PHIHOHSKI DHEVKIK
Mnn—n—m—iiib—■■■■—— m—imtihi iim —m wiimi m mi imriiinnii »rrmriiiiiirrrrmmr1	m
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe F
Osebne izkaznice morajo hiti
DVOJEZIČNE!
geto IV ■ Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din
TRST četrtek 19. avgusta 1948
Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini
Stev. 978
Zadnje dejanje
Zadnje dejanje akcije poskusa likvidiranja naše KP, ki se je začela 1. julija tega leta, naj se uresniči s tako imenovanim izrednim kongresom.
Najprej se moramo vpraSa-tU če ta kongres resnično Predstavlja ali pa ne kongres Komunistične partije TrZaSke-sa ozemlja• Odgovor bo brez nadaljnjega negativen■ Čeprav 3e frakcionaška struja, ki jo v°di Vidali, uspela trenutno Mevarati ter potegniti za se-°0) večino članov KP, to vendarle ne pomeni, da je Vidali 11(1 Pravilni poti. Nesmiselno je izhajati iz ugotovitve, kakor to stajo frakcionaSi, da večji del Partije sledi Vidaliju, in potem u tega izvajati, da ima Vidali Prav. Ogromna večina nem-tega naroda je sla, na Žalost, *a Hitlerjem, kar seveda ne po enU da Hitler ne bi bil eden l*med največjih kriminalcev v ‘fodovini. Tako imenovani K°ngres je v načrtih Vidalija n nekaterih njepovih najbliZ-*nh agentov le zaključek cele rste provokacij in na tem on®resu bi morala partija, avedna avangarda delovnih HoZic, in zategadelj tudi ce-okupno trZaško delovno Ijud-0,u° sankcionirati (potrditi) tožbe brez motnosti pritoZ. e Politične smeri, aktivnosti n metode, ki jim je doslej, sle-“O triaSko demokratično gi-ranje- Gre torej za najbolj go-ostasno stran provokacije na °do lokalnega demokratičnega gibanja, ki se je izvedla s Pomočjo KPI.
tako imenovani kongres o * el v zgodovino demokra-zm.le9a tr'aSke9a gibanja kot . a3a italijanskega nacionalna, ki se je uspel ponovno T>rostiti ravno nad delavskim f^redom samim in delovnimi noiicami, kjer se je mislilo, Sar ^ n* dokončno več mesta adi uveljavljanja italijan-°-slovanskega bratstva; ta °ngres je izraz trenutne'■ zme-_e enega dela tržaškega delav-Vn)-1’ Je Padl° Ponovno pod if lV. nacionalistične politike alijanske in trZaške buriua-„ ‘e> ki sta smatrali vedno Trst ?a tako ozemlje, ki se mora ° 0nizirati kot odskočna de-q a za ekspanzijo proti Vzho-■ £>a bi lahko delavce po-na nacionalisticne pozi-fi> so morali prikazati, da je v a Vsa naša dosedanja bor-^ v nasprotju z interesi Tr-Q ‘ > Potrebno je bilo spraviti ugled in oblatiti Jugosla-j0°’ 0rnalovaZevati pomoč, ki le Jugoslavija dajala na$e-in dem°kratičnemu gibanju, j)ar?*eiii nato na likvidacijo i>o'l?e’ V teku samega raz-Jiot>a ^°9°dkov pa ta tako ime-ljaf°ni kongres ne zmore izpe-Qr 1 naloge, ki so si jo zadali j0“Qnizatorji, ker se ne more-j,0 *!0s}uziti docela nekih čisto tr0‘ ^h sredstev, se je kon-n'1 /rakcionašev izognila p0JVrei večina Slovencev in itaifrj07na jim zdaj uhajajo ]anske delovne množice. *esto da bi tako imenova-k^°yres izrazal vrhumc 'i-J) jj aiorstva ter frakcionhma krat*^* in v celotnem demo-fcon1 nem Oranju, se ta 9res vršil v znaku, da bo-HkJnn°iice vedno bolj spre-Sre 0Vale in spoznale, zakaj Udi*. zavraf'ale docela krimi-e,.7ne*ode> h katerim so se tai.. Q! zateči frakcionasi- Ta UcvJmenovani kongres predaj la brez nadaljnjega va"~no v razkrinkovanju likvi-nCj,r, - frakcionaiev, nacio-ter agentov, ki se vo;,^0 v skupini, ki jo a;; vidali. Oni bodo morali, ^l]l°Stavno formalno, v be-ki j potrditi politično linijo, k0n 3e izdelal nai ustanovni Soji r®s> in s tem bodo doka-ie ’ a ljudske množice no-k(jr . črtiti drugačni poti, ka-D ki ji je bila začrtana, BlaJ. do tudi formalno pro-«;e,i l, spremembo linije, mi-«o?čj Je Položaj za to Ze do-iilo daj se jim bo dogo-hijj.’ a jih bodo mnoZice se ZaPuWale. da bi nada-*«tern s?°1° P°t pod zastavo <n n t Cl0na.lizma v dejanjih ent V besedah■ v obeh pri->ie {,0 Pa ,^° tako, da kongres »afc .^aCal frakcionas ev, am-»°spe“ Povečal njihov poraz; 5 novi bo njihovo osamitev * uhajanjem mnoZic na ne Pozicije borbe proti
Bnnavsha konvencija podpisana
Brezuspešni zavira/ni poskusi angleške, ameriške in francoske delegacije, ki konvencije niso podpisale
BEOGRAD, 1». — Novo donavsko konvencijo, ki urejuje plovbo po Donavi, so dane« zvečer v Beogradu podpisali načelniki vseh sedmih delegacij podonavskih držav, ki so se udeležile donavske konference. Podpis se je izvršil na slovesen način v dvorani Kolarčeve univerze, kjer se je konferenca vršila. Britanska, francoska in ameriška delegacija se slovesnosti niso udeležile
Ko se je danes dopoldne nadaljevala donavska konferenca, so romunskemu delegatu, načelniku komisije za overovljenje poverilnic predložile vse delegacije svoje dokumente razen francoske, ki ni predložila veljavnih dokumentov za podpis donavske konvencije. Češkoslovaški delegat je predsedoval komisiji za končno redakcijo besedila konvencije. Načelnik sovjetske delegacije Višinski se je v imenu svoje vlade odrekel dvema glasovoma, do katerih je imel pravico po sklepu sveta štirih zunanjih ministrov, v znamenje spoštovanje enakosti med vsemi delegacijami ter je obdržal en sam glas.
Francoska delegacija je pokazala, da ne namerava sodelovati pri redakciji donavske konvencije, ker ni predložila dokumentov, ki ji dajejo pravico do podpisa konvencije. 'Sef francoske delegacije se je ponovno zatekel k obrabljenemu argumentu o «pridobljenih pravicah« in o konvenciji iz leta 1921, s čimer je prav za prav samo dokazal neresno voljo, da bi doprinesel k rešitvi donavskega problema.
Sef francoske delegacije Thierry je izjavil, da Francija ne bo podpisala konvencije. Dejal je: «Ni mogoče uveljaviti z glasovanjem neke konvencije, ki je bila sestavljena brez soglasja vseh podpisnikov«. Ko je še ponovno dejal, da nova konvencija ne spoštuje načel svobodne plovbe, je izrekel hudo zalivko,’češ da je bila ta konvencija odobrena po «ubogljivi» večini. C e bi nova konvencija stopila v veljavo, bo francoska delegacija vsa vprašanja predložila svetu štirih zunanjih ministrov, da se tamkaj stvar še enkrat preuči. Iz vsega ponašanja francoske delegacije na konferenci in pa po izjavi francoskega delegata ,da Francija ne bo podpisala nove konvencije, jasno izhaja, da vodi vladajoče francoske kroge edinole želja, da bi ohranili svoje stare poziciie, ne oziraje se na suverenost podonavskih držav.
Na današnjem zasedanju je zopet govoril Aleš Bebler, ki je med drugim dejal: «Jugoslovanska delegacija bo glasovala za sovjetski nažrt. ker je predvsem sestavljen popolnoma v skladu s sklepi mirovne konference v Parizu in pa sveta štirih zunanjih ministrov. Nadalje odgovarja ta načrt našim interesom, ker vrača Donavo podonavskim narodom in končno se ta načrt sklada z interesi mednarodnega sodelovanja, ker zagotavlja svobodno plovbo vsem zastavam na isti stopnji enakosti«. Nadalje je Bebler dejal: «Treba je ožigosati trd izraz francoskega delegata o «ubogljivosti». Kaj takega se namreč ne sklada s tradicijami podonavskih narodov«.
Tudi načelnik bolgarske delegacije, prof. Kamenov, je v imenu svoje delegacije protestiral proti žaljivim besedam francoskega delegata o «ubogljivi» večini. Poudaril je, da temelji enotnost podonavskih držav na skupnih interesih in na skupni borbi proti načrtom imperialističnih držav. «Cas bi že bil,« je delal Kamenov, «da bi se že razumelo, da z državami nove demokracije ni mogoče postopati kakor s kakimi kolonialnimi državami«.
Tedaj se je pripravil k besedi šef britanske delegacije, poslanik Peake, ki je izjavil, da britanska vlada ne bo priznrla nove donavske konvencije in da smatra konvencijo i- leta 1921 kot doslej v veljavi. Tudi on je ponovil «lepe besede« francoskega delegata o «ubogliivosti» večine na konferenci. Vsekakor pa izjava britanskega delegata, po kateri «uveljavljenje nove konvencije, v nasprotju z željami nekaterih držav, ne razveljavi pravic teh držav«, dokazuje, da te države streme scmo za tem, kako bi ohranile svoje pozicije in svoje privilegije v Podonavju.
Odgovarjajoč britanskemu in francoskemu delegatu je načelnica romunske delegacije Ana Pau-ker izjavila, da sta britanska in francoska delegac" - dokončali svojo nalogo na konferenci na isti način, kakor sta jo bili začeli. «Ti dve delegaciji,« je dejala Ana Pau-ker, «kažeta kaj malo zanimanja
imperializmu. Ta tako imenovani kongres bo okrepil poziciie doslednih borcev za koristi Trsta, vseh tistih, ki hočejo nadaljevati z dejanji, borbo za Trst v sklopu svetovne demokratične fronte, s pomočjo Jugoslavije ter SZ, v interesu mednarodnega demokratičnega gibanja.
za svobodno plovbo po Donavi in za mednarodno sodelovanje. Ti dve delegaciji se ne zmenita za drugo kot za nekake »pridobljene pravice«.
