NAŠ GOSPODARSKITRENUTEK
Vse sile za povečanje proizvodnje in izvoza
Ob polletju so organizacije zdrnženef a dela v naši občini do-segle 21.764 milijonov din celot-nega prihodka, tj. za 37% več kot v istem obdobju lani. V pri-merjavi $ plani pa je bil celotni pribodck dosežen le 98-odstot-
no. Porabljena sredstva so glede na 1980 porasla za 38%; med njimi so najboij narastli stroški energije (101 %), nekoliko manj pa surovine in material. Tako je dohodek porastel le za 34 %, čisti dohodek pa za 29%. Dohodekje
v priroeijavi s planom reaiiziran 102-odstotno.
Ti dokaj ugodni finančni ka-zalci poslovanja so v veliki meri posledica povečanja cen, saj cela vrsta delovnih organizacij, ki ustvarjajo pretežni del družbe-nega proizvoda v občini, ni dose-
gla lanskoletnega obsega proi-zvodnje.
Izgubo v pollet ju izkazujejo tri organizacije združenega dela v skupni višini 6.002.808,89 din, in sicer Petrol — tozd Delavnice, Sap-Viator — tozd Turbus in Fzolirka — tozd Obrtna dejav-nost.   Nadaljevanje na 2. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prvič se je v naši občini zgodi-lo, da je bil izvoz višji kot uvoz. Med pomembnejše izvoznike sodijo Papirnica Vevče, Emona, Globtour, Saturnus — tozd To-varna avtoopreme, Emona Cotnmerce — tozd Globus. Močni izvozniki pa se istočasno pojavljajo kot večji uvozniki su-rovine in materiala; pri katerih — zlasti pri Julonu, Papirnici Vevče in Tovarni močnih krmil se ne kažejo svetle perspektive za zmanjšanje uvoza oziroma nadomeščanje uvoženih surovin z domačimi.
Investicijska dejavnost v ob-čini se umirja. Izplačila za inve-sticije v občini so se zmanjšale za 25 <%, v industriji in gradbeništvu (ki sta doslej investirala največ), celoza 29 Vr. Večinoinvesticij je realiziranih več kot 80 %. Od tod
izvira tudi podatek, da so se za 36 % povečala osnovna sredstva, dana v uporabo.
Pri zaposlovanju smo ravnali v skladu z dogovorom. Število za-poslenih je bilo na ravni lanskega leta, v gospodarstvu pa se je celo zmanjšalo.
Od 23. julija do 13. avgusta so člani izvršnega sveta obiskali 14 delovnih organizacij. Pogovar-jali so se o njih poslovnih razulta-tih, o problematiki cen, o repro-dukcijskem materialu, investici-jah, uvozu, izvozu, razvojnih programih idr. V vseh teh delov-nih organizacijah so si člani 1S ogledali proizvodnje obrate in investicijske objekte. Na tej osnovi je IS poleg analize rezul-tatov v prvem polletju ugotovil, da je v vseh delovnih organizaci-jah in tozdih proizvodni proces
normalno tekel tudi v počitni-škem času. Poslovne rezultate so v ozdih obravnavali organizira-no, na podlagi analiz in podatkov strokovnih služb in v manjši meri na osnovi cen in informacij po-slovodnih organov.
V ozdih so večinoma razumeli težavno stanje v devizno plačilni bilanci, nelikvidnosti, pomemb-nosti izvozne usmeritve in druge težave, ki pestijo gospodarstvo. Pospešeno iščejo proizvodne programe, ki bodo izvozno usmerjeni. Pripravljajo predloge za naložbe v opremo in stroje za razširitev proizvodnje, ki jo že izvažajo ali inozemski kupci po njej povprašujejo, povečujejo in uvajajo proizvodnjo, s katero nadomeščajo uvoz surovin, ma-terialov in končnih izdelkov.
Tako so npr. pred dvema le-toma od tozdov v sestavi Žita izvažali le trije tozdi, sedaj sta se jim pridružila še tozda Pekarne in Mlini. Žima je v zadnjih dveh letih razmerje 85 % uvoženih in 15% domačih surovin spreme-nila v razmerje 75 % domačih in
25 % uvoženih surovin. Še boljše razmerje je dosegla Velana. V nekaterih delovnih organizacijah in tozdih ugotavljajo dobre re-zultate pri varčevanju z energijo, pri materialnih in drugih stroških. Sestanke sklicujejo zunaj de-lovnega časa, samoupravne ak-tivnosti skrbno planirajo in dis-ciplinirano opravljajo delovne naloge.
Bitka za ustalitev gospodar-stva je v naših delovnih sredinah torej stekla. Aktivnost izvršnega sveta bo v nasledr.jih dneh usmerjena predvsem v spodbu-janje povečanega obsega proi-zvodnje in izvoza. Prepričani smo. da bodo delavci v naši obči-ni, ki delovne naloge opravljajo v izredno težkih razmerah, pogo-jih in najbolj občutijo realnost gospodarskega trenutka, storili vse, kar je v njihovi moči, da bi obrzdali neugodne gospodarske razmere. Od nas pa pričakujejo sistemske, učinkovite in trajne . rešitve na tistih področjih, za ka-tere smo pristojni in odgovorni. GABRIJELA  JELEN