadar gre za intervencijo večjega obsega ali pa da razbremenimo obstoječe radijske kanale. Na pametni tabli, ki v diagonalo meri dva metra, lahko vodja intervencije ob večjih intervencijah spremlja celoten potek intervencije, pregleduje načrte, riše taktične skice ali pa si dela zapiske. Na glavnem delovnem mestu imamo mikrofon, preko katerega lahko govorimo po celotni stavi, zaslon na dotik za upravljanje različnih naprav, dve digitalni radijski postaji, gumbe za hitro odpiranje garažnih vrat in dva telefona, od katerih je eden rdeče barve, t. i. rdeči telefon, s katerim lahko vzpostavimo direktno telefonsko linijo z regijskim centrom za obveščanje 112 Ptuj. Če vse drugo zataji, bo telefon še vedno delal,“ je posodobljeno komandno sobo ptujskih gasilcev predstavil novi poveljnik PGD Ptuj Tadej Korošak. Ptujski gasilci bodo tudi letos nadaljevali s posodabljanjem svoje opreme. Kupili bodo gasilski čoln s spustljivo rampo na premcu, motorjem in sonarjem, kar jih bo stalo več kot 45.000 evrov. Ta bo nadomestil 20 let stari gumijasti čoln. Del sredstev bodo vložili v obnovo in vzdrževanje gasilskega doma. Sicer pa bodo varčevali, saj v letu 2023 načrtujejo nakup dveh novih gasilskih vozil. MG Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 25. januarja 2022 11 Haloze z Mlakarjevi so pred zobom časa rešili domačijo Slovenija z Arso o vremenu do leta 2100 Krčma Janževina – prva tematska restavracija Kurilna sezona se bo krajšala Pred desetimi leti in več se je marsikdo zanimal za nakup nepremičnine v Halozah, predvsem tisti, ki so že takrat prepoznali turistični potencial tega območja. Po zaključenih denacionalizacijskih postopkih je bilo namreč mogoče stare hiše s pripadajočimi zemljišči kupiti po dokaj ugodnih cenah. Marsikateri domačin je bil presenečen, da je nekdo od drugod oz. »prišlek« kupil sosednjo, propadajočo domačijo, in ji vdahnil novo življenje. Agencija RS za okolje (Arso) je za pomoč pri prilagajanju podnebnim spremembam pripravila atlas podnebnih projekcij za Slovenijo do leta 2100. Ta vsebuje 2248 grafičnih prikazov za različne meteorološke, hidrološke in agrometeorološke spremenljivke. Foto: Dreamstime/M24 Foto: osebni arhiv Franc Mlakar je v obnovo Janževine vložil ogromno energije in znanja. Med njimi je tudi družina Mlakar, ki je z manjšo pomočjo evropskih sredstev skrbno obnovila okoli 400 let staro domačijo na Janškem Vrhu in v njej uredila prvo popolnoma tematsko restavracijo iz 19. stoletja v Sloveniji – poimenovali so jo Krčma Janževina. »Gre za zlato obdobje Haloz (1819–1919), ko je bilo v tej pokrajini 3.200 hektarjev vinogradov (danes samo še 700 hektarjev) in okoli 200 gosposkih hiš, ki so bile središča vinogradniških posestev. Kot zanimivost lahko povem, da so takrat haloško vino izvažali po celi Evropi, celo v Argentino. Zato je naše glavno sporočilo, da Haloze niso bile vedno revne in da je mogoče v tej dramatični pokrajini, kot jo imenuje enolog Bojan Kobal, tudi dobro živeti,« je dejal Franc Mlakar, ki je nekoč kolesaril čez Janški Vrh in čisto po slučaju opazil mogočno, sicer propadajočo hišo. Slednja ga je popolnoma očarala, zato se je odločil za nakup. Še danes se spominja, da ga je pater Janez (hiša je skoraj vso svojo zgodovino spadala pod samostan Ptujska Gora) vprašal: »In zakaj bi vi radi to hišo sploh kupili?« Mlakar mu je pojasnil, da bi jo želel restavrirati in jo urediti tako, kot je bila pred stotimi leti. »Potem pa je lahko vaša,« mu je z nasmeškom odgovoril pater Janez. Zgodbe preteklosti so v vsakem zidaku Glavna obnovitvena dela so potekala med letoma 2014 in 2018, nad katerimi je bdel Mlakar. »Želeli smo ohraniti čim več, zato so zidarji stare opeke očistili in jih vgradili nazaj v stene. Tako zunanji kot notranji del objekta sem si zamislil sam, pri tem pa sem si po- »Podnebnim spremembam so zelo podvrženi naravni ekosistemi, vodni viri in človeško zdravje. Posledice sprememb pa vplivajo tudi na gospodarske dejavnostih, ki so v večji meri odvisne od naravnega okolja, med njimi kmetijstvo, gozdarstvo, energetika, turizem, promet, gradbeništvo, finančni sektor in zavarovalništvo. Pripravljene vsebine so tako namenjene vsem, ki se ukvarjajo, ali pa se bodo morali ukvarjati z načrti za prilagajanje podnebnim spremembam na različnih področjih,« so sporočili iz Arsa. S pomočjo atlasa podnebnih projekcij lahko zainteresirani raziskujejo rezultate projekta Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, dostop je mogoč do vseh grafičnih in tabelaričnih produktov, ki so opisani v sinteznem poročilu projekta in objavljeni v prilogah k sinteznemu poročilu. Grafike in preglednice so pripravljeni za celo Slovenijo ali različne podnebne regije, za različne letne čase ali na letni ravni, za tri prihodnja tridesetletna obdobja in tri različne scenarije izpustov toplogrednih plinov. Pet različnih grafičnih prikazov osvetljuje različne vidike sprememb podnebja in omogoča hiter dostop do informacij. V atlasu je možno spremljati tudi število dni s snegom Foto: osebni arhiv Najstarejša hči Neža Mlakar Ogrinc je prevzela gostinsko ponudbo na Janževini. magal tudi s starimi fotografijami in ohranjenimi starinami. Prav ničesar nismo prepustili naključju, zgodbe preteklosti so tako v vsakem zidaku, opremi in okolici.« Hiša se med drugim ponaša z veliko obokano kletjo, ima pa tudi zvon, ki je bil »učinkovito« sredstvo proti toči. Nad tem izjemnim gostinsko-turističnim objektom v zahodnih Halozah so navdušeni tudi obiskovalci. Ob vstopu v hišo je mogoče začutiti, kako se prepletajo zgodbe preteklosti in sedanjosti, kar se odraža tako v prostoru, glasbi, oblekah osebja in kulinariki. »Bistvo Ptujski podjetnik Franc Mlakar je več kot 30 let aktiven na področju turizma. Eden izmed pomembnejših dogodkov v njegovi bogati karieri je prav gotovo nakup in obnova hotela Mitra, ko se je pobliže seznanil z zgodovino ptujskih meščanskih družin, ki so bile v 19. stoletju lastnice večjih vinogradniških posestev v Halozah, ki so po drugi svetovni vojni zapustile mesto Ptuj in se večinoma odselile v tujino, tudi v Ameriko. V času vodenja Mitre je Mlakar začel preučevati zgodovino Ptuja in Haloz in se navduševati nad temi vinogradniškimi kraji. Hiša je tako nekakšno logično nadaljevanje zgodb iz romana Trte umiarjo stoje, katere producent je bil Mlakar. Foto: osebni arhiv Okoli 400 let stara domačija na Janškem Vrhu pred obnovo kulinarike je posodobljena in času primerno postrežena štajerska kulinarika, ki temelji na receptih naših babic. Strežemo jo v avtentični posodi kot večhodne menije in jo imenujemo Sprehod po okusih naših prednikov. Zaenkrat smo pa odprtki samo za zaključene družbe po predhodnih naročilih.« Janževina je zadnjih nekaj let tudi lokacija, kjer potekajo pesniška branja v okviru festivala Poezija in vino. Umetnost ima na Janževini prav posebno mesto. Slikar Nejc Forbici je na hišo naslikal motiv pogled z Janškega Vrha na Ptujsko Goro, akademski kipar Viktor Gojkovič je restavriral razpelo, ptujska modna oblikovalka Sanja Veličkovič pa si je zamislila oblačila za strežno osebje. Ob hiši so uredili avtentični vinograd, v neposredni bližini pa je tudi mini učna pot kamnin v Halozah. »Z novo vsebino in preobleko hiše sem zadovoljen. Ob pogledu nanjo se mi spočije duša. Veseli me tudi dejstvo, da s svojo zunanjostjo pritegne mimoidoče sprehajalce, ki se v veliki večini ustavijo pri nas in tudi poklepetajo. Po drugi strani pa se zavedam, da bo za večjo prepoznavnost potrebnega še nekaj več časa, saj gre za objekt v višinskih Halozah. Naše tematske zgodbe so namenjene vsem tistim, ki želijo spoznati štajersko kulinariko, pa tudi domačinom, ki so pozabili kakšna je ta kulinarika in s tem tudi pomemben in pozabljen del naše identitete.« Estera Korošec V atlasu je tako mogoče spremljati, kako se bosta spreminjala število dni s snežno odejo in količina vode v novozapadlem snegu, spremembe v sončnem obsevanju, spremembe v povprečni hitrosti vetra, kazalnike suše do konca 21. stoletja, spremembo v rabi energije za ogrevanje in hlajenje, pri vodni bilanci so referenčni evapotranspiraciji dodali še skupni odtok in napajanje podzemne vode, hidrološke spremenljivke pa so dopolnili s hidropotencialom. Arso denimo ocenjuje, da se bo napajanje podzemne vode proti koncu stoletja najbolj spremenilo pozimi, kjer napovedi kažejo na povečanje, saj bo v glavnem deževalo in ne snežilo. Zimsko povečanje pa največ prinese tudi k letnemu povečanju, saj v preostalih letnih časih ne pričakujejo izrazitejših sprememb. Kurilna sezona pa se bo v prihodnjih letih po napovedih krajšala. Konec stoletja bo v primeru pesimističnega scenarija kurilna sezona za več kot mesec dni krajša kot danes, so še navedli na Arsu. Sta, ur Dornava z Ponudbo oddal samo en gradbinec Nov most čez Pesnico Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) ima na glavni cesti med Dornavo proti Žamencem in Polenšaku namen zgraditi nov most. Na razpis za izvajalca del se je prijavil en sam ponudnik, poslovna skupina GIC iz Rogaške Slatine. Foto: MZ Na glavni cesti med Dornavo in Polenšakom bodo čez Pesnico zgradili nov most. Most čez Pesnico v Dornavi je tako dotrajan, da bodo zgradili novega, uredili bodo tudi površine za pešce in kolesarje. Do roka, 17. januarja, je ponudbo za gradnjo mostu oddal en sam ponudnik, to je konzorcij dveh podjetij iz poslovne skupine GIC (IPI projektantski in izvajalski inženiring ter GIC gradnje). Na DRSI so povedali, da je ponudba trenutno v fazi pregleda in ocenjevanja, njena vrednost je blizu 1,5 milijona evrov. Če z izbiro izvajalca gradnje ne bo zapletov, je začetek gradnje mostu predviden v maju. V času gradnje bo promet izmenično enosmerno speljan po začasnem montažnem kovinskem mostu. MZ Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 Kultura 12 COLOR CMYK stran 12 torek z 25. januarja 2022 Podravje z Monografija o kulturni dediščini Ptuj z Galerija mesta Ptuj s posebno tematiko Dediči prostora, varuhi pomnikov Razstava za več razprave o ženskih temah Mariborska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine je ob 60-letnici organiziranega spomeniškega varstva v severovzhodni Sloveniji pripravila poljudnoznanstveno monografijo z naslovom Dediči prostora, varuhi pomnikov. Z njo želi ozavestiti širšo javnost, »da smo vsi dediči tega prostora in s tem njegovi varuhi«. Foto: ZVKDS V obsežni knjigi sta v sliki in besedi predstavljena raznolika kulturna dediščina severovzhodne Slovenije in razvoj njene spomeniške službe. »Obletnico smo izkoristili za to, da naredimo nekaj, kar bo zanimivo za širšo javnost in bo trajen pomnik. Delo smo si zastavili kot potovanje skozi čas in prostor, skozi katerega spoznavamo raznoliko kulturno dediščino severovzhodne Slovenije in na teh primerih razvoj spomeniške službe na tem območju,« je povedala glavna urednica Mateja Neža Sitar. Pojasnila je, da so v pripravo publikacije vključili širok nabor strokovnjakov različnih področij. »Naš glavni namen ni bil priprava popisa dediščine tega dela Slovenije ali samohvala. Želeli smo dati spomenikom osrednjo glavno vlogo, oni so tisti, ki govorijo zgodbo, bralci pa lahko na izbranih primerih opazujemo, kakšen je bil odnos družbe, lastnikov, stroke,« je povedala. Po besedah vodje mariborske enote ZVKDS Srečka Štajnbaherja danes pokrivajo 80 občin od Koroške do Prekmurja, kjer je skupno vpisanih v centralni register kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo 5624 enot. »Od vseh spomenikov v Sloveniji, ki so zavarovani kot kulturni spomeniki, naši predstavljajo 34 odstotkov, kar je daleč nad povprečjem vseh ostalih območnih enot,« je še dodal. Sta, Ur V Galeriji mesta Ptuj so razstavno dejavnost v letu 2022 začeli z odprtjem razstave Umetnost nima spola. Gre za skupinsko razstavo umetniških del, ki se dotikajo ženskih tem. Ustvarile so jo umetnice: Ivana Bajec, Saša Bezjak, Lea Culetto, Tjaša Tia Cusch, Tina Dobrajc, Mina Fina, Olja Grubič, Andrea Knezović, Eva Lucija Kozak, Aprilija Lužar, Sladana Mitrović, Sandra Požun, Tjaša Rener, Martina Bastarda, Mateja Ocepek in Nataša Skušek. Kustosinja razstave je umetnostna zgodovinarka Doroteja Kotnik: „Iskali smo umetnice, ki se v svojem ustvarjanju dotikajo tem o ženski podobi, seksualnosti, stereotipov o ženskah, o ženskih tabu temah in nasilju nad ženskami. Namen razstave je vzpodbuditi debato o ženskih temah, ki so še vedno potisnjene v sfero neizrečenega.