Poštnina plačana v gotovini
izhaja vsak torek, Četrtek in soboto.
Cena posamezni številki Din. —-SO.
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRI E
C' ^
' - U OBRT.
Uredništvo Jn upravništvo Je v Ljubljani, Gradišče štev. 17/1 NaroCnltia za ozemlje SHS: letno D 60 —, za pol leta D 30'—, za četrt leta D 15*—, mesečno D >
Dopisi se ne vračajo — Štev. pr V 'vem uradu v Ljubijani 1 1 953. — Štev telefona 552.
inozemstvo D 90*—. — Plača in toži se v Ljubljani
LETO V.
LJUBLJANA, dne 4. marca 1922.
ŠTEV. 27.
Naša finančna situacija.
Finančni minister dr. K .Kuma-nudi je podal v dneh 26.—28. sept. 1921 pred finančnim odborom narodne skupščine obširen ekspoze o naši finančni situaciji. Ta ekspoze obsega 86 tiskanih strani z izredno važnimi statističnimi in kronologičnimi podatki o naši finančni politiki in državnem gospodarstvu in je za naše gospodarske in 'politične kroge nadvse instruktiven. Zalibog je dnevni tisk prinesel le kratke izvlečke iz njega in še te brez komentarjev. Ministrovo poročilo je uvod in podlaga proračunske razprave, ki še davno ni končana, vendar je iz dosedanjega poteka razprav videli, da velika večina poslancev poročila sploh ni razumela, še manj pa podrobneje študirala. Zato potekajo razprave v finančnem odboru največkrat zelo plitvo in demagogično. Gospodarska vprašanja se eksploatirajo v politično strankarske svrhe, kritika se absorbira v osebnih polemikah in podrobnostih, medtem, ko vsemu skupaj manjka pozitivni program dela.
V tem poročilu navaja finančni minister prvikrat podatke o plače- / vanju neposrednih davkov po posameznih pokrajinah od 1. januarja 1919 do konca oktobra 1921. Po tej statistiki se je vplačalo direktnih davkov v celi kraljevini:
Leta 1919 86,505.000 Din.
Leta 1920 171,345.000 Din.
Leta 1921 377,285.000 Din.
Dohodki so se napram 1. 1919 v drugem finančnem letu podvojili in v tretjem letu početverili. Slovenija je v letu 1919 participirala na plačani svoti s 17,735.000 dinarji ali 20.6 odstotki, to je eno petino celokupnih dohodkov. V letu 1920 se je dohodek direktnih davkov iz Slovenije sicer povečal na 19,814.250 Din, kar pa procentualno odgovarja le 11.5 odstotkom. Leta 1921 je dosegel v necelem letu donesek diiektnih davkov v Sloveniji 59,858.000 Din., ali 15.9 odstotkov celokupne vsote, Srbija in Črna gora sta donesli prvo leto, 'ko finančna služba še ni bila urejena in demobilizacija še ni bila izvršena 15 odstotkov, v poznejših letin, pa skoro 26%. Dohodki Bosne m Hercegovine so znašali v prvih uveli letih po 19% in so padli 1 1921 na na 10%. Donos Hrvaške in Slavonije variira zelo enakomerno med 21 in 22V2% vsa tri leta. Enako se giblje Vojvodina med 20V2% ter 24%. — Minimum ima Dalmacija z povprečnimi \x/i%-
Interesantno je, da so znašali leta 1919, ko so bili v veljavi direktni davki popolnoma neizpremenjeni na podlagi starih postav izza časov monarhije dohodki Slovenije 17.7 jonov, Hrvaške in Slavonije 19.4 milijonov in Vojvodine 18.6 milijonov dinarjev. Iz te primere je jasno razvidna neenakomerna	porazdelitev
javnih bremen direktnih davkov. — Slovenija je s svojim	nerodovitnim
ozemljem v letu 1919,	ko je skoro
cela industrija radi	pomanjkanja
premoga in sirovin stala, odnosno le z eno petino delazmoanosti obratovala, plačala skoro enako mnogo direktnih davkov kot visokokulturna, rodovita Vojvodina, ki je imela v
konzumu živil in drugih pridelkov naj večjo konjunkturo. Ako primerjamo bodisi obseg posameznih pokrajin, bodisi da primerjamo število prebivalstva, v obeh slučajih vidimo kričečo neuravnanost davkov, ki ima svoj razlog ne le v različnosti davčne prakse in postopanja. Tako vidimo tudi v letu 1921, da stoje davčni dohodki iz Slovenije s 60 milijoni dinarjev napram štirikrat večji Srbiji s 97.7% v očiviclnem nesorazmerju.
Po proračunu za leto 1919/20 je bilo za Slovenijo predvidenih 55.4 milijonov kron; za isto leto je bilo prirejeno 36.4 milj. kron davka. K temu je prišteti 70.78 milj. kron davčnega dolga iz prejšnjih let, tako, da je znašala celokupna davčna vsota 97.2 milj. kron. Plačanega pa je bilo po navedbi g. finančnega ministra vsega skupaj 70.9 milj. kron, v kateri svoti pa je vštet davek na vojne dobičke v znesku 27.56 milj. kron.
V drugem proračunu za 1920/21 je bilo predvidenih 378.9 milj. kron davkov v Sloveniji, torej sedemkrat toliko kot v prvem letu. Odmerjeni davek je znašal 40.2 milj. kron. — Davčni dolgovi iz prejšnih let pa 143.4, torej skupno 183.6 milijonov. Vterjano pa je bilo na .te predpise skupaj 70.25 milj. kron, v kateri svoti je že vštet davek na vojne dobičke z 22,697.377 kronami in invalidni davek z 2,974.723 kronami.
Po letošnjem proračunu je bilo za koledarsko leto 1922 za celo državo proračunanih 555.67 milj. dinar-iev direktnih davkov in sicer od tena ‘317	223.425 Din rednih	in	238
milijonov 450.000 dinarjev izrednih
dohodkov.	.
Na uradni statistiki bi se redili dohodki direktnih davkov razdelili na ta način na posamezne pokrajine:
1.	Srbija 113,944.000	Din	ali
36 °/
°2. Orna gora 4,400.000 Din ali 1.4%.
3. Bosna in Hercegovina 25 milijonov 55.000 Din ali 7.6%.
4.	Dalmacija 4,107.000	Dm	ah
14%.