Na plenarni seji konference se je oglasil avstrijski delegat Rosen-berg, ki je izjavil, da si avstrijska vlada pridržuje pravico, da se pozneje izrazi o veljavnosti sklepov, odobrenih na tej konferenci. Ponovno je zahteval, da bi tudi Avstrija sodelovala na konferenci z glasovalno pravico, čeprav je bilo to vprašanje rešeno že v svetu zunanjih ministrov in na konferenci sami.
Nato je govoril šef češkoslovaške delegacije Clementis, ki je izjavil: ((Medtem ko nas predstavniki za-padnih velesil imenujejo «ubogljiva večina«, bi jaz želel spomniti na izkušnjo, ki smo jo mi imeli z njimi leta 1938. Na sedanji konferenci, je dejal Clementis, «smo mi pokazali svojo potrpežljivost in smo na široko razpravljali o vseh predlogih, ki so jih postavili predstavniki nepodonavskih držav. 2rtvovali smo ure in dneve tem predlogom, vendar pa moram sedaj ugotoviti, da je bilo obnašanje delegatov nepodonavskih držav v kolikor gre za Donavo, negativno; ni ga namreč vodila želja po sodelovanju s podonavskimi državami na podlagi sedanjega mednarodnega položaja«.
Sef madžarske delegacije, poslanik Molnar, pa je dejal: »Predstavniki Francije in Velike Britanije so razlagali stališče podonavskih držav kot stališče neke ((ubogljive večine«. To je točno: Mi smo bili ubogljivi našim skupnim koristim, toda istočasno smo se odločno izrekli zoper yse imperialistične tendence, ki so se na tej konferenci pokazale y tako obilni meri. Madžarska delegacija smatra, da načrt konvencije, ki smo ga odobrili, odgovarja resničnim koristim vseh tistih, ki brez vsakih političnih namenov žele uporabljati Donavo kot sredstvo za okrepitev gospodarskih odnosov med narodi.
Tudi šef ameriške delegacije Cannon ie izjavil, da ne bo podpisal nove konvencije. Zatrjeval je, da je večina na konferenci s ((cinično solidarnostjo« odbila vseh 28 amandmanov, ki so jih predložile delegacije Velike Britanije, ZDA in Francije. Priznal je sicer, da sovjetski načrt konvencije potrjuje načelo svobodne plovbe po Donavi, vendar si je prizadeval dokazati, da ta načrt ne nudi nikakega jamstva, da ne bo nikakih razlik pri plovbi. Očital je tudi novi konvenciji, da izključuje iz donavske komisije predstavnike nepodonavskih držav. Postavil je za vzgled Marshallov plan in izjavil, «da so ZDA zainteresirane za vse to, kar se dogaja na Donavi«.
Na koncu dopoldanskega zasedanja je govoril še Višinski, ki je še enkrat temeljito ovrgel vse nesmiselne ugovore zapadnih predstavnikov.
Mednarodna donavska konferen-
ca, ki se je sestala na plenarni seji, je ob 17.20 po krajevnem času odobrila sovjetski načrt konvencije o donavski plovbi. Vsi členi načrta, kakor tudi priključeni protokol so bili odobreni s 7 glasovi podonavskih držav. Delegacija ZDA se je vzdržala glasovanja pri glasovanju o posameznih členih konvencije, pač pa je glasovala proti, ko je bil^ na glasovanju celotna konvencija. Delegaciji Velike Britanije in Francije pa se nista udeležili glasovanja.
Ob 17.25 je predsednik seje Višinski zaključil mednarodno donavsko konferenco, ugotavljajoč, da je izvršila svojo nalogo. Čestital je vsem podonavskim državam za odobritev nove konvencije.
Preden je konferenco zaključil, se je Višinski v imenu yseh delegacij zahvalil za gostoljubnost, ki jim jo je nudila vlada FLRJ, ki je tako dobro pripravila to konferenco.
Sef jugoslovanske delegacije na donavski konferenci in pomočnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler je po podpisu konvencije o donavski plovbi priredil sprejem na čast delegacijam, ki so se udeležile donavske konference. Sprejema so se udeležili Višinski, šef ukrajinske delegacije Baranovski, Clementis, Molnar in Aha Pauker in Kamenov. Od Jugoslovanov so prisostvovali zunanji minister Simič, prometni minister Vujašinoyič in minister za elektrogospodarstvo ing. Petrovič.	•
Delegacije ZDA, Velike Britanije in Francije se sprejema niso udeležile.
Grozotne izpovedbe prič
rta zagrebškem procesu
Tožilec poudarjat zakrknjenost obtožencev, ki so ilegalno prlSll v Jugoslavijo, da bi nadaljevali zločine
ZAGREB, 18. — Ko je bilo na procesu proti ustaškim vojnim zločincem in teroristom končano zasliševanje vseh obtožencev, je predsednik odredil prehod na dokazni postopek. Javni tožilec in obramba so tedaj predlagali zaslišanje dolge vrste prič. Pri tej priložnosti je javni tožilec izjavil:
((Predvsem želim naglasiti, da teh teroristov in špijonov nisem obtožil samo za posamezna kazniva dejanja, marveč za cel proces kaznivih dejanj, ki ima svoj začetek v dobi stare Jugoslavije, ki se nadaljuje med okupacijo in po begu iz države. Obtožil sem jih tudi zato, da so kot naredbodajalci odgovorni za zločine, ki so jih zagrešile njim podrejene edinice in funkcionarji. S svojimi predlogi bi hoteli obtoženci zmanjšati svojo odgovornost za zločine, ki so jih zagrešili nad našim ljudstvom. Dejstvo pa je, da so se obtoženci pretihotapljali iz tujine v Jugoslavijo ne zato, ker bi se kesali svojih zločinov, marveč da bi jih nadaljevali. Mislim, da je to dejstvo najboljše merilo za stopnjo njihove kazenske odgovornosti in da je treba z vidika teh dejstev gledati na kazensko odgovornost obtoženih. Predlagal sem veliko število prič in predlagom, da se zaslišijo glede navedb, ki jih navaja obtožnica v breme obtoženih, hkrati pa predlagam, da se te priče zaslišijo tudi glede navedb obrambe, ki so jo oddali obtoženci.
Zvrstila se je nato dolga vrsta
prič, ki so povedale grozotne stvari. Tako je na primer Nikola Pavlovič izpovedal, da je obtoženi Tomljenovič 29. januarja 1945 pobil v Ponikvah 12 ljudi, zaklal in naklal 16 od 18 ljudi. Požgal je 15 hiš in odpeljal 400 glav živine. Na predsednikovo vprašannje, kaj pomeni to «naklati», je priča odgovorila: «To se pravi, da so pustili ljudi na pol žive, prebodli so jim z nožem roke in noge ter jih narezali žive, da so počr i umirali«. Matija Kneževič je izpovedal, kako so ustaši pobijali Srbe in muslimane. Otroke so pobijali tako, da so morale matere gledati, kako jih more.
Grozotna je bila izpoved Nikola Vučiča, da je ogulinski župnik Ivan Mikan plačeval ustašem za vsako izdrto oko po deset dinarjev.
Ko je bilo zaslišanje vseh prič končano, je sodišče sklenilo, da se na predlog vrhovnega tožilca sestane pri zaprtih vratih, v kolikor gre za nekatera dejanja, ki se nanašajo na zveze med ustaško-čet-niško emigracijo in med predstavniki neke tuje obveščevalne službe.
Javna zasedanja sodišča se bodo zopet pričela v petek 20. avgusta.
ZDA imajo
41B oporišč v inozemstvu
LAKE SUCCESS, 18. — Med zadnjo sejo komisije za oborožitev, na kateri so razpravljali o poroči-
lu, ki bo predloženo na glavnem zasedanju, je sovjetski delegat Malik obtoževal med drugim vlado ZDA, da ((predstavlja grožnjo za ves svet s svojimi 418 vojaškimi in pomorskimi oporišči v inozemstvu, medtem ko SZ nima niti enega oporišča izven svojega ozemlja«.
ZA 8P0ST0VANJE
MIROVNE POGODBE
V zadnjem času pošiljajo množične organizacije in društva številna pisma predsedniku Varnostnega sveta OZN Jakobu Maliku, v katerih protestirajo proti kršitvam mirovne pogodbe z Italijo s strani tukajšnjih okupacijskih oblasti.
•Popolnoma upravičena je protestna nota, ki jo je vlada FLR Jugoslavije predložila Varnostnemu svetu glede na omenjene kršitve,« pišejo v svojem pismu Nabrežine!, rPo enem letu, odkar Je stopila mirovna pogodba v veljavo, se na dveh železniških postajah naše, pretežno slovenske vasi uraduje samo v italijanščini, napisi na teh postajah so izključno v italijanskem Jeziku. V občinskih, poštnem in policijskih uradih v naši slovenski vasi je uradni jezik italijanščina. Ako ima naše ljudstvo opravka v javnih uradih v Trstu, se mora posluževati samo italijanščine, ker sede po uradih isti ljudje, katere Je fašizem postavil, da branijo aitalijanstvo Trsta pred slovensko poplavo«. Izdaja novih osebnih izkaznic v izključno italijanskem jeziku Je nov dokaz kršenja omenjene pogodbe.
Zahtevamo, da se sklepi mirovne pogodbe z Italijo spoštujejo in da slovenski Jezik na Svobodnem tržaškem ozemlju postane enakopraven italijanskemu«.
«Razmere, ki vladajo na Svobodnem tržaškem ozemlju, je dovolj jasno orisala protestna nota FLRJ, pišejo Devinci. Podobna pisma so poslali prebivalci in prosvetna društva z Grete in Trstenika, iz Sv. Ivana, s Proseka in Kontovela, z Opčin, iz Sv. Ivana in Medje vasi in pa glavni svet ASIZZ.
Nove naloge
čeških učiteljev
PRAGA, 18. — Pred 900 vzgojitelji, ^branimi na kongresu v Kro-noyicu, je češkoslovaški minister za informacije Kopecky izjavil: «Bilo bi usodno postaviti v nasprotje verska Čustva in slovanska čustva. Nikoli ne bomo dopustili, da bi bila suverenost Vatikana večja kot suverenost države same«. Potem ko je minister objasnil nove naloge, ki čakajo vzgojitelje v položaju, ki je nastal po dogodkih preteklega februarja, je objavil, da se bodo v vsej; državi ustanovile socialistične akademije.
