St. 427. V Ljubljani, nedelja dne 7. maja 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. »JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in paznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Nar ot ni na znaša: v Ljubljeni v »piavništvu KeseČBtt K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K -18'—. polletno K 9"—, četrtletno- K 4‘SO, Mesečno K P50. Za inozemstvo celoletno K 28 t Telefon številka 883. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravniStvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravnlštvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 303. : Najnovejša poročila. Iz Ljubljane in okolice. Cenjene ljubljanske naročnike opozarjamo še enkrat, da se list ustavi dne 10 t. m. vsem tistim naročnikom, ki še niso plačali za mesec maj in ostanek za prejšnje mesece. Ob jednem prosimo, da vsak odpošiljatelj označi na vrhu položnice mesec za katerega plača. Upravništvo „Jutra“ Na svojo dinastlčnost se sklicujejo klerikalci v boju z narodno-na-predno stranko, kakor bi ta zgrešila kak antidinastičen greh. Vse naše stranke so do kosti dinastične in ravno za to vprašanje dinastičnosti in anti-dinastičnosti v bojih med strankami ne bi smelo igrati nobene vloge. S kakimi nameni vlačijo klerikajci to vprašanje v strankarske boje, nam ni znano, vsekakor pa ti nameni ne morejo biti pošteni. Z ozirom tozadevnih očitanj na naslov „Jutra“ pa odgovarjamo čisto jasno, da so nam Srbi ono, kar so avstrijskim Italijanom njihovi bratje v Italiji in avstrijskim Nemcem njihovi bratje v »rajhu", z drugimi besedami, nas ne delijo in ne smejo deliti od naših enokrvnih bratov državne meje in čisto naravno je, da je nam bližji brat Srb — četudi ni avstrijski državljan — kot kak nemški naciona-lec, ki nas strastno sovraži in bi nas najrajše uničil. Ne vemo kaj je narav-nejše od tega in čudimo se, da nam »Slovenec" ali kdorsibodi to zameri. Moščanskl župan Oražem bi moral svoje stavbe, katere zida samo za na prodaj in profit, izvrševati po stavbnem redu. Zakon je namreč obvezen za njega kakor za vsakega drugega. Toda Oražmu je dal menda kranjski klerikalni deželni odbor posebne predpravice, saj drugače si ne moremo razlagati njegovega samo-pašnega postopanja. Ker je Oražem sam župan in obenem tudi stavbni komisar, izvršuje delo kakor se mu ravno zljubi, samo da ima dobiček. Tramovi za strop so navadno tako šibki, da se že od svoje lastne teže šibe. Opeka je zadnje vrste, naj si bo strešna ali zidna, omet skoro iz same prsti. Istotako tudi vse drugo gradivo ni dosti vredno. Njegove hiše so navadno na zunaj zelo lepe in čedno osnažene, da jih potem lažje proda. Pri zadnjih dveh prodanih hišicah, je imel pri vsaki nad 2000 kron dobička. Ni čuda, če hodi potem Oražem tako moško in zamozavestno po Mostah. Čuki kot stražniki božjega groba. Iz okolice sv. Petra cerkve se nam poroča: To kajpada že veste, da je naš župnik letos pustil božji grob stražiti po — Čukih. Izbral si jih je kot svojo telesno stražo tudi pri procesiji. S tem je župnik vpeljal politiko tudi v cerkev. Pa ker smo tega že vajeni, bi se zato ne brigali, zlasti ne še sedaj, ko je Velika noč že minila. Ampak nekaj drugega je pri tem, kar zasluži tudi naknadno javno grajo. Župnik je pustil nabirati denar v puš- čico za te čukarske stražnike božjega groba. Čuki so se torej pustili za tako častno službo v cerkvi dobro plačati, prav po vzorcu katoliških duhovnikov, ki niti očenaša ne zmolijo za te, če ga ne plačaš. Ker se pa denar baje ni pravilno razdelil med Čuke, se zdaj ravsajo med seboj v veliko veselje zavednih faranov, ki pravijo, da bodo drugo leto Čukom preskrbeli še — Sove. Danlčar vzor — sin. Starka