5. Hrvaška in Slavonija 58,335 tisoč dinarjev ali 18.4%.
6.	Slovenija 17,495.000	Din	ah
5 6%•
7. Vojvodina 93,887.000 Din ali 29.6%.
Minister financ priznava sam, da smatra izjednačenje davčnih bremen in davčnega zakonodajstva cele kraljevine za najvažnejšo politično in socijalno nalogo. Kakor čujemo, so vse priprave v tem oziru že v polnem teku in je komisija strokovnjakov v finančnem ministrstvu že pričela s svojim delom. Vendar smatramo, da bo pri različnosti gospodarske strukture naše države težko najti kmalu pravično osnovo, na kateri bi se mogli vsi interesi več ali manj združiti, sporazumeti in prilagoditi.
Eno pa je, kar nam še navdaja malo upanja, namreč, da bomo,^ ako se res posreči doseči izjednačenje porazdelitve bremen enakomerno na vse pokrajine, mi v Sloveniji samo pridobili, ker se bodo morala v tem slučaju sedanja bremena izdatno zmanjšati. Dosedaj je plačevala Slovenija povprečno 16% celokupnih državnih dohodkov v direktnih davkih, dočim pripade pravilno nanjo samo 5.6% rednih direktnih
davkov, medtem ko so bogate pokrajine plačevale po 20%, dočim pade nanje 30—36%. Želeti bi bilo le, da se ta letošnja proračunska korektura tudi v resnici že v tekočem finančnem letu praktično izpelje.
Nabirajte pri vsaki priliki za
.TRGOVSKI DOM‘1
prispevke sprejema: »Trgovski dom, Ljubljana.1*
Pobijanje draginje in detajlna trgovina.
Politično časopisje že zopet cele tedne vzgaja konzumenta v tem zmi-slu, da je naše domače trgovstvo vzrok sedanjega, za vse sloje zelo občutnega vala draginje. Pri tem se dobro zavedajo vsi oni, ki pišejo podobne članke, da to ni res in da v tem ne leži bistvo vzroka draginje, pa kljub temu hujskajo proti domači trgovini, zahtevajo, da posebne komisije pregledajo trgovine in kontrolirajo poslovanje.
Ta demagogija nam je povod, da moramo pribiti nekoliko ugotovitev, ki jih naše časopisje noče priznati :
Kdo draži moko? Ali morda pasivna Slovenija ? Središče žitne trgovine je Vojvodina, ki ima oskrbovati tudi naše kraje. Ako v Vojvodini no-tirajo vsak dan druge cene, in ni nikogar, ki bi med tamošnjimi prekupčevalci, ki so po večini židovski Madžari, napravil red potem moramo mi nositi posledice razmer na ta-mošnjem trgu. Kakšne pa so razmere tam, razvidimo iz dnevnih tržnih poročil iz Novega Sada, Sombora in Bečkereka.
Dalje vprašamo, kaj se je dosedaj napravilo, da se obrani našega trgovca, ki kupuje žito v Banatu od nereelnih izdatkov, ki jih ima na železnici, da sploh dobi vagon, da sploh spravi blago k nam? Dajte nam gospodje na vladi odgovor? Zagrebška direkcija je imela pol zime zaprt blagovni promet vsled transportne anarhije, ki vlada na progah. Kaj se je ukrenilo za sanacijo teh razmer? Odgovorite!
Vprašamo dalje, kje pa so sedaj Žitni zavod, Samopomoč, Gospodarska zadruga in druge organizacije konzumentov, ki delajo brez dobička in katere je vlada obdržala za to, da regulirajo cene in konkurirajo proti, trgovcem. Po kakih cenah prodajajo njih prodajalne? Zakaj ne gre kon-zument tja, ako ve, da ga bo privatni trgovec odrl? Kje je tu logika, da kupuje odjemalec kljub vsemu pri toliko osovraženem trgovcu?
Notorično je dejstvo, da se pri prostem izvozu vseh živil izravnajo cene po svetovnotržnih cenah. Jasno je, da se pri prostem izvozu živil ne dajo vzdržati dvojne vrste cen in sicer cene za domači trg in druge za izvoz.
Dosedanje pobijanje draginje je bilo naperjeno proti detajlnemu trgovcu. Medtem, ko se je domačine poprej z maksimalnimi cenami gnjavilo in davilo in onemogočalo tudi poslovanje naših izvoznih tvrdk, se je s tem napravilo prostor inozem-cem, da so poplavili naše kraje.
Kdaj smo slišali, da je bil na kakem živinskem sejmu kaznovan kak inozemec, ki je plačeval za kg žive vage toliko kot je stalo dotlej meso? Kaj se je ukrenilo proti takemu sistematičnemu uničevanju domače trgovine, domačega konzumenta in izigravanju državnih interesov.
Kam nas je privedla v Sloveniji taka gospodarska politika? Da imajo vso veletrgovino pri nas v rokah tujci, da oni diktirajo cene, da odrejajo samovoljno vrednost naše valute.
Kakšne korake je podvzela naša vlada za stabilizacijo dinarja? — Ako želite, našteli bomo nekoliko komentarjev iz valutnega poslovanja gospoda inšpektorja Petroviča!
Državnih interesov se ne sme identificirati z interesi podunavskega trgovačkega d. d. Izvozne banke, Franco-srbske, Anglo-srbske banke in Wienerbank-Vereina. Kdo plača račun njih valutnih operacij?
Konečno, kdo je vzrok, da je kultura pšenice pri nas vedno manjša? Kdo dela nevarne poskuse z agrarno reformo po Vojvodini in Hrvaškem, vsled katerih je katastralni iznos padel na polovico? Iz kakih vzrokov se je izvzelo producente živil iz predpisov protidraginjske na-redbe? Zakaj zanje ni določen predpisani dobiček? Kako naj se to gospodarsko utemelji in obrazloži? — Toda tu nobeden noče videti vzroka draginje.
Še en dober in poučen vzgled pripomnimo. Ko se je iani meseca julija prepovedalo uvoz soli, široko-ustila se je monopolna uprava, kako bo oskrbovala državo s soljo. Mi bi jo imeli lahko po 8 kron franko katerakoli postaja v Sloveniji, ako bi se dovolil uvoz. Toda država tega ne pusti in zato jo plačujemo po 12 K.
Radi bi vedeli kako pride, da dobivajo dovoljenja za uvoz soli nekateri narodni poslanci, ki jo potem za drago odkupnino prodajajo naprej. Kdo plača račun tega nereda in nezmožnoti monopolne uprave? — Mar je tudi tega kriv pretiran trgovski dobiček!
Uvozna carina, ki je bila na jesen znatno povišana, je dosegla skoro četrtino vrednosti uvažanega blaga. Kdo nosi posledice povišanega agia drugi nego konzument? Pri tem niti ne omenjamo onih odstotkov, ki zadenejo konzumenta prav občutno radi povišane ležarine, ki se uvozniku brez lastne krivde naračuna in povišane vagonske stojnine.