282.000 brezposelnih
v Veliki Britaniji
LONDON, 18. — Po statističnih podatkih ministrstva za delo, ki jih je objavil tisk, znaša število brezposelnih v Veliki Britaniji 12. julija 282.000.
Jasna in poštena
pot Jugoslavije
Blažo Jovanovič o resoluciji Informbiroja
CETINJE, 18. — Na tretjem plenarnem zborovanju Ljudske fronte Crne gore je predsednik fronte in črnogorske vlade Blažo Jovanovič poudaril važnost uspehov, ki jih je fronta pod vodstvom komunistične partije dosegla v prvem polletju tega leta. Govoril je tudi o neutemelj.nih obtožbah in klevetah, ki jih je Informbiro izrekel proti KPJ in njenemu CK z maršalom Titom na čelu. Govornik je izjavil, da napada proti KPJ ni mogoče soditi drugače kot napad proti ljudski fronti in jugoslovanskemu ljudstvu, kaj ti ljudska fronta je hodila in hodi zvesto po poti, ki jo kaže KP, tako med osvobodilno vojno kakor sedaj pri gradnji socializma. «Zato mi zavračamo obtožbe Informbiroja kot škodljive za našo državo in pa za bodoči razvoj mednarodnega socializma«, je dejal Jovanovič. «Mi smo žive priče, kako je partija organizirala borbo našega ljudstva v skupni borbi proti fašizmu. Nepobitno je, da smo se mi v borbi proti nacističnim okupatorjem stalno ravnali
domovine in ni drugega kot izraz socialističnega patriotizma, ki nima ničesar skupnega z nacionalizmom«.
Za zaključek je Blažo Jovanovič dejal: «Naša pot je jasna in poštena ker je pot, ki so nam jo pokazali veliki klasiki marksizma-leninizma, pot. ki vodi v socliali-proti naši bodočnosti, kajti vodi zem. Po tej poti hodimo varno nas sigurna roka, vodi nas naš CK in tovariš Tito«.
IZJAVA
poslaništva FLRJ v Pragi
PRAGA, 18. — Z ozirom na pismo, ki bi ga naj poslalo «osebje jugoslovanskega poslaništva v Pragi« CK-ju KPJ in v katerem izražajo popolno soglasje z resolucijo Informbiroja, izjavlja jugoslovansko poslaništvo v Pragi, da nihče izmed devetih oseb, ki so odposlale to pismo, ni v seznamu diplomatskega osebja jugoslovanskega poslaništva v Pragi. V izja-
Glede na deveto osebo pa pravi ta izjava, da nima sploh nikake zveze z jugoslovanskim predstavništvom.
vi je rečeno, d» gre za nižje funk-po SZ, bili smo in smo ostali učen-J cionarje trgovinskega predstavni, ci velike boljševiške partije ter jštva in za žene treh izmed njiK, slavnega Stalina in Lenina. Nobena kleveta ne bo mogla omajati naše navezanosti na SZ in boljše-viško komunistično partijo. Zavračamo pa obtožbe, da smo nacionalisti in šovinisti. Vsa naša borba proti fašizmu kakor tudi pomoč, ki smo jo nudili med vojno in v času miru vsem, ki so pomoči potrebovali, pa dokazuje naš inter-nacionalizem. Ce smo navezani na naše pridobitve, ki so nas stale toliko krvi in toliko žrtev in za katere smo pripravljeni, če bo treba, dati tudi svoje življenje, to je ljubezen do našega ljudstva in naše
Kaznovani vojni zločinci
na Poljskem
VARŠAVA, 18. — Po neki statistiki pravosodnega ministrstva je bilo po osvoboditvi sojenih pred poljskimi sodišči 9.463 nemških Vojnih zločincev. 1.005 jih je bilo obsojenih na smrt, 981 pa na zap6r-ne kazni preko 10 let.
KPI za enotnost
italijanski delavcev
RIM, 18. — Namestnik sekretarja KPI Luigi Longo je v nekem razgovoru s časnikarji odgovoril tudi na vprašanje, kakšno stališče bi zavzela KPI napram eventuelni ponovni združitvi socialistične stranke.
«Cilj KPI je vedno bili, je dejal Longo, «in je še tudi, da bi prišlo do združitve vseh sil .delavcev. Ze pred 14 leti je bil napravljen prvi korak k enotnosti delovanja, ki ga je podpisal tudi Saragat. Enotnost delovanja obstaja torej že 14 let in star predlog komunistov je bil, da
Spel nova marha v Berlinu
97.000 novih brezposelnih - Delitev sovjetskega premoga - Prost promet med zahodnimi področji
BERLIN, 18. — Berlinski mestni svet je sklenil izdati nov zasilni denar, ki bi naj imel veljavo v vseh štirih sektorjih Berlina. Ta ukrep ponovno dokazuje denarne in gospodarske težkoče, v katere je zašel Berlin po uvedbi zahodne marke. Drug zgovoren dokaz je dejstvo, da je od denarne reforme v za-hoanj Nemčiji do 11. avgusta 4268 berlinskih podjetij popolnoma prenehalo z delom, 5872 podjetij v zahodnih sektorjih pa je delo znatno reduciralo. Tako se je berlinska armada brezposelnih povečala za nadaljnjih 97.000 delavcev. Glavni vzrok zastoja je ukrep ameriške vojaške uprave, ki je blokirala vse surovine in polizdelke. S tem je zašla industrija v ameriškem sek-
torju v slepo ulico, pa tudi trgovina in obrt sta bila težko prizadeti. Nadaljnje poslabšanje bo nastopilo po predvidenem zmanjšanju dobave električnega toka zaradi pomanjkanja premoga.
Medtem so sovjetske oblasti odredile izredno dodelitev premoga v sovjetskem sektorju Berlina. Premog pa bodo lahko dobili tudi oni prebivalci ostalih sektorjev, ki že prejemajo živilske nakaznice na sovjetskem sektorju. Prva dodelitev bo znašala 50 kg na osebo. Sovjetske oblasti so ugotovile številne nerednosti pri vskladiščanju in razdeljevanju premoga, prav tako pa tudi tatvine. Zaradi tega je bil ravnatelj centrale za premog dr. Lue-temberger odstavljen in na njego-
vo mesto imenovan dr. Neuberger.
Zaradi težkega gospodarskega položaja je prišlo v francoskem sektorju do demonstracij. Bilo je nekaj incidentov.
Okupacijske oblasti treh zahodnih področij Nemčije so sklenile odpraviti bloke med svojimi področji in upeljati prost osebni promet v Ea-hodni Nemčiji. Medtem pa prihaja iz Pariza vest, da se je predstavnik angloameriške bicone v komisiji za Marshallov načrt Wohltat, pridružil Grkom in Turkom, Ki se pritožujejo, da dobivata Anglija in Francija preveliko pbmoč. Wohltat je bil gospodarski svetovalec Hermanna Goeringa, Nemčijo pa predstavlja v Parizu na posebno priporočilo gen. Claya. Verjetno bodo po teh protestih kvote za razdelitev ameriške pomoči ponovno pregledane, kar bi moralo biti Končano do 31. avgusta,
Iz Moskve poročajo, da so se trije zahodni predstavniki ponovno sestali v pričakovanju novega razgovora z Molotovom.
Danes postaja že marsikomu jasno, da se je Vidali za svojo raz-bijaško ofenzivo pripravljal že delj časa. Čakal je le ugodnega trenutka in ta trenutek je prišel. Vidali se je brž preoblekel v plašč «čistega» internacionalizma, se proglasil za doslednega učenca Leninovih ter Stalinovih načel ter udaril. Komu izmed naših poštenih ljudi ni pri srcu slavna Rdeča armada, komu ni pri srcu močna boljševiška partija s Stalinom na čelu? Da, Vidali je računal ravno s tem najsvetlejšim čustvom, ki je v našem ljudstvu globoko zakoreninjeno. Tako si je Vidali na pretkani, na čisto meksikanski način dobil neko «večino», o kateri zdaj na vso moč govori in v imenu te «večine» organizira zdaj svoj raz-bijaški kongres. Tisti, ki so Vidalija najbolj podprli, so že znani zaradi svojega oportunizma in njihova oportunistična miselnost naj bi prevladovala tudi na samem kongresu. In prav zategadelj lahko imenujemo ta kongres TUDI KONGRES LIKVIDATORJEV !
Toda, kaj. tiči prav za prav za akcijo, ki jo vodijo likvidatorji? Ali je naključje, da je Vidali sprožil svojo ofenzivo ravno v trenutku, ko se imperializem divje zaganja na pridobitve velike osvobodilne
Eiaj tiei v ozadju
Vidalijevega razbijaškega kongresa?
borbe zaradi strahu pred naraščajočim svetovnim demokratičnim gib^pjem? Ni naključje! Ali je naključje, da iščejo vsi zakrknjeni oportunisti ravno v tem trenutku najlažjo pot, da se čutijo ravno zdaj močno »utrujeni«, da so jim postale nekatere stvari iz najbližje naše revolucionarne preteklosti tako neprijetne, kakor n. pr. tista aktivistka v ASI2Z, ki se je upala protifašistično žensko organizacijo žaliti s podlo obtožbo, da so morale članice ASIZZ do zdaj hlapčevati (facchinaggio.). Tej ženski se je zahotelo lahkega in idiličnega parlamentarizma ravno danes? Vse to ni naključje! Ni naključje, da se je te dni mnogo govorilo (med oportunisti), da je treba temeljito spremeniti linijo vseh množičnih orga. nizacij in tudi same KP STO. Temne sile, ki prežijo na naše demokratično gibanje in iščejo vsa mogoča sredstva, da bi ga razdvojili, so znale ravno s pomočjo tistega človeka, ki se proglaša za najbolj doslednega predstavnika
internacionalizma v Trstu, prav spretno izkoristiti.
