DUHOVNO ŽIVLJENJE
■	i& WBÄ isPimiyiÄiL “•"tjk-.s
LA CONFIRMACION
ijuc realizo para la colectividad cslovcna cl Excclcn-tisimo Mons. dr. Antonio Roča el 16 dc ahril en la capilla del colcgio en Av. del Čampo 1653 (La Pa-ternal) fue un acto muy hcrmoso. Con la concurren-cia de unas 800 personas se realizo primero la miza y luego sc administro la confirmacron a 176 ninos cntrc los cualcs 86 dc la colectividad cslovcna, cuyos nombres figuran ahajo.
La fiesta nos recordo cl dfa, en quc en nuestro pais rccihimos a nucstra vez el sacramcnto del Espiri-tu Santo con g ra n solemnidad y participacion de todo el pucblo, pucs la confirmacion, realizada čada cinco anos con motivo de la visita del obispo, era la fiesta mas grande de čada parroquia.
Birmanec
Boter
Ricardo Antonič	Francisco Trebše
Maria J. Azzaretti Maria Nynfa Rodriguez Nčlida Angälica Bajt losefina Bajt Vicente Bakan	Pavlo Horvat
Jorge Barber	lese Kerec
Petra Herminia Bevčič Luisa Bevčič Carlos Bočkar	Miguel Časar
Marta Juana Bratuš Antonia Trampuž Adela Susana Brišček Lucia Brišček Ana Maria Brišček Adela Černe de Luisi Sonia Marta Čebulec Dora Lach
Olga Čotar Elena Čotar Roberto Daneu Luis Esteban Filo Maria Teresa Filo Danila Gergolet Ema Gergolet
Antonia Vodopivec Angela Vodopivec Mäximo Kralj Luis Donosa Maria Frumen Vanda Čehovin Dorina Lavrenčič
Jose Andrčs Gergolet Mäximo Lavrenčič Emilio Germ ek	Manuel Cuello
Maria Germek	Josefina Cigoj
Slava Godnič	Anita Okretič
Alberto Gregorič	Emilio Lozej
Sonia Humer	Fany Baučar
Juan Ivančič	Pavel Horvat
Eduardo Jazbic	Jose Mihelj
Justo Jug	Pedro Jug
Victor Ignacio Koruza Felipe Jerič
Birmanec
Flora Kaučič ln6s Kaučič Julia Kaučič Norma Klinec Maria Knapp Roberto Martin Kobše Daniel Jose Kogoj Fernando Kogoj Andrčs Komel Carlos Korpič Teresa Korpič Eduardo Lozar Maria Haydee Maizen Lidia Juana Marc Maria Milena Markič Maria Markočič Francisco Mauser Juana Mauser Antonia Mazzitelli Ana Maria Mekiš Carlos Francisco Mekiš Francisco Jos6 Mihelj Helena Mihelj Isidoro Luis Mihelj Luis Alberto Mihelj Bogomir Rudolf Mozetič Carmen Mučič Elsa Ana Nabergoj
Boter
Rafaela Genta Josefa Furlan Maria Plahuta Anita Jasnič Emilia Gomboc Josč Malinšek Bogomir R Mozetič Blas Kogoj Leopolda Petrič Esteban Korpič Irma Barber Leopoldo Vodopivec Ana Česini Ana Česini Laura Šauli Matilda Santos Juan Mauser Maria Marn Maria J. Azzaretti Catalina Laki Adalberto Preininger Walter Cotič Jelka Rebek Luis Ušaj Luis Rijavec Josč Kogoj Josefa Nemec Antonia Bratuž
Ricardo Novak	Agustin Gergič
Carlos Alberto Nuncija Juan Nuncija Victor Jorge Nuncija	Juan Nuncija
Hilda Pečenko	Slava Pečenko
Zulema Maria Perilli	Slava Godnič
Diana Podgornik Elvira Podgornik Lidia Podgornik Ernesto Hector Rogelja Mirka Maria Rudež Teresita Semenko Alfredo Simčič Ida Sonia Škrbec Valeria Spelar Mirko Špik Mario Štrukelj Jose Stubel Alberto Tinta Stanislav Trampuž Jos6 Trobec Mario Roberto Trobec Anselmo Turk
Vida Podgornik Elvira Jerkič Justina Slokar Albino Godnič Lucia Brišček Lucia Kukovič Leopolda Bizjak Rodolfo Stekar Pavla Družina Monsserat Frau Alfredo Simčič Luis Kandus Ladislav Leš Stanislav Bratuž Francisco Vipavec Antonio Trobec Stanislav Groser
Luis Ušaj
Teresa Nälida Ušaj Leopoldo Vodopivec Mario Vodopivec Hilda Wider Renata Elsa Wider Ricardo Zidar
Francisco Matrone Berta Ušaj Mirko Podgornik Luis Vodopivec Maria Kjuder Maria Kjuder Josč Kek
Nekaj obrazov birmancev in bo-'rov- — Zgoraj navajamo imena vseh.