nadaljuje: Prepričana, da je to ljubezensko razmerje mojega sina pogubno zanj in zame, sem storila vse, kar sem mogla, da spravim sina zopet na pravo pot. Sam prelat g. Kalan se je z menoj vred potrudil, da se nehvaležni sin spominja, kaj je svoji onemogli materi dolžan. Pa tudi ta trud je bil zaman. Še bolj me je črtil, kot poprej. Šla sem k nunam ter jim povedala, da je to škandal za celo Marijino družbo, da se ena njih tovarišič tako obnaša. Toda nune so se le smejale in trdile, da je punca še čisto nedolžna in jako pobožna Marijina devica. Obrnila sem se do duhovnika predsednika teh devic. Pa tudi on se je le nasmehnil ter rekel: O to je poštena punca! Kako pobožna sta sin kot Daničar, punca kot Marijina devica, razvidite že iz tehle psovk, ki jih moram večkrat slišati: Lucifer, hudič ti stari, crkni že vendar, da bo konec tega! Vidite gospod, tako se uče fantje pri katoliški Danici in punce pri Marijini družbi. Zadnjič sem dobila dekle na trgu. ;pa se nisem mogla premagati, da bi ji nekaj ne rekla. Šla me je tožit in obsojena sem na 6 ur zapora ali 5 K kazni. Ker denarja nimam bom morala . na svoje stara leta v zapor zaradi sina. Od rotovža dobim 6 K mesečne podpore, drugo si moram priboriti od usmiljenih ljudi. — Z ostalim ne maramo še na dan, ker temu vzor Daničarju nočemo uničiti eksistence. Ampak če se kmalu ne poboljša, povemo brez pardona, kdo je ta vzor sin — Daničar. Kako je Profesionisten Verein na državni železnici prišel do tambu-raških instrumentov, o tem se nam iz Trnovega poroča: V letu 1902 se jev Trnovem ustanovil slovenski tambu-raški klub »Triglav" iz petero članov, ki so si takorekoč od ust pritrgali svoto za nakup instrumentov. Kapelnik tega kluba je bil Miroslav Gregorič, ki se je zavezal, da bode za društvo brezplačno deloval. Ker pa klub nekaj časa ni deloval,je šel kapelnik k načelniku in rekel naj se instrumenti prodajo, izkupiček pa razdeli med ude. Opozorilo se ga je, da društvena pravila tega ne dopuščajo, ker pripada v slučaju razpusta društva društvena imovina v dobro družbi sv. Cirila in Metoda. Na to je kapelnik vprizoril občni zbor, na katerega je privlekel ves »Profesionisten Verein der k. k. Staatsbahn“. Ti so dosegli, da so se v novi odbor volili le člani tega nem- škega društva, ustanovne člane slovenskega tamburaškega društva pa so vrgli vun, pograbili instrumente ter jih odnesli v Šiško, Na taki pošteni (?) poti je prišel Profesionisten Verein der k. k. Staatsbahn v posest imovine slovenskega tamburaškega društva. — Kaj se s temi Slovencem ugrabljenimi godali v Šiški počne, o tem smo dobili iz Šiške drugo poročilo (glej dopis iz Sp. Šiške pod: »Toten-Marsch" v čast sv. Cirilu in Metodu). „Toten-Marsch“ v čast Družbi sv. Cirila in Metoda. Iz Sp. Šiške se nam poroča : Načelnik tistega društva »Profesionisten Verein der K. K. Staatsbahn", ki je na čeden način prišel do tamburaških godal, ki so bila last slovenskega društva »Triglav", se je izrazil napram svoji ženi: Micka, daj mi brač! Ona : Zakaj ga rabiš ? On : Zaigral bom nanj »Toten-Marsch" v čast družbi sv. Cirila in Metoda. Mi pa pravimo: G. vodja novega tamburaškega kluba, pazite, da Vam ne bo kdo drugi v kratkem zaigral »Toten-Marsch". Naša družba sv. Cirila in Metoda stoji pretrdno, da bi ji Vi i-grali posmrtno koračnico najmanj pa z godali, glede katerih naj javnost sodi, če ste prišli na lep način do njih. G. Gregorovič naj tudi ne govoriči po Šiški in Ljubljani, koliko je kot kapelnik Slov. tamburaškega društva »Triglav" izgubil; lahko se ga namreč opomni, koliko je od »Triglava" tudi — dobil. Vrhniške pivovarne zaloga v Sp. Šiški. Na našo tozadevno notico se nam od merodajne strani poroča: Vrhniška pivovarna ima v Ljubljani svojo zalogo pri »Figovcu" že odkar je pivovarna izstopila iz nemškega kartela t. j. od 1. februarja t. 1. Z g. Tomažičem v Šp. Šiški so se vršila pogajanja glede prevzetja te zaloge. Kolikor smo glede teh pogajanj poučeni in sicer od popolnoma zanesljive strani, se vsaj dosedanja pogajanja z g. Tomažičem ne morejo smatrati resnimi. Imeli smo namreč dotično pogodbo v rokah, smo pa o stvari tudi sicer informirani. Torej ?