Prevelik zaslužek se očita našemu obrtništvu, pri tem pa se noče premisliti, kakšna socijalno politična bremena se vali nanj v Sloveniji, ko znašajo prispevki samo za bolniško zavarovanje po cenitvah strokovnjakov letno nad 36 milijonov dinarjev, torej najmanj dvakrat toliko, kot vsi direktni davki z državnimi dokladami vred.
Mi smo podali dovolj konkretnih, pozitivnih predlogov za zajezitev nadaljne draginje pri padajoči tendenci dinarja. Nikdo ni hotel teh nasvetov slišati. Nasprotno razni oddelki sooijalnega skrbstva smatrajo za svojo posebno nalogo in dolžnost forsirati mezdna gibanja ene kategorije delavstva za drugo in s tem povečevati vedno dražjo produkcijo in vedno večjo splošno draginjo.
Navedli smo le par glavnih momentov, na katerih poljih je treba iskati krivce današnje draginje, oderuhe in navijalce cen. Navedli smo to le v samoobrambo proti pavšalnemu natolcevanju, ko se radi pojedi-nih slučajev obsoja cel trgovski stan. Upamo, da nam ne bo treba prinašati obširnejših komentarjev k posameznim točkam, ker bi utegnili biti neprijetni onim, ki hočejo na vsak način provocirati to debato.
Proti špekulaciji z devizami in vaiutami.
Finančni minister je izdal novo naredbo za promet z devizami in valutami. Nova naredba ima namen, da prepreči vsako špekulacijo z devizami ter onemogoči arbitražo. Po tej naredbi se Jugoslavija izolira od celega sveta in celokupni denarni promet z inostranstvom se bo izvrševal potom Narodne banke. Ta naredba ni nič novega, govorilo se je o sličnih projektih že večkrat, med vojno so se uporabljale te mere v mnogih državah. Dvomimo pa, da bo dr. Kumanudi s tem dosegel dober namen, ki ga je vodil pri izdaji te nove naredbe. Ako se popolnoma izključi zasebno trgovino z devizami, tedaj bo notirala borza za nekaj časa mogoče nižje tečaje, kajti efektivno se ne bodo sklepali nikaki posli, toda to stanje, te anormalne razmere ne bodo vzdržljive na daljši čas in ko se bo zopet dovolilo svobodno trgovino z devizami, tedaj bodo tuje devize sorazmerno s svetovno pariteto zopet narasle. Finančni minister je odložil seje deviznih odborov v Beogradu in Zagrebu do 15 .marca. Do tega dneva se ne bodo tedaj smele prodajati devize, tako, da bo mogoče njih tečaj fiktivno vendar padel, k ozdravljenju finančnega gospodarstva bo pa to jedva li kaj pripomoglo.
Nova naredba ali dopolnilo k pravilniku za promet z devizami in valutami določa:
1. Zabranjuje se vsem bankam in privatnikom vsaka prodaja efektivnega dinarja, akreditivnih pisem itd. na inozemskih borzah. Samo Narodna banka S. H. S. in njene podružnice smejo prodajati dinarje in vsa plačilna sredstva v dinarjih. Trgovci z uvereinjem, da so kupili dinarje od Narodne banke, niso obvezani osigu-rati valuto za izvoz domačih izdelkov. Vsi do sedaj zaključeni nakupi in prodaje se morajo prijaviti tekom 8 dni Narodni banki z naznačbo, ke-da,j in v katero svrho je izvršen ta nakup in prodaja. Vsi ti posli se imajo likvidirati v roku enega meseca.
2. Bankam in privatnikom se prepove izvoz valut, deviz in ostalih plačilnih sredstev v svrho arbitraže in transakcije na zunanjih trgih. Arbitraže in transakcije se imajo vršiti potom Narodne banke, ki bo iste obračunavala ko izvrši arbitražo, po kurzu, po katerem je ona iste izvršila poleg plačanjja provizije, katero bo predpisalo fin. ministrstvo sporazumno z Narodno banko.
3. Bankam, menjalnicam in privatnikom je dovoljen nakup in prodaja deviz samo pod pogoji in na račun, kakor je predpisano v pravilniku.
4. Za nakup deviz za plačanje privatnikom v inozemstvu, bo izdajal odobrenja samo fin. minister.
5. Banke, ki se bavijo z izvozom, ne morejo osigurati same pri sebi valute za izvoz, ampak morejo napraviti to samo pri Narodni banki in njenih podružnicah.
6. Od sedaj morajo trgovci in ne-trgovci za vse nakupe blaga, katere žele izvršiti v inozemstvu, obrniti se na odbore pri Narodni banki in podružnicah, ki bodo izdajali odobrenja za nakup pokritja v inozemski vrednosti za te nabavke. Poleg prošnje morajo predložiti tudi dokaz, da je naročilo sklenjeno, kakor tudi izrecno obvezo, da se za to de-vizo ne bo kupilo drugo blago, nego ono, za-katero j« odobrenje izdano. Odbori pri Nar. ban M in podružnicah bodo pri vsakem posebnem elu-Kafu piesodfii umeetaost in potrebo
za uvoz dotičnega blaga ter bodo izdajali posebna odobrenja le za blago, za katero je treba dati oceno in takšno odobrenje. Kot dokaz, da je naročilo zaključeno, bo služilo potrdilo od tvrdke, potrjeno od obrtniške zbornice kraja prodaje ali konzulata. Ako je pogoj, da se mora blago plačati naprej, kar se mora dokazati, bo odbor pri Nar. banki izdajal odobrenja, da se takoj kupi deviza. Vsi navedeni podatki morajo biti označeni v odobrenju za nakup deviz. Vsaka banka, ki proda devizo, mora na odobrenju za nakup naznačiti, da je deviza kupljena po odobrenju. Devizo, izdano s strani domače banke ne sme kupiti nobena banka razen Nar. banke in podružnic. Nobena domača banka ne sme prodajati drugi domači banki deviz, valut in ostalih sredstev za plačanje v inozemstvu za svoj račun svojih komitentov, ki so izpolnili pogoje za nakup deviz po tem pravilniku in za katere veljajo vsi prej našteti pogoji. Brez tega predhodnega odobrenja se ne morejo kupovati ne valute, ne ostala plačilna sredstva razen primerov po čl. 3 in 12 pravilnika. Ako kdo z dobljenimi devizami za plačanje blaga kupi in plača druge vrste blaga, se bo kaznoval poleg predvidene kazni v pravilniku, še po kazenskem zakonu. Za izdajanje odobrenj so pristojni odbori v Beogradu za severno Srbijo, v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo, v Ljubljani za Slovenijo, v Sarajevu za Bosno in Hercegovino, v Skoplju za južiiio Srbijo, v Splitu za Dalmacijo, v Novem Sadu za Vojvodino. Pri uvozu blaga se bo moralo poleg deklaracije predložiti izvirno odobrenje Narodne banke za nakup deviz z enim prepisom. V deklaraciji sami se bo treba sklicevati na število in datum tega odobrenja. Carinarnica bo na izvirnem odobrenju, kakor tudi na prepisu nazna-čila, da je blago uvoženo, nakar se original vrne uvozniku, a prepis vpošlje dotičnemu odboru pri Narodni banki, ki je izdal odobrenje. Ta odredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih Novinah«.