Tu pri nas dobiva v vsakem trenutku potrdilo tista stara resnica, ki smo jo že tolikokrat izrekli: poostrena borba v svetu ima vedno svoje odmeve tudi na našem ozemlju! Kakor se borba v mednarodnem merilu poostruje, tako se poostruje tudi pri nas doma. O tem in drugem je govoril tudi tov. Vilfan (jugoslovanski delegat) ravno te dni na seji Varnostnega sveta, kjer sta s tov. Malikom enotno iznesla svoje zahteve glede tržaškega vprašanja. Tovariš Vilfan je dejal med odtalim: ((Tržaška politika ZDA in Anglije je najtemnejša doba zgodovine Trsta«. O tej važni izjavi list «11 Lavoratore« molči, prav tako kakor molči 'ves reakcionarni tisk! Vidalijeva frak-cionaška skupina koncentrira svojo «borbo« na eni sami točki: na blatenju FLRJ ter KPJ! To pomeni za vidalijevce jačanje protiimpe-rialistične fronte? V ozadju take podle gonje je lahko le likvidator-
stvo in zato imajo seveda prav tisti tovariši, ki so se zbrali okoli resolucije tovariša Babiča, v kateri je jasno povedano: «Ti poskusi likvidacije se spretno prikrivajo z napadi na Jugoslavijo ter izkoriščanjem izjave Informbiroja o položaju v KPJ«.
Vprašamo se, ali je bil kongres KPSTO potreben? Ali se je v Trstu politična situacija spremenila? Ali so se pojavila pri nas neka nova načelna vprašanja? Ne. Ali je važno in načelno to, kar pravi n- pr. «11 Lavoratore« od 30.VII.1948 (Materiali di studio e discussione): «0 čem se bo glasovalo? (namreč na kongresu). Imamo Vidalijevo in Babičevo resolucijo in še resolucijo ((tretje sile«... Ena ali druga se bo lahko izgubila po poti- Tu vidimo, kako si Vidalijeva skupina zamišlja ((revolucionarno« borbo. Kongres naj bi seveda izglasoval Vidalijevo resolucijo in dal temu provokatorju oblast v roke! Na različnih mestih govori list «11 Lavoratore«, ti a je naloga kongresov
v tem, da določajo politično linijo KP. Tudi v našem primeru se misli na neko novo linijo in ta linija naj bi bila: LIKVIDATOR-STVO v obliki puhlega reformizma ter revizionizma. Ce pa govorimo o revizionizmu Vidalijeve skupine, ne mislimo seveda na tak revizionizem, ki bi ga on že takoj javno izpovedal! Mislimo na revizionizem, ki je mnogo nevarnejši, ki se bo verjetno še nekaj časa skrival za blestečimi frazami, toda učinek bo vendarle: revizionizem; bodisi vsega našega dosedanjega revolucionarnega gibanja bodisi revizionizem, ki vodi Trst v De Gasperijev jarem! Revizionizem je glavna črta likvidatorstva Vidalijeve frakcio-naške skupine in revizionizem ter likvidatorstvo naj bi sankcioniral sam kongres!
Na vse Vidalijeve provokacije bomo odgovorili kakor doslej z strnjenjem demokratičnih vrst! Mi smo lahko mirni, ker vemo, da Vidaliju ne bodo prevarani naši ljud. je sledili dolgo časa, spoznali bodo podle meksikanske manevre in se ponovno oklenili svojega preizkušenega vodstva, katerega je hotela Vidalijeva skupina umazati in očrniti pred samim ljudstvom z najbolj podlimi klevetami o trockizmu itd. Ta dan ni daleč in vse klevete ter izmišljanja ter potvorbe
bi se ustanovila z združitvijo vsehi socialističnih strank zveza delavskih strank. Socialistična stranka italijanskih delavcev ima samo še naslov in predstavlja odklon in izdajstvo interesov delavcev in torej socializma. Ce pomislimo, da je 60% italijanskih delavcev komunistov, potem si ie treba samo želeti združitve vseh sil delavcev za ustvaritev socializma. Govoriti pa o socializmu proti komunizmu je isto, kakor imenovati belo za črno ter voditi De Gasperijevo politiko. Zaradi tega raznim Lombardom, Silonejem in Saragatom množice ne slede in njih napori ne rode nikakih uspehov. Treba si je zapomniti, da hočejo delavci ostati združeni in ne nameravajo nasesti vabi antikomunizma. Danes ne gre za to, kaj je koristno komunizmu, temveč za to, kaj je koristno delavcem«.
POROČILO
notranjega ministrstva FLRJ
BEOGRAD, 18. (Tanjug) — Notranje ministrstvo FLRJ je izdalo sledeče poročilo:
Ob 1. uri v noči med 11, in 12. avgustom so tri osebe poskušale na sektorju pri Vršcu prekoračiti jugoslovansko - romunsko mejo in preiti v Romunijo. Obmejni stražar, ki je bil s službi na tem sektorju, je opazil štiri osebe, ki so naglo odhajale proti meji. Medtem ko je stražar hotel obvestiti svojega poveljnika, je ena izmed treh oseb, ki so hotele prekoračiti mejo, oddala strel iz pištole proti stražarju. Stražar je v zakonitem silobranu uporabil orožje in ubil dve osebi, ostali dve pa sta zbežali v smeri proti meji. Eden izmed teh je bil aretiran tik pred prestopom meje. Trupli sta bili identificirani za generalnega polkovnika Arso Jovanoviča in za direktorja državnega posestva Sočice, Svetolika Arabja-ca. Ugotovljeno je, da Arabjac ni vedel o namenih ostalih treh. Tretja oseba, ki je verjetno prestopila mejo, je polkovnik Vlado Dapčevič, medtem ko je četrta oseba, ki je bila aretirana, generalni major Branko Petričevič.
Kot je bilo ugotovljeno kasneje, so omenjeni prišli okoli 22 ure dne 11. avgusta na posestvo Sočice in rekli, da gredo na lov. Po izpovedi Branka Petričeviča, ki je bil aretiraj, pa so imeli namen pobegniti v Romunijo.
Pred Jaksetichevo vilo
KOPER, 18. — Včeraj zjutraj kmalu po 6 uri se je zbrala pred vilo, kjer stanuje Giorgio Jaksetich, skupina kakih 100 ljudi, ki so demonstrativno zahtevali, naj se Jaksetich izseli iz vile in zapusti Koper. Kmalu nato je bila o tem obveščena postaja narodne zaščite, ki je takoj poslala tjakaj patrolo, ki , pa ni našla več nobenega demonstranta. Pred vilo je ostal en član narodne zaščite kot stražar, pozneje pa se je postavila stalna straža, da bi preprečila eventuelne incidente.
^htevamo uvedbo DVOJEZIČNIH osebnih izkaznic v soglasju z določili mirovne pogodbe
PRIMORSKI DNEVNIK
2 -
19. avgusta 1948
Slovenskim otrokom TRŽAŠKI DNEVNIK
slovenske otroške vrtce l
Pred pričetkom šolskega leta so slovenski starši zopet v skrbeh, ali bodo vojaške oblasti odprle y vseh okoliših slovenske otroške vrtce kjer je dovolj slovenskih otrok, ali pa bo tudi letošnje leto ostalo vse pri starem. Ni treba posebej poudarjati, da so otroški vrtici nadvse važno vzgojno sredstvo, saj se vzgajajo v njih zlasti predšolski otroci naših delavcev, ki so prisiljeni pošiljati svoje otroke v otroške vrtce prav zaradi tega, ker sta velikokrat zaposlena oče in mati, in bi bili sicer njihovi otroci izpostavljeni cesti in slabemu vplivu.
Posebno skrb imajo starši iz okolice Sv. Ane, Kolonkovca in Rovt, ki ie dve leti zaman prosijo šolske oblasti pri vojaški upravi, da bi poskrbele prostore zato, da bi se tudi v teh krajih odprl slovenski otroški vrtec. Pri merodajnih činiteljih so se zglasile že mnoge delegacije roditeljskih svetov, pa tudi posamezni starši, ki so zahtevali, da šolski odsek upošteva socialen in narodnosten položaj teh slovenskih otrok, ter čim prej izvede upravičeno zahtevo slovenskih staršev.
Mislimo, da se šolske oblasti v teh primerih ne morejo izgovarjati na to, češ da ni dovolj otrok, saj je na samem Kolonkovcu nad 80 otrok, ki bi prišli v poštev; pri Sv. Ani in v Rovtah pa jih je sicer nekoliko manj, toda če so pristojne oblasti otvorile italijanske otroške vrtce, kjer je malo italijanskih otrok in jih Italijanom naravnost ponujajo, saj so v Sv. Križu otvorili italijanski otroški vrtec za 14 italijanskih otrok, čemu torej ne veljajo ista načela tudi za otroke slovenskih staršev. Prav tako tudi ne more držati izgovor, da ni na razpolago primernih prostorov. Prepričani smo, da bi se z mSlo dobre volje tudi to vprašanje dalo rešiti.
Šolske oblasti pri vojaški upravi pa ne gredo Slovencem niti toliko na roko, da bi vsaj prizanesle tiste slovenske otroške vrtce, ki dejansko že obstajajo, kot v Skorklji, Ro-colu in Skednju.
V teh primerih se seveda izgovarjajo, da ti otroški vrtci ne ustrezajo vsem pogojem, ki so predpisani za delovanje otroški vrtcev. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da so slovenski otroški vrtec celo pol ure daleč iz Rooola po burji in dežju v zimskem času in v vročini poleti samo zato, da so se njihovi otroci priučili svojega materinega jpzika in da so razširili svoje znanje pred vstopom v prvi razred. Tudi Rocolci imajo pravico do tega, da jim priznajo šolske oblasti slovenski otroški vrtec v samem Ro-colu in so celo dolžne preskrbeti zanj primerne prostore. Zakaj se torej šolske oblasti, vedno izmikajo, ko gre za vprašanje solvenskega šolstva pa bodisi srednjega, višjega ali nižjega. Naši slovenski preprosti ljudje ne priznajo take logike višjih oblasti, ki delijo pravico kulturnega izživljanja enega naroda na škodo drugega.
V Skorklji pa, kjer ima otroški vrtec vse pogoje za to, da bi ga šolske oblasti lahko priznale, in ni nobenih razlogov, da ne bi mogel v teh prostorih še naprej delovati, kaže, da imajo šolske oblasti pripravljen tretji Izgovor.
Gospod Jež je sicer delegacijam, kt so prišle k njemu, da bi se vendarle to vprašanje ie dokončno rešilo, izjavil, da ima v nekaterih vilah v Trstu na razpolago primerne in lepe prostore, ki jih bodo preuredili za otroške vrtce. Do danes seveda še ni ukrenil ničesar. Po našem mnenju, in mislimo, da se bodo s tem strinjali tudi vsi slovenski starši, bi bilo bolje, da ne bi delal utvar našim ljudem ter jim slikal gradove v oblake, marveč bi bilo bolje, da bi dejansko kaj pokrenil, četudi bi se morali otroci zadovoljiti z enim ali dvema zračnima prostoroma.