“ Prva razstava v letu 2022 v ptujski mestni galeriji je nastala po navdihu evropskega projekta, v katerega sta se vključila galerija in Zavod za turizem Ptuj v letu 2021. Gre za evropski projekt za državljane Rewoman, v okviru katerega naj bi se razširilo vedenje o drugem valu feminizma in o njegovih dosežkih v Evropi. Nosilec projekta je vojvodinski arhiv v Novem Sadu, ob sodelovanju Fundacije Novi Sad, kjer letos izvajajo projekt Evropske prestolnice kulture. Na osnovi tega projekta bodo v Novem Sadu tudi pripravili razstavo, ki naj bi jo predstavili tudi v partnerskih mestih tega projekta. V Sloveniji se poleg Zavoda za turizem Ptuj vključuje tudi Univerza v Mariboru, oddelek za umetnostno zgodovino, ZRC SAZU z umetniškim inštitutom Franceta Steleta ter mladinsko društvo BTT s Ptuja, ki je tudi nosilec tega projekta za Slovenijo. „Z vodjem Galerije mesta Ptuj Dušanom Fišerjem sva želela najti umetnice, ki se dotikajo pomemb- Foto: Črtomir Goznik V Galeriji mesta Ptuj so odprli skupinsko umetniško razstavo z naslovom Umetnost nima spola. nih ženskih tem. Vključili smo se v ta projekt, raziskovali ter uvideli, da po štiridesetih letih ni bilo pomembnejšega napredka, še vedno obstajajo tabu žensk teme, o katerih se v javnosti ne govori veliko. Tako je nasilje nad ženskami še vedno aktualna tematika. Z izbrano temo razstave smo želeli spodbuditi razpravo o teh vprašanjih tudi v našem mestu. Pripravili smo razstavo z naslovom Umetnost nima spola (Art has no sex). Ne gre za feministično razstavo, zgolj dve umetnici sta se deklarirali za feministke. Tudi same razstave ne želimo oglaševati kot feministične, četudi so se že pojavile govorice o feministični razstavi v Galeriji mesta Ptuj. Razstavljajo predvsem ženske umetnice, ki predstavljajo svoja dela in njihov vidik na umetnost, na ženske teme, ki jih upodabljajo v različnih tehnikah. V večini gre za slikarska dela (akril na platno, olje na platno), nekaj je risb, tudi risba na tekstil, vezenje na tekstil, grafik, del razstave pa so tudi video instalacije, instalacije iz oblačil. Preko umetnosti je lažje opozoriti na ženske probleme, kot drugače v javnosti, zato se mi zdi, da je ta razstava tako zelo pomembna,“ razloži kustosinja Doroteja Kotnik in povabi k ogledu razstave do 20. februarja, skladno s PTC-protokolom in priporočili NIJZ. MG Ptuj, Maastricht z Nizozemska zgodba Andreja Gabrona Delo v prijaznem in pozitivnem vzdušju, brez godrnjanja Ptujski modni oblikovalec Andrej Gabron je božično-novoletne praznike preživel na Ptuju. Njegovo življenje in delo je v zadnjih dveh desetletjih v največji meri povezano z Nizozemsko. Od prvega projekta v operi Zuid (v prevodu Južni operi) mineva 19 let. Na Nizozemskem imajo tri nacionalne opere, opera Zuid je najmanjša med njimi. V začetku so imeli dve do tri premiere na sezono, v zadnjem obdobju pa delo tudi zaradi covida koronavirusa omejeno. Domov se vrača občasno, v preteklosti pogosteje kot v zadnjem obdobju. Kovidne omejitve so na Nizozemskem strožje kot pri nas. Na Nizozemskem gledališča in opere nimajo svojih lastnih prostorov. Gre za produkcijo, ki gostuje v drugih prostorih. Tudi ansambel ni stalen, ampak je vezan na projek- te. Tudi podporna profesionalna ekipa ni stalna. Ni pa lahko priti zraven, ker tudi nimaš nekih povezav, kot je to doma, pove Andrej Gabron, čigar delo v operi je bilo Maastrict – najstarejše mesto na Nizozemskem Andrej Gabron živi v Maastrichtu, mestu, ki je zelo priljubljeno med turisti in ki ima tudi zelo veliko tujih študentov konservatorija za glasbo. Neprekinjeno je poseljeno že iz rimskih časov, bilo naj bi tudi najstarejše nizozemsko mesto, nekateri sicer pravijo, da je to Nijmegen. Včlanjeno je v Zvezo najstarejših evropskih mest. Mednarodno je prepoznavno po Maastrichtski pogodbi, ki je vodila k oblikovanju EU in evra. Maachricht je svetovno znan tudi zaradi dirigenta, skladatelja in violinista Andreja Rieua, ki je lastnik največjega zasebnega orkestra na svetu, katerega koncerti so nepozabni zaradi romantike, veselja in ljubezni. Julija pa organizira tradicionalne koncerte na prostem na Vrijthofu v domačem Maastrichtu. Lani jih zaradi sprejetih omejitvenih ukrepov nizozemske vlade ni bilo. Letos, tako vsaj upajo, jih bodo ponovno izvedli. v preteklosti vezano na izdelavo kostumov v delavnici in ateljeju. Osebno bi si sicer želel, da bi lahko pogosteje delal na samem dizajnu kostumov. Od vsega začetka pa je tudi delal v maski, kjer je tudi ostal, ko je nehal delati v ateljeju. Zaradi koronavirusa je delo v operi zastalo, najprej so ga izgubili vsi, ki so bili projektno zaposleni. Novembra lani jim je uspelo do premiere pripraviti novo predstavo. Vsi so se dosledno vsak dan testirali, da bi jim uspelo. Premiero so uspešno izpeljali, načrtovali so še deset gostovanj, pri petem gostovanju pa se je začel lockdown, ki še traja. Zuid opera znana po modernih predstavah “Opera na Nizozemskem ni tako popularna, kot je v Nemčiji. Ni prave tradicije. Tako tudi občinstva ni prav veliko. Naša opera Zuid je znana po tem, da delamo moderne predstave. Tako so npr. v operi Foto: Črtomir Goznik Ptujski modni oblikovalec Andrej Gabron zadnji dve desetletji živi in dela na Nizozemskem. „Njihov način dela mi je zelo blizu. Vse je zelo organizirano, po pravilih, transparentno. Predvsem pa spoštujejo delo vseh. Vsi so zelo skromni, disciplinirani. Nobenih zvezd ni, nikogar, ki bi izstopal. Na Nizozemskem je zvezdniško obnašanje nezaželeno. Skratka, delo poteka v prijaznem in pozitivnem vzdušju, ni nekega godrnjanja in nezadovoljstva.“ Carmen cigane „zamenjali“ hipiji. Moderni koncept pritegne tudi več mladega občinstva, saj se tudi pri nas borimo za mlado publiko tako kot v drugih kulturnih okoljih. Na Nizozemskem prevladujejo amaterska gledališča. Maastricht, ki je veliko mesto, ima samo eno poklicno gledališče, kjer pa je tudi že razstavljal Ptujčan Goran Turnšek, fotograf in plesalec, ki tudi živi in ustvarja na Nizozemskem. Naš operni zbor v glavnem sestavljajo študenti petja konservatorija v Maastrichtu,“ je povedal Andrej Gabron. V tem kovidnem obdobju, ko ni polnega repertoarja v operi, dela tudi v trgovini z modnimi izdelki nizozemske blagovne znamke Vanilia. Znova je kot modni oblikovalec bolj povezan z modo, čeprav so tudi gledališki kostumi povezani z modo. Gre za zelo popularne modne izdelke srednjega cenovnega razreda, ki jih v trgovini strankam tudi popravijo po potrebi, kar je njegovo delo. V sestavi te blagovne znamke je šest ateljejev in 19 trgovin. MG Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK Tenis Tamara ni pokvarila rojstnodnevne zabave ... Stran 14 Rokomet Po dolgih letih na pripravah na Hrvaškem Stran 14 stran 13 Strelstvo Kuharičeva v Osijeku do ekipnega srebra Stran 15 Namizni tenis Na dosegu sta bili dve zmagi, eno vendarle vzeli Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z NK Aluminij Tudi v drugo remizirali z Madžari ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Martić, Schaubach, Azemović, Fogec, Marinšek, Bizjak, Brest, Kadrić. Igrali so še: Jarc, Kidrič, Kmetec, Bolha, Petek, Nkama, Pečnik, Plantak, Prša, Matjašič, Đerlek. Trener: Oskar Drobne. Iz tabora Aluminija je tekmo ocenil trener Oskar Drobne. »Z naše strani je to bila zelo dobra predstava. Našim mladim igralcem smo na teh pripravah dali res dosti priložnosti za dokazovanje, tokrat so odigrali prvih 60 minut, lahko rečem kar zadovoljivo. V zadnjih 30 minutah so vstopili izkušenejši igralci, ki so močno dominirali po igrišču, si ustvarili nekaj lepih priložnosti, na žalost pa nam jih ni uspelo realizirati. Ta hiba neučinkovitosti, s katero smo se soočali že jeseni, se nam še kar ponavlja. Treba pa je vzeti v ozir tudi dejstvo, da sedaj treniramo na polno. Zaradi tega niti nisem pričakoval visokega ritma na tekmah, a se je izkazalo, da so ga bili fantje sposobni odigrati. S tega vidika sem zelo zadovoljen,« je dejal Drobne. Med vratnicami je znova stal vratar Luka Janžekovič, ki se je vrnil v ekipo, ob tem je poškodbo staknil še novinec David Nwolokor. Še vedno je na preizkušnji mladinec Olimpije Maj Fogec. Trener šumarjev je podal tudi oceno petdnevnih priprav v Poreču: »Vse skupaj bi ocenil kot zelo dobro. Fantje so bili zelo pridni, v polnosti smo izkoriščali odlične pogoje, ki smo jih imeli na voljo. Delo je bilo naporno, pomembno pa je tudi to, da smo trenirali in igrali na igriščih z naravno travo. Tudi oba madžarska tekmeca v prijateljskih srečanjih sta se izkazala kot zelo primerna in kakovostna. Žal mi je, da nam dinamičnih in agresivnih predstav na obeh srečanjih ni uspelo kronati z zmagama, ki bi s sabo prinesli nekaj dodatne samozavesti, zato se bomo morali s tem ukvarjati v nadaljevanju priprav.« Za Kidričani so trije tedni priprav, četrtega bodo začeli v domačem okolju. »Vse je odvisno od vremena: če bodo pogoji tukaj v Kidričevem Foto: Črtomir Goznik Luka Janžekovič je v Poreču znova zasedel mesto med vratnicami. dobri, če bodo igrišča primerna za treniranje, potem ostanemo doma, sicer bomo prisiljeni poiskati kakšne druge rešitve,« je Drobne pustil odprte opcije glede treniranja v naslednjih tednih do začetka spomladan- Nogomet z NK Drava Fridl: »Videl sem veliko dobrega, veliko je potenciala« Dravinja – Drava 4:4 (1:3) ocene celotne slike moštva. »Zadovoljen sem z odnosom igralcev na treningih, pa tudi s potencialom mladih igralcev. Videl sem veliko dobrega, veliko je potenciala pri igralcih, bil sem celo pozitivno presenečen. A to je šele prva ocena, pravo sliko bodo pokazali naslednji treningi in tekme. Čaka nas še veliko dela, a s kakšnimi izkušenejšimi okrepitvami v zadnji vrsti bi lahko bila slika takoj boljša,« je dejal Fridl, ki bo v tem tednu z moštvom vsakodnevno opravil trening, v soboto pa jih ob 18. uri čaka pripravljalna tekma s Cirkulanami. V Slovenskih Konjicah je dva gola za domačine prispeval novinec Nejc Pipenbaher (nazadnje Bistrica), po enega pa Žan Ramšak in Blaž Brglez. Iz tabora gostov je bil dvakratni stre- lec Sebastjan Šlak, po enkrat pa sta v polno merila še Ivan Kovačec in Maj Penič. Nova vratarja in Štornik V kadru Drave ni več dosedanjega vratarja Uroša Poljanca, novinca na tem občutljivem mestu moštva pa sta mlada Filip Starič in Nino Irgolič. Filip Starič je star 22 let (letnik 1999), prihaja iz Maribora, visok pa je blizu dva metra. V mlajših selekcijah je igral za Kovinar Tezno in Dravinjo, nato pa ga je pot že kaj kmalu zanesla v tujino. Najprej se je dokazoval na Hrvaškem (Adriatic Split, Cibalia U-19), potem pa tudi v Srbiji (Vojvodina) in Španiji (San Sebastian de Los Reyes II). Leta 2019 se je vrnil v Slovenijo, sezono 2019/20 je odigral pri Rogaški, sezono 2020/21 pa pri Beltincih. Nazadnje je bil član Hajdine, ki nastopa v Super ligi MNZ Ptuj. Nino Irgolič (letnik 1998) prihaja iz Gornje Radgone, priimek pa odkriva, da ima v sebi nogometne gene (njegov oče je Janko Irgolič, nekdanji vratar Maribora, op. a.). V zgodnjih mlajših selekcijah (do vključno U-15) je nastopal za Muro, nato pa je prestopil k Mariboru, za katerega je igral v kadetski in mladinski vrsti. JM Prve korake v članski nogomet je naredil v sezoni 2017/18 v Veržeju. Sledila je vrnitev v štajersko prestolnico, nato pa nekajmesečna kalitev na Švedskem, pri ekipi Mjälby AIF. V Mariboru kot zelo mlad vratar ni dočakal priložnosti za nastop, podobno se mu je zgodilo tudi pri Bravu, katerega barve je branil v sezoni 2020/21. Naslednji izziv ga sedaj čaka pri Dravi. Novinec je tudi Aleš Štornik (letnik 2002). Mladi bočni branilec iz Veržeja je v mlajših kategorijah igral za Muro, zadnjega pol leta pa je branil za avstrijskega nižjeligaša USV St. Anna am Aigen. INTERVJUJI Z GLAVNIMI FA CAMI SLOVENSKEGA ŠPORTA ZGODOVINSKA IN EDINSTVENA POSEBNA IZDAJA EKIPE Nogometaši Drave so v Slovenskih Konjicah odigrali prvo pripravljalno tekmo za spomladanski del sezone v 2. ligi. JM OB JUBILEJU VSEH NAS DARILO ZANJO, ZANJ, ZA VSE, PREDVSEM PA DARILO ŠPORTU V PRODAJI STRELCI ZA DRAVO: Kovačec, Penič, Šlak 2. STRELCI ZA DRAVINJO: Pipenbaher 2, Ramšak, Brglez. DRAVA PTUJ: Starič, Šlamberger, Štornik, Dobnik, Vogrinec, Korošec, Erhatič, Čeh, Kovačec, Penič, Šlak. Igrali so še: Irgolič, Pivko, Kraner, Krušič, Bozgo, Balegač. Trener: Franci Fridl. Nogometaši Drave so po slabem tednu priprav odigrali prvo pripravljalno tekmo, gostovali so pri tretjeligašu iz Slovenskih Konjic. Srečanje je bilo odigrano na igrišču z umetno travo. Prvi polčas so odigrali z nekoliko izkušenejšo postavo in po dobri igri povedli 1:3, v drugem pa so po nekaj menjavah padli v igri in domačini so to izkoristili za izenačenje. »Moja ocena srečanja bi bila solidna, predvsem prvi polčas je bil dober. V napadalnem smislu smo dosegli tri gole in se pokazali v dobri luči, v defenzivi je bilo nekaj malega napak, a tekmec si ni ustvaril omembe vrednih priložnosti. Ne glede na dejstvo, da smo igrali proti ekipi iz nižje lige, me veseli, da je žoga lepo tekla od igralca do igralca in da smo imeli stalno pobudo. Fantje so ob tem tudi kondicijsko dobro oddelali srečanje. V drugem polčasu smo nekoliko padli v intenziteti, a to je po zgolj nekaj treningih in nekaj opravljenih menjavah povsem normalno. Nekaj je bilo tudi težav v obrambi, a to bomo reševali sproti,« je bila prva ocena Francija Fridla. Trener Drave se je dotaknil tudi skega dela sezone, ki je predviden za 12. februarja. ww www ww w..me m dia me dia24. 