Brezobrestna posojila za obrtnike.
■ Službene Novine št. 41 z dne 23. febr. 1922 prinašajo pravilnik, ki regulira izdajanje podpor in posojil iz čistega dohodka državne razredne loterije. Kako se deli v smislu zakona o ustanovitvi državne razredne loterije čisti dohodek, smo že podrobneje poročali v našem listu svoječasno o priliki objave predmetnega zakona. Ponoviti hočemo le to, da se daje ostanek dohodkov loterije na razpolago ministru za kmetijstvo, ki uporablja ta ostanek preko vsot, dovoljenih mu s proračunom in po odbitku dveh tretjin čistega dohodka za tri leta, potrebnega za zgradbo poslopja ministrstva za kmetijstvo, — edino za podpiranje narodnega gospodarstva.
Za pospeševanje obrti odpade od ostatka čistih dohodkov po zakonu 15 %, a 15 % odpade za malo kmetijsko industrijo in hišno industrijo. Za posojila posameznim obrtnikom in njih družbam je pa po zakonu določenih 4 %.
Pravilnik določa, da se ima uporabljati 15 odstotni iznos, ki je določen za pospeševanje obrti, kakor tudi 15 odstotni iznos, ki je namenjen za malo kmetijsko in hišno industrijo, v sledeče svrhe:
1. Za nagrade in članke, s ko-jimi se razširja obrtniška spretnost in pospešuje naša mala kmetijska in hišna industrija;
2. za podpore strokovnih dnevnih in večernih obrtno-industrijskih Sol, Sol za hišno industrijo, obrtno-trgovskih dnevnik in večernih Sol, šol za ženska ročna dela, praktičnih tečajev, kakor tudi za podpore gojencem za izučenje obrta r inozemstvu soglasno našim razmwam.
3. Kot podpore za prireditev obrtnih razstav in nagradfc iafožni-kom zb MM§feoi|£« refett stoto.
4. Za nabavo orodja, potrebnega pri mali kmetijski in hišni industriji siromašnim in dobrim obrtnikom.
5. Kot	podporo za	vse, kar
ustvarja poljedelstvu in živinoreji pogoje za njih boljši razvoj, bodisi s tem, da jima nudi sredstva za proizvajanje, bodisi s tem, da obdeluje njih siroviae ali da je v interesu bolje kakovosti in vrednosti kmetijskih izdelkov in omogočuje nova tržišča za te proizvode.
6. Za tehnično proučavanje z namenom	pospeševanja	obrtnega
proizvajanja.
7. Za	prireditve in	podpore
obrtnih ekskurzij doma in v inozemstvu.
4 odstotni iznos, ki je namenjen posameznim obrtnikom in njih družbam, se bo podeljeval onim, ki z že pofcaza-aimi rezultati pri proizvajanju ali strokovni izobrazbi, nudijo brezdvomne dokaze o koristnosti njih podjetij ali koji s svojo strokovno sposobnostjo obetajo povoljen uspeh, kakor tudi onim, koji predelavajo sirovine po kakem novem in koristnem načinu, ali koji uvedejo tako proizvajanje ali predelavanje, ki je bilo do tedaj popolnoma nepoznano, a je v brezdvomno korist državi in narodu.
Izdajanje podpor za pospeševanje obrti se bo vršilo po predlogu ministrstva za trgovino in industrijo, kojemu se bodo vposlale tudi prošnje, vposlane ministrstvu za kmetijstvo v izjavo. Administrativni oddelek ministrstva za kmetijstvo bo svoječasno obveščalo ministrstvo za trgovino in industrijo, koliko iznaša vsota določenih 30 %, kakor tudi 4 odstotkov, določenih po čl. 11 zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva.
Podpore posameznim obrtnikom in njih družbam se bodo dajale v obliki brezobrestnih posojil. Posojila se ne smejo dati osebam, ki so v konkurzu. Posojila se dajejo proti zastavi nepremičnega premoženja, ali vrednostnih papirjev ali blaga ali proti bančni garanciji (garantna pisma) ali na menice z najmanj dvema resnima podpisoma ali na gotovo osebno obvezo z garancijo dveh porokov, ki sta lastnika nepremičnin, toda v vsakem slučaju pod pogojem, da se posojena vsota vrne v dogovorjenem roku, ki sme trajati od pol leta do največ pet let, od dneva dobljenega posojila.
Pravni referent ministrstva za kmetijstvo pregleda predložene prošnje, ter se prepriča, da iste odgovarjajo materijelno in formelno vsem predpisom, ter bo svoječasno pri zapadu roka izterjal od dolžnikov izplačilo. Referent sme zahtevati od dolžnika povrnitev posojila tudi predčasno, ako ta v roku 6 mesecev po prejemu posojila ni začel obratovati, ali ako bi ustavil delo za več nego 1 leto.
Vsi, kateri prosijo posojila iz čistega dobička državne razredne loterije, morajo vložiti prošnje pri ministrstvu za kmetijstvo (ministar-stvo poljoprivrede, administrativno odelenje), a to jih pošlje pristojnemu oddelku, odnosno ministrstvu za trgovino in industrijo v nadaljno obravnavanje.
Administrativno odelenje pripravi po predlogu nadležnih odelenj odnosno ministrstva za trgovino in industrijo vse sklepe o podelitvi pomoči in o posojilih in jih predstavi v rešitev ministrstvu za kmetijstvo, da o tem odloči ter izgotovi odlok za ministrski svet.
Fr. Zelenik.
Organizacija trgovske pisarne.
Saldakonti na posameznih listih. Mnogo časa, dela in denarja prihrani trgovec, ako vodi saldakonti ne v veeani knjigi, ampak na kartoteki. To ni prepovedano.
Vknjiževanje računov, plačil, dobropisov itd, se vrši mnogo hitrejše, kot v knjig« in tudi so vknfSžbe na
napačni poštev skoraj nemogoče. — Pred seboj imaš vedno le kartoteko dotičnega odjemalca, pa tedaj ne moreš vknjižiti na kartoteko kakega drugega, kakor se to lahko pripeti v knjigi, kjer sta dva ali še več pošte-vov na eni strani.
Tudi ni potreben poseben indeks, ker se kartoteka vredi ali alfu-betično po firmah ali pa po krajih. — Prihraniš si tedaj lahko še posebni seznam odjemalcev po krajih in tudi opominjevalno knjigo. Olajšano je tudi delo, ko se mora napraviti potniku seznam odjemalcev ali izpiski i/. saldakonti.
Pošteve, na katere treba posebno paziti, za katere veljajo posebni pogoji itd., lahko označiš z znamenji, katera se nataknejo na dotične kartoteke. Tudi se lahko za take pošteve porabi kartoteka drugačne barve.
Kartoteke se spravljajo v posebni škatlji. Zvečer se ta zaklene v blagajno.
Izguba kake kartoteke ni tako lahka. Ako bi se izgubila kaka kartoteka, bi to kazalo na posebno površnost v pisarni! Tak nered ne vlada in ne sme vladati v trgovski pisarni.
Kadar je kartoteka polna, se prenese saldo ali samo prometne številke na novo kartoteko, ki se označi z zaporedno številko 2 itd., a polna se odloži v drugo škatljo. V to pridej i tudi kartoteke onih odjemalcev- s katerimi iz enega ali drugega vzroka nisi več v zvezi. Tako ostanejo v prvi škatlji le tekoče kartoteke.
Izvoz in uvoz.
Prepoved uvoza luksuznega blaga.
Ministrski svet je sklenil prepoved vsakega uvoza luksuznega blaga, kakor tudi uvoza onega blaga, ki se izdeluje
v naših domačih krajih.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Drugi mednarodni vzorčni sejem na Dunaju. Za drugi mednarodni sejem na Dunaju, ki se vrši od 19.—25. marca, se vršijo vse potrebne priprave. — Družabno in trgovsko življenje na Dunaju je oživelo. Tisoči tujcev se tu dobro počuti. Povsod se marljivo vrše priprave za veliki teden industrije iu trgovine. Veliki hoteli in zasebni zavodi pripravljajo najboljše sobe za sprejem tujcev. Za posetnike spomladanskega sejma ni na Dunaju nobene zapreke. Vsak je dobrodošel. Pri avstrijskem zastopstvu se dobijo sejmske vstopnice od 10. III. naprej za polovico normalne pristojbine. Vse ustmene in pismene informacije daje avstrijsko zastopstvo v Ljubljani, Turjaški trg 4. II.
Industrija.
Strojilna lesna in kemična industrija. Minister za trgovino in industrijo je dovolil, da osnujejo Jadranska banka
inž. Vilde in tovariši strojilno lesno in kemično industrijo v Polzeli. Kapital znaša 10 milijonov kron.
»Štamparsko - izdavačko, knjižar-sko preduzeče V reme«. Minister za trgovino in industrijo je dovolil pod št. IV. 524/22, da se ustanovi Štamp.-iz-davačko, knjižarsko preduzeče Vreme v ' Beogradu s kapitalom 20 milijonov £.
Koneesije za nafto t Rusiji. Iz Moskve se poroča, da je kom. za zun. trgovino izdal sledeče pogoje za razdajanje koncesij za proizvajanje nafte: I. 30 % od dobitka nafte se mora dati državi na razpolago. 2.	25	% se sme izvoziti.
3.	Vsi produkti pri rafineriji nafte, koji bi se morali razposlati v inozemstvo, se morajo prodati potom ljudskega ko-misarijata za inozemsko trgovino. 4. Iz-plačanje v inozemstvo prodane nafte se mora vršiti potom Narodne banke po dnevnem kurzu. 5. Koncesijonarji so dolžni preskrbeti svoje delavce z vsemi potrebnimi živili. —
Obrt.
Pravilnik • dajanju brezobrestnega državnega posojila za obrtnike in indu-strijalco. »Službene Novine< v št. 41 t dne 23. februarja 1922 prinašajo pra-vUbflt o dajanju pomoči in pesojU iz tistega, dobička državne razredne loterije. Po ten pnivfiDik* sa bodo posojila
TRGOVSKI LIST
dajala onim, ki z že pokazanim uspehom svoje produkcije ali obrtne spretnosti nudijo nedvomne dokaze o koristnosti svojih podjetij ali ki po svoji strokovni sposobnosti obetajo povoljen uspeh, kakor tudi onim, ki predelujejo surovine na kakšen nov in koristen način ali ki v okrožje našega gospodarstva uvedejo tako produkcijo ali predelavo, ki je bila doslej docela nepoznana, pa daje dokaze o nedvomni koristi za deželo in narod. Brezobrestna posojila se dajejo proti zastavi nepremičnega premoženja ali vrednostnih papirjev ali blaga ali na bančno garancijo (garantna pisma) ali na menice z najmanj dvema resnima podpisoma ali na sigurno osebno obvezo z jamstvom dveh porokov, ki imata nepremično premoženje, toda v vsakem primeru s pogojem, da se posojena vsota vrne v dogovorjenem roku ,ki more biti od pol leta do največ petih let od dneva dobljenega posojila. Od dolžnika se more zahtevati plačilo tudi predčasno, ako v roku 6 mesecev po prejemu posojila ni začel z delom ali ako bi delo ustavil za več nego 1 leto. Prošnje je vlagati pri ministrstvu kmetijstva, administrativni oddelek (ministarstvo poljepri-vrede, administrativno odelenje), ki jih pošlje pristojnim oddelkom, oziroma ministrstvu trgovine in industrije v nadaljnje poslovanje. Rok za vlaganje ko-lekovanih prošenj je določen do 15. marca t. 1.
Nove mezde stavbinskih delavcev. Odsek gradbene stroke v Zvezi indu-strijcev v Ljubljani, ki obsega vsa podjetja te stroke v Sloveniji, je na novo določil mezde stavbinskih delavcev, to pa enotno za vso Slovenijo. Nove mezue so stopile v veljavo začetkom meseca marca in znašajo na uro: 1. Polirji (običajno z mesečno plačo) 18—25 K;
2.	preddelavci 14—18; 3. zidarji, tesarji 11 do 16 K; 4. težaki 7 do 11 K; 5. mladostni delavci pod 18 let 5 do 7 K;
7.	vajenci 6 do 11 K. Sicer ostanejo v veljavi sedanja splošiui določila. Po h-nančnem zakonu iz leta 1921 se delavcem odteguje dohodnina od tačas izplačanih mezd, ne pa po letnih prejemkih iz leta 1921. Vendar se prepušča podjetjem, da postopajo po lastnem preudarku, ali in kako da odtegujejo dohodnino.