Vse skupaj se nam zdi prav za prav že smešno. Slovenski starši na
eni strani zahtevajo otroške vrtce za svoje otroke, na drugi strani jim gospodje pri vojaških oblasteh ob-ljubujejo lepe vile, navsezadnje pa jim ti isti ljudje svetujejo, naj si kar sami poiščejo primerne prostore, v katerih bi lahko deloval slovenski otroški vrtec. Vprašamo te ljudi, kaj bi dejali starši otrok nekje v Ameriki, če bi jim oblasti dale tak odgovor.
Se na en primer pristranosti šolskih oblasti moramo pokazati in to je na Vrdelci, kjer je 35 slovenskih otrok, ki bi se radi vpisali v otroški vrtec pa zanje ni nikjer prostora. V tem primeru imajo italijanski otroci reden pouk v svojem otroškem vrtcu. Zakaj ne bi šolske oblasti šle Slovencem toliko na roke, da bi se v istih prostorih, kjer se vrši doslej pouk za italijanske otroke, medsebojno izmenjavali.
Ce bodo vojaške oblasti letošnje leto pravilno rešile to vprašanje, bodo dokazale, da so pravilno razumele to vprašanje, marveč bodo s tem tudi Slovencem popravile kri-Vicd.
Še en nemški transport
V torek popoldne se je pripeljalo iz Fort Saida v Trst z angleško ladjo «Empire Prideš 1900 bivših nemških vojnih ujetnikov, ki jih so končno pustili iz ujetništva. Včeraj zjutraj ob 2 in 2.45 so Nemci odpotovali z vlakom dalje proti domovini.
Karbid so mu odpeljali
Bruno Avon, ki ima skladišče na Istrski cesti 157, je javil včeraj Civilni policiji, da so neznanci vlomili ponoči v skladišče in odpeljali iz njega 4 sode, v katerih je bilo pkrog 200 kg karbida. Avon ima breko 20.000 lir škode. Policija je takoj uvedla preiskavo vendar ta ni do sedaj dala še nobenega uspeha čeprav je znano, da pušča karbid precej močen duh za seboj.
Zakaj ni hotel Vidali
da bi se tržaški delavci udeležili manifestacije v Izoli ?
Z nezadovoljstvom so v soboto 14. t. m. zvedeli tržaški delavci iz časopisa «11 Lavoratore«, da je bila odložena manifestacija v Izoli.
Razočaranje je bilo toliko večje, ker so hoteli tržaški delavci preživeti ta dan z demokratičnimi množicami cone B, da bi utrdili enotnost med mestom in vasjo, bratstvo Italijanov, Slovencev, Hrvatov in tako okrepili protiim-perialistične sile.
Mnogo tržaških demokratov se je hotelo osebno prepričati o stanju v Istrskem okrožju, posebno zaradi tega, ker so že večkrat bili tam in vselej so se počutili kot doma. Niso mogli verjeti, kako naj bi se vse spremenilo preko noči kot prikazujejo nekateri časopisi.
Toda drugi Tržačani, ko so v soboto zvečer slišali, da se bo manifestacija v Izoli vršila kot je bilo prvotno objavljeno, so se odločili, da potujejo v Izolo z namero, da v najslabšem primeru preživijo tam prijeten dan.
Oni, kot so se izrazili, so ostali presenečeni, ko so ugotovili, kako se «cerini» trudijo obveščati vse one, ki hočejo potovati v Izolo, da je festival odpovedan in da je zato izlet brezpomemben. Izpraševali so se: «Zakaj se vendar «cerini» zato toliko zanimajo in skrbijo? Kakšen protiljudski interes se skriva za tem?»
Brez dvoma protiljudski, ker tam, kjer ima prste imperialistična policija, ne more biti drugače.
Hočemo pojasniti vse te dogodke, vsak naj pa svobodno presodi.
Z e v teku štiridesetdnevnega tekmovanja za obnovo, ki se je vršila v Izoli, so razni Dellore Ita-lo, Degrassi Mario (Brunetto), Ul-
ECA „skrbi" za dobrodelnost
Zato misli s 1. septembrom začeti z odpusti
Upravni svet ECA je odločil, da bo s 1. septembrom t. 1. prenehal z delom oddelek žimničarjev. S tem naj bi bili odpuščeni z dela vsi delavci, ki delajo v tem odseku. Ker pomeni ta ukrep, da pri ECI skušajo ukiniti odlok o prepovedi odpustov, vlada med delavci tega oddelka in drugimi, ki delajo na račun ECA-e veliko vznemirjenje. In to še posebno zaradi tega, ker so nekateri člani upravnega sveta namignili, da pomeni ukinitev tega oddelka počasen razpust vseh ostalih oddelkov te ustanove.
Zaradi resnosti tega ukrepa in nezaželenih posledic, ki bi zaradi tega nastale, je tovarniški odbor ES takofposlal pismo notranji komisiji Delavske zbornice. Tovarniški odbor je v pismu predlagal, naj bi se sestala takoj posebna imenovana komisija, v kateri bi bili zastopani s sorazmernim številom članov obe sindikalni organizaciji. Ta komisija naj bi odločala o ukrepih, ki naj bi zavarovali koristi delavcev, katerim grozi odpust. Odgovor DZ še ni prišel.
Da bi opravičil ta svoj krivičen ukrep, je upravni svet skušal opravičiti svojo namero z izjavo, da je bil dosedanji način dela tega oddelka nerentabilen in da je zaradi tega trpela pomoč revnim v ubožnici. In da bodo zaradi tega odpustili delavce.
Sedgj prihajajo na dan s takimi nesmiselnimi izgovori, češ da gre za korist revežev. Čudno je, da kljub vsej dobrodelnosti niso še pred časom opazili, da imajo v računovodskem oddelku kar 25 uradnikov in 3 računovodje. V ekono-matu pa kar tri ekonome. To pa
KNJIGE - GLEDALIŠČU - KONCERTI RAZSTAVE -F1LMI-KRIT1KE-DR0BTINE
Revija „Hrvatsko kolo"
Prejeli smo v oceno drUgo številko zagrebške kulturne revije eHrvatsko kolo«, ki izhaja vsake tri mesece v obliki knjige ter ob sega posamezna številka 210 do 240 strani.
V svojem prvem delu ima ta številka obsežen članek C. Fisko-viča nNaši primorski umetniki od 9. do 19. stoletja«, dalje »Dve pismi Bjclinskega». Istrski pisatelj Viktor Car Emin je objavil avtobiografsko črtico sZrtve svojega časa«, vlvanka Vujčič - Laszoivski« objavlja odlomek svojega dela «Vra-njara», Vladan Desnica pa svojo novelo «Oko».
Od poezije imamo v tej številki Košakovo «Ofenzivo«, dalje pesnitev g. Tartalje «Most na Vltavi« in osem pesmi Stjepana Sčipakova v prevodu Gustava Krkljeca. Zanimive so tudi pesmi iz sodobne grške lirike, ki opevajo sedanjo junaško borbo grškega naroda.
Pod rubriko »Feljton« j* več znanstveno kritičnih razprav, med katerimi je uRealizem Prežihovega Voranča« izpod peresa Toneta Potokarja. Dalje imamo obširno poročilo o novih knjigah, gledališkem življenju, likovni umetnosti, poročila o drugih sorodnih revijah, vesti iz rudiofonije, filma itd-
Revijo urejujejo: Slavko Kolar, Petar Lasta in Marjan Matkovič, ter stane posamezna številka po 60 din.
SvctolvanCani
so peli V Postojni
V nedeljo 15. avgusta je pevski zbor Prosvetnega društva «S. Škamperle« iz Sv. Ivana gostoval v Postojni- Četudi je Postojna ta dan sprejela na tisoče gostov,
ki
so prišli s posebnimi vlaki iz Slovenije in Hrvatske, je posvetila največjo pažnjo tržaškemu zboru, ki so ga sprejeli že na postaji z godbo in pozdravom zastopnika krajevne ljudske oblasti. S posebno pozornostjo so postojnski gostitelji poskrbeli za dobro kosilo in večerjo, za ogled jame in z ličnimi plakati privabili na koncert precejšnjo množico, med katero so bili tudi ljudje iz vasi oddaljenimi po uro, poldrugo od Postojne. Koncert se je vršil v veliki dvorani jamske restavracije. Začel se zamudo, ker je morala restavracija pogostiti nepričakovano veliko število obiskovalcev jame. Pevski zbor je pozdravit zastopnik okrajnega prosvetnega sveta, delegacija najmlajših pevcev, postojnskega pioniškega zbora je poklonila zboru kito cvetja. Zastopnik Slovensko hrvatske prosvetne zveze se je zahvalil v imenu tržaških pevcev za prisrčen sprejem, ki je ponoven dokaz narodnega in kulturnega edinstva vseh Slovencev Ze od vsega početka je bil pri izvajanju programa vzpostavljen kontakt z občinstvom, ki je s toplim navdušenjem sprejemalo tako partizanske kakor umetne in narodne pesmi. Občinstvo si je želelo ponavljanja zlasti Venturinijevega Znamenja, vendar ni zbor mogel zaradi skopo odmer j. .'.ega časa bi ti preveč radodaren.
Tri sodbe o postojnskem koncertu svetoivanskega zbora:
Preprosta ženica iz postojnske okolice: ((Poslušala bi jih do polnoči«. Kulturni delavec iz Postojne: »Zbor j« odličen: takega v Postojni še nismo slišali«. Svetoivanča-ni: «Bilo je zelo lepo, toda prekratko«.
še ni vse. Pred časom je ubožnica sprejela v službo nekega arhitekta. In vendar ni vse to prav nič škodovalo koristim revežev. Res, čudna je logika, s katero so obdarovani gospodje upravnega sveta ECA-e.
ES predlagali ekonomsko izii&nie
delavcem industrijske stroke
V želji, da bi izboljšali sedanji ekonomski položaj delavcev različnih industrijskih strok, ki so zaradi vojnih in povojnih gospodarskih razmer doživeli to, da njihove mezde niso več odgovarjale delu kvalificiranih delavcev, je zveza Enotnih sindikatov predložila 16. t. m. zvezi industrijcev seznam za izboljšanje in izenačenje mezd vseh delavcev kategorij industrijske stroke.