--------- Umrla je v Ljubljani včeraj zvečer vrla narodnjakinja gospa Marija Guzelj, soproga c. kr. poštnega uradnika. Pogreb je danes ob 4. popoldne. Kam danes popoldne? Odgovor je jako lahak: v Štepanjo vas, kjer se zberejo na »Gričku" g. Antona Novaka vsi zavedni Slovenci in Slovenke. Z mirno vestjo lahko trdimo, da ne bo nikomur žal, ki poseti veselico naše Ciril-Metodove podružnice. Vsi bomo prav Židane volje. Saj se je odbor potrudil, da bo gostom v vsakem oziru ustreženo. Predvsem nastopi na tej prireditvi »Zeleni Jurij", ki zapusti ta dan svoje domovanje pod brezovimi koreninami in se pride radovat na »Griček". Gotovo je že vsakdo slišal o njem, ki nam pripelje pomlad v deželo, a videl ga je le malokdo. Svoj obisk so obljubili tudi cigani z Golovca, ki se jih pa ni treba bati, ker nas bodo zabavali s svojimi nastopi. Spečejo nam tudi prav okusno mladega janjca. Razume se, da je poleg tega na dnevnem redu še mnogo drugih zanimivosti. Plesa-željnim, mladim ljudem je na razpolago obsežno plesišče. Za dobro kapljico bo skrbel gostitničar. Naj torej nikdo ne zamudi prilike, da si ne bi ogledal velike naše prireditve, za katero vlada povsod veliko zanimanje. Je pa tudi dolžnost Ljubljančanov, da ne hodijo vedno na Posavje, ampak da se včasih spomnijo tudi našega kraja, kjer se, kakor se kaže, vedno bolj širi zavednost. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica prihodnjo nedeljo, 14. maja. — Pri današnji nogometni tekmi v Tivoli je sledeča pozicija: Ljubljansko moštvo. Dolenc J. Jankovič Kobler Dolenc Ed. Hiti Kušar Valašek Vadnal Betetto Lavrenčak Breme Kummer Čibei Camber Nemeth H. Machne Butkovič Rajgelj Wald Nemeth J. Brovedani Štokelj Tržaško moštvo. Park Hotel Tivoli si je nabavil nov, krasen, moderen avtomobil, ki prevaža hotelske goste s kolodvora v hotel in nazaj. V Ljubljani je to prvi hotelski avtomobil in smo torej tudi v tem oziru po zaslugi hotelirja v Tivoli g. Iv. Kende napredovali. Tivolski hotel ima prekrasno lego, ki je tujci kar ne morejo prehvaliti, in marsikatero veliko mesto nas lahko zavida. Ljubljančani doslej vse to žal premalo vpoštevajo in sc raje potikajo po zakajenih in zasmrajenih lokalih nego bi uživali čisti zrak tivolskega parka na vrtu hotela Tivoli. Park-hotel Tivoli prav toplo priporočamo! Izgubljeno. Ga. Ivana Skubic iz Sp. Šiške je v sredo od 10—12. dop. od mitnice na Dunajski cesti do Ljubljane in nazaj v Šiško izgubila v belem žepnem robcu zaviti znesek 40 K — 2 bankovca po 20 K. Pošten najditelj naj se zglasi ali v mestni policiji ali pri občinskem uradu v Spodnji Šiški. Danes nogometna tekma na igrišču v Tivoli! Začetek ob 3. pop. Vstop prost. Telefonska in brzojavna poročila. Khuen v avdijenci. Budimpešta, 6. maja. Danes je sprejel cesar ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuena-Hedervaryja v 3/4 urni avdijenci a se ni popolnoma ničesar razpravljalo o brambni reformi in vojaškem kazensko-pravnim redu, ampak samo o tekočih političnih zadevah ogrske vlade. Razpust hrvaškega sabora. Zagreb, 6. maja. V dobro informiranih hrvaških političnih krogih se zatrjuje, da bo hrvaški sabor še tekom tega meseca in sicer dne 15. maja razpuščen in razpisane nove volitve. Ban si hoče na