2 si 24 si Po zagrebški Lokomotivi in Gorici ter madžarskem Haladasu iz Szombathelyja, so šumarji v petek v Poreču odigrali še četrto pripravljalno tekmo na spomladanski del sezone v 1. ligi – na igrišču z naravno travo je bil tekmec Budafoki MTE. Madžarski drugoligaš po jesenskem delu sezone zaseda skromno 18. mesto v 20-članski ligi. Aluminij – Budafoki MTE 0:0 Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK Šport 14 torek z 25. januarja 2022 Tenis z OP Avstralije v Melbournu Tami ni pokvarila rojstnodnevne zabave Cornetove … »Iskreno imam rada 'deželo tam spodaj', saj sem tam doživela nekaj prelomnih trenutkov: od tega, da sem zmagala prvo tekmo na grand slam turnirjih, pa do tega, da sem prvič zaigrala na enem od velikih stadionov. To leto ni bilo nič drugače, saj sem se prvič prebila v 3. krog. Hvala vsem za podporo. Zdaj je čas za regeneracijo in nadaljnje izboljševanje,« je najboljša slovenska teniška igralka Tamara Zidanšek (29. na WTA) zapisala na svojem instagram profilu po zaključku nastopov na Odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu. Omenjena uvrstitev v 3. krog je povsem v skladu s statusom 29. nosilke, ki ga je imela prvič na katerem izmed turnirjev velike četverice. Pot med najboljših 32 si je utrla z zmagama proti Nizozemki Arantxi Rus (65.) in Britanki Heather Watson (94.). Porazu botrovala tudi izjemna vročina Za preboj med 16 najboljših in dvoboj z nekdanjo številko 1 svetovnega tenisa Simone Halep, se je Zidanškova v soboto zjutraj po slovenskem času merila s Francozinjo Alize Cornet (61.), ki je predtem povsem presenetljivo ugnala 3. nosilko Garbine Muguruzo. Tekmo so organizatorji postavili na eno od osrednjih igrišč teniškega kompleksa v Melbournu, na Margaret Court Areno, ki lahko sprejme kar 7.500 gledalcev. Izkušnje z igranjem na tako velikih Tamara Zidanšek je z uvrstitvijo v 3. krog OP Avstralije dosegla svoj najboljši dosežek na prvem grand slam turnirju v sezoni. kompleksih Tami že ima, leta 2020 je v 2. krogu proti Sereni Williams v Melbournu igrala na še večji Rod Laver Areni, ki sprejme več kot 14.000 gledalcev. Dvoboj se je začel s petimi odvzetimi servisi, nato pa ga je v šesto Zidanškovi uspelo zadržati. To minimalno prednost ji je uspelo ohraniti do konca prvega niza – 6:4. Drugi niz je odprla sanjsko, do vodstva 4:1 in dvojnega breaka prednosti je »letela« po igrišču in vse je kazalo na zanesljiv preboj v osmino finala. Na tej točki jo je glavna sodnica pri rezultatu 30:30 tik pred servisom opomnila zaradi predolgega premora med točkami (preteklo je dovoljenih 25 sekund), to je pred tem storila tudi že Cornetovi. Povsem zagotovo to ni bilo odločilnega pomena za kasnejši preobrat, morda pa je bil le prvi kamenček, ki je predrl balonček, v katerem je Tami do tedaj bila, ter sprožil plaz sedmih zaporednih izgubljenih iger. Prelomni trenutek dvoboja je bila osma igra drugega niza (pri rezultatu 4:3), v kateri je imela Tami na svoj servis šest priložnosti za vodstvo 5:3, a jih ni uspela unovčiti … V treh primerih so žogice po njenih udarcih končale za nekaj centimetrov izven igrišča ali v vrhu mreže, v treh pa je izjemno odigrala Cornetova in zadela robove igrišča. Po izenačenju na 4:4 za Zidanškovo vrnitve v dvoboj več ni bilo … Po srečanju je bilo veliko govora o peklenski vročini, saj sta dekleti dvoboj začeli ob 11. uri po lokalnem času (temperatura zraka je bila takrat 27 stopinj Celzija), končali pa sta ga nekaj minut pred 14. uro. Vmes se je termometer dvignil krepko nad 30 stopinj Celzija … Zagotovo bi kdo pomislil, da bi morala imeti v takšnih razmerah prednost mlajša tekmica, torej osem let mlajša Zidanškova, a praksa kaže nekaj povsem drugega – v takšnih razmerah se namreč bolje znajdejo izkušenejše tekmice. Odprto prvenstvo Avstralije v Melbournu (nagradni sklad 47,9 milijona evrov): 1. krog: Zidanšek (29.) – Rus (Nizozemska) 3:6, 6:3, 7:6(8); 2. krog: Zidanšek (29.) – Watson (Velika Britanija) 7:6(4), 6:4; 3. krog: Zidanšek (29.) – Cornet (Francija) 6:4, 4:6, 2:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Juvan – Mirza/Kichenok (Indija/Ukrajina, 12.) 6:4, 7:6(5); 2. krog: Zidanšek/Juvan – Cristian/Petković (Romunija/ Nemčija) 4:6, 0:6. 15 ur in 12 minut Tamari Zidanšek in Kaji Juvan v 2. krogu ni uspelo ponoviti predstave iz uvodnega kroga, ko sta ugnali dvojico Mirza-Kichenok. »Začelo me je 'zmanjkovati', razmere so bile res ekstremne« »Do vodstva 6:4, 4:1 sem imela dvoboj pod kontrolo, izvajala sem točno to, kar smo se v pripravi dogovorili s trenerjem. Potem pa me je začelo 'zmanjkovati', razmere so bile res ekstremne. Naprej enostavno ni več šlo v podobnem ritmu, tekmica pa je to začutila in obrnila dvoboj. Fizično je bilo izjemno težko: na tako visokih temperaturah, za nameček na betonski podlagi, to je res težko zdržati, to zahteva dodatno pripravo in izkušnje. Za mano je bilo v zadnjih dveh tednih že tudi nekaj odigranih dvobojev,« je dejala Zidanškova. Glede izkušenj je bila v veliki prednosti Francozinja, za katero je bil to Rokomet z RK Jeruzalem Ormož Po dolgih letih na pripravah na Hrvaškem Rokometaši Jeruzalema so po dolgih letih del priprav opravili izven meja naše države. V daljni preteklosti so se Ormožani vrsto let pripravljali na drugi del sezone v Trogirju na Hrvaškem, tokrat so štiri dnevne priprave opravili v Poreču. »Ponudila se je priložnost, da opravimo krajše priprave v Poreču, glede na finančno ugodno ponudbo pa smo se kar hitro odločili, da obiščemo Istro. Moram pohvaliti pogoje, ki smo jih imeli v Poreču, vse je bilo na visokem nivoju, od bivanja, hrane … – počuili smo se kot pravi evropski klub. Obenem so bile te priprave izvedene kot nekakšen klubski zaključek uspešnega leta 2021, ki ga še nismo imeli. Škoda le, da niso bili prisotni vsi igralci,« je o kratkih pripravah povedal predsednik kluba Mladen Grabovac. 60. zaporedni nastop v glavnih žrebih grand slam turnirjev, kar je najdaljši aktivni niz med vsemi igralkami na svetovni turneji. Kljub temu je po dvoboju dejala: »Na igrišču je šlo predvsem za preživetje.« Cornetova se je zaradi tega med dvobojem spustila v precej odmeven dialog z glavno sodnico, ki jo je nekajkrat opozorila na predolg premor med točkama. »Ti tam samo sediš in šteješ sekunde, tebi ni treba tekati po igrišču,« je bila besna Francozinja. Statistika razkriva, da sta dekleti v dveh urah in 44 minutah skupaj odigrali kar 210 točk (101:109), od katerih jih je bilo veliko z dolgimi izmenjavami. Več break priložnosti je imela Tami (16:15), boljši izkoristek pa Alize (6:8). Zidanškova je dosegla več neubranljivih udarcev (winerjev) kot Cornetova (35:16), a je bila »boljša« tudi v neslavni rubriki neizsiljenih napak – 64:39 … Tamara Zidanšek se je prvič uvrstila v tretji krog na prvem turnirju za grand slam v sezoni v Melbournu. Do tretjega kroga sta v zadnjih 30 letih prišli le še dve Slovenki, Katari- Tami je v zadnjih dveh tednih v Adelajdi in Melbournu skupaj odigrala osem dvobojev (pet med posameznicami in tri med dvojicami), na igrišču je preživela kar 15 ur in 12 minut. Precej impresivna številka, ki je tako visoka le še v redkokaterih drugih športih … na Srebotnik (2003, 2007 in 2008) in Kaja Juvan (2021). Največji slovenski uspeh je še vedno tisti Mime Jaušovec, ki je leta 1980 v Avstraliji igrala v polfinalu. Drugi niz trajal dlje od prvega Še isti dan po napornem dvoboju s Cornetovo je Tamara znova stopila na igrišče, tokrat v dvoboju dvojic, kjer je igrala skupaj s Kajo Juvan. Slovenki sta v 1. krogu pripravili veliko presenečenje in ugnali 12. nosilki turnirja Sanio Mirzo in Nadio Kichenok, v drugem pa sta se merili z romunsko-nemško dvojico Jacqueline Cristian-Andrea Petković. Dvoboj sta naši igralki zelo dobro začeli ter z breakom povedli 4:2. Tukaj se je njuna zgodba zaključila, do konca dvoboja nista več osvojili niti ene same igre … Odpor sta sicer nudili, o čemer priča podatek, da je drugi niz (0:6, 32 minut) trajal minuto dlje od prvega (4:6, 31 minut), a moči in koncentracije enostavni več ni bilo … Jože Mohorič Tenis z ITF-turnir v Turčiji Začetek sezone na klasičnem prizorišču Ptujska teniška igralka Nina Potočnik (360. na WTA) je za začetek sezone izbrala klasično prizorišče – turško Antalyjo. Tam zaradi ugodnih vremenskih razmer turnirji potekajo praktično čez celo leto. 25-letna Ptujčanka je bila na futures turnirju z nagradnim skladom 15.000 dolarjev 1. nosilka, a tega ji ni uspelo potrditi tudi na igrišču. V Dve zmagi Zaradi bolezni so manjkali kapetan Bojan Čudič, levičar Luka Voljč in mladinski reprezentant Blaž Fergola, že dalj časa je odsoten tudi vratar Aleš Zemljič. Ekipa je opravila štiri treninge in odigrala dve tekmi. »Z opravljenim na pripravah smo zadovoljni. Škoda, da je odpadla tekma proti Umagu, katero pa smo nadoknadili s tekmo proti hrvaškemu 1. B-ligašu Rovinju. Na obeh tekmah, proti Poreču in Rovinju, smo zaigrali v okrnjenih zasedbah in tako so večjo minutažo dobili nekateri igralci, ki sicer igrajo manj. S prikazanim sem zadovoljen, zagotovo pa nas čaka še kar nekaj stran 14 Foto: Črtomir Goznik Tilen Kosi (RK Jeruzalem Ormož) dela do začetka drugega dela sezone,« je po prihodu domov povedal trener Saša Prapotnik. Jeruzalemčki so prvo tekmo proti Poreču dobili z rezultatom 32:29 (15:15), proti Rovinju pa so se veselili zmage z rezultatom 34:29 (16:8). Na prvi tekmi nista igrala Rok Žuran in Tinček Hebar, na drugi pa sta izostala še Matija Pandev in Teo Šulek. V ekipo se je po poškodbi vrnil Tilen Kosi, ki je še enkrat več dokazal, kaj pomeni za ormoško ekipo. V tem tednu bodo v taboru Jeruzalema poskušali najti nasprotnika za generalko pred nadaljevanjem sezone. Če jim to ne bo uspelo, bodo odigrali še eno tekmo proti Veliki Nedelji. Slednjo so v tem delu priprav enkrat že premagali z izidom 35:25. »Glede na težko zdravstveno situacijo v državi je težko najti sparing partnerja. Lahko se tudi zgodi, da bomo do začetka drugega dela sezone ostali brez pripravljalne tekme. Podobne težave imajo skoraj vsi klubi. V Poreču je bila priložnost, da zaigramo proti Trimu iz Trebnjega, ki je bil na pripravah v Umagu, a se nam na koncu ni uspelo dogovo- riti za igranje tekme. Pred nami so zdaj treningi, kjer moramo popraviti določene napake in nato odločno vstopiti v drugi del sezone. Osnovni cilj je, da čimprej naberemo dovolj točk za obstanek v ligi. Še vedno si želimo zlesti čim višje po lestvici in sezono končati v zlati sredini,« je še povedal Prapotnik, ki je še vedno en od kandidatov za selektorja članske ekipe, ki je na EP na Madžarskem doživela hudi debakel in zelo razočarala slovensko rokometno javnost. Uroš Krstič ITF-turnir v Antalyji (15.000 dolarjev nagradnega sklada), rezultati: 1. krog: Potočnik (1.) - Chipac (Argentina) 6:2, 2:6, 7:6(1); 2. krog: Potočnik (1.) - Palicova (Češka) 7:5, 2:6, 4:10. Dvojice: 1. krog: Potočnik/Hosoki (2.) - Black/Isaacs (ZDA) 1:6, 6:2, 10:5; četrtfinale: Potočnik/Hosoki (2.) - Karpovich/Yao (Rusija/Kitajska) 6:0, 6:1; polfinale: Potočnik/Hosoki (2.) – Turkmen/Uyar (Turčija, 4.) 3:6, 6:7(5). 