Pri sestavljanju tega seznama so upoštevali tudi položaj navadnih ročnih delavcev. Ker bi bilo krivično, da bi ti še naprej dobivali sedanje plače, so tudi za to stroko predlagali 20 odst. povišanje sedanje plače.
Povišico Od 38.65 lir na 46.38 lir so predlagali za običajne ročne delavce, za specializirane ročne delavce so predlagali povišičo od 41,95 na 53,80 lir, za kvalificirane ročne delavce od 44,45 na 59,38 lir, za specializirane delavce pa od 49,30 na 75,14 lir.
Za vse ostale kategorije; za vajence, žene itd. ter za določene kategorije zaposlene pri drugih pomočniških delih pa so predlagali 20 odst. povišan*: osnovne mezde.
Novi filmi
„ima in mebta“
Filmov z ameriškega zapada smo videli že nešteto. Vsi so bili narejeni t>eč ali manj po istem kopitu z običajnim streljanjem, dirjanjem s konji, banditi, itd.
Tudi to je film ameriškega divjega zapada (Kansas), vendar imame v njem poleg običajnih pustolovščin tudi nekaj več človeškega občutja in mehke romantike, ki nam sfcrioajo pod svojo trdo zunanjostjo pokaže, da so tudi tam ljudje, ki toplo človeško srce.
«Zena iz mesta« (Claire Trevor) je prišla v Dog Citv, kjer je bil za šerifa mlad človek (Albert Dek-ker>. Nenavadna žena, ki je bila krepostna ter istočasno tudi mondena kabaretna plesalka, je kmalu osvojila njegovo srce. Nekoč je vdrla v mesto roparska tolpa in njen poglavar, lep in izobražen človek, se je tudi zaljubil v to zagonetno ženo. Končno jo je bandit ubil po nesrečnem naključju. Ob odprtem grobu sta oba nasprotnika drug poleg drugega. Serif si je od-pasal samokres in ga spustil na krsto; ne bo več ubijat «Bil je trenutek, ko sem imel rad to ženo«, je dejal prijatelju. «Prijatelj, neka1 teri trenutki trajajo vse tivljenje«.
Film je delo Združenih umetnikov (United Artist«) v režiji Ge or-gea trcainbauda.
cigrai Fulvio in drugi bili opozorjeni, da njihovo stališče, ki podpira Vidali ja, nima nič skupnega z resolucijo Informacijskega urada ter da se bodo neizogibno znašli prej ali slej v nasprotju z ljudsko oblastjo in zato tudi z ljudstvom našega okrožja.
Njihov odgovor je bil, da bodo z dejstvi dokazali svojo predanost ljudski oblasti.
Nasprotno! Dejstva so jih postavila na laž-
Tekmovanje za obnovo v Izoli bi se moralo zaključiti 25. julija s festivalom, na katerem bi prisostvovali razen Izolanov tudi prebivalci vsega okrožja in približno 1500 tržaških delavcev.
Okrožni odbor SIAU se je zanimal za program in uspešno izved-do — kar je njegova dolžnost in pravica — zato je poslal na krajevni pripravljalni odbor za festival v Izolo svojega predstavnika, ki je imel nalogo pomagati pri vseh pripravah.
Vsi so soglašali razen Vidalija, ki je imel svoj poseben načrt.
Nameraval je poslati v Izolo določeno Število delavcev z nalogo ustvaritve takega ozražja, ki bi bilo v popolnem nasprotju z bratstvom, enotnostjo in utrditvijo ljudske oblasti, osnovnih temeljev borbe proti imperializmu. Kaj pa naj bi drugega zanimalo tega gospoda? Njemu je ‘ bilo povsem neznano dejstvo, da so bile desetine delavcev iz Sv. Marka in Tovarne strojev odpuščene z dela skupno s predstavniki tovarniških sindikalnih odborov. S tem v zvezi je potrebno predočiti, da si je prvikrat po osvoboditvi angloameriška vojna uprava dovolila nasilstvo, na katega ni odgovoril delavski razred z demonstracijami, stavko itd.
Gospoda Vidalija ne zanima borba proti imperializmu, pač pa program festivala, ki ga je dal spremeniti.
Zvesta izvrševalca Dellore in Ulcigrai, čeprav sta poprej že sprejela določeni program, sta naknadno zahtevala spremembo, za katero sta sama vedela, da je neizved. ljiva. Ali bi lahko sila razuma ustavila Vidalija? Gotovo ne! Zato je bil festival na sam predvečer odložen na drugi datum. Oblast cone B bi lahko posredovala, ker nobena organizacija ne more brez odgovornosti blatiti ljudstvo, kot je to storil pripravljalni odbor za festival iz Izole. V želji, da bi tržaški delavci prisostvovali festivalu v Izoli in ker oblast ni hotela, da bi .zavzeja. takp stališče, ki bi ga mogli smatrati kot samovoljnost, je odobrila, naj se festival vrši 8.*-avgusta.
Ponovno so prenesli ta datum na 15. avgusta, kar je pomenilo izbrati dan. ko se bo začelo dvomesečno tekmovanje pod vodstvom okrožnega odbora SIAU pod geslom: za napredek, obnovo in bratstvo, Običaj je, da se začetek vsakega tekmovanja otvori z manifestacijo. Tekmovanje se vrši v okrožnem okviru zato je bila določena okrožna pripravljalna komisija, katere člani naj bi bili tudi nekateri tovariši, ki so tvorili pripravljalno komisijo za festival v Izoli, tako bi se obe manifestaciji pretvorili v eno.
Ali bi lahko Vidali to sprejel? Jasno da nel On je imel svoje načrte, ki so se vedno jasneje izražali in razvijali v nacionalističnem smislu. Med drugim dokazuje tudi dejstvo, da samo v italijanščini natisnjene spominske razglednice mestnega festivala v Izoli spominjajo na spoštovanje narodnostnih pravic s strani ZVU in fašističnih krogov CLN z izdajo novih osebnih izkaznic v Trstu. Razen ostalih potez je še tiskanje in razpošiljanje razglednic — samo v italijanskim jeziku — imelo namero okrepiti trditve anglo-ameriških predstavnikov v Varnostnem svetu, ki so na-
Opozorilo Dijaške Malice
Dijaki in dijakinje, ki namerava jo v prihodnjem šolskem letu prositi Dijaško Matico za sprejem ra hrano, za šolske knjige in potrebščine, za učenje v domu itd., naj pošljejo izpolnjene obrazce, ki jih dobe v upravi doma za 15 lir, do 31. avgusta v osrednjem odboru Dl jaške Matice in sicer preko domačega odbora Dijaške Matice ali prosvetnega društva. Za podporo naj prosijo samo tisti dijaki in dijakinje, ki so podpore resnično potrebni, kajti resnična potreba in šol3ki uspeh sta edini merili pri reševanju prošenj,
perjene proti ZSSR in Jugoslaviji, ki dosledno zahtevata spoštovanje mirovnih pogodb. Ali ni • vse delo izolanskih vidalijevcev enako in na isti liniji lista «11 Lavoratore« in «La Voce libera«, ki pišeta o terorizmu v coni B?
Iz navedenih izigravanj je jasno: Vidali je hotel, da bi 1500 Tržačanov prineslo v cono B njegovo revizionistično parolo. Toda pred možnostjo, da bi tistih 1500 ljudi, ko bi spoznali stvarnost, neizogibno preneslo iz cone B v Trst besedo enotnosti, bratstva in borbe proti imperializmu — je Vidali v tretjič ukazal svojim agentom v Izoli, naj se festival ne vrši.
Tako je Vidali poslal rakom žvižgat izlet tržaških delavcev in poleg tega imel za norca, opevajoč svojo demokracijo, Tržačane, lzo-lane in demokrate Istrskega okrožja, ki hočejo bratstvo.
Tako smo razjasnili vprašanje in to nam omogoča priti do sledečega zaključka; Resolucija Informacijskega urada nima nič skupnega z akcijo Vidalija in njegovih agentov, kajti njihova akcija jasno nasprotuje Sovjetski zvezi in krepitvi internacionalne demokratične fronte miru.
Vsi oni, ki so jim pri srcu enotnost in bratstvo ter spoštovanje mirovne pogodbe, so odgovorili na to izigravanje — po čakanju tržaških delavcev — z ogromno manifestacijo, s katero so izrazili solidarnost in bratstvo med delovnim ljudstvom mesta in vasi, ki je bila za vzgled solidarnosti s proletariatom Trsta, ki vodi posebno težko borbo, ker ob strani imperialistov stojijo danes v Trstu Vidalijevi frakcionaši.
Promel v tržaškem pristanišču
V torek je priplul v tržaško pristanišče ameriški parnik «David S. Terry«, ki je pripeljal s Kube 9770 ton sladkorja. Parnik se je zasidral v bližini skladišča št. 55. Istega dne ob 8. je priplul italijanski parnik «Nereide» iz Katanije prazen. Ob 14. uri je priplul iz v Recife Portugalski parnik «Lobito» s 3500 tonami raznega blaga in iz Aleksan-drete v Aziji švedski parnik «Munkfors», ki je pripeljal 600 ton kromove rude.
Prav tako v torek je odplul proti New-Yorku ameriški parnik »Milton Smith« prazen in italijanska petrolejska ladja «Mirella», ki je odpeljala 5180 ton tekočega goriva.
MLMB
Četrtek 19. avgusta
Ludvik, Vojnoslav Sonce vzhaja ob 5.09, zahaja ob 19.06. Dolžina dneva 13.57. Luna vzhaja ob 19.31, zahaja ob 4.22. Polna luna danes ob 18.32.
Jutri 20. avgusta Bernard, Žarko
SPOMINSKI DNEVI:
1944 so se pričeli hudi boji koroških partizanov z nemškimi motoriziranimi enotami.
Zaljubljenci se zatekajo med ruševine
Stanovanjsko krizo, ki že ves povojni čas razsaja v Trstu, zelo občutijo tudi razni brezdomni zaljubljenci, ki morajo poleg tega še paziti, da jih ne preseneti policija morda v najlepših trenutkih.
Tako so pred dnevi našli v nekdanjem Bošketu tak parček, ki sl je kar na prostem postavil šator za svoje medene urice. V nedeljo pa je neki civilni policist opazil drugi tak par, ki je smuknil v temi med ruševine hiše na vogalu ul. Torre-bianca in Trento. Takoj je stopil z* njima in opazil, da sta izginila za neko notranjo steno, ki je ostala še pokonci. Ko je preiskal prostor, je našel žensko, ki se je v m cm kotu stisnila, hoteč se na tak način skriti očem postave,
Nič novega na razpravi o bakru
Včeraj sta bila zaslišana tudi obtožena ameriška vojaka
Včeraj zjutraj se je v splošnem dolgočasnem razpoloženju vlekla naprej razprava proti 19 obtožencem, ki se morajo zagovarjati zaradi tatvine bakrenega materiala iz ameriškega vojaškega skladišča v pristanišču za les pod Skednjem.
Takoj, ko se je začela razprava ob 9.30, je sodišče začelo zasliševati pričo Marinija, inšpektorja CID-a, ki je vršil preiskavo.
Ta je povedal, da mu je obtoženi trgovec Tedesco govoril o cenah, ki jih je določala trgovska zbornica za bakreno žico. Ta trgovec je baje plačeval ukradeno bakreno mrežo po 400 lir m2, medtem ko je na svobodnem trgu po 800 lir m2, pocinkano železo pa je trgovec kupoval po 150 lir kg. Obtoženi trgovec Bolč pa je plačeval ukradeno bakreno mrežo in pocinkano železo kar po 100 lir kg. Inšpektor Marini je še povedal, da so na vseh zabojih, v katerih ta bila spravljena baker in pocinkano železo, črke, ki so zgovorno povedale, da je blago last ameriške vojske.
Sledil je obtoženec Minen Otta-vio, skladiščnik podjetja Civelli. Ta je povedal, da je konec aprila t. 1. obtoženec Stracuzzi hotel vkladišči-ti nekaj pocinkanega železa, vendar pa on sam ni videl, če je Stracuzzi res vskladiščil blago.
Tretja priča je bil ameriški vojak Alexande A. Dedki, ki se bo moral pred vojaškim sodiščem zagovarjati zaradi sodelovanja pri tatvini. V dvorano sta ga spremljala agenta vojaške policije v popolni opremi. Na vprašanja tožilca Marcuccija je vojak ponovil vso zgodbo od začetka do konca. Temu je sledil vojak Robert Holeden, ki je bil še bolj aktiven pri tatvinah kot njegov so-rojak, vendar se bo o vsem tem natančnejše bavilo vojaško sodišče.
V splošnem pa tudi ta razprava — kot vse druge pred zavezniškem sodiščem-postaja vse bolj do-
gočasna in nezanimiva. Sreča, da je predsednik opoldne odgodil razpravo za danes zjutraj ob desetih.
Smrt v občinskem uradu
*
Včeraj zjutraj se je odpravil 67-letni upokojenec Maks Sonzio z Opčin, na tamkajšnji občinski urad ul. Vena št. 8, kjer je imel uradne opravke.
Na uradu pa ga je nenadoma prijela slabost, da se je sesedel in kmalu potem umrl. Gozdna policija je takoj telefonirala na policijski komisariat, ki je poklical avto Rdečega križa. Zdravnik dr. Cominotto je ugotovil, da jč povzročilo smrt možgansko krvavenje in želodčni krči. Truplo nesrečnega Sonzia so nato odpeljali na njegov dom v ul. Salici 20.
ENOTNI SINDIKATI
Delavska športna zveza ES organizira v soboto ln nedeljo 21, in 22. t. m. izlet na Cime dl Lavaredo. Pojasnila In vpisovanje na sedežu v ulici Conti do 19. t. m.
Zdravstvo. Danes ob 20.30 bo v ul. Imbriani 5 zborovanje nameščencev morskih kopališč, ki so člani obeh sindikalnih organizacij. Razpravljali bodo o položaju te stroke in zakasnitvi od strani delodajalcev pri sklepanju mezdne pogodbe.
Oblačilna industrija. Danes ob 19.30 bo na sedežu odborova seja.
PROSVETNA DRUŠTVA
Dramski odsek prosvetnega društva »Slavko Škamperle« vabi svoje člane na vaje, ki bodo danes ob 21.
P. d. Simon Jenko. Danes ob 20.30 običajni članski sestanek v prostorih «Kraljiča». Poslovala bo tudi knjižnica.
Žrebanje na Kolonkovca
Na prireditvi, ki jo Je v nedeljo organiziral športni krožek costalunga na Kolonkovcu, so bili izžrebane za dobitke naslednje številke: 290ft 1551, 1166, 1*71 in 1171. Lastniki teh »stokov labko dvignejo dobitke do 24. t.m.
Poziv pionirjem, ki so bili y srbskih počitniških kolonijah
Pionirje, ki so bili na počitniških kolonijah v Brusu, Belem potoku, Belanovlci, Vrnjački Banji, ki niso še dvignili rojstnega lista in denar vabimo, da se v tem tednu zglase v pisarni pionirskega vodstva na trgu Ponterosso 2.
Solidarnost s Primorskim dnevnikom
Suičič 299, Košuta Marija 100, Košuta Jožefa 50, Suičič Josip 100, Košuta Ivan 100, Kenda Franc 40, Sed" mak Srečko 20, Svab Albert 50”' Sedmak Ferdinand 20, Sedmak Aloj* 100, Sirk Lado 100, Košuta Darlsls? 100, Furlan Viktorija 1000, Sulčl* Anton 100, Tortul Marija 500, Sedmak Marija 30, Sedmak Kristina 58, Svab Marija 50, Tence Kristijan 150' Bogateč Ferdinand 141, Sedmak 3* stina 200, Pahor Franca 100, Sulčle Pavla 100, Košuta Justina 90, Kovat Miloš 200, Bogateč Marij 100, SvaH Zora 60, Košuta Justina 100, Košuta Vera 100, Sedmak Gizela 100, Ma-ganja Albert 50, Madotto Ivanka 130, Dl Lenardo Jolanda 100, Košuta Edmund 150, Košuta Anton 1**' Košuta Gizela 100, Tence Kristina 100, Suičič Adalgisa 100, Skorja K>" terina 100, Tence Angel 500, Kocjančič Valerija 240.
Obvestilo
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA T1' SKA — UPRAVA LISTOV — TRST UL RUGGERO MANNA 29 JE PREVZELO V LASTNO REZIJO RAZDELJEVANJE:
»PRIMORSKEGA DNEVNIKA * LJUDSKEGA TEDNIKA - GLASA MLADIH . DELAVSKO-KMECKE ENOTNOSTI IN RAZGLEDOV«.
S TEM OBVEŠČAMO VSE KOMJ" SION ARJE, MALOPRODAJALCE IR KOLPORTERJE IN NAROČNIKE, DA JE EDINO GORNJE PODJETJA Dr RAVICENO VODITI VSE OBRAČUNA, VPLAČILA IN NAROČILA ZA NAVEDENE ČASOPISE IN REVIJE.
PROŠNJE ZA NAMESTITEV NA
ŠOLAH S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM
TRST, 16 (AIS) — Višje šolsko nadzorništvo objavlja, da se lahko do 31. avgusta 1948 vložijo prošnje za namestitve (suplenture) nadzornikov in didaktičnih ravnateljev za šolsko leto 1948-1949 za šole Svobodnega tržaškega ‘ozemlja s slovenskim učnim jezikom.
Informacije se lahko dobijo pri Višjem šolskem nadzorništvu v ulici Duca d’Aosta 4-II med uradnimi urami (od 11 do 12).
Cigarete so pozabili
Tihotapski posel ni vedno lahek in večkrat se jim zgodi, da morajo tik pred ciljem tihotapci «pozabiti» svoje blago in ga prepustiti policiji, samo da si rešijo kožo in mošnjo.
Tako je civilna policija prejšnji dan pri pregledu avtobusa Skofije-Trst našla zavoj s 1770 jugoslovanskimi cigareti, za katere se ni hotel nihče javiti, da je lastnik in so jih enostavno zaplenili.
Tramvaj je trčil v kamion
Včeraj okrog 13,35 je vozil Vato-vac Anton precej naglo svoj tramvajski voz št. 9 po ul. C. Battisti. Blizu Ljudskega vrta mu je prihajal nasproti iz ul. Rossetti kamion Fiat 626, po klancu navzdol.
Policaj, ki je dirigiral promet na tamkajšnjem križišču, je dal tam-vaju znak, da naj ustavi. Vendar je bilo že prepozno in obe vozili sta trčili skupaj. Na srečo ni bil nihče ranjen in tudi poškodbe na Vozilih niso bile razmeroma velike.
IH			ffls
Tržaškim ki sodelovanje na		ilesarjem ZDTV preprečeno svetovnem kolesarskem prvenstvu ?	
Italijanfiki urad xa indajniija polnili listov v Vidmu zahteva, da se doda prošnji tudi „iiulia onta“ CUNI-ja
Tržaškim kolesarjem preprečeno sodelovanje na svetovnem kolesarskem prvenstvu?
Italijanski urad za izdajanje potnih listov v Vidmu zahteva, da se na prošnji doda tudi «nulla osta« CONI-ja.
Da je Coni zavzel čisto politično stališče naprsni ZDTV, smo že davno spoznali ln vemo tudi, da skuša z vsemi sredstvi bojkotirati prosti razvoj našega športa, hoteč imeti v svojih rokab monopol športnega izživljanja.
2e v aprilu mesecu je kolesarski odsek ZDTV, potem ko Je sprejel vabilo na svetovno kolesarsko prvenstvo poslal tukajšnjim uradom prošnjo za Izdajo potnega lista kolesarjem Sti-belu, Coku, Sosiču, Kravosu, Barto-11 ju, Rebuli In Česnu. Tukajšnje oblasti so prošnjo odposlale v Videm, od koder pa je prišel odgovor, da mo. ra dati svoj »nulla osta« tudi CONI.
Mi se samo vprašujemo, kako sl sploh Italijanske oblasti mislijo nekaj takega. ZDTV je svobodna športna zveza, k| nima ničesar skupnega s CONI-Jem In Jasno Je, da tudi njihovega dovoljenja ne bo prosila, ker vemo, da bi ga CONI enostavno ne dal ker v nobenem primeru ni kompetenten. Ce pa Je CONI postal urad za Izdajanje dovoljeni na Tržaškem ozemlju pa se videmska kakor tudi vse ostale kvesture zelo motijo,
Vsi tržaški športniki zahtevajo, da se enkrat za vselej konča s takimi provokacijami na našem športnem polju ln skrajni čas Je, da Imenovana kvestura izda takoj potne liste, kot jih je takoj izdala tisočem in tisočem drugim.