vsak način zagotoviti v saboru večino, ki bo podpirala Ogrom prijazno politiko. Lukacs — ogrski trgovinski minister. Budimpešta, 6. maja. Ogrski vladni list prinaša cesarjevo pismo, s katerim je imenovan začasnim ogrskim trgovinskim ministrom radi smrti sedanjega trgovinskega ministra Hiero-nyma, sedanji finančni minister Ladislav pl. Lukacs. t Jindfich Mošna. Praga, 6. maja. Danes popoldne je umrl v Pragi slavni češki igralec Jindrich Mošna. Prestolonaslednik v Petrogradu. Dunaj, 6. marca. Vest, da odpotuje avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand tekom tega poletja v Petrograd, se v merodajnih krogih demen-tira. Albanska vstaja. Cetinje, 6. maja. Iz Albanije prihajalo vedno bolj kritične vesti. Turške čete doživljajo dan za dnevom nove poraze. Prihodnji teden bo prevzel vodilno akcijo proti albanskim vstašem, Torgut Šefket paša. Albanci so o tej akciji že dobro informirani in so se radi tega koncentrirali v bližini skadrske okolice v številu 4000 mož. Oboroženi so z ročnimi bombami in strojnimi puškami. Turška vlada pričakuje, da uduši Torgut Šefket paša albansko vstajo v najkrajšem času. Reški guverner v Budimpešti. Budimpešta, 6. maja. Reški guverner grof Wickenburg je dospel danes semkaj in je dalje časa konfe-riral z ogrskim ministrskim predsednikom grofom Khuenom-Hedervaryjem. Konferenca se je tikala razpusta re-škega občinskega sveta. Španija In Franclja. Pariz, 6 maja. Španska vlada je radi pohoda francoskih čet v Maroko skrajno vznemirjena. Hotela je že protestirati tozadevno pri evropskih vele-vlastih, toda sedaj je opustila ta svoj namen, ker se boji konflikta s Francijo. Za enkrat je samo pri francoski vladi intervenirala radi pohoda francoskih čet v Maroku in opozorila vlado na pogodbo v Algecirasu. Kabinetna kriza na Turškem. Carigrad, 6. maja. Poročila turških listov o turški kabinetni krizi si silno nasprotujejo, iz česar se lahko sklepa, da je položaj popolnoma negotov. Dejstvo, da bo veliki vezir sprejel de-misijo Džavid beja, se ne potrjuje. Tudi minister ŠejK ul Islam še ni de-misijoniral. Nekateri listi trdijo, da bo tudi zunanji minister Rifaat paša v kratkem podal demisijo. Vsekakor je položaj zelo nejasen in kabinetna kriza pred durmi. LISTEK. M1CHEL ZfcVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Najmiroljubnejši kramar, človek, o katerem bi si mislili, da še muhi ni sposoben storiti žalega, postaja divji, skoraj podoben tigru na preži, kakor hitro mu daš puško v roko ter ga spustiš v pokrajino, bogato divjačine. Izpuščen ob rani zori, beži nesrečni jelen pred človekom in pred psom. Ves blazen je od lajanja, od konjskega rezgetanja in od lovskih rogov. Njegove oči se polnijo z neizmerno žalostjo po življenju. On beži, misleč na samico in mladiče, misleč na sladkosti počitka v senci orjaških bukev. Strašna muka je to. Žival, brzonoga in molčeča, misli med najhujšim dirom ter skuša zbegati svoje preganjalce in jim skriti svojo pot. Zgodi se, da hoče mlajši tovariš zavzeti njegovo mesto in zvabiti pse za seboj: zaman je žrtev! Njega hočejo, in on mora podleči! Za toliko umnosti, ki jo je pokazal, za toliko čudovitih zvijač, za toliko napravljenih ovinkov, narekovanih po presenetljivem bristroumju preganjanega instinkta, bi ljudje podarili jelenu življenje — če bi srca ljudi, kadar love, ne bila zaprta usmiljenju. Tako pa skačejo in dreve, zasopli od besnega veselja, da mora uboga žival podleči svoji upehanosti. In zares, po urah in urah bega, ko mu že zmanjka sape, in si jc že do krvi obrabil parklje, išče jelen v vodi poslednjega pribežišča — rešitve ali smrti. Vrže se v kak ribnjak; takrat pa se psi, vredni služabniki človeka, zapode nadenj. Jelen