1. krogu se je pomerila z leto mlajšo Argentinko Agustino Chipac (1019.) in jo po skoraj treh urah izenačenega boja ugnala v podaljšani igri odločilnega niza. Argentinka je imela pred tem že kar štiri zaključne žogice za zmago, dve pri rezultatu 3:5 in dve pri 4:5. V točkah se je dvoboj končal z rezultatom 118:113 v korist naše igralke. Tesen je bil tudi obračun drugega kroga, ko se je merila s 17-letno Čehinjo Barboro Palicovo (818.), ki na mladinski ITF-lestvici zaseda 21. mesto na svetu. Po izenačenju v nizih sta dekleti odigrali skrajšani odločilni set, t. i. master tie-break, ki ga je prepričljivo dobila Čehinja z rezultatom 4:10. Palicova je bila uspešna tudi v nadaljevanju turnirja in je dosegla turnirsko zmago. Med dvojicami je Potočnikova igrala skupaj z 22-letno Japonko Yuko Hosoki (1144.). Z dvema zmagama sta se prebili v polfinale, kjer pa sta ju ustavili mladi domačinki, 19-letna Doga Turkmen in 18-letna Melis Ayda Uyar. Turkinji sta slavili tudi v finalu proti 1. nosilkama. Na istem prizorišču Potočnikova igra tudi v tem tednu. JM Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport torek z 25. januarja 2022 15 Strelstvo z ISSF Grand Prix Osijek 2022 Med najboljšimi strelkami Kuharičeva do ekipnega srebra Po veliki nagradi Ruš se je strelska karavana preselila v Osijek, kjer je med 18. in 22. januarjem potekala druga letošnja ISSF Velika nagrada. Ta je po uvodnem ekipnem srebru članic z zračno pištolo v Rušah reprezentanci prinesla še več uspeha, saj so se tokrat članice z zračno puško veselile ekipnega srebra, posamični preboj v finale pa je uspel rečiškemu strelcu s pištolo Jožetu Čepru, ki je osvojil končno 7. mesto. Zelo blizu finala sta bili tudi Sevničanka Mojca Kolman, med članicami s pištolo, ki je svoj prvi finale zgrešila le za dva kroga, in trikratna olimpijka Živa Dvoršak, ki ji je do preboja v finale zmanjkalo 1,8 kroga. V slovenski reprezentanci sta v Osijeku tekmovali tudi odlični spodnjepodravski strelki Ormožanka Urška Kuharič s puško in Ptujčanka Majda Raušl s pištolo. Raušlova do 25. mesta Izkušena ptujska strelka Majda Raušl je v posamični tekmi z zračno pištolo dosegla 557 krogov (92, 90, 93, 94, 94, 94). S tem je za štiri kroge zaostala za dosežkom iz Ruš ter osvojila končno 25. mesto. V kvalifikacijah je bila med Slovenkami najboljša mlada Mojca Kolman, ki je s 569 krogi osvojila 10. mesto in za finalistkami zaostala le za dva kroga. Preostali Slovenki Denis Bola Rezultati: Zračna pištola ženske: Ujčič (562) in Jagoda Tkalec (561) sta osvojili 20. in 22. mesto. Najboljši rezultat kvalifikacij je znova dosegla izjemna Rusinja Vitalina Batsarashkina (586), ki pa v izločilnih bojih ni pokazala enake natančnosti in se ni uvrstila v končni obračun za zlato odličje. Tam je blestela odlična Madžarka Veronika Major (580), ki je po srebrnem odličju v Rušah tokrat prepričljivo ugnala izkušeno Bolgarko Antoaneto Kostadinovo (577). 1. Veronika Major, MADŽ 2. Antoaneta Kostadinova, BOL 3. Vitalina Batsarashkina, RUS 10. Mojca Kolman, SLO 20. Denis Bola Ujčič, SLO 22. Jagoda Tkalec, SLO 25. Majda Raušl, SLO Zračna pištola moški: 1. Artem Chernousov, RUS 2. Ruslan Lunev, AZE 3. Damir Mikec, SRB 7. Jože Čeper, SLO 27. Rok Ivanc, SLO 33. Sebastjan Kordiš, SLO S puško najboljša Dvoršakova V kvalifikacijah posamične tekme članic z zračno puško tokrat ormoška strelka Urška Kuharič ni imela svojega najboljšega dne, saj je s 622,4 kroga (103.5, 102.6, 104.1, 103.7, 103.9., 104.6), osvojila 31. mesto in bila za šest krogov oddaljena od vstopa v finale. Podobno uspešni sta bili tudi Sonja Benčina (623,0) in Klavdija Jerovšek (622,1), ki sta osvojili 30. in 34. mesto. Veliko bolje pa se je odrezala naša najboljša strelka in trikratna olimpijka Živa Dvoršak, ko je s 626,2 kroga osvojila 15. mesto, finale najboljše osmerice pa zgrešila za vsega 1,8 kroga. Izjemno streljanje je tokrat v kvalifikacijah pokazala mlada Italijanka Sofia Cecarello, ki je dosegla 631,9 kroga, a je bila v nadaljevanju izločena v polfinalu in je osvojila končno 5. mesto. Končni obračun za zlato odličje sta si drugič zapored pristreljali Srbkinja Andrea Arsović in Francozinja Oceanne Müller. Mlada, a odlična Francozinja se je v superfinalu odlično upirala izkušeni Srbkinji, zmagovalki uvodne tekme v Rušah, slednja pa je na koncu slavila še drugo zaporedno zmago s končnim rezultatom 17:15. 1. Andrea Arsović, SRB 2. Oceanne Müller, FRA 15. Živa Dvoršak, SLO 30. Sonja Benčina, SLO 31. Urška Kuharič, SLO 34. Klavdija Jerovšek, SLO NTK Ptuj – NTK Savinja II 3:5 Selišek – Jovanović 1:3, Krušič – Rosc 3:2, Šegula – Čopar 3:2, Krušič – Jovanović 2:3, Selišek – Čopar 0:3, Šegula – Rosc 2:3, Krušič – Čopar 3:0, Drčič – Jovanović 0:3 V soboto dopoldan so na Ptuju gostovali Savinjčani s svojo drugo zasedbo, prva uspešno igra v 1. ligi (po polovici sezone zaseda visoko 4. mesto, za ŠD SU I, Inter Diskontom in Odlične Slovenke so z zračno puško v ekipni konkurenci v Osijeku v dvoboju za zlato odličje izgubile proti Rusinjam z rezultatom 17:11. S tem so spomnile na zgodovinski finale iz EP v Osijeku 2021, ko so naše strelke osvojile svoj prvi naslov evropskih ekipnih podprvakinj. Z leve so Živa Dvoršak, Klavdija Jerovšek in Urška Kuharič. Ponovitev finala z EP 2021 Slovenkam prinesel novo ekipno srebro Slovenke pa so svojo strelsko formo stopnjevale na ekipni tekmi članic z zračno puško, ko so v kvalifikacijah dosegle peti najboljši rezultat z 933,4 kroga. Slovenke so v treh serijah dosegle naslednje rezultate: Dvoršak (313,1), Jerovšek (311,1) in Kuharič (309.2). S tem so se uvrstile v izločilni polfinale, kjer so zableste- le in si z najvišjim rezultatom 627,4 kroga priborile zaključni dvoboj za zlato odličje proti Rusinjam (627,0), ki so edine držale stik z odličnimi Slovenkami. Med slednjimi je bila v dodatnih dveh serijah tokrat najboljša Kuharičeva (209,9), ki je postavila tudi najboljši rezultat med vsemi polfinalistkami; Dvoršak (209,3) in Jerovšek (208,2). Finalni obračun se za Slovenke ni začel najbolje, saj so Rusinje povedle z rezultatom 10:0. Nato so se zbrale tudi naše strelke in znižale zaostanek na 13:11, zaključek pa je znova pripadel Rusinjam, ki so po srebru v Kema Puconci I, isto število točk ima ŽNTK Maribor). Domačini so upali na zmago, v takšnem scenariju pa bi moral Luka Krušič dobiti vse tri svoje dvoboje. V zelo izenačenih tekmah se mu je v prvem primeru proti Oscarju Roscu izšlo (11:9 v petem nizu), v drugem proti mlademu Dejanu Jovanoviću pa ne (9:11 v petem nizu). »Tudi sam sem pričakoval zmago, a mi zelo obrambna igra Jovanoviča nikakor ni ustrezala. Proti takšnim igralcem bi potreboval močnejše udarce, česar sam nimam, bolj se osredotočam na natančnost. V takšni igri se je tekmec dobro znašel in na koncu se nam ni izšlo,« je svoj primer opisal Krušič. Rešitev bi bila zmaga Marsela Šegula proti Oscarju Roscu, s čimer bi lahko Ptujčani nadomestili »izgubljeno točko«, a se je dvoboj tudi v tem primeru nagnil na stran gostov. Mlajši izmed bratov Rosc je med drugim ubranil štiri zaključne žogice, eno tudi na spektakularen način (pri 12:11 v četrtem nizu). »Tudi sam sem se začudil, da je pristala na mizi,« je po srečanju o tem povedal Oscar med smehom. »Skoraj vsi dvoboji so bili izenačeni. Začeli smo fenomenalno in povedli 2:1, na pladnju pa smo imeli tudi tretjo in četrto točko. Na žalost nam ni uspelo, kar je bilo ključno za končni razplet,« je po srečanju dejal Tako je tudi v primeru NTK Ptuj, kjer voz vleče naprej Luka Krušič s pomočjo Marsela Šegula, po najboljših močeh pa poskušata pomagati Gorazd Selišek in Darko Drčič. Vča- 2. SNTL (m) 11 11 11 10 11 11 11 11 11 10 10 9 8 6 5 5 4 3 2 2 1 2 3 4 6 6 7 8 9 8 53:25 49:32 44:27 32:34 48:44 40:42 34:43 36:49 32:49 20:43 20 18 16 12 10 10 8 6 4 3 Rušah tokrat osvojile še zlato odličje s končnim rezultatom 17:11. Jože Čeper znova najboljši Slovenec V kvalifikacijah moške posamične tekme s pištolo si je tretji najboljši rezultat pristreljal najboljši Slovenec Jože Čeper, ki je s 581 krogi zaostal le za slovenskim rojakom v srbski reprezentanci Damirjem Mikcem (584), in bolgarskim olimpijcem Samuilom Donkom (583). V polfinalu je Čeper zbral 18 točk in ni bil kos najboljšima Rusu Artemu Chernousovu Marsel Šegula in se dotaknil svojih predstav: »Proti njihovemu najboljšemu igralcu Maticu Čoparju sem zaostajal 0:2 in nato preobrnil izid, proti Oscarju Roscu pa sem vodil 2:0 in izgubil 2:3. Kot delno opravičilo lahko rečem, da so se mi med zadnjim dvotedenskim premorom znova pojavile bolečine v kolku in v tistih ključnih trenutkih nisem mogel odigrati na 100 % svojih zmožnosti. Žal mi je, da mi ni uspelo izkoristiti zaključnih žogic za zmago v omenjenem srečanju, saj bi v primeru zmage lahko na koncu odločal o zmagovalcu v zadnjem dvoboju, pa sedaj do tega ni prišlo.« NTK Ptuj – NTS Mengeš II 5:4 Selišek – Goltnik 0:3, Krušič – Grad 3:0, Šegula – Jokić 2:3, Krušič – Goltnik 3:0, Selišek – Jokić 1:3, Šegula – Grad 3:0, Krušič – Jokić 3:1, Šegula – Goltnik 0:3, Selišek – Jerina 3:0 Podobno dramatičen dvoboj so varovanci trenerja Borisa Šegula od- 1. Rusija 2. Slovenija 3. Ukrajina 4. Hrvaška 5. Srbija 6. Izrael 7. Italija 937.9 + 627.0 + 17 933.4 + 627.4 + 11 936.7 + 623.7 934.7 + 624.3 932.7 + 623.0 933.0 + 621.8 940.6 + 620.5 (34) in Damirju Mikcu (33), aktualnima olimpijskima podprvakoma v posamični tekmi in mešanih dvojicah. V drugem polfinalu je mladi Rus še naprej streljal izjemno in si priboril zaključni dvoboj za zlato odličje proti Azerbajdžancu Ruslanu Lunevu, zmagovalcu uvodne tekme v Rušah. Mikec tokrat ni bil konkurenčen najboljšim in je osvojil četrto mesto. V superfinalu je Rus slavil prepričljivo zmago s končnim rezultatom 17,5 točke. Simeon Gönc igrali tudi v popoldanskem terminu proti drugi ekipi Mengša (prva v 1. ligi zaseda 7. mesto, op. a.). Tokrat se jim je izšlo v njihovo korist, pri čemer je Krušič suvereno zbral tri posamične točke. Eden od odločilnih dvobojev bi lahko bil med Marselom Šegulo in Lukom Jokićem, v katerem je daljšo potegnil šele 13-letni igralec Mengša in najperspektivnejši slovenski igralec v kategoriji kadetov (1. mesto na lestvici NTZS, op. a.). A ni bilo tako, Marsel je točko kasneje osvojil v dvoboju z Davidom Gradom, tako da je o razpletu odločala zadnja partija dneva. Odgovornost je bila na plečih Gorazda Seliška, ki je v dvoboju različnih generacij unovčil izkušnje proti mlademu Timoteju Jerini in svoji ekipi priboril drugo zmago v sezoni – prvo so osvojili proti Iliriji. Naslednji krog bo na sporedu 5. februarja, ko bodo Ptujčani gostili vodilno zasedbo iz Velenja, ekipo Tempa. Jože Mohorič Marsel Šegula: »Morali bomo prestaviti v višjo prestavo« REZULTATI 6. KROGA: NTK Melamin – NTK Ilirija 3:5, NTK Sobota – PPK Rakek 0:5, NTK Kema Puconci II – NTK Arrigoni 5:4, NTK Tempo – NTS Mengeš II 5:3, NTK Ptuj – NTK Savinja II 3:5, NTK Kema Puconci II – PPK Rakek 5:1, NTK Sobota – NTK Arrigoni 5:4, NTK Ptuj – NTS Mengeš II 5:4, NTK Tempo – NTK Savinja II 5:2. 1. NTK TEMPO 2. KEMA PUCONCI II 3. PPK RAKEK 4. NTK ILIRIJA 5. NTK ARRIGONI 6. NTK SAVINJA II 7. NTK SOBOTA 8. NTS MENGEŠ II 9. NTK PTUJ 10. MELAMIN (-1) 628.8 + 17 628.0 + 15 626.2 623.0 622.4 622.1 Zračna puška ženske ekipno: Foto: Strelska zveza Slovenije Na dosegu dve zmagi, eno vendarle vzeli sih uspejo, včasih pa ne – tako je bilo tudi v sobotnih dvobojih s Savinjo in Mengšem. 581 + 17 575 + 5 584 581 561 551 Zračna puška ženske: Namizni tenis z 2. SNTL (m) Državno prvenstvo v 2. ligi je letos izjemno izenačeno, praktično vsi dvoboji so napeti in dramatični – izmed devetih obračunov 6. kroga sta se npr. le dva končala z izidom 5:0 ali 5:1. Vzrok za to je sila enostaven: le redke ekipe uspejo sestaviti zasedbo treh enakovrednih igralcev, ponavadi izstopata dva, ki pa sama težko odločata dvoboje na pet dobljenih tekem. 580 + 16 577 + 6 586 569 562 560 557 Foto: Črtomir Goznik Ekipa NTK Ptuj (na fotografiji Gorazd Selišek) je vknjižila drugo zmago v sezoni. Kakšna bi bila ocena dosedanjega dela prvenstva v 2. ligi? M. Šegula: »Zaradi omejitev, ki so veljale za nastope v dvorani v prvem delu sezone, sam nisem odigral nekaj uvodnih dvobojev. Tudi Luka je sezono začel nekoliko slabše kot običajno, vse skupaj pa se pozna tudi pri uvrstitvi na lestvici. Kasneje je Luka začel dobivati tri svoje dvoboje, vendar so nam zaradi drugih malenkosti točke kar polzele med prsti – kar šest dvobojev v sezoni smo posledično izgubili s tesnim izidom 3:5 ali 4:5. V soboto smo proti neposrednim tekmecem iz spodnjega dela lestvice načrtovali vse štiri točke, osvojili smo le dve. Kljub temu smo napredovali iz zadnjega mesta in se pomaknili proti mestom, kjer si želimo biti – v sredini. V nadaljevanju sezone bomo morali dati v najvišjo prestavo in zmagati tudi na kakšni tekmi, kjer sicer nismo načrtovali točk. Težko bo, vendar sem optimist in verjamem, da bomo izpolnili zastavljene cilje.« Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 Šport, šolski šport 16 Futsal z EP na Nizozemskem Obetaven remi s sedmo reprezentanco sveta Slovenska reprezentanca je v prejšnjem tednu začela nastope na evropskem prvenstvu na Nizozemskem, izbranci selektorja Tomija Horvata so remizirali s 7. reprezentanco sveta – Kazahstanom. Slovenija – Kazahstan 4:4 (2:1) STRELCI: 1:0 Totošković (11.), 1:1 Douglas Junior (16.), 2:1 Fideršek (23.), 2:2 Orazov (25.), 3:2 Čeh (31.), 4:2 Turk (33.), 4:3 Tokajev (36.), 4:4 Douglas Junior (39.). SLOVENIJA: Berzelak, Turk, Osredkar, Hozjan, Vrhovec, Lovrenčič, Kovačič, Bukovec, Totošković, Fetić, Čeh, Fideršek. Selektor: Tomi Horvat. Slovenska izbrana vrsta je evropsko prvenstvo začela z navdušujočim remijem – dosegla ga je namreč proti eni najboljših ekip na svetu, Kazahstanu. S kopico brazilskih naturaliziranih igralcev je Kazahstan izjemno močna vrsta, ki se je na zadnjih dveh EP uvrstila v polfinale: leta 2016 v Srbiji (3. mesto) in leta 2018 v Sloveniji (4.). Lani so na svetovnem prvenstvu v Litvi prav tako osvojili 4. mesto. COLOR CMYK Naši nogometaši so prikazali izjemno zrelo predstavo, s katero v nobenem primeru niso dovolili Kazahstancem, da bi prišli do daljše terenske prevlade. Še več, skozi celotno tekmo se niti enkrat niso znašli v rezultatskem zaostanku, ampak so s stalnim pritiskom in izjemno taktično disciplino nadzorovali rezultat. Tekmo sta v prvem polčasu zaznamovala izjemna zadetka Douglasa Juniorja za Kazahstan in Mateja Fiderška za Slovenijo – oba sta bila namreč dosežena na podoben način (podaja iz kota, nato strel z volejem), izvedba je bila izpeljana do perfekcije. V 33. minuti so Slovenci celo povedli z dvema goloma razlike in kazalo je na popolno presenečenje. Izjemno izkušena in uigrana vrsta Kazahstana je vseeno zmogla do izenačenja, pri čemer jim je pri zadnjem golu Douglasa Juniorja precej pomagala tudi športna sreča … Tomi Horvat, selektor Slovenije: »Po tekmi s Kazahstanom nimam grenkega priokusa. Na igrišču smo pustili vse, kar imamo. Čestitam ekipi za fantastično tekmo proti odličnemu tekmecu. Ves čas sem verjel v to našo ekipo, vedel sem, da imamo kakovostne fante, ki znajo igrati vrhunski futsal. Maksimalno jim zaupam, na igrišču so to le potrdili.