ROJAKI v berissu IN LA PLATI
ste povabljeni v
NEDELJO 30. APRILA
v Berisso kjer bo 5V. MAŠA ob 11 uri, VEČERNICE ob 16 uri. Pel bo avežanadski zbor.
Porabite priliko za spoved 29- aprila od 16—18 ure in 30. aprila od 10—11 ure.
Cerkov je na Callao in Montevideo.
-v-SčE
>	». »' SIS
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 4SI
Urednik: Hladnik Janez.
Telefon 48-3361 (48-0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer.
Ob sredah in petkih ni doma.
Uprava:
Paz Soldan 4924 Telefon 59 - 6413
Reg. Prop. Intel. 166424
CERKVENI VESTNIK
30. APRLA:	Maša v Berissu ob
11	uri.
Pri sv. Rozi ob 12 uri za stariše Jug.
Molitve v Berissu ob 16 uri.
7. MAJA: Maša na Paternalu za Ireno Jekše ob 9.30 uri.
Pri sv. Rozi za Jožeta Čuk ob 12 uri.
Molitve na Paternalu.
14. MAJ: Maša za stariše Jakša na Avellanedi.
Pri sv. Rozi oblet, za Frančiško Hladnik.
Molitve na Paternalu.
10. MAJ: VNEBOHOD. Maša ob
12	uri pri sv. Rozi za stariše Pahor.
21. MAJ: Maša na Paternalu za stariše Antončič.
Pri sv. Rozi za stariše Jekše.
Molitve na Avellanedi.
27.	MAJA: Binkoštna vigilija — strogi post.
28.	MAJ: BINKOŠTI. Maša na Avellanedi za stariše Repič.
Pri sv. Rozi za Marijo Špacapan.
Shod v Lurdesu z začetkom ob 15.30 uri v turški votlini.
SHOD IN SEJA Bratovščine Živega R. venca bo na PATERNALU 14. maja; na AVELLANEDI 21. maja.
KRŠČENI so bili na Paternalu JUSTINO RODOLFO PAHOR; v Villi Devoto MARTA GREGORIČ.
MARIJIN MESEC
Okrog Marijinega oltarja smo se zbirali v majniku doma. Kdo ve, ali je še kje v domovini dano našim dragim, da se zberejo k molitvi in skupni pesmi! Nam pa je to dano. Namesto vseh njih in za nje vse se potrudimo ta mesec za kar najbolj številno vdeležbo pri sv. maši in pri popoldanski nedeljski šmarnični pobožnosti.
SHOD V LURDU, ki se bo vršil v nedeljo 28. maja pa naj bo višek našega majnlka in naše iskrene molitve za rešitev domovine.
Ob 15.30 uri se bomo zbrali v votlini, nato bo procesija in zaključek bo v cerkvi s petimi litanijami nagovorom in nato ljudsko petje, dokler nas bo volja.
Ponesite s sebo pesmarice, da boste lahko vsi prilagali k skupnemu petju.
VNEBOHOD bo 18. maja. Je zapovedan praznik. Spominja nas Kristusovega vnebohoda in nas opozarja, da ne pozabimo, da tudi nas čaka vstajenje in večnost, ki bo dolga, neprimerno daljše kot kratko zemeljsko življenje. Slabo kupčijo bodo napravili tisti, katerim je skrb samo za to življenje, drugo pa v nemar puščajo, kot da ga ni.
BINKOŠTI
Prihod Sv. Duha bo 28. maja. Sveta maša bo na Avellanedi. Popoldne pa bo
shod v Lurdesu, katerega se boste v obilnem številu vdeležili s toplo prošnjo in molitvijo do Sv. Duha in do Kraljice majnika za naše lastne potrebe in za blagor domovine.
KRIŽEV TEDEN ali PROŠNJI DNEVI so od 15.—17. maja. Doma so bile tiste dneve prošnje procesije. Tudi sedaj in tukaj smo enako ali še bolj potrebni molitve, da ne bi v vednem delu in v vsakdanjih skrbeh pozabili na dušo ali jo zakopali v grešno življenje.
I.	MAJ JE DELAVSKI PRAZNIK, v katerem naj bi vsi resno pomislili tudi na nadnaravno vrednost dela, da ne bomo stopili pred Boga prazni, brez vsakih nadnaravnih zaslug, kakor se bo premnogim zgodilo, ki nimajo nič v računu tega. da so v večnost namenjeni in da jih šele tam čaka sreča, o kateri zastonj sanjajo v življenju.