dvigne oči, polne solz, proti nebu in zarjove še enkrat, v trenotku, ko se mu kočnjaki psov zasedajo v grlo. Tako pogine. Lovci se spogledavajo, vsi veseli tega umora brez nevarnosti. Misleči gledalec pa si ponavlja vprašanje, kakšne duše morajo imeti ti ljudje. In kakšne duše morajo imeti Šele ljudje, ki preganjajo Človeka ? Karkoli zlega je zakrivil ta človek — v tistem hipu, ko se spuste preganjalci za njim, postane simpatičen. Zaman se lovci zaklinjajo, da delajo človeški družbi dobroto: to je mogoče, a tisto uro, ko love, so ostudni, ker ni drugega pohlepa v njih kakor pohlep po lovljenju in po prijetju. Ah, to je kakor borba jelenova s tolpo psov! V trenotku, ko se je Roland napotil proti cedri, je začul za svojim hrbtom rahel šum. Obrnil se je in videl glavo, ki je molela čez zidov greben; trenotek nato se je prikazala druga, nato tretja in četrta, od mesta do mesta. Sence, ki jih je pravkar videl tam zunaj, so se bile zganile in so plezale na zid. Kroginkrog sebe je Roland videl, kako se vrh obzidja polni z gibajočimi se, a nemimi postavami; čul je mehko drčanje, kakor da navaljujejo na vrt stotine golazni. Naenkrat pa je vse umolknilo: beriči so se bili brez dvoma spustili v vrt. Rolandova misel v tej minuti je bila: — Kdo jim je mogel povedati . . . Kdo me je ovadil?... Nasmehnil se je in zamrmral: — Imperija! . . . Dospel je do cedre. Njeno senčno listje, ki ga zima ne opuli, je tvorilo pod seboj gostejšo noč. Roland je obstal. Z naglim pogledovanjem je premotril vrt okrog sebe. Videl je sence, ki so se zdaj plazile naprej, tvoreče širok, neprodiren krog. Beriči so prežali in vohali naokrog, podobni psom, samo da bolj počasni. Še par minut, pa bodo pri njem. Roland je potegnil svoje bodalo ter se pripravil na smrt. Umreti! . . . Tu! . . . Pod cedro, kjer je užil toliko ljubezni ! Neizrekljiva bridkost mu je stisnila srce, obenem s krutim obupom nad tem, da mora pustiti delo svojega maščevanja nedovršeno . . . Skoraj takoj nato pa, v tistem strašnem hipu, ko človek pravi svojem življenju: »Zbogom— je ljubezen iznova preplavila njegovo dušo; goreče je pomislil na ljubljenko in zamrmral njeno ime. Takrat je udarila ura polnoč . . . In ko je iztrepetal v zraku poslednji udarec, je Roland z z vzhičenim glasom umirajočega zamrmral: — Leonoral Leonora! . . . — Tukaj sem, Roland! je dejal glas, šibak kakor dih, ter neskončno žalosten in mil. Roland je ves prepadel obstal na mestu; lasje so se mu naježili, udje so se mu vzdrgetali v krčevitem trepetu, in čelo se mu je oblilo s curki mrzlega znoja. Mahoma se mu je zazdelo, da živi v čudesnih sanjah. Nič se ni bilo zgodilo! Niso ga bili prijeli. Ni bilo res, da je preživel v temnici šest mučeniških let. Bembo, Altieri, Foskari, strašna pot v pekel, še strašnejši beg v svobodo, nevihta, Most Vzdihljajev — vse to je bilo laž morečega delirja! Leonora je tu, ljubljenka, nevesta njegove duše I In kakor včeraj, mu poreče zdajpazdaj: — Polnoč je, dragi gospod . . . ločiva se do jutri! . . . Kakor sinoči, ga prime za roko ter ga pospremi do vrtnih vrat! ... V največji zmedenosti je trepetal, plavaje nad brezdanjimi prepadi, v katerih temni človeški um, ko je videl Leonoro oblečeno kakor nekdanje dni, v dekliških oblačilih, s tisto belo svilnato šerpo, ki ji jo je bil podaril, okrog vratu, še lepšo kakor takrat, lepo kakor sen ljubezni, vso vitko in harmonično... Samo smehljaja ni bilo več na njenih stisnjenih ustnicah ... da, videl je Leonoro, in kakor včeraj, ga je prijela za roko ter ga potegnila s seboj. Ne da bi imel moči, izreči besedo — in kako prazna bi bila vsaka beseda v tem trenotku I — se je dal voditi, prestrašen z nekako sladkostno