« stran 16 torek z 25. januarja 2022 280. uradna tekma Slovenska reprezentanca je proti Kazahstanu odigrala svojo 280. uradno tekmo. Na njih je zbrala 124 zmag, 45 remijev in 111 porazov. Med igralci je rekorder po številu nastopov za izbrano vrsto Igor Osredkar, zbral je 169 nastopov (s 83 goli je tudi rekorder v doseženih golih). Na prvi tekmi EP so nekateri igralci imeli jubilejne nastope: Alen Fetić je odigral 120. tekmo, Gašper Vrhovec 90., Teo Turk 40. in Jeremy Bukovec 30. Izkoriščena priložnost Bukovca Izjemno dobro je svojo priložnost za nastop izkoristil tudi Jeremy Bukovec. Dosedanji član FC Hiša daril Ptuj je dobil nepričakovano veliko minutažo, temu pa je v veliki meri botrovala poškodba Gašperja Vrhovca. Po poškodbi pomembnega člana ekipe je reprezentanca ukrepala na izjemen način in iz »športnega pokoja« ekipi priključila legendo slovenskega futsala, Kristjana Čujca (ob njem tudi Klemna Duščaka). »Gašper Vrhovec se je žal poškodoval, stalno pa nad nami visi tudi nevarnost pozitivnih testov za covid-19. Zato sem se odločil, da pokličem Kristjana Čujca in ga prosim, da nam pride pomagat. Iskrena hvala Kristjanu, ki je prepoznal naše težave in se nam pridružil, čeprav je že končal igranje v reprezentanci,« je spremembo v reprezentanci pojasnil selektor Horvat. Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž) Foto: m24.si Jeremy Bukovec je proti Kazahstanu odigral svojo 30. tekmo v dresu z državnim grbom. Na fotografiji je v dvoboju z najboljšim vratarjem na svetu Leom Higuito. Slovenija si je izboljšala možnosti za napredovanje v izločilne boje, kljub temu pa jo v skupini čaka še ogromno dela. Skupina B je namreč označena za najtežjo izmed vseh štirih, saj v njej poleg Slovenije (18. na FIFA lestvici) in Kazahstana (7.) igrata še Italija (9.) in Finska (19.). Tekma z Italijo je bila na sporedu v ponedeljek, s Finci pa se bodo merili v petek. JM, sta Vratarski dvojec Berzelak-Lovrenčič Na evropskem prvenstvu na Nizozemskem ima Slovenija na golu dva debitanta: 23-letnega Nejca Berzelaka (Litija) in tri leta starejšega Tjaža Lovrenčiča (KMN Meteorplast). »Menim, da sem v dobri formi pričakal evropsko prvenstvo,« je dejal Tjaž Lovrenčič, ki je pohvalil tudi treninge, ki so bili opravljeni pred odhodom na EP: »Golmani smo taki, da se na tekme in nasprotnike pripravljamo z gledanjem videa, svoje pa dodajo pravi golmanski treningi, ki jih pripravlja Ivan Bratić.« Tjaž se zaveda, da je imel v zadnje pol sezone precej smole, saj je v italijanskem klubu, kamor je prestopil, prišlo do nekaj strateških sprememb, predvsem pa sta mu menjavi tako vodstvenega kot trenerskega kadra odnesli mesto v ekipi in dragocene minute. »Vrnil sem se v domače okolje, v ekipo KMN Meteorplast Šic Bar. Komaj že čakam, da se 1. SFL nadaljuje,« doda. Šolski šport z Nogomet, fantje Prestižna zmaga na maratonski tekmi Napredovali ŽOK G.S.V. Ptuj – ŽOK Ljutomer II 3:2 (-20, 22, -21, 25, 11) ŽOK PTUJ: Tomanič, Čabrian, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Koren, Golub, Sivčevič, Vedlin Gojčič; Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. V zadnjem obdobju je prišlo na mestu trenerke Ženskega odbojkarskega kluba G.S.V. Ptuj do začasne spremembe, saj je Marijano Horvat zamenjala Eva Vedlin Gojčič. Slednja je nekoč igrala v prvi ligi pri OK Nova KBM Branik, nato je bila nekaj let članica ptujske ekipe, nazadnje pa je igrala pri prvoligašu iz Ankarana. Izkušena igralka bo pomagala mladi ekipi s strani s trenerskimi nasveti, prav tako pa bo po potrebi vstopila tudi v igro. Tudi na tekmi proti drugi ekip Ljutomera je vstopila v tretjem nizu in je s svojimi izkušnjami pomagala Ptujčankam do končne zmage s 3:2 v nizih. Ljutomerčanke so prišle na Ptuj po zmago, ki so jo tudi na glas na- povedale, a so se po dveh urah in dvajsetih minutah izenačene tekme veselile domačinke. Gostje so veliko bolje odprle obračun, saj so povedle v prvem nizu 1:12 in nepopolna domača vrsta (zaradi karanten in okužb še pred tekmo niso točno vedele, katere igralke bodo lahko nastopile: tako ni bilo v kadru Hentakove, ki jo je na mestu korektorke zamenjala Dežmanova, op. a.) se je prebudila šele po visokem zaostanku. Ptujčanke so bile v nadaljevanju niza boljše tekmice, a zaostanka niso mogle več nadoknaditi. V drugem in tretjem nizu smo videli zelo izenačen obračun, v katerem sta obe ekipi pokazali veliko borbenosti in tudi odbojkarske kakovosti. Drugi niz je pripadel domačinkam, tretji pa gostjam, ki so bile tako na dobri poti do napovedane zmage. V tretjem nizu je v igro vstopila Vedlin Gojčičeva, ki je dvignila nivo igre Ptujčank, ki so se zares srčno borile za vsako točko. Četrti niz je bil ponovno sila izenačen, v sami končnici pa se je zelo 3. DOL – vzhod (ž) 1. SLOVENSKA BISTRICA 2. ČRNA 3. SVOLLEY 4. BENEDIKT 5. CELJE 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 7. ŽOK LJUTOMER II 8. UNIFOREST PREBOLD 9. DRAVOGRAD 10. MEŽICA 9 10 9 10 10 10 10 9 10 9 9 8 7 7 6 5 3 2 1 0 0 2 2 3 4 5 7 7 9 9 27:7 27:6 22:9 22:13 21:17 19:20 14:21 10:22 6:27 1:27 25 25 21 20 17 15 11 7 3 0 izkazala ptujska kapetanka Horvatova, ki je pobrala s tal dve odločilni žogi za zmago s 27:25. Do izenačenja v nizih je prišlo z dobrimi servisi in zaključki akcij, solidnim blokom in izredno borbenostjo vseh odbojkaric. V odločilnem petem nizu je odločila večja želja po zmagi. To so v športni dvorani Gimnazije Ptuj pokazale članice domačega ŽOK G.S.V. Ptuj, saj so v sila izenačenem zadnjem nizu v odločilnih trenutkih odigrale bolj zbrano za končni izid 15:11 ali za končno zasluženo zmago s 3:2 v nizih. David Breznik ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Kidričevo V športni dvorani OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica je potekalo območno tekmovanje v nogometu za starejše učence Ekipa OŠ Ljudski vrt je osvojila območni naslov prvakov. letnika 2007 in mlajše. Nastopilo je pet ekip, ekipa s Spodnje Polskave se tekmovanja ni udeležila. Moštva so bila razdeljena v dve skupini, po dve najboljši sta se uvrstili v zaključne boje. Zmagovalci so med seboj odločali o območnem prvaku, obenem pa so si že zagotovili pravico nastopa v četrtfinalu državnega tekmovanja. To je na koncu uspelo ekipama OŠ Ljudski vrt in OŠ Kidričevo. Rezultati: skupina A: OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica – OŠ Hajdina 3:1, OŠ Hajdina – OŠ Kidričevo 2:3, OŠ Kidričevo – OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 2:1; skupina B: OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava – OŠ Ormož 0:3 (b. b.), OŠ Ormož – OŠ Ljudski vrt 1:2, OŠ Ljudski vrt – OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava 3:0 (b. b.); tekma za 3. mesto: OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica – OŠ Ormož 2:5; tekma za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt – OŠ Kidričevo 5:0. Ekipa OŠ Kidričevo je osvojila 2. mesto in se ob zmagovalcih prav tako uvrstila na državno tekmovanje. Vrstni red: Foto: Črtomir Goznik Tehtnica se je na tekmi med Ptujčankami in Ljutomerčankami nagibala zdaj na eno, zdaj na drugi stran. 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Kidričevo 3. OŠ Ormož 4. OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 5. OŠ Hajdina UR OŠ Ormož Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 torek z 25. januarja 2022 COLOR CMYK stran 17 Poslovna in druga sporočila Slovenija z Biostil praznuje 10 obletnico delovanja 17 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Herta Kosmina: »Vedno me je zanimala QDUDYDLQYVHNDUMHPRJRŁHSULGHODWLL]QMH© naši. Morda je kakšna surovina iz tujine, takšna, kakršne pri nas ni, sicer pa je vse izdelano pri nas, zmešano, testirano, ali izdelek res vsebuje tisto, kar piše ƒŒ‡Ǣ‘Ž‹‘Œ‡–‘•‹‘˜ǡ‘œ‡”˜ƒsov … Velik poudarek je na kakovosti, œƒ–‘•‡ƒæ‡•–”ƒ‡˜”ƒ«ƒŒ‘‹‘•–ƒŒƒŒ‘Ǥ ƒŒ˜‡«’”‘‹œ˜‘†‘˜’”‘†ƒ‘†‘ƒǡ˜‡Ž‹‘‹œ˜ƒāƒ‘˜”„‹Œ‘ǡ拔‹‘•‡˜ –ƒŽ‹Œ‘ –‡”ƒ,‡æ‘‹Ž‘˜ƒæ‘ǤǼ Naravna krepitev imunskega sistema Med pandemijo koronavirusa ljudje ƒŒ˜‡«—’—Œ‡Œ‘‹œ†‡Ž‡œ˜‹–ƒ‹‘ƒ oziroma C ter magnezijem, imunosan ‹ ‰‘„‘ ”‡‹•Š‹ œƒ ’‘˜‡«ƒŒ‡ ‹—‘•–‹Ǥ ‡Ž‹‘˜‡«Œ‡–—†‹—’‘”ƒ„‡”ƒœŽ‹«‹Š”ƒ•–Ž‹•‹Š„Žƒā‹Ž ‡˜•–”‡•ƒǡ—”—‹ƒ–‡” )RWR3ULPRæ/DYUH ‹‘‰”‡†‡ †‘‰‘˜‘”‹‘ ‘ ƒ”•‹«‡Ǣ †”—ā‹•‘’‘†Œ‡–Œ‡‹ƒ«‹•–‘†”—‰ƒ«‘ †‹ƒ‹‘‘–†”—‰ƒ’‘†Œ‡–ŒƒǤǼ’”‡Š‘dimo se skozi proizvodne hale, labora–‘”‹Œǡ•Žƒ†‹æ«ƒǡ’‘•Ž‘˜‡’”‘•–‘”‡Ǥ‹†‹ •‡ǡ †ƒ Œ‡ ’‘‘•ƒ ƒ †”—ā‹‘ ‹ †‘•‡ā‡‡—•’‡Š‡Ǥ‹‘•–‹Ž‡•‡˜•ƒ‘Ž‡–‘拔‹ǡ dograjujejo nove prostore, zaposlujejo nove kadre. K Herti tu in tam pristopi †‘ ‘† œƒ’‘•Ž‡‹Š • •Ž—ā„‡‹ ˜’”ƒæƒŒ‡ǡ Œ‹Š‘˜ ‘†‘• Œ‡ •’”‘櫇 ‹ •’‘æ–ŽŒ‹˜Ǥƒ’‘•Ž‡‹ Œ‹ ˜ 惎‹ ”‡«‡Œ‘ –—†‹ ”ƒŽŒ‹ ƒ ‹ ‡ƒŒ ā‡ ‘”ƒ „‹–‹ ƒ –‡ǡ saj je s svojim znanjem in energijo nedvomno motor tega uspešnega podjetja. Poleg tega skoraj vsak dan gledalce pozdravlja s televizijskih zaslonov, saj ˜‘†‹–—†‹‡‘ƒŒ˜‡«Œ‹Š•’Ž‡–‹Š–‡Ž‡˜‹zijskih prodaj s svojimi izdelki. »Kljub Herta Kosmina – kraljica prehranskih dopolnil Ni ga prebivalca notranjsko-primorske regije, ki ne bi slišal za podjetje Biostile iz Komna na Krasu ter njegovo soustanoviteljico in solastnico Herto Kosmina. Morda vam ime sprva ne zveni znano, ƒ•–‡Œ‘œƒ‰‘–‘˜‘ā‡˜‹†‡Ž‹ƒƒ–‡”‹‘† televizij, kjer zavzeto in strastno promovira in predstavlja izdelke svojega ’‘†Œ‡–ŒƒǤ ‡”–ƒ ‘•‹ƒ Œ‡ –—†‹ œƒæ«‹–‹ ‘„”ƒœ ‹‘•–‹Žƒǡ ƒŒŠ‹–”‡Œ‡ ”ƒ•–‘«‡‰ƒ podjetja na tem koncu Slovenije, ki je lani slavilo deseto obletnico poslovanja. ’‘†Œ‡–Œ—‹•‡˜•‡‰ƒƒ—«‹ŽƒǤ‡†‘‡ je zanimala narava in vse, kar je mo‰‘«‡ ’”‹†‡Žƒ–‹ ‹œ Œ‡Ǥ ƒŒ ˜«ƒ•‹Š Œ‡ „‹Žƒ •ƒ‘ƒ”ƒ˜ƒ‹‹«†”—‰‡‰ƒǤǼ )RWR3ULPRæ/DYUH 30 let znanja ”‹«ƒƒ ƒ• ƒ•‡Œƒƒǡ ˜‹–ƒŽƒ ‰‘•’ƒ pri šestdesetih, ki ima energije za pol ŽƒŒæ‘ ā‡•‘Ǥ ‰‘˜‘”ƒ ƒ• ’‘’‡ŽŒ‡ ’‘•˜‡–Ž‹Š’”‘•–‘”‹Š•˜‘Œ‡‰ƒ†”—ā‹•‡‰ƒ’‘†Œ‡–Œƒǡ˜ƒ–‡”‡‹ƒŒ‘’‘Ž‡‰˜‡« ‘– ͷͻͶ œƒ’‘•Ž‡‹Š ’‘‡„‘ ˜Ž‘‰‘ tudi oba njena sinova in snahi. »V poslu s prehranskimi dopolnili, kozmetiko in «ƒŒ‹•‡ā‡͹ͶŽ‡–Ǥ–‹•–‹Š«ƒ•‹ŠŒ‡„‹Ž‘ –‘懫‹•–ƒ‡œƒƒǡǼ’‘Œƒ•Œ—Œ‡‰‘•’ƒ Herta: »Dolga leta sem delala v drugem ”‹†˜ƒŒ•‡–‹ŠŽ‡–‹ŠŒ‡œƒ”ƒ†‹”ƒƒ«”‡˜‡•Œƒ ‹œ‰—„‹Žƒ ‘«‡–ƒǤ ǽ‘ ‡ Œ‡ œƒœƒ‘˜ƒŽ‘ǡǼ’”‹œƒǣǽƒŽ‘‹Œ‡˜‡Ž‹‘‹•Ž‹–‹ǡ izkušnja me je spodbudila, da sem za«‡Žƒ˜‡Ž‹‘„”ƒ–‹ǡ”ƒœ‹•‘˜ƒ–‹Ǥe‡˜‡†‘ ne morem nehati. V zadnjih dvajsetih letih nisem prebrala niti ene leposlovne 'HORLQGUXĜLQD knjige, berem samo strokovne knjige o ˜‹–ƒ‹‹Šǡ‹‡”ƒŽ‹Šǡœ‡Ž‹æ«‹Šǡ’ƒ–—†‹‘ ‡Ž‘ •‡ ˜ †”—ā‹•‹Š ’‘†Œ‡–Œ‹Š ‹‘Ž‹ ‘„‘Ž‡Œ‹Š‹˜œ”‘‹Šƒ•–ƒƒ”ƒœŽ‹«‹Š ‡ ‘«ƒǤ ǽ‘„”‘ Œ‡ –‘ǡǼ ’”ƒ˜‹ •”‡«no Herta: »Da se vidimo vsak dan, se „‘Ž‡œ‹ǤǼ )RWR3ULPRæ/DYUH )RWR3ULPRæ/DYUH ‘Žƒ‰‡ƒ œƒ •‹Œ‘«‘ ‘ā‘ǡ ‘«‡ Žƒ•‡ǡ «˜”•–‡ ‘Š–‡ ‹ ‰‹„ŽŒ‹˜‡ •Ž‡’‡Ǥ ǽ‡ redna uporabnica svojih izdelkov. JeŽŒ‡ ‘Žƒ‰‡ǡ ‹—Ǧ’‘™‡”ǡ ͷͶ –‡” ‘„«ƒ•‘ –—†‹ ”‡Žƒš œƒ œƒŒæ‡˜ƒŒ‡ •–”‡•ƒǡǼ„”‡œ’‘‹æŽŒƒŒƒ”ƒœ”‹Œ‡˜œ”‘‡•˜‘Œ‡‰ƒ†‘„”‡‰ƒ’‘«—–Œƒǡ‹•‡‘†”ƒNejasen nadzor kvalitete āƒ–—†‹˜Œ‡‡’‘œ‹–‹˜‡‘†‘•—†‘ †‡Žƒ‹ā‹˜ŽŒ‡ŒƒǤǽƒ‘āƒ” ‡Œ‡ǡŽ‘Ko je šla Herta pred desetimi leti na svo„ƒ•‡ǡƒ”‡Œ‡‡‹œ•˜‹Œ•‡‘ā‡‹œœ‡Ž‘ Œ‡ǡŒ‡ƒŒ’”‡Œ—˜ƒāƒŽƒ‹œ†‡Ž‡‹œ‡«‹Œ‡ ƒŽ‘‡•ƒǡǼ†‘†ƒ˜•‡Š—Ǥ ‹˜•–”‹Œ‡ǣǽ‡«‹ƒ’”‡Š”ƒ•‹Š†‘’‘Ž‹Ž‹ƒ‘–”‘Ž‹”ƒ‡˜•‡„‹‡Ǥ‡Ž‡ā”ƒKraljica prehranskih •–Ž‹•‡‰ƒ‹œ˜Ž‡«ƒŒ‡ŽƒŠ‘斋”‹ǡ‘•‡ ƒŽ‹’ƒ;Ͷ‘†•–‘–‘˜ǡƒ•‡‹œ†‡Ž‡’”‘†ƒŒƒ dopolnil pod istim imenom. O tem ni zakonskih  ƒ‘ •‡ ‰‘•’ƒ ‡”–ƒǡ ”ƒŽŒ‹ ƒ ’”‡†‘Ž‘«‹ŽǢ †‘Ž‘«‡‹Š Œ‡ ’‡– ‘†•–‘–‘˜ǡ hranskih dopolnil, mama, raziskovalka, ‘Ž‹‘ ”ƒ•–Ž‹•‹Š —«‹‘˜‹ ’ƒ ‹œ†‡Ž‡ babica, sprosti, ko se ugasnejo televizijv resnici vsebuje, je stvar proizvajalca •‡Ž—«‹ǫǽ”‘āƒ‹ǡǼ˜‡•‡Ž‘œƒƒŠ‡œ samega. Nadzora nad tem, kaj natan- ”‘‘‘‘Ž‹•‡„‡‹’‘ƒā‡ƒ‘æ–˜‘ ko vsebujejo izdelki, ni, nadzoruje se le Ž‘«‹ ǡ ‹ ”ƒ•‹Œ‘ ’”‘•–‘”‡ Œ‡‡‰ƒ ˜•‡„‘•– –‡ā‹Š ‘˜‹ǡ ‘œ‡”˜ƒ•‘˜ǡ ’‘†Œ‡–Œƒǣ ǽ•‡ –‡ ”‘ā‡ •‘ ‘Œ‡ǡ œ ˜‡v glavnem negativnih sestavin. Koliko seljem skrbim zanje, tudi doma imam je dobrega v izdelkih ௅ –‡‰ƒ ‹Š«‡ ‡ ogromno rastlin, to me preprosto os’”‡˜‡”ŒƒǤǼ ”‡«—Œ‡ǤǼ Narava ve, kaj je najboljše za naše Visoka kakovost œ†”ƒ˜Œ‡Ǥ†˜‡‘ƒŒŒ‡„‹Ž‘–ƒ‘ǡ«‡–—ƒ–‘ Œ‡ ƒŽ— œƒ«‡Žƒ •˜‘Œ‘ ’”‘‹œ˜‘- †‹˜«ƒ•‹Š’‘œƒ„‹‘ǡ†ƒ•‘–—†‹‹†‡Ž †Œ‘ǡ•ƒŒŒ‡ā‡Ž‡Žƒ‹‡–‹’‘’‘Žƒ†œ‘” Œ‡Ǥǽƒ˜•ƒ‘„‘Ž‡œ‡”‘āǯ ƒ”ƒ•–‡ǡǼŒ‡ nad vsebnostjo izdelkov, s katerimi ‡ —”‡Žƒ–‡–ƒ‡Š–ƒǤ ’”ƒ˜Œ‡‹‡ŽƒǤ ā‡Ž‹’‘ƒ‰ƒ–‹ŽŒ—†‡ǣǽ•‹’”‘‹œ˜‘†‹•‘ .DWDULQD.H࠴HN temu, da veliko vem, se še vedno prip”ƒ˜ŽŒƒƒ•˜‘Œ‡–‡Ž‡˜‹œ‹Œ•‡ƒ•–‘’‡ǡǼ se nasmeje znani televizijski obraz: »Vedno je dobro poiskati nove podatke in najnovejše raziskave, ki jih lahko ’”‡†•–ƒ˜‹ŽŒ—†‡ǤǼ Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 25. januarja 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Lun'ca „Še bomo peli in plesali v mesečini Lun'ce“ Korona obdobje je močno zarezal tudi na področje narodno-zabavne glasbe. Obdobje brez nastopov, igranja v živo, s tem pa tudi neposrednim stikom z občinstvom in odzivi, je terjalo davek tudi na tej sceni. Nekateri ansambli so prenehali aktivno delovati, drugi so se sestavili na novo, nekateri pa so ostali brez več članov, a želijo ostati na narodno-zabavni sceni še naprej in skrinjo domačih viž tako še naprej bogatiti s svojimi avtorskimi skladbami. Med ansambli, ki so vstopili v leto 2022 brez več članov, je tudi mladi ansambel Lun'ca, ki se je razšel s tremi člani: Alenom Tilingerjem (harmonikarjem), Gašperjem Seljakom (pevcem) in Miho Seličem (kitaristom). Odločili so se, da v teh časih, ki prinašajo še posebej veliko izzivov, zaključijo to njihovo skupno glasbeno pot. Luka Pintarič (basist), ki poprime tudi za kitaro, večkrat tudi kaj zapoje sam, in pevka Ana Šket pa sta se odločila, da bo ansambel Lun'ca nadaljeval uspešno glasbeno pot. K sodelovanju sta povabila glasbenike, ki jih zanima igranje v tem ansamblu. „V skoraj osmih letih smo ustvarili nešteto nepozabnih spominov, v glasbeni svet poslali veliko lepih melodij in pomensko bogatih besedil, popestrili kar nekaj osebnih slavij, se preizkusili na festivalskih odrih in okusili izjemno srčnost na gostovanjih pri naših rojakih na Švedskem in v Nemčiji. To še zdaleč ni konec zgodbe ansambla Lun'ca, zato smo k sodelovanju povabili vse zainteresirane kitariste in harmonikarje (zaželeno tudi znanje večglasnega petja), ki bi bili z nami pripravljeni še naprej ustvarjati in širiti pristno slovensko glasbo. Alenu, Mihu in Gašperju se zahvaljujemo za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli z ramo ob rami, in jim želimo vse najboljše na njihovih nadaljnjih poteh. Lun'ca pa se že veseli novih projektov, skladb, videospotov, morda tudi festivalov in vseh tistih pristnih trenutkov z našimi poslušalci. Hvaležni smo za vse, kar smo že doživeli; vese- Foto: Črtomir Goznik Ansambel Lun'ca je bil zmagovalec med ostalimi zasedbami na 51. festivalu NZG Ptuj 2020. To je bilo za mladi ansambel veliko priznanje, zato bo vsem članom ostal za vedno zapisan v srcu kot eden najlepših dni našega delovanja, so povedali ob tej priložnosti. V leto 2022 so vstopili z novimi izzivi in pričakovanji, saj sta od stare zasedbe ostala le Luka Pintarič in pevka Ana Šket, ki sta k sodelovanju povabila nove člane. limo se vsega, kar še prihaja. Še bomo plesali in plesali v mesečini Lun'ce,“ sta povedala Luka Pintarič in Ana Šket. Ansambel Lun'ca se je nadvse uspešno predstavil tudi na 51. festivalu NZG Ptuj 2020. Osvojili so kipec Orfeja kot najboljši an- sambel med drugimi zasedbami. „Ta dan nam bo za vedno ostal zapisan v srcu kot eden lepših dni našega delovanja. Resnično smo presrečni in vesli, da odhajamo domov s tako lepim priznanjem,“ je po prejemu kipca Orfeja povedala pevka Ana Šket. Predstavili so se s čustvenim valčkom z naslovom Čudežni deček, ki ni le še ena pesem. To je pesem od dečku, ki zelo dobro ve, kako bele so bolnišnične stene, kako dolge so lahko noči, ko nisi zdrav. Besedilo je napisal Matej Trstenjak, melodijo pa Janez Triler. Sicer pa je ansambel Lun'ca slovensko narodno-zabavno sceno obogatil z več odmevnimi skladbami, kot Najina zgodba, Tvoj dotik, Verjemi vase, za katero so videospot posneli na Ptuju, itd. Vsaka nosi zgodbe in lepe spomine, ki bodo ne glede na to, da so se poti glasbenikov razšle, še vedno del njihove skupne glasbene poti in spominov. Ana Šket in Luka Pintarič sta prepričana, da bo glasbena zgodba Lun'ce tudi v prihodnje uspešna, da bodo še naprej osvajali z glasbo, ki se bo od drugih razlikovala po besedilu, glasbi in aranžmaju. MG Ptuj, Ormož z Obiskanost muzeja v lanskem letu zadovoljiva Tudi v muzeje se obiskovalci postopoma vračajo Situacija s koronavirusom je močno vplivala na obisk Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO), a lanskoletno naraščajoče število obiskovalcev vendar vliva upanje. Zabeležili so nekaj več kot 35.000 obiskovalcev, kar je 8.000 več kot leto poprej, a še vedno pol manj kot v predkoronskem letu. Ptujsko-ormoški muzej je v letu 2020 zabeležil 27.567 obiskovalcev, lani 35.471. Lansko leto direktor muzeja Aleksander Lorenčič ocenjuje kot uspešno, tako vsebinsko kot finančno: »So pa razmere povezane s korona virusom vplivale na naše delovanje. Slednje so se najbolj odražale pri obiskanosti, kjer pa so podatki vendarle boljši, kot so bili leta 2020, čeprav še zmeraj daleč od vrednosti pred izbruhom korone.« Kljub težkim časom se v muzeju trudijo dejavnost izvajati nemoteno. Izvedli so mnoge aktivnosti, vsaka prispeva svoj delček k obiskanosti muzeja. Dopolnili so zbirko hi- storičnih glasbil. Odmevne in dobro obiskane so bile občasne razstave Spodnje Podravje: Dežela kulinaričnih pregreh, 30 let Ptuja v RS in Ptujska pletarna. Pester je bil tudi likovno-galerijski program v Miheličevi galeriji, nadgrajujejo publicistično dejavnost. Izdali so obsežen muzejski zbornik, dva vodnika po mu- Foto: ČG Direktor PMPO Aleksander Lorenčič Foto: ČG Lani boljši obisk kot leta 2020, a še vedno slabši kot v predkoronskih letih Muzej je v letu 2021 obiskalo več šolskih skupin, naraslo je tudi število tujih obiskovalcev. Skupaj so jih našteli 35.471 (v letu 2020 27.567); v ptujskem delu 30.606, v ormoški enoti pa 4.866. Najboljši obisk imajo zbirke v ptujskem gradu (22.817), ki si jih je ogledalo skoraj 4.000 tujih obiskovalcev. Čeprav se stanje izboljšuje, so še vedno daleč od predkoronskih številk. V letu 2019 je ptujsko-ormoški muzej zabeležil 73.454 obiskovalcev, samo zbirke v gradu na Ptuju si je ogledalo 43.192 obiskovalcev, od tega štirikrat več tujih obiskovalcev kot lani. zejskih zbirkah, muzejski koledar in druge publikacije, ki so spremljale razstave in druge projekte. V duhu časa, v katerem živijo, vsebine modernizirajo s pomočjo sodobnih tehnologij. Nudijo možnost »obiska« muzeja iz varnega zavetja doma. V okviru projekta Deo Soli so namestili QR-kode za ogled Mitrejev, rimskega lapidarija in rimske peči. Zaživela je tudi nova muzejska spletna stran. Arheologija ostaja »problem« »Po več kot desetih letih je jasno, da je bila izselitev arheološke zbirke iz dominikanskega samostana primer prakse, ki kaže, kakšne posledice lahko imajo nekatere odločitve, predvsem pa, da je re- organizacija ustanov, kot je muzej, izjemno občutljivo dejanje. Na območju nekdanje polnilnice na Muzejskem trgu je letos predvidena postavitev arheološkega depoja odprtega tipa. Šlo bo za prezentacijo trenutno neustrezno hranjenih eksponatov – kamnitih rimskih, srednjeveških in novoveških spomenikov, ki 'ležijo' tudi na prostem,« je zadovoljen Lorenčič, ki pa ta korak dojema kot prvo fazo v okviru celostnega reševanja arheološke problematike. Ambiciozni plani Kljub negotovi situaciji za prihodnost so načrti vodstva ptujsko-ormoškega muzeja zastavljeni ambiciozno. Na gradu bosta na ogled razstavi Vojna in mir – arheološka izkopavanja na Panorami 2020 ter Zgodba o štirih damah – prazgodovina Spodnjega Podravja. Od letošnjega leta naprej Salon umetnosti namenjajo arheologiji, tam pripravljajo stalno postavitev Antična religija v Petovioni. Pester program pripravljajo tudi v Miheličevi galeriji. Za najmlajše ohranjajo dobro obiskane Muzejske vikende, tradicionalno prireditev, namenjeno otrokom in staršem. Vzpostavljajo večjezični avdio vodnik po zbirkah v ptujskem gradu. Izjemno pomemben za razvoj, pa tudi podobo samega grajskega kompleksa, je konservatorski načrt. Lani je bila sprejeta prva dopolnitev k temu za objekt ptujski grad, in sicer za del spomenika, tj. severni in zahodni stolp. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK stran 19 Nasveti torek z 25. januarja 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Božična zvezda po praznikih Božične zvezde imamo vsi radi, saj so res čudovit del naših praznikov. Mnogi rastline po koncu praznikov odvržejo, saj dobimo vsako leto ne predrage nove rastline. Mnogi pa se sprašujejo, ali jih je možno ohraniti za naslednje leto. Moj odgovor je, da jih je seveda možno ohraniti. Kaj torej narediti z njimi po praznikih Če so še zdrave in v polni kondiciji, če jih niste utopili ali pošteno prehladili, potem jih je res smiselno ohraniti in poskusiti srečo z njimi za naslednje leto. Naj povem, da je od sorte odvisno, ali bo drugo leto razkošna z velikimi obarvanimi lažnimi listi, braktejami, ali pa bodo le-te majhne a vseeno res nekaj posebnega za nas. Oboje sem že videla, lepe, skoraj še lepše, kakor, da bi bile kupljene, pa tudi take, z manjšimi braktejami, pa vendarle v veliko veselje tistim, ki jim je to uspelo. Za naše bralke in bralce z letošnjim letom uvajamo novo rubriko, v kateri vam bo odvetniška pisarna Mayr odgovarjala na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Vaša vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj) s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih, saj odgovor na kratko vprašanje ne more nadomestiti mnenja strokovnjaka, ki je seznanjen z vsemi podrobnostmi konkretnega primera. Odgovori so brezplačni. Oporoka Želim določiti, kaj se bo z mojim premoženjem zgodilo po moji smrti. Kako lahko napravim oporoko? Oporoka predstavlja izjavo volje ene osebe (v pravnem jeziku rečemo, da gre za enostranski pravni posel) za primer smrti. Njeni učinki namreč nastopijo šele po smrti oporočitelja – tako pravimo osebi, ki napravi oporoko. Po praznikih naj počivajo Po cvetenju večina listov odpade, kar prestraši mnoge ljubitelje cvetja. Dokler ostanejo stebla zelena, so rastline še žive in je to njihov naravni način rasti. Nekje v sredini februarja rastline porežemo, zmanjšajmo jih lahko za polovico. Te porezane poganjke lahko uporabite tudi za nove potaknjence. Naj povem, da sicer možnost za ukoreninjanje ni visoka, pa vendarle obstaja. Ko vrhove porežete, jih najprej pustite stati vsaj za uro ali dve. Tako se bo bel sok zasušil. To je potrebno, saj se drugače lahko začne gnitje. Svetujem vam uporabo hormonov za ukoreninjanje, ki jih lahko dobite v vsaki bolje založeni vrtnariji. Lahko si naredite pripravek tudi sami, a potem je treba vsaj 14 dni pred tem nabrati vrbove veje, jih dati v vazo in na toplo, da se zbudijo. Se spomnite recepta, mislim, da sem ga lani napisala. Dan pred ukoreninjanjem narežemo vrbove vejice na približno 3 cm dolge delce. Damo jih v ustrezno posodo in prelijemo z vrelo vodo. Nekje 30 % naj bo vejic, ostalo voda. Pustimo stati čez noč. V ta pripravek potem damo narezane potaknjence in jih pustimo v tej vodi čez noč. Naslednji dan jih potem potaknemo, damo v zemljo tako, da sta v zemlji vsaj en ali dva členka. Pred tem seveda odstranimo vse liste, razen tistih najbolj na vrhu. Sam potaknjenec naj bo velik 5–10 cm, ne več. V vrbovem listju je rastni hormon salicin, ki vpliva na hitrejšo rast korenin. Ker pripravek preprečuje tudi gnitje lahko z vodo, ki ostane po namakanju vršičkov rastlin, potem zalijemo orhideje. Foto: Miša Pušenjak Božična zvezda cveti ponovno, a navadno ne več tako razkošno. Te so najbolj občutljive na gnitje. Če boste hormon kupili, potem potaknjence najprej pomočite v vodo, potem pa v prah hormona. V tem primeru poganjkov ne potiskamo v zemljo, najprej naredimo luknjo, v katero položimo s hormonom naprašene vršičke, zemljo potem prigrnemo in pritisnemo k steblu. Tako bo hormon ostal tam, kjer je potreben, ob kolencu. Na koncu postavimo v lonec dve ali tri palice in preko njih poveznemo prozorno PVC-vrečko. Tako zagotovimo visoko zračno vlago. Damo na zelo svetlo polico, kjer pa ni direktnega sonca. Naj pa bo dokaj toplo, okoli 25 oC je idealnih v ta namen. Z malo sreče boste morda vzgojili čisto svojo lepotico. Kaj pa s starimi rastlinami Rastlino smo zdaj okrajšali, da bo lepša in bolje razvejana v naslednjem letu. Najbolje bi bilo, da bi zdaj počivala, zato jo postavimo v prostor, ki je zelo svetel in predvsem ne tako topel. Želeno je 15–18 oC. Zalivamo redno, a dokaj skromno. Nekje v marcu pa boste opazili novo rast. Ko začnejo poganjati nove poganjke, začnemo tedensko dognojevati s tekočimi gnojili za zelene rastline, a z zelo majhnimi odmerki. Ko zunanje temperature ne padajo več pod 13 oC, rastline tudi presadimo v nekoliko večji lonček (ne sme biti prevelik) in jih, ko postane še bolj toplo (18 oC in več), postavimo v senčen kot