Denarstvo.
Nova regulacija deviznega prometa.
Ker so nekatere banke zlorabljale določbo, po kateri ima finančna uprava pravico, da potom Narodne banke od-icupi eno tretjino vseh tujih deviz, katere izvozniki prodajajo bankam, tako da so ponudile Narodni banki devize šele tedaj, ko se je dvignil kurz, ne pa takoj po nakupu, je finančni minister odredil sledeče: Vsaka banka mora še isti dan ali najdalje do 10. ure drugega dne telefonsko ali telegrafsko ponuditi tretjino prevzetih deviz Narodni banki (banke iz Slovenije, Hrvatske in Dalmacije zagrebške filijale Narodne banke). Narodna banka takoj obvesti zavod ali je prevzela ponudeno tretjino ali ne. Cim denarni zavod izven Zagreba dobi obvestilo, mora takoj naročiti svojemu zagrebškemu korespon-dentu, da proda na borzi ostali dve tretjini tuje devize. Ako Narodna banka na ponudeno tretjino ne reflektira, je postopati enako s celo devizo. Obračun s komitentom (izvoznikom) se mora izvršiti drugi dan, pri čemur plača Narodna banka svojo tretjino po srednjem kurzu zagrebške borze. Izvoznik nima pravice prodajati sam na borzi svojih deviz. Ker novi predpisi očitno kažejo tendenco, da se hoče koncentrirati ves devizni promet v Beogradu in ker so zelo nejasni, v nekaterih točkah celo neumljivi, so zavzele naše in zagrebške banke proti njim odklanja-njajoče stališče.
Sindikat bank v Ljubljani. Sindi-cirane banke v Ljubljani »o z »žirom na deloma nejasna po časopisju publicirana določila novega dodatka k pravilniku o prometu z valutami in devizami sklenile, da do nadaljnjega preklica ne kupujejo in prodajajo valut in ostalih inozemskih plačilnih sredstev tter da tudi ne izdajajo uverenj.
Razdelitev premoženja A.-O. bunke. Na Dunaju se vrši v kratkem konferenca nasledstvenih držav glede razdelitve imetja bivše Avstro - ogrek« feaafe*.
20 milijard deficita v madžarski bilanci. Med tem, ko se je v izvozuičarskih krogih nad pol leta pričakovalo, da se bo z ozirom na upanje za dobro žetev zamoglo spraviti madžarsko trgovinsko bilanco v ravnotežje, se sedaj na podlagi statističnih podatkov ugotavlja, da znaša pasivnost madžarske trgovinske bilance 20 milijard kron.
Promet.
Prometne icpremembe. Na progi Prijedor-Knin je zopet otvorjen potniški in prtljažni promet ter promet z ekspresnim, brzovoznim, kosovnim in sporovoznim kosovnim blagom. Sprejemanje in odpošiljanje pošiljk v vozovnih nakladih za to progo in v tranzitu preko te proge je še nadalje ukinjeno. Izvzete so edino režijske pošiljke naslovljene na državne žel. — Na progi Smetica-Jajce in v tranzitu preko te proge je še nadalje ukinjen celokupni promet.
Lokomotive iz Nemčije. Posebna komisija inženirjev je odšla v Wies-baden na Nemško, da tam prevzame nove železniške lokomotive na račun vojne odškodnine v naravi. Lokomotive so nove vozne in tovorne.
Telefon n« Pristavi. Na Pristavi je bil dne 15. februarja otvorjen za krajevni in medkrajevni promet.
Zvišanje telefonske pristojbine v Avstriji. S 1. marcem se je zvišala telefonska pristojbina v Avstriji. En razgovor bo stal do Maribora, Ptuja iu Zidanega mosta 5 francoskih frankov, do Ljubljane, Zagreba iu Slavonskega Broda pa 6 francoskih frankov, kar je :!600 avstrijskih kron.
Paketni promet z Rusijo. Kakor znano, je mednarodni odbor Rdečega križa in nadkomisar dr. Nansen organiziral odpravko paketov, ki vsebujejo: živila za privatne osebe in skupine v Rusijo. Paketi se nabirajo v Ženevi, od koder se pošljejo preko Rige v Rusijo in Ukrajino. Iz Ženeve poročajo, da se za sedaj zamore poslati samo dvado-larske pakete, ki vsebujejo 10 angleških funtov moke, 4 škatlje kondenziranega mleka, 2 angleška funta masti, ravno toliko sladkorja in 400 gramov čaja. Nakazila za pakete sprejema Živ-no-banka v Pragi, kjer se plačuje v češki valuti. Pošiljatelj dobi potrdilo osebe, ki prejme paket, ako se pa pošiljat-ve ne more vročiti tekom 3 mesecev, se mu na željo vrne vplačani znesek.
Dobava, prodaja.
Odgoditov dražbe železniških pragov. Dražba za nabavo železniških pragov (1,320.000 komadov), ki bi se imela vršiti dne 27. in 28. februarja ter
1.	in 2. marca, se je preložila na 6. marca za direkcijo Beograd, 7. marca za Zagreb, 8. marca za Subotico in 9. marca za Sarajevo.
Naznanila trgovske In obrt» ■tiske zbornice v Ljubljani.
Veliki semenj v Frankfurtu. Spo-rnladni veliki semenj v Frankfurtu se bo vršil od 2. do 8. aprila 1922. Tiskovine, nanašajoče se na ta semenj, so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
Razno.
Vcpostavijenje bančne tajnosti. Narodni svet v Nemčiji je sklenil, da se ukine dolžnost legitimiranja pri trgovini z efekti in depoziti, ravno tako da se ukine dolžnost, da banke in bančni zavodi dajo finančnim oblastvom liste klijentov in da se operacije vodijo samo na breme računa.
Zvišane cene električnemu toku r Celju. Mestna elektrarna v Celju zvišala cene električnemu toku sledeče: za moč od 6 na 8 kron za kilowaturo, za luč od 8 na 10 K za kwuro, za pavša-tirane žarnice od 1 K 20 vin. na 1 K 00 v za svečo m mesec.