grozo, ob nezaslišanem čustvu, da je mehka in dišeča roka, ki se oklepa njegove, v resnici roka Leonore 1 Kam je hodila? On ni videl . . . videl je samo njo, poleg sebe . . . njo, živo, njo, tako krasno! . . . Ne vedoč, kako, je stal naenkrat v Dandolovi hiši, pred tistimi vrati, ki jih ravno prej ni bil odprl, nego je zbežal izpred njih . . . Stal je pred sobo, v kateri je prebivala Leonora za svojih dekliških let . . . Noč je bila globoka. Toda on je gledal kakor v belem dnevu; bilo mu je, kakor da sije od nje blesteča luč . . . (Daijf) Na deželo! Pred nekaj dnevi je pisal »Slovenec*, da naj bi liberalna stranka združevala zlasti meščanske svobodomiselne elemente in kontrolirala delo S. L. S. Dalje pravi »Slovenec" da so klerikalni voditelji priznavali, oziroma da »priznavajo opravičenost take stranke, ki pa seveda v danih razmerah ne more niti misliti na to, da bi prišla do prvenstva v deželi. Taka politika bi liberalno stranko držala zlasti v Ljubljani." Dalje pravi, da je za liberalno stranko edino pravilno načelo, da na kmetih nima ničesar iskati"... Mi ne govorimo o liberalni stranki, ampak o slovenski narodno-napred-ni stranki in imamo o tem drugače mnenje. Klerikalcem je znana popustljivost, blagohotnost in dobra vera nekaterih naših vodilnih krogov, zato govore tako. S takimi besedami hočejo namreč klerikalci slepiti stranko in javnost češ: mi vam pustimo mesto Ljubljano, ker vemo, da je meščanstvo svobodomiselno in napredno, torej mu mi ne moremo ugajati, vi pa nam pustite deželo. To misel so propagirali klerikalci že nekaj let in naši napredni krogi so se dali o tem prepričati in so pustili deželo klerikalni usodi, sami pa so se umaknili v Ljubljano. Toda ko so klerikalci imeli vso deželo, poklicali so Nemce na pomoč in so v zvezi z njimi napadli Ljubljano. Klerikalci torej ne delajo, kakor pišejo ampak: hočejo imeti v Ljubljani oz. v mestih na vsak način svojo besedo, dočim bi naprednjaki na deželi ne imeli po njih mislih ničesar iskati. Državnozborske volitve pred štirimi leti so pokazale, da je bilo popolnoma napačno, ako ni bilo na deželi naprednih kandidatov. Resnica je namreč, da živi pri nas na deželi mnogo naprednomislečih ljudij, ki se nikakor ne strinjajo s farovško klerikalno politiko in žele imeti zastopnike iz svoje srede in svojega prepričanja. Stranka bi grešila proti principu vsake stranke, ki nosi na svojem praporu geslo boj za napredek, ako bi ne postavila iz vrste svojih somišljenikov kandidata, da morejo na ta način pokazati svojo voljo do dela in zmage, da s svojimi glasovi uveljavijo svoje prepričanje in svojo moč in da na ta način protestirajo proti farovški strahovladi in manifestirajo za napredno idejo. Zgodilo se je namreč pri zadnjih državnozborskih volitvah, da so bile volitve že pred durmi in napredni ljudje na deželi niso vedeli, kaj storiti, ker ni bil morda v njih okraju pa-stavljen kandidat. Tako so se že pred samimi volitvami tuintam oglasili prostovoljno neodvisni kandidati, ki so združili precejšnje število glasov. Ker pa je bilo v vsakem okraju po več kandidatov, so bili glasovi razbiti in razdeljeni. Vkljub temu se je pokazalo, da so dobili neklerikalni kandidati polovico toliko glasov, kakor klerikalni in na ta način se vidi, da ni res, da napredna stranka na deželi nima ničesar iskati. V obče se more reči, da so se razmere v zadnjih štirih letih na deželi izboljšale, da je ljudstvo že marsikje izpregledalo, kaj ima od klerikalne politike in da so tu in tam ljudje klerikalne strahovlade do grla siti. Zato veljaj nam pri sedanjih volitvah geslo: Na deželo. Brez boja ni zmage in če ne moremo govoriti o zmagi takoj, moramo misliti na bodočnost. Kaj