vrta. Redno jih zalivamo in dognojujemo celo poletje. Foto: Miša Pušenjak Tako pripravimo podtaknjence božične zvezde in veliko lažje tudi božičnega kaktusa. Foto: Pravni nasvet Foto: Arhiv M24 Božična zvezda cveti, dokler ima na steblu liste. Nato jo obrežemo, če je to potrebno, in presadimo v večji lonec. Steblo skrajšamo na višino 10 centimetrov in je nato nekaj časa ne zalivamo. Pomlad bo brez težav preživela na okenski polici, kjer ni prevelikega prepiha in kjer je stalna temperatura. Ko se bodo noči ogrele na okoli 12 stopinj, ji zamenjajte zemljo, jo za 14 dni postavite v temen prostor in je ne zalivajte. Tako se bo ukoreninila in pripravila na novo rast. Nato jo dobro zalijte in postavite na toplo ter svetlo mesto. Poleti, ko čez noč temperature ne padejo pod 15 stopinj, jo brez strahu prestavimo na prosto, kjer naj bo edina skrb zalivanje. Jesen pa je za vzgojo povsem drugačna pesem. Če postanejo poganjki predolgi, potem jih lahko režemo do septembra. Jeseni pa je potrebno nekaj dela V jeseni moramo najprej paziti, da jih damo na toplo pravi čas. Jaz sem svojo na primer letos prehladila, zato je odvrgla listje in ne bo cvetela. Ko začnejo nočne temperature padati pod 15 oC, jo prestavimo noter. Najtežji del pa je, da morajo imeti rastline od oktobra naprej POPOLNO temo 14 ur, da bodo najlepše ravno v času praznikov. Tema mora biti popolna, že zunanja cestna razsvetljava, televizija, računalnik … jo motijo. Torej, ali pokrivati s škatlami ali pa najti popolnoma temen prostor. Potrebujejo namreč največ 6 ur prave svetlobe. Seveda gre tudi brez tega, a potem bodo najlepše kasneje, nekje v februarju. Uspeh tega je odvisen tudi od sorte, saj vse ne preživijo ali pa ne zacvetijo ponovno. Mnogi menijo, zakaj bi to počeli, saj so res zelo poceni. Najlepše vzgojijo v vrtnarijah, to je res, a nekateri ste in smo dokaj raziskovalno naravnani. Zakaj ne bi poskusili. Poznam kar nekaj »zelenih prstov«, ki so bili v tem uspešni. So strupene ali ne? Še nekaj. Božične zvezde so tudi lepo darilo, saj jih nikoli nimamo preveč, da nam popestrijo praznike. Čeprav iz ran priteče bel mleček, se ne ustrašite, ni strupen, tako da niso nevarne za otroke, saj so ta mleček nekoč celo uporabljali tudi za zdravilo. V ZDA so jih natančno in dolgo testirali. Ugotovili so, da bi moral otrok, težak 22 kg, pojesti več kot 500–600 listov, pa še ne bi bilo zanj prav nobene nevarnosti. Seveda pa je božična zvezda okrasna rastlina in ni namenjena prehrani, prav gotovo se bodo našli posamezniki, ki so nanjo alergični, zato nikakor ne preizkušajte teh podatkov na svoji koži oz. želodcu. Miša Pušenjak Načine sestave oporoke določa Zakon o dedovanju. Najpogostejša sta lastnoročno napisana oporoka in pisna oporoka pred pričami (nadaljnje možnosti so sodna oporoka, oporoka v obliki notarskega zapisa, mednarodna oporoka, v izjemnih primerih ustna oporoka, za kar veljajo posebna pravila). Lastnoročno napisana oporoka pomeni dobesedno to, kar beseda »lastnoročno« pomeni. Ne pride v poštev pisanje na računalnik, temveč je treba celotno besedilo oporoke napisati lastnoročno in se pod besedilo podpisati. Jasno mora biti, kdo je oporočitelj, saj lahko pride v primeru nečitljivega podpisa do spora. V izogib kasnejšim sporom je smiselno napisati tudi datum sestave oporoke. V primeru več oporok namreč kasnejša razveljavlja prejšnjo, če se nanaša na isto premoženje kot prva oporoka. Potem je veliko lažje, če že iz oporok izhaja, katera je starejša in katera novejša. Bistvena sestavina oporoke je določitev dediča oziroma več dedičev za celotno oporočiteljevo premoženje ali njegov del. Brez določitve dediča ni oporoke. So pa v oporoki možne in dopustne tudi druge določbe, kot na primer volila, bremena in pogoji. Če želi bralec vključiti tudi takšne določbe v oporoko, je smiselno sestavo oporoke prepustiti strokovnjaku in izbrati enega od preostalih načinov sestave oporoke (najpogosteje bo to pisna oporoka pred pričami). Oporočitelj lahko napravi oporoko tudi tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo sestavi kdo drug. Priči morati biti polnoletni in poslovno sposobni. Osebe, ki so v določeni zvezi z oporočiteljem (na primer potomci, posvojenci, zakonec, nekateri sorodniki …) ne morejo biti oporočne priče, saj bi bila v nasprotnem primeru takšna oporoka neveljavna. Obstaja tudi omejitev glede razpolaganj v oporoki – neveljavna so določila, s katerimi oporočitelj kaj zapušča pričam in z njimi na določen način povezanim osebam. Najpogosteje se pisne oporoke pred pričami sestavijo pri odvetniku ali notarju. Oporoka se dela za primer smrti. Zato je pomembno, da dediči ali druga zaupanja vredna oseba ve(do), da oporoka obstaja in kje je. Naš bralec lahko za hrambo oporoke poskrbi sam, lahko pa jo zaupa v hrambo notarju, sodišču ali odvetniku. V primerih, ko je oporoka sestavljena v obliki notarskega zapisa, ko je oporoko sestavil odvetnik ali jo je sestavilo sodišče ali ko se oporoka hrani pri notarju, odvetniku ali sodišču, pa bodo te osebe poskrbele za vpis oporoke v centralni register oporok, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Tam bo zapisano tudi, kje se oporoka hrani. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 25. januarja 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Pristanek na vzhodu Turčija sama po sebi zaradi bližine Evrope in cenovne dosegljivosti letovanja ne uživa statusa eksotike ali dežele, ki bi bila na vrhu seznama vsakega popotnika. Če pa to ogromno državo malo razkosamo in se osredotočimo na njen vzhodni del, ki ga iz zgodovine poznamo kot Mezopotamijo, Kurdistan in danes Anatolijo, pa se čas hitro zavrti za kakšno tisočletje nazaj. Naše izobraževalne ustanove zelo površno obravnavajo stare civilizacije, mene pa je prav ta del zgodovine vedno zanimal, saj sem na potovanjih po prastarih območjih vedno znova odkrival fascinantna dejstva, o katerih se pri nas ne piše. Tako sem se lahko na lastne oči prepričal, da so že stari Perzijci poznali protipotresno gradnjo in sistem zračenja v poletni pripeki; Nabatejci so bili mojstri oskrbe z vodo; kot Štajerca pa me je prijetno presenetilo dejstvo, da so na območju današnje Jordanije in Sirije odkrili več kot 4.000 let stare stiskalnice za vino. Tudi na popotovanju po Turčiji sem naletel na kar nekaj zanimivih odkritij, o katerih pa bom več pisal v naslednjih člankih. Foto: Dani Zorko Trdnjava v mestu Van, simbol starega dela mesta Foto: Dani Zorko Urartu abeceda Novembrski pristanek ob največjem turškem jezeru Van je sprva obetal zimske razmere, saj se prva dva tedna praktično nisem spuščal pod tisoč metrov nadmorske višine. Toplo vreme me je prijetno presenetilo in omogočilo dostop do bolj odročnih lokacij, za katere sem bil doma še v dvomih. V mislih sem imel predvsem hribe in obmejna območja, saj si Turčija deli mejo z eminentnimi sosedami, kot so Iran, Irak in Sirija. Voda v jezeru je zelo slana in vsebuje veliko natrijevih soli, zlasti sodo, zato voda spominja na milno raztopino. Domačini se tako pogosto hodijo prat in čistit telo v jezero, jaz pa nekako te želje nisem imel. Raje sem že prvi dan zavil na mogočno trdnjavo zunaj mesta, ki je nekoč z obzidjem varovala stari del mesta, ki so ga potresi dodobra zdelali. Mesto ima tudi ličen arheološki muzej, ki hrani izkopanine širšega območja in različnih civilizacij. V 9. stoletju pred Kristusom je na tem območju živelo ljudstvo Urartu, ki je razvilo tudi svojo abecedo. Zanimivo je, da so posamezne črke sestavljene iz samih trikotnikov, besedila pa so bila najdena predvsem na kamnitih blokih pred palačami in pa na pokopališčih. Zaradi propada civilizacije in težnje po poenotenju pisav na Bližnjem Vzhodu se potem ta pisava ne pojavlja nikjer drugje. Mesto Van, ki leži ob istoimenske jezeru, pa je znano tudi po posebni in redki pasmi mačk, ki je bila pred 30 let tik pred izumrtjem. Gre za turško van mačko, ki ima praviloma belo dlako, njena posebnost pa je različna barva oči – modra in zelena. Ko sem poslal nekaj fotografij domov, se je seveda oglasil predvsem ženski spol z željo, da prinesem kakšno mačko tudi domov. Ker je zaščitena, jo je že drugače zelo težko dobiti, kaj šele prinesti čez mejo. Na enem prejšnjih potovanj je bilo moč na tržnici kupiti kure nesnice, zavite v ne preveč star časopisni papir. Zanimivo pa je, da se takrat nihče ni oglasil, da mu prinesem kuro za hišnega ljubljenčka. Foto: Dani Zorko Turška Van mačka, ki je zaščitena pasma KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Muzej, ki se nahaja v Les Invalides v 7. okrožju v Parizu, je bil ustanovljen leta 1905 z združitvijo dveh muzejev, Muzej topništva (Musée d'Artillerie) in Zgodovinski muzej vojske (Musée Historique de l'Armée). Prvotno je bila zgradba zgrajena kot bolnišnica in dom za invalidne vojake, ki je bila zgrajena na ukaz francoskega kralja Ludvika XIV. V sedmih glavnih prostorih in oddelkih muzeja so zbirke, ki segajo v obdobje od antike do 20. stoletja. V zgradbi se nahaja tudi Napoleonova grobnica in muzej Francoske kopenske vojske, ki hrani kar 500.000 artefaktov, vključno z orožjem, oklepi, artilerijo, uniformami, emblemi in slikami, na površini 12.000 m². PASAVKA - rjavkasta polarna raca, ki gnezdi v tundri, zimska raca, SERDAR - poglavar v fevdalni Turčiji, poveljnik nahije, VADIJ - varščina, jamščina Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 150,15 EUR, za tujino v torek 119,95 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Štajerski TEDNIK torek z 25. januarja 2022 COLOR CMYK torek, 25. 1. 2022 Za kratek čas 21 Slovenija z Anketa o travniških sadovnjakih Podravje z Iz studia Radia Ptuj Nekoč obvezni del vsake kmetije Na Facebooku dosegamo več kot pol milijona ljudi Travniški sadovnjaki v Sloveniji predstavljajo pomembno vrednoto tako z vidika samooskrbe s sadjem kot tudi ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in biodiverzitete. Facebook profil Radia Ptuj je eden najbolj obiskanih v Spodnjem Podravju, saj preko njega obiskovalci dobijo vse informacije o dogajanju v lokalnem okolju, pa tudi širše, poleg tega pa je profil znan tudi po tem, da preko njega potekajo številne nagradne igre, ki poslušalcem Radia Ptuj prinašajo lepe in privlačne nagrade. V povezavi s tem se je v preteklih dneh pojavil lažni profil, ki ni povezan z radiem. Poslušalce Radia Ptuj zato prosimo, da so pozorni pri sodelovanju v nagradnih igrah na Facebook profilu Radia Ptuj. Pojavil se je namreč lažni profil, preko katerega vsem, ki so komentirali objavo na našem profilu, sporočajo, da so bili izžrebani in vas pozivajo, da kliknete na pripeto povezavo. Ta vas preusmeri na lažno spletno stran, kjer od vas zahtevajo vnos osebnih podatkov. stran 21 šem profilu. S tem bodo tudi sami zavarovani in bodo lahko še naprej uživali v vseh naših objavah. Radio Ptuj namreč od svojih poslušalcev in sodelujočih v nagradnih igrah ne bo nikoli zahteval dodatnih osebnih podatkov ali jih preusmerjal na druge spletne strani. Pogoji sodelovanja v igrah so jasno določeni in jih poslušalcem sporočimo ob začetku posamezne nagrade igre,« pojasni odgovorni urednik Domen Hren. Ne nasedajte lažnim profilom! »Facebook profil radia Ptuj dosega mesečno več kot pol milijona uporabnikov tega družbenega omrežja – ker je izjemno kredibilen, na njem je moč najti vse pomembne informacije o dogajanju v Spodnjem Podravju, in ker na njem potekajo številne nagradne igre. Na ta način ga štejemo med največje v podravski regiji, zato se najdejo tudi takšni, ki želijo ta uspeh izkoristiti. Vse uporabnike pozivamo, naj ne nasedajo lažnim profilom in naj upoštevajo navodila, ki jih dajemo na na- Foto: arhiv Radia Ptuj Foto: arhiv Radia Ptuj Ob tem poslušalcem Radia Ptuj, sledilcem na omrežju Facebook in nasploh vsem, ki sodelujete v nagradnih igrah na FB-profilu Radia Ptuj, svetujemo, da v primeru, če so odprli lažno povezavo, vnesli svoje podatke in menijo, da so bili na kakršenkoli način oškodovani, o tem obvestijo policijo ali se osebno oglasijo na Policijski postaji Ptuj. NŠ Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 8 9 7 5 3 6 8 4 6 5 2 3 4 5 2 9 7 5 1 3 6 1 2 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << < << <<< << <<< <<< << <<< < << <<< ----------- Denar €€€ €€ €€€ € €€€ €€ €€€ €€€ €€ €€€ €€ € Foto: arhiv ŠT Travniški sadovnjaki, nekdaj sestavni del vsake kmetije, vse bolj izginjajo. Doslej dostopne podatke o stanju travniških sadovnjakov že analizirajo na kmetijskem ministrstvu (MKGP) in Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), z raziskavo dejavnikov ohranjanja oziroma opuščanja travniških sadovnjakov pa so se jim pridružili tudi strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Kot pravijo, bi poleg tega radi pridobili še nekatere informacije neposredno od obdelovalcev travniških sadovnjakov, zato so pripravili kratek spletni vprašalnik. Odgovori na vprašanja bodo prispevali k boljšemu razumevanju problematike izginjanja travniških sadovnjakov, ki so bili nekoč obvezni del vsake kmetije, in priporočilom kmetijski politiki za oblikovanje zaščitnih intervencij. »Spletna anketa ne traja več kot pet minut, lastnik travniškega sadovnjaka pa najprej odgovori na nekaj splošnih vprašanj v zvezi z njegovo kmetijo, kot je skupna obdelovalna površina, glavna kmetijska dejavnost, morebitna ekološka usmeritev … Sledijo podatki o travniškem sadovnjaku, kjer nas zanima velikost, število dreves, njihova starost in sorte. Nekaj vprašanj se nanaša na nego in skrb ter morebitno obnovo sadovnjaka, najpomembnejše pa je seveda tisto, ali ga namerava ohraniti tudi v prihodnje in kakšne razloge za to odločitev navaja,« še pojasnjujejo na KIS-u. SD Zdravje ››› ›› ››› ›› ››› › › › ›› › ››› › Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 25. do 31. januarja 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 31. januarja 2022.. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Klemen Galun, 2288 Hajdina Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 Poslovna in druga sporočila 22 www.radio-tednik.si COLOR CMYK    stran 22 torek z 25. januarja 2022 11 == ** DURGQR DEDYQH ODVEH 3WXM3WXM   3HWHNDYJXVWDRE 3H HWHN D DYJXVWD RE www.ptujski-festival.si KMALU NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ 8 1DURĀLWH SEZONA . PROJEKTA 9VDNQDURĀQLNGREL • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( NDD • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNHSRÿLWQLFH *UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ.URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD ““NAJBOLJŠI NAJBOLJŠI N AJJB A AJBOLJŠI BO BOLJŠI OL O OLJŠI LŠ LJŠI ŠI PEVCI PE PEVC P EVCI VCI V CII SO C SO DOMA DO DOM D OMA A TAM, TAM TA KJER T K KJE KJ R OTROCI OTROC OTR O OTRO OTR RO OC CII POJEJ POJE P POJEJO OJEJO OJEJO EJO EJO O SLOVENSKE SL LOVENSKE L OVE V KE E PESMI E M MI IN SE E VESELIJO” VESELIJ VE VESELI VES VESELIJO VESE E JO” O”” O 'YDNUDWWHGHQVNRDNWXDOQLGRJRGNLL]6SRGQMHJD3RGUDYMDV 3UOHNLMRWHUSUHJOHGGRJDMDQMDY6ORYHQLMLLQSRVYHWX ANJA RUPEL ȸȒǸƺȸɀǸƏǣȇƫȸƺɿƮƏɀȇƏ‫ٴ‬ GAJA PRESTOR zƏÁƏǴɀǸƺȅɮǸƏȸƏȇɎƺȇǣ NAROČILNICA ZA ÁzhóJ« «ƏƳƏɮǣƳǣًƳƏǴǣǴƺɖƳȒƫȇȒ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ KATAYA ¨ȒȅƺɎǼƏȵȸƺƳɀɮȒǴǣȅȵȸƏǕȒȅ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj VSAK PONEDELJEK razgaljamo slavne www.odkrito.si www.salomongroup.si Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ TEJA JUGOVIC ÁȒɀǣǴƺƳȒǼǕȒʁƺǼƺǼƏ Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 25. januarja 2022 Umrli so 23 Mali oglasi Umrli so: Stanislav Car, Apače 215, roj. 1967 – umrl 14. januarja 2022; Marija Širovnik, roj. Brglez, Stanečka vas 14, roj. 1944 – umrla 17. januarja 2022; Nikolaj Orenberg, Kungota pri Ptuju 5, roj. 1939 – umrl 18. januarja 2022. STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor in izkopalnik krompirja Hmezad. Tel. 031 238 649. KUPIM luščilnik koruze, traktorski, in zagorskega purana. Tel. 040 217 485. PRODAM vitlo Krpan, 5-tonsko SI, zelo malo rabljeno, ali menjam za teličko, težko do 200 kg – ostalo doplačilo. Tel. 070 250 441. NESNICE, rjave in bele, leghorn, že v začetku nesnosti, prodajamo, možna tudi dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel.040 531 246. www www.reporter.si www w.re .repor repor p ter.si si IZ NO ŠTEV V E ILKE KUPIM traktor v kompletu s priključki ali samo traktor. Tel. 041 680 684. Lepi spomini ne bledijo! MILAN KUČAN V zgodbo o hudobnem palčku iz Murgel razumni ljudje ne verjamejo MIRKO JELENIČ Nikoli ni odgovarjal za nastalo škodo v aferi Rdeči križ JANJA GARNBRET Glavni cilj je vedno, da ostanem najboljša in premikam meje œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ MITJA ČANDER Vsemogočni šef založbe Beletrina mastno služi s posli z državo ŽE V PRODAJI Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. www.salomongroup.si VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani zƏ ǣɿ ǣɿƫ ɿɿƫ ƫȸƏȇ ȸƏȇǣǝ ǣǝȵȸȒ ȵȸȒƳƏǴ ƳƏǴȇǣǝ ȇǣǝ ȅƺ ȅƺɀɎǣ ɀɎǣǝ ɀɎǣ ǝ ȇƏɮ ǝȇƏ Ə ɮȒǼ ȒǼǴǴȒɮ ȒǼǴ Ȓ ɮ ǸȒ ǸȒȅ ȅȵ ȅȵǼ ȵǼƺ ƺɎɖ ɀƮƏɀ ƮƏɀȒȵǣ ȒȵǣɀȒ Ȓȵǣ ɀȒȅ No ovice vice Svet Svet vet24 ve 24 2 24, 4, za samo a 3,20 EU 3,20 3, EU , EUR v kompllettu z re evij vijo ijo Li Liza L iza M Maja Maj ajja, za za samo samo 4 4,20 4, 20 0E EUR UR UR.. iin n v komp mplet letu u z re rev vij La vijo Lady dy y, zza a samo mo o 4, 4 20 EUR R. ŠOFER tovornega vozila z dvigalom, dostava in razkladanje blaga. Pogoj: vozniško dovoljenje B, C in koda 95. Vabimo, da pošljete prijavo na e-naslov: pomlad. doo@siol.net. Pomlad, d. o. o., Gerečja vas 36b, 2288 Hajdina. PRODAJALEC in svetovalec v salonu keramike in kopalniške opreme. Vabimo, da pošljete prijavo na e-naslov: pomlad.doo@siol. net, Pomlad, d. o. o., Gerečja vas 36b, 2288 Hajdina. SKLADIŠČNIK, nalaganje in razkladanje blaga z viličarjem. Pogoj: izpit za viličarja. Vabimo, da pošljete prijavo na e-naslov: pomlad.doo@siol.net, Pomlad, d. o. o., Gerečja vas 36b, 2288 Hajdina. BRANJE Z ZANOSOM Nina Grilc Ni G po smrti mrt moža ožža Marka in rojstvu hčerke erke DELO Štajerski TEDNIK torek, 25. 1. 2022 COLOR CMYK torek z 25. januarja 2022 Črna kronika 24 stran 24 Podravje, Slovenija z Svojcem se včasih niti ne sanja, zakaj nekdo odide od doma Pogrešanih je trenutno 238 oseb Po podatkih Generalne policijske uprave (GPU) v Sloveniji vsako leto prijavimo izginotje približno 500 oseb. Med njimi je otrok in mladoletnikov okoli 30 odstotkov, medtem ko je ta delež v tujini bistveno višji: na Nizozemskem ali v Veliki Britaniji namreč kar dve tretjini pogrešanih predstavljajo mladostniki. »Pri nas med pogrešanimi prevladujejo odrasli in starejši, v največ primerih gre za osebe z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi, ali pa za tiste, ki se izgubijo v gorah in podobno,« pravi Drago Menegalija z GPU. »Večina prijav je podana v enem dnevu in večina je v istem dnevu že tudi najdena. Po naši statistiki polovico pogrešanih odraslih najdemo v dveh do treh urah, v roku desetih ur najdemo več kot 70 % pogrešanih, v 24 urah pa več kot 80. Seveda nas najbolj skrbi preostalih 20 %, ki ostanejo pogrešani in za katere obstaja vedno večja verjetnost, da potrebujejo pomoč.« Miti o pogrešanih V več kot polovici primerov pogrešanega otroka svojci prijavijo že v roku ene ure, skoraj 90 odstotkov pogrešanih otrok je tako prijavljenih v osmih urah po izginotju. V približno štirih urah po prijavi je več kot 90 % vseh pogrešanih otrok do 14. leta starosti že v varnem objemu doma, večina primerov se torej srečno zaključi, saj so najdeni živi in zdravi. V slovenski policiji se že nekaj let trudijo ovreči dva mita o pogrešanih osebah, ki sta nekako zasidrana med ljudmi. »Prvi je, da naj bi bil določen 24-urni ali celo 48-urni rok za prijavo pogrešanja osebe. To nikakor ne drži. Policisti svetujemo, da se prijava o pogrešani osebi naredi čimprej, še posebej to velja pri otrocih in mladoletnikih, starejših osebah ter drugih osebah iz ranljivih skupin. Na prijavo, da je nekdo pogrešan, se v policiji takoj odzovemo in začnemo izvajati ukrepe za izsleditev. Drugi mit pa je ta, da se vsaka pogrešana oseba sama vrne domov. Tudi to ne drži, saj se pogrešani sami vrnejo domov le v 30 %.. Približno tretjino jih najde policija, nadaljnjih 30 % pa starši, svojci, prijatelji ali sosedje. Nekaj odstotkov je tudi takih, ki jih zaradi poškodbe ali kakšnega drugega stanja izsledimo v bolnišnicah.« Mrtvih do deset odstotkov Do deset odstotkov pogrešanih oseb najdejo mrtvih. Vzroki Foto: PU MB Že leto dni brez novic o lepi Simoni Ko nekdo ne želi biti najden Kako pa policija ravna v primeru, ko pogrešano osebo sicer najde, ta pa v bistvu ne želi biti najdena oziroma ne želi, da za njeno odkritje izvedo svojci? »Tudi takšni primeri so in smo jih že obravnavali. Zgodi se, da nam pogrešani, ko ga najdemo, pove, da je le potreboval nekaj časa zase oziroma, da si je preprosto zaželel zaživeti na novo. To željo spoštujemo, saj gre za polnoletno osebo, ki sama odloča o svojem življenju, svojce obvestimo, da je z njim vse v redu in prekličemo iskanje,« pravijo na Generalni policijski upravi. V javnosti je pred letom dni močno odmevalo izginotje takrat 43-letne Simone Meglič, ki je 10. decembra 2020 z doma v Levanjcih v občini Destrnik odšla neznano kam. Starša sta mislila, da je šla na svoj običajni jutranji sprehod ob Pesnici, ko pa je ni bilo nazaj, sta jo s pomočjo sorodnikov in sosedov začela iskati. Čeprav so pogrešano temnolaso lepotico nazadnje videli blizu Ča-ča bara v občini Trnovska vas, od tam naj bi bil tudi zadnji signal z njenega telefona, so jo v iskalnih akcijah, ki so sledile, po okoliških njivah, gozdovih in celo v reki, že omenjenim pomagali iskati tudi gasilci in policisti. Žal neuspešno. Iskanje Simone pa je ostalo neuspešno vse do danes, kajti na Policijski upravi Maribor pravijo, da »ne razpolagajo z novimi informacijami, ki bi pripomogle k njeni izsleditvi«. za smrt so različni: največkrat so posledica naravne smrti, nesreče oziroma nezgodnega dogodka ali samomora, v redkih primerih tudi umora. Pojavljajo se tudi primeri, ko je pogrešana oseba žrtev ugrabitve ali je prisiljena v suženjsko razmerje, a so, tako pravi Menegalija, na srečo redki, poleg tega pa vsi tudi uspešno raziskani. »Kot rečeno, v Sloveniji pogrešimo zlasti odrasle in starejše z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi, izgubljene v gorah in podobno. Pogost motiv za odhod od doma je tudi spor z bližnjimi. Obravnavamo pa tudi primere, ko oseba pobegne iz zdravstvene ustanove, predvsem psihiatrične.« Spori, šolski neuspeh, ljubezen Foto: arhiv Svet24 Tudi razlogi, zakaj izginejo otroci ali mladoletniki, so različni. Pogrešani so lahko, ker se družijo s sovrstniki, iz uporništva, zaradi neuspeha v šoli, zaljubljenosti, pogosto odidejo zaradi nerazumevanja, nesoglasij ali celo sporov v svo- ji domači okolici ali med sovrstniki. Za majhne otroke pa je značilno, da se zaigrajo in izgubijo v igri ali celo kje zaspijo. »Zgodi se celo, da se medtem, ko jih starši ali že tudi policija iščejo, sami vrnejo domov in prestrašeni skrijejo v svoji sobi, lahko pa ostanejo v bližini doma in iz kakšnega skrivališča opazujejo domačo hišo in dogajanje pred njo. Drugače je z najstniki: ti od doma pogosto pobegnejo zaradi večje potrebe po svobodi in želji po dogodivščinah, pogosto jo v skupinah po dva, tri ali štiri mahnejo na morje ali v kakšen drug turistični kraj.« Pri preiskavi razlogov za odhod neke osebe od doma policija ugotavlja, da si svojci včasih popolnoma drugače razlagajo, kaj je nekoga napeljalo k temu in so zelo presenečeni, ko odkrijejo dejanske motive, vse skupaj pa precej oteži preiskavo. Pogrešani ostanejo pogrešani Ob gledanju ameriških filmov o izginulih osebah se zdi, da neka Koliko dni pred Petrovim (28.) stolom grmi, toliko po njem mrazi. Rojstva: Sanja Stojnšek Gobec, Draženci 16a, Hajdina – deček Patrik; Biserka Lubej, Majšperk 54, Majšperk – deklica Lora; Petra Dobnikar, Tomšičeva ulica 16, Slovenska Bistrica – deček Čarli; Maja Mlinarič, Osojnikova cesta 22, Ptuj – deklica Gaja; Janja Klinc, Cirkulane 48a, Cirkulane – deklica Neža; Sanja Florjanič, Dornava 131b, Dornava – deklica Lara; Mateja Klemenčič – deklica Ema; Mateja Honomihl – deček Edi; Natalija Korošec – deklica Eva; Tina Škerlak – deček Matija. oseba ne more biti pogrešana v nedogled, ampak se po nekem času primer zapre, osebo pa razglasi za mrtvo, s čimer dobijo svojci neke vrste zaključek in čas za žalovanje. Pa je tako tudi pri nas, je mogoče osebo po nekem določenem času razglasiti za mrtvo tudi brez najdbe trupla? »Pogrešane osebe ostanejo pogrešane, torej jih v evidenci pogrešanih oseb vodimo, dokler jih ne najdemo živih ali mrtvih. Da se podatki v evidenci hranijo do najdbe pogrešane osebe ali identifikacije neznanega trupla, je zapisano tudi v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. Kar se tiče razglasitve pogrešanega za mrtvega, pa gre za nepravdne postopke, pri katerih policija nima vloge. Se pa v posamičnih primerih zgodi, da sodišče ob vložitvi predloga za postopek razglasitve pogrešanega za mrtvega napoti svojce, da najprej osebo prijavijo kot pogrešano na pristojni policijski enoti, če tega niso že naredili, nato pa sodišče lahko izvede tak postopek,« sklene Menegalija. Senka Dreu Danes bo pretežno jasno, zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se bo lahko pojavila tudi na Primorskem. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -1, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 2 do 6, na Primorskem do 8 °C. OBETI: V sredo bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO