OB KONCU JAVNE RAZPRAVE
Vsa podpora 
kolektivnemu delu
Potem ko so o ustavnih dopolnilih razpravljali delegati občinsfce skupščine in občinski organi družbenopolitičnih organizacij, se je javna razprava razširila še v delovne orga-nizadje in v krajevne skupnosti. V teh temeljnih celicah sta se ustavnim dopolnilom pridružila še osnutka sprememb in dopolnil občinskega in mestnega statuta. Prav zaradi razši-ritve se je javna razprava podaljšala za deset dni čez dogo-vorjeni rok, kar pa ne moremo šteti za negativno, če upošte-vamo kvaliteto, ki je bila s tem le dosežena.
Delovni Ijudje in krajani so se seznanili z vsebino Titove pobude, s katero dopolnjujemo ustavo SFRJ, slovensko ustavo in tudi statute občin in mesta Ljubljane. Spoznali, so da osnovni smisel uresničevanja ideje tovariša Tita niso samo spremembe, ki so zajete v osnutkih.amandmajev, temveč krepitev samoupravnega položaja delavcev z do-slednim uresničevanjem že obstoječih ustavnih določil. Zato se v razpravi niso ozko vezali na besedilo dopolnil, ampak so se usmerili tudi na svojo lastno prakso delovanja v samoupravnih organih, delegacijah. in drugih kolektivnih telesih. Potrdili so potrebo po krepitvi kolektivnega vode-nja, dela in odgovornosti tudi v njihovih telesih, saj so ob konkretnih primerih ugotavljali še razmeroma slabo kolek-tivno delo in odgovornost. V mnogih primerih so opravila in akcije odvisne le od predsednika, člani pa so le spremljeval-ci. Zato tak predsednik (pa tudi, ker je edino on informiran) pogosto pomeni »glavo«, ki v vse več primerih tudi sam stvari rešuje in odloča. Razumljivo je, da je takega pred-sednika težko nadomestiti z drugim in je zato tudi težnja po podaljšanju mandata v nedogled.
Delovni Ijudje in krajani so imeli na ustavna dopolnila nekaj pripomb, vendar so jih polno podprli, tako kot osnutka dopolhil statutov občine in mesta.
Največ pripomb je bilo k 4. dopolnilu zvezne ustave, ki naj se ga dopolni tako, da bo v prihodnje član predsedstva SFRJ po položaju tudi predsednik zvezne konference SZDL, kot to že imamo v Sloveniji. Nekaj pripomb je bilo k 2. amandmaju slovemke ustave in so bili dani predlogi, da bi dolžino amandmajev predsednika, podpredsednika in predsednikov zborov družbenopolitične sk upnosti določili z ustavo, statutom ali zakonom, možnost določanja s poslov-nikom pa črtali.
Glede na dolžino mandatov predsednika in podpredsed-nika občinske sk-upščine ter predsednikov zborov pa so de-lovni ljudje in občani menili, da bi bil primernejši dveletni mandat z možnostjo ponovne izvolitve. Tako naj bi spre-menili tudi občinski statut.
Vrednost razprave pa je bila tudi v tetn, da se je vključila v začetke povečane družbenopolitične aktivnosti o delegat-skem sistemu in o vsestranskih pripravah na volitve 1982.
S. G.