bi klerikalci počenjali po deželi, ako bi ne bilo v vsakem kraju vsaj nekaj naprednih ljudij, ki pazijo na dejanje in nehanje ljudskih izkoriščevalcev! In za vse te ljudi ni prijetno, ako nimajo niti svojega naprednega kandidata. Razvoj naših političnih strank gre in mora iti v tej smeri, da se na deželi pripravijo tla za napredno agrarno stranko, ker taka edina more zastopati interese našega kmečkega ljudstva. Brez boja pomeni tudi brez dHa in to ni odobravati. Zato so bili mnogi n. pr. na Češkem celo proti temu, da dve stranki skleneta že pred volitvami kompromis in si razdelita mandate, kakor se je to zgodilo med mladočeško in nar. socijalno stranko. To pomeni le, da se stranka straši boja in dela, ob enem pa pada politična zavest in odločnost med volilci. Pri nas je treba razširiti politično zavest v najširše vrste in za to daje vo lilni boj najlepšo priliko, zato ga je treba sprejeti. Kakor slišimo se napredne kandidature za deželo proglase v najkrajšem času in potem — na delo. Klerikalci morajo vedeti, da še niso ubili cele dežele, ampak da tudi tam žive napredni ljudje, ki se ne dado upogniti. Število naprednih glasov na dežel pa bo pokazalo, da se bo začelo tudi pri nas jasniti, in da pride prej ali slej konec klerikalnemu gospodarstvu. Naši somišljeniki na deželi naj bodo prepričani, da v svojem boju proti klerikalizmu ne bodo osamljeni ampak da bomo skupaj bojevali boj po vsej deželi, kakor nam veleva napredna in narodna dolžnost! Občinske volitve na Jesenicah. Volilni imeniki za občinske volitve so bili na vpogled. Reklamacij je bilo vloženih čez 300. Tudi volilnemu imeniku za državnozborske volitve poteče v najkrajšem času rok za vpogled, zato hitite, somišljeniki, ker imenik je skrajno, skrajno pomanjkljiv. Za Savo je bilo pri zadnjih deželno-zborskih volitvah okoli 200 več volilnih opravičencev kot sedaj. Faktično pa se je število zvišalo, ne pa za toliko znižalo kot je v imeniku. Pa ne čudite se, ljudje božji, tudi ne zamerite temu, sestavljala sta ga Čebulj in Jeruš. Hud boj bo pri občinskih volitvah za zmago. Klerikalci so grozno oholi v besedah po svojih shodih in na videz resno računajo na zmago, njih voditelji so pa v dno duše prepričani, da ostanejo na »krivi čebuljci". Grozno neumne ljudi imajo klerikalci. Za tistih pet-šest petelinov, ki jih imajo, so imeli do sedaj že tri oz. štiri »shode". Tako so zabiti, da jim ne morejo na enem shodu vliti v glavo svoj program in načrt. ;Bog ve, koliko shodov bodo še potrebovali! Grozno je klerikalno vpitje o izdajstvu slovenskih Jesenic. Kdo je pa pred par leti šel brez najmanjše potrebe z Nemci, kdo bi kmalu takrat „zafural“ slovenske Jesenice. Mar naprednjaki? Kaj so klerikalci napravili v Ljubljani, dalje pri volilni reformi za deželni in državni zbor? Možje, če ste res tako verni, kot vpijete po shodih, pripoznajte to, otresite prah s svojih čevljev in kesajte se, bridko se kesajte najprej svojih grehov, šele potem pridite pred zavedna slovenska vrata. Kako je že Krist učil ? Ne sodite, da ne bodete sojeni ... Skubic in Čebulj sta obletala že vse ženske volilke in moledovala za pooblastila pri občinskih volitvah. Jeseničanke so jima večinoma pokazale vrata, ker vedo, da klerikalci ženske psujejo. Tako v Ljubljani, kakor na Jesenicah. Pod žensko častjo bi bilo, dati kakemu klerikalcu pooblastilo. Žene so po večini naprednega mišljenja, in v tem smislu bodo gotovo tudi storile svojo dolžnost ter oddale svoje glasove oziroma pooblastila naprednim možem, ne pa fajmoštrovim in Čebuljevim mamelukom. Tudi Krivec in Anton Čop sta agitirala in pobirala pooblastila, prvi po Hrušici, drugi po Savi. Pravijo, da se je njima bolje