S TELOVADNIM ODSEKOM V BOLOGNO
Na športne manifestacije Zveze italijanskega ljudskega športa
Zveza italijanskega ljudskega športa je povabila ZDTV s 100 telovadci na nastop, ki bo od 15. do 18. septembra v Bologni. Istrska telovadna sekcija se je odločila poslati 50 telovadcev in 50 telovadk, ki bodo sodelovali v treh ali štirih prostih vajah.
Vsota, ki jo mora vsak posameznik plačati, je 2000 lir, v katere je včteto šestdnevno taborjenje z vež-lovadcev preko sto, bosta ZDTV skupno z ZAM-om izbrala telovadce.
Odmevi tizkuliurnega sporeda v Izoli
Preteklo nedeljo, so bile poleg lahkoatletskih tudi plavalne tek-banjem v Ankaranu ter vožnja do
meje, kajti za ostalo skrbi ZILS. Odhod bo 14., prihod pa bo 20. septembra.
Prijave sprejema ZDTV v Kopru do 20. t. m. Od vsakega telovadca pa so zahtevani sledeči pogoji:
1) Vsak mora znati prvomajske vaje za moško in žensko skupino od 18 let dalje.
2) Vsak bo moral biti na taborjenju v Ankaranu, ki bo od 8. do 18. septembra, kjer se bodo naučili prostih vaj,
3) Vsak mora plačati 2000 lir.
4) Ce bo število prijavljenih teme na 50 m prosto, ki so dale sledeče izide:
1) Bose (Umag) 30”, 2) Benvenu-ti (Ižola) 30”-l,	3) Zacchigna
(Umag) in 4) Bernardi.
V nogometnem srečanju med Umagom in Rojanom je zmagala prva enajstorica v razmerju 2:1. V košarki pa je moral Partizan podleči odličnemu moštvu Sindikalnega športnega kluba v razmerju 27:25
IZLETI
Planinsko, društvo v. Trstu javlja, da je izlet na Reko-Bakar-Kraljevi-co-Novi-Senj, preložen na nedeljo 29. t. m. Vpisovanje se nadaljuje do vključno petka 20. t. m. vsak dan od 17. do 19. ure v ul. F. Filzi 10-1. in v čevljarnici Gec, trg Tra i Rivi,
Izlet na Krn dne 22. t. m. odpade.
K izviru Saša in na Triglav, bo izlet dne 4. in 5. septembra. Odhod v soboto 4. septembra ob 13.30. Vpisovanje kot zgoraj.
Planinsko društvo v Trstu organizira 1-3 tedenska letovanja v Bovcu. Odhodi so vsako soboto ob 12 uri iz ul. F. Severo. Sprejemamo prijave za VIII. skupino, ki bo odpotovala 4. septembra. Pojasnila ln vpisovanje v trgovini Nadliška Marcela, ul. Giuliani 13.
najdena OČALA
Pri plesu na Repentaboru je nekdo izgubil očala. Lastnik naj jih dvigne na krajevnem odboru na Opčinah.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. avgusta 1948. se je rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb, poroke so bile 6.
Umrli: 81-letni Anton Pitacco, 86-letna Kornelija Klander, 59-letna Marija Koniz vd. Lausin, 61-letni Rafael Ricciardi, 60-letni Vincenc Rudes, 42-1 etn i Franc Bartoli.
Cerkvene poroke:	ameriški na-
rednik John Jeter in zasebnica Teodora Verdnik, risar Angel Re-nar in i^eljica Nerina Rosini, tramvajski sprevodnik Anton To-rossi in zasebnica Levina Zeni, telefonist Bruno Brandolin in zasebnica Jolanda Del Negri, mehanik Ivan Leonardis in zasebnica Albina Umek, mehanik Dean Willard Burch in zasebnica Liana Chiappi ni.
Prvi izidi namizno - (eniškega furnirja v Kopru
V torek zvečer se je v dvorani Kulturnega krožka v Kopru začel turnir namiznega tenisa s sodelovanjem 24 tekmovalcev. Igre so bile hitre ln tudi odlične, tako da je marsikateri igralec žel odobravanja prisotnih gledalcev.
Izidi srečanj so sledeči: Norbedo-Mocchi 2:1, Venturini - Ruzzier 0:2 Girardi - Mersič 2:0, Pacchietto -Tomasin 2:0, Laurenti - Luketič 2:0, Skrobonja - Debelli 2:0, Signoret-to - Gustinčič 2:0, Hafner - Cuk 2:0, Kralj » Grmek 2:0, Abram - Babič 2:0, Venturini - Amedeo 2:0, Min-ca - Zucca 2:1.
Danes se bo tekmovanje nadaljevalo. Tekmovalci, ki so zmagali v prvem delu »o vabljeni za dane-zvečer ob 20 v dvorano krožka.
KINO
Mladinska razstava.
Meščani, obiščite razstavo delovne mladine! Razstava ie odprta vsa« dan od 8 do 12 in od 15 do 22 v dvorani Delavske športne zveze Enotnin sindikatov (ul. Conti 11)
FOTOGRAFIJA
Sestanki amaterjev fotografski odseka Tržaškega planinskega dru' štva vzbujajo vedno večje zanii" nje. Število udeležencev pa bi 6"® lahko večje, ko bi se amaterji vedali, kake velike važnosti so t®" sestanki. Saj pride na teh sest®*” kih vsako vprašanje do pretres* Koliko pa je vprašanj, ki jih stoM fotografska stroka? Brez pretit& vanja lahko trdimo, da jih je tisoče. Vsak amater, ki noče st®* v vrstah tistih, ki tudi po več fotografiranja niso storili kor#* naprej, naj ne zamudi te lepe Pn’ like. Obogatil bo svoje znanje pt^ poceni, kajti starejši amaterji, **” kušeni v vsakem pogledu, mu do gladili pot z raznimi nasve"’ ki slonijo na dolgoletni izkušnji Prav res, da se do sedaj ni še dila amaterjem tako lepa pri 1®* Predvsem naj se vzdrami mladiM’ ki se posveča temu tako lepeto športu. Ne bo ji žal.
Sestanki se vršijo vsako srečff ob 20 uri na Trgu Ponterosso d,
DAROVI IN PRISPEVKI
Okraji mestnega odbora ASIZZ * Trstu so prispevali 14.000 lir v p00 ‘ kmetom v nabrežinskem okraju, k8*, rim je toča uničila letošnji prldc,e
FENICE: Zaprto.
SUPERCINEMA:	«Ubijajoča	prika-
zen«, J. Mc Crea. FILODRAMMATICO: »Zbogom dvaj.
setim minulim letam«.
ITALIA:	»Tri žene Casanove«, J.
Dumne.
ALABARDA: «Spomladna parada«, D. Durbln.
IMPERO: »Pleši z menoj«, F. Astalre. VIALE: «Zbogom prijatelji«, Stan lri Olio.
MASSIMO: »Zver v človeški podobi« W. Pidgeon.
GARIBALDI: »Noč brez konca«, T Wrlght,
NOVO CINE: »XXXV. kolesarska dirko okoli Francije«.
ICINO OB MORJU: »Mestna žena«. IDEALE: «Eugenlja Grandet« A Valli MARCONI: Rudeča Rita«.
RADIO; «Spone in oranžni cvetovi«, M. Douglas.
KINO SKEDENJ: «Sreča je Ženska«, R. Young.
ROSSETTI: «Nasilje», B. Sulllvan AZZURRO:	»Potepuški filozof«. C.
Chaplin.
VITTORIA: «Zena generala Linga«,
VENEZIA: «VeIika iluzija«, J. Gabin. SAVONA: «Divje meje«, R. Scott.
Vinogradniki - Kmetje!
Trgatev se bliža in gotovo P1 trebujete še kakšno vinsko P°s< do ali kletarski stroj in orodJ1 Poleg denarnih težkoč obstajajo * vedno tudi tehnične težkoče za * bavo omenjene opreme.
Kmetijska nabavna in prodajfj Zadruga z o. j. v Trstu, ul. 1 Foscolo 1 (tel. 94-386) je V Zve: z najboljšimi dobavitelji za vsak1 vrstne kletarske in kmetijske P1 trebščine ter ima mnogo bolj P1 trebnih predmetov že na proč‘ po zmernih cenah tudi v svoj' poslovalnicah v Trstu, ul. S- M® cadante 4 (poleg knjigarne Stokt in v Miljah, ul. Mazzini 1.
Za vse vaše zadevne nabave i nujno potrebno, da se pravočasj1 obrnete na enega izmed nave® nih naslovov, ker bo sicer raZP1
ložljivo blago prej razprodano * pa bodo nova naročila s predznaj bami morebiti dospela z zam#®1
RADIO! 11!^
7.30. Koledar. 7.35. Jutranja gl8??* 7.45. Napoved časa ln poročila. 11' t Reproducirana glasba. 12.00. Novi 5? ' 12.10. Operne arije in dueti. 12.45. JV poved časa in poročila. 13.00. glasba. 13.30. Skladbe v miniaturi •* j vanskih komponistov. 14.00. Dn e?f> pregled svetovnega tiska. 14.19. pet,A glasba. 17.30. Znani jazz orktit 18.00. zena In njen svet. 18.30. glasba. 19.00. Slovenščina za Slo” Ce. 19.15. Komorni zbor. 19.45. ved časa ln poročila. 20.00. Češki P* .j, 20.30. Utrinki kulturnega svetš. * • Karakteristična glasba. 21.00. R*°,oO, oder. 22.00. Orkestralna glasba.
Jazz glasba. 23.15. Napoved žas:*«nji poročila. 23.30. Kaj vam nudi (jo. spored? 23.35. Polnočna glasba. Zaključek.	.
hbni
Odg. urednik STANISLAV Tiska Tržaški tiskarski zav°
Naznanjano tužno v»st, da je nenadoma preminul naš dobri oče, tast, dedek
MAKS ŠONC
Pogreb bo danes ob 18 uri iz hiše žalosti Opčine (Tramvajska hiša).
Žalujoči Žena Amelija, hči Olga, vdova Gulič, sin Oskar, snaha Mimica, vnuki Saša, Vasja, Majda.
Opčine - Sežana . Divača 18. avgusta 1948,