PreDivalstvo naših pokrajin. Državna statistika objavlja število prebivalstva po posameznih pokrajinah: Severna Srbija 2.656.078; juina Srbija 1,524 tisoč 601; Cma gora 192.010; Bosna in Hercegovina 1,876.543; Dalmacija 329 «fc5*č 920; HrvaSka in Slavoai'Jn 2,5tw ti-
soč 860; Medmurje 96.945; otok Krk 20.919; Slovenija in Prekmurje 1,056 tisoč 464; Banat 582.552; Bačka in Baranja 797.873. Po tem izkazu prebiva na celokupni površini 247.962 km5 skupno 11,729.915 prebivalcev. Soglasno temu računu pride na 1 kvadratni kilometer: v severni Srbiji 53.1 prebivalcev; v južni Srbiji 32.6; v Črni gori 19.9; v Bosni in Hercegovini 36.7; v Dalmaciji 52.7; v Hrvaški in Slavoniji 60.9; v Medmurju 150.8; na otoku Krku 48.8; v Sloveniji in Prekmurju 65.0; v Banatu 59.6; v Bački in Baranji 80.4 prebivalcev.
Tržno poročila.
Produktivna borza v Olomucu		18. febr.:
Notirano:		Kč
pšenica moravska	320.	- 340.-
pšenica slovaška	330.	- 340—
žito moravsko	300.	— 320—
oves Češki ali moravski	275.	- 285—
oves rumunski	215.	- 225—
ječmen	235.	- 250—
fižol	250.	- 280—
koruza La Plata	240.	— 245—
koruza amer. mixed	215.	— 225—
seno moravsko	260.	- 270.—
mak	1375.	— 1425.—
laneno seme	550.	— 600—
konopljino seme	500.	- 525.-
domača čebula	550.	— 610.—
moka pšenična 0	510.	- 540—
moka pšenična 1	420.	- 440—
moka za kruh	260.	— 380—
# Praška produktna borza	21. februarja:	
Notirano:		Kč
pšenica češka	340.	- 370—
pšenica slovaška	330.	— 350—
žito češko	320.	— 34Q.—
ječmen	340.	— 380—
oves	290.	- 300—
mak	1300.	-1350—
rumeni grah	350.	— 450—
zeleni grah	375.	- 475—
Viktoria grah	500.	— 550—
detelina rdeča 1921	1800.	-2300—
detelina bela	1200.	-2800—
lucerna	1600.	-2500—
sena prešano	280.	- 300—
seno neprešano	260.	- 270—
koruza La Plata	240.	— 250—
koruza Mixed	230.	— 240.—
Vino. Vršac, Banat, 1. marca t. 1. Povpraševanje živahno. — Belo vino 1. 1921 ima sledeče cene: 9 % K 1350, 9.5 % K 1400, 10 % K 1500, 10.5 % K 1600, 11 % K 1750, 11.5 % K 1850;
I. 1920 9 % K 1350. Rudeča vina stanejo po vsebini alkohola, po kakovosti in barvi po hektoliter K 1800.—2200. Tendenca rastoča.
Španija je gotovo edino tržišče, na katerem so cene v zadnjem času silneje poskočile. Francoski kupci so dali večja naročila, vendar se drže producenti rezervirano. Cene v pesetih so sledeče: belo vino Panadea (prima 12 stopinj, 50, 14 stopinj 56 pesetov, belo Čampo 16 V, stopinj 53, rudeče Priorato 16 X- stopinj 62 pesetov po hi. brez soda.
Življenske potrebščine.
Newyork : pšenica Winter št. 2 152 (154), trda VVinter št. 2. 152 (154). koruza 73.50 (73), moka Spring wheat clears 6—6.50 (6—6.50), mast prima Western 12.57.50 (12.67.50). Chicago : pšenica za maj 145 (146.50), za julij 126.37 (127.75), koruza 64.25 (63.50), za julij 66 (66.50), oves za maj 41.50
(41.75), za julij 42.75 (43), rž za maj 108.25 (109.75), za jidij 98.75 (99.25). Mast za marc 11.60 (11.60), za maj
II.72.50 (11.80), svinjsko meso za maj 20 (21), slanina 10.75-11.75 (11-12), lahke svinje 10.45—10.65	(10.35 do 10.60), težite svinje 10.15-10.96 (10.05 do 10.80).
Kože.
Cehoslovaška:	kože: (Pros-
nic) kože junic po kg do 24^ 10.90—
11.1« Ki. od 25-291,*. 13-13.20 KS., od 30-39M, 13.40-14.80 Kč., od 40— 49. Kravje kože: 10—24Vj 9.20 do
9.90	Kč. od 25—299.20—9.40 Kč., od 30—39^ 9.20—9.90, od 40—491/.
8.70—9.10, od 50 dalje 8.30. Volovje kože do 24 kg. 9.20 Kč., od 25—29
9.70,	od 30— 39V2 11.60 do 11.70, od 40 do 49Vo 11.20 Kč., nad 50 9.20. Bikov« kože do 241/a 8.50—8.70, od 25 do 29% 9.1«. od 30—391/3 »• od 40—4£&5, 8.50,
od 50—591/2 6.60, od 60 kg dalje 6.70. Konjske kože 5.50, telečje do 3 kg 12, od 3-4 kg 14.40-16.40, od 4-5 kg
17.70-17.90, od 5-6 kg 16.90-17, od 6—7 kg 14, nad 7 kg 13.40. Kozje kože
62.50.
Kovine.
N e w y o r k :	baker	elektrolit,	lo-
ko, 13 (13), kositar 29.25 (29.62), svinec 4.75 (4.75), cink 4.52 (4.52), železo North Foundry 18.75 (18.75), bela pločevina 4.75 (4.75). — London: baker, izplačilo 58, ček 59, baker elektrolit. 63.50 (65.50), baker bestselected 61—63, baker Strogsheets 90, kositer izplačilo 140.12, ček 142, svinec 19.50, cink 24.37, aluminij 120, antimon regu-lus 38, bela pločevina loko 18.9, živo srebro 11—11.25, nikelj za inozemstvo 175, Wolfram 10.9, srebro 33.62, zlato 94—99, platina 380. — Berlin: baker elektrolit. 6859, rafinirani 5925 do 5975, mehki svinec 2025—2075, remel-ted cink v pločah 1850—1875, aluminij 9400, aluminij vlečeni ali v žici 9600, kositer Banka-Straits-Austral 14.300 do 14.400, čisti nikelj 14.000—14.500, antimon regulus 2150—2200, srebro 4000. — Dunaj: baker Wirebars in katodni 2200—2400, rafinirani 2200—2300, kositer 5000, svinec 700, nikelj 850 do 900, antimon 750—850 K po kg.
Bombaž. Newyork:	loko 18.55
(18.75), februar (18.40), marc 18.23 (18.44), april 18.07 (18.29), maj 17.99 (18.50). New Orleans loko 17 (17.23). Liverpool:	loko 10.83, februar 10.18,
marc 10.22, april 10.21, maj 10.25. — Egiptski bombaž: februar 16.65, marc
16.70,	maj 17.05. Aleksandija:	marc
36.46, maj 37.30, februar 24, april 25. Bremen: 95.80.
Manufakturna trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274 235/300, 272/304.
Sava Sekulič
agemorna - komis- zavod v Sarajevu
sprejema zastopstva kakor tudi vsakovrstno blago v komisijo. Priporoča se tvrdka
Borza.
Zagreb. Prometa z devizami iu valutami sploh ni bilo.
Jadranska banka 1070—1100. Jugoslovenska banka 492—500. Ljubljanska kreditna banka 925—98§. Praštediona 5515—5520.
Slovenska eskomptna banka 630. Trboveljska premogokop. družba 1025.
Curih: Berlin 2.19, Newyork 5.11, London 22.63, Pariz 46.75, Milan 27.35, Praga 8.65, Budimpešta 0.73, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.10, avstrijske krone 0.08 in pol.
Dunaj, devize: Zagreb 19.85 i/o— 19.891/2, Beograd 79.90—80.10, Berlin
2784.50—2790.50, Budimpešta 956.50 do
959.50,	London 294.90-295.10, Milan 353.90-354.10, Newyork 6648-6652, Pariz 607.80-608.20, Praga 111.97 do 112.03, Sofija 44.95-45.05, Varšava
162.50-164.50, Curih 1294.75-1295.25. Valute: dolajrji 65.98—66.02, levi 42.95, do 43.05, nemške marke 27.97—28.03, francoski franki 601.80—602.20, lire
351.90	-352.10, dinarji 79.45—80.30, fMrtjsl« marke 161.50—16340, leji
\
50.45 —50.55, švicarski franki 1287.25 do 1287.75, češkoslovaške krone 111.78 do 111.78, madžarske krone 9.67 i/2— 9.70 i/2-
Berlin:	Italija	1277.50	—	1280.50,
London 1058.75—1061.25, Newyork 238.35-238.85, Pariz 2170.75-2184.25, Švica 4687.25 -4696.75, Dunaj 337 %-3471/2, Praga 404—405, Budimpešta 33.96-34.04.
D lil.It|.MK
kontrolne trakove, Sekovne zvitke, barvo itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Olavna zal. pridatkov NRK.
Galanterija drobnarija, papir in p!e-tarskf izdelki no debelo. JurJevo, Ilirija, Cipulln-krema. Hast zn čevlje K
Baloh in Rosina
MARIBOR, Grajski trg it. 3.
ta lije m Mit
izdeluje
Tovarna lesenih žebljev
Ivan Seunis mi.
Tacen pod imamo goro pri UnbUanl.
Erjavec t M
PRI »ZLATI LOPATI«
trgovina z železnino in cementom
Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje Hammerschmidt (MOhleisen) nasproti Križanske cerkve.
Usied opustitve oddelila za čevlje
se razprodaja zaloga po zelo znižanih cenah.
Tvrdka Henrik Kenda,
Ljubljana, Mestni trg 17.
IGRAČKE
kakor: miniatur, pohištvo, emajlirano in politirano, tramvaje, avtomobile, tresine (za vožnjo), vozičke, keglje in kroglje dalje vložene kasete, okvirje, mizice in stolčke za vrt, gostilne in vile, po naročilu tudi druge predmete dobavlja
Slavko Hevtč, KCiVSSU
Zagreb, Maksintlrska Cesta 88.
Edina razprodaja vseh vrst
specijalnega
mniiio-jipsa
za celo kraljevino SHS.
Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni
Kosta Novakovič
veletrgovina mavca
Ljubljana. Miklošičeva cesta 13.
Vse vrste umetnih gnojil
ima vedno v zalogi po najnižji ceni
\
Anton Tonejc in drug, Maribor.
NainoveiSi izvanrednl svetovni izum!
biok, večni beležnik. Na njega se piše z B	nohtom,	užigalico,	zobotrebcem, sploh z
  ...■—■.....—— vsakim predmetom. Pisava izgine takoj,
čim se dvigne list. Isti list je takoj zopet pripravljen za nove betežke.
,,CENTRA4* obrat, MARIBOR, Miklošičeva ulica Stev. 2.
Zastopniki se iščejo povsod.
::
»aaaaaa«c/vv.«v*«***,*
a*
H
a«
mm mm 88
mm
»•
18 M* •s
nai&olili amerikamki phala!
stroj wim\\
Dl
i
::
K
n
si
t»
i:
•«0
•rit
li
razmnoževalni aparat^ razmnožuje strojno in ročno pisavo polom ne-izrabljive steki, plošče-
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
| The Rex Co. Uubliana, oradiite io.
1 Moderno »rejena popravilu!«! meh pisalnih stroje«.
«*
*«aaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaaMMittaaateaaa«*i«aeaaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaamaaaaaaMi»aeaaaaaaaeaa
a«
mu
«a
••
»o
«
•M
•m mm mm mm mm
■	a *a
■	a
K*
ca
• a aa aa aa mm
Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga.
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo
in perilo.
Jadranska banka - Beograd
Delniška glavnica: Din 30,000.000”—. Rezerve: Din 15,000.000*-.
Podruinice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzojave; Jadranska.
Afflliiranl zavodi:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland Street	New	York	City.
/V\/V \S\S \
Veletrgovina
) A. Šarabon
y	v Ljubljani
\	prtporoia
S špecerijsko blago
^ raznovrstno tganie \	moko
S in deielne pridelke ^ raznovrstno rudninsko \ 22,	vodo,
/ Lastna pralarna za kavo \	In	mlin za dliave
4? z alektrltnlm obratom.
V
‘v
\AA/\AA/\
Brzojavi: Nedlet
3SE 3663SE3SE31E	3SE 3SE 3S6	56E	3SE	3^4	5SE	3(E	38E	«l6E	3SE3SE	316	3(E	3SE	3SE
Telef. St. 75.
xkxxx*xxxxxxkx Manufaktuma trgovina na veliko xxxxxxxxxxxxxx
i
Hedžet Sz lEdoritniin — HLo^u-Tolja-nsi
XXXXXXXXXXXXXXX rzs^čišlc&iisiirs. m1S.cs, 4= MS************!« |
lastnik : Konzorcij za izdajanje Trgovskega »Lista.« — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
\/\/\/\/\/\/\/\/\/\