godilo. Vederemo! Vera in narodnost, to sta dve svetinji slovenskega ljudstva. Kdo preganja vero iz src naššga ljudstva ? Duhovniki, ker zlorabljajo cerkev v politične namene. Kdo preganja narodnost ? Klerikalci so jo prodali, že pri zadnjih občinskih volitvah. Kaj je že rekel dr. Šušteršič v Ljubljani na shodu? Raje z nemškim nacijo-nalcem, raje s hudičem in lucifer-jem koPpa s slovenskim naprednjakom. Možje, Jeseničani! Pomnite dobro, kaj je rekel dr. Šušteršič v Unionu! Storite tudi vi isto! Raje z vsakim kakor pa s klerikalci, ki imajo celo voditelje take., da njih otroci slovenski ne znajo. Zakaj je Čebulj na čelu klerikalne stranke, zakaj se tako pogaja za volitve? Zato, ker mu žnidarija nič ne nese in bi še rad ostal na čelu občine in se tako rešil poloma ter ostal na Jesenicah. Zakaj ne sme noben Jeseničan pri volitvah pomagati, da ostane še klerikalna stranka koritarjev v kakšni veljavi v občini ? Zato, ker bo potre bovala jeseniška občina mnogo podpor in pomoči za šolo, vodovod itd. Te podpore morejo izposlovati samo poslanci, in sicer naši poslanci, ker klerikalni slovenski »poslanci* delajo le zase in za svojo falitno »gospodar sko zvezo", katero bo vsak čas hudič vzel. Ker pa vlada ve, kakšni so ti. klerikalni »poslanci", zato tudi nimajo prav nobenega vpliva pri vladi. Slovenski Jeseničan je torej navezan le na napredne poslance. Ti pa ne smejo nobenemu klerikalnemu pobasaju na roke. Komur je torej na srcu prospeh občine, mora voliti kandidate za ob činski odbor, ki jih postavi slovenska napredna stranka. Zato proč z rimskimi klerikalnimi koritarji — po-basaji! Pa zakaj še ne sme noben Jeseničan klerikalno voliti? Zato, da ne bo plačeval klerikalnih lumparij! Ti delajo sedaj shode, katere boš ti plačal, Jeseničan, če ne voliš napredno; shodi stanejo, plakati, pijača .. . »Delavski dom" je skoro v konkurzu, kje ga rešiti, si mislijo klerikalci! Občina ima še nekaj denarja, vzemimo tam! Občinski denar jim je pri srcu I Z občinskim denarjem se bodo plačevali klerikalni shodi (ali kakor pravijo ljudje »špasi"), z občinskim denarjem se bo rešil »Delavski dom" poloma. Zato pa, zavedni Jeseničan, pokaži na dan volitev, da znaš ceniti trdo pri-služen denar, da nočeš plačevati dragih klerikalnih »špasov" in trešči ob tla to črno, vse prej kot ljudsko bando, trešči ob tla to klerikalno svojat, to sodrgo, da nikdar več ne vstane. Zavedaj se, če s svojo brezbrižnostjo pomagaš tem črnim gavranom do zmage pri občinskih volitvah, da boš pri občinskih dokladah plačeval še končno raznim čukom — alimentacije! Iz slovenskih krajev. Iz Jesenic Danes zvečer ob sedmi uri sestanejo se vsi nekdanji učenci prejšnjega g. nadučitelja Mediča v hotelu »Pošta". Pripravljalni odbor pod vodstvom učitelja Pibrovca je vse potrebno ukrenil, da se ta sestanek na najzabavnejši način izvrši. Skupno, v krogu nekdanjih součencev se bodo šoli odrasli udeleženci spominjali onih dni, ko so pohajali srečni in veseli v učilnico, katere vodstvo je bilo izročeno tako priljubljenemu g. nadučitelju. Izražali bodo svoje nazore, ki so dokaj drugačni cot nekdaj in katere je rodilo življenje. Pridite vsi, da bomo nekaj trenutkov srečni in se nam ta večer kot jrijetno čuvstvo uglobi v srce! Pridite tudi vsi prijatelji! Toplice na Dolenjskem: Do- lenjsko zdravišče Toplice se je s 1. majem vzbudilo in postalo živahno. - bT 'mhnC Nadejati se je. da se zavedno Trbovlje, kakor tudi bližnji Hrastnik, Dol, Radeje m Zagorje tega večera častno udeleže. _ slovenske Filharmonije oddelek koncertira danes v hotelu »Tivoli*. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik dr. Itnn Uh. Tisk« ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.