V SPOMIN PRERANO UMRLE VENCESLAVE NELIDE DOVŽAK se bo darovala sv. maža 25. maja ob 8 uri v cerkvi sv. Roze.	_ —
POROKA V BERISSU
II.	marca so rojaki v Berissu spremili k poročnemu oltarju VANDO BOŽEGLAV, rojena v Lokvi. Ženin HECTOR MORENO. Novoporočenca živita v Berissu, kjer je mož zaposlen.
OBLETNA MAŠA za rajno FRANČIŠKO HLADNIK bo 14. maja ob 12 uri pri sv. Rozi. Črna peta maša pa bo pri sv. Rozi 15. maja ob 9 uri.
POROČILA STA SE v Lurdu 4. marca MARIJA ARČON iz Renč ter RUDOLF MUČ1Č iz Trsta.
VELIKO NOČ
smo praznovali nad vse lepo. Na cvetno nedeljo je bila dolga vrsta otrok, kateri so pristopili k božji mizi in opozorili s svojim zgledom tudi odrastle, da naj ne pozabijo na potrebo lastnih duš.
Vstajenski praznik smo praznovali na obeh krajih.
NA AVELLANEDI je bila sv. maža točno ob napovedani uri. Nabita je bila kapela kakor redko. Posebno je budilo pozornost to. da je bilo več možkih kot ponavadi. Sveto mašo je imel drug duhovnik, gospod Janez pa je imel nagovor in oznanila. Na veliko soboto je imel P. Kisilak cel misijon s spovedovanjem in je bilo lepo število obhajil pri naši maši.
Pevci so se na moč potrudili in so prav veliko veselje napravili rojakom, ki so prihiteli željni naše velikonočne lepe pesmi. Pevovodja Cirilu Krenu in pevcem naj bo izrečena iskrena zahvala.
NA PATERNALU je bilo že vse živo pred napovedano uro. Ko je prihitel gospod Janez, se je kar kmalu oglasila velikonočna pesem. Res se nismo zvrstili v vstajensko procesijo, kot je bila navada doma. toda ista zmagoslavna pesem, ki zemljanu vliva upanje in tolažbo tudi v najbolj bridkem trenutku, je zadonela nad nami in nam podvignila zaupanje, da ni zgubljeno trpljenje, ki nas obiskuje in da bo tudi nesrečna domovina rešena bridkosti, v katero jo je pogreznilo sovraštvo.
POPOLDANSKA MOLITEV je pa tudi bila nekaj izredno lepega. Bila je ta dan poslednja priprava na birmo, zato je prihitelo zelo mnogo ljudi. To pot so nam zapeli naši mali in imeli prvič priliko, peti litanije. Zelo nas je razveselila njihova ljubka pesem.
SPOMIN TRAGIČNE OBLETNICE kateri je sledilo gorje naše domovine, to je spomin na 27. marec, ko je narod poteptal nečastno dunajsko pogodbo in
LA VIDA ESPIRITU AL
Revista mensual Direccion: Pasco 431,
U. T. 48-3361 y 0095
Director: P. Juan Hladnik Administration: Paz Soldan 4924 U. T. 59-6413 Suscripcion anual $ 2.—.
YUGOSLAVIA EN ESPERA DE LA INVASION
Los aliados ya se han fortificado en algunas islas de Dalmacia, que serviran de trampolin para la invasion. Mien-tras tanto martillean los aliados los pun-tos neurälgicos de ferrocarriles y carre-teras en Yugoslavia.
La situaciön interna pareco algo mäs clara. Ultimamente trajo de alli noticias bien concretas el capitčm Borislav Teo-dorovich, emisario de Mihailovich, guien revelö. que las noticias transmitidas por la radio no corresponden a la realidad, pues segün ellas aparece Tito como el linico agente de la liberaciön yugosla-va. En realidad cuenta Tito con 25.000 hombres, mientras Mihailovich tiene bojo arm as 40.000, manteniendo en reser-va muchisimos mas, preparados para el dia, en que la invasiön se haga ofec-tiva.
En un discurso en Londres aseguro el rey Pedro II. la reorganizacidn de la fu-tura gr an Yugoslavia como pais federal y democrčrtico, lo que hasta ahora no declaro nunca tan solemnemente nuestro soberano. En su discurso no menciond el rey ni a Mihailovich ni a Tito. Pareco que ya se estä trabajando activamente en la formacičn do un gobierno de con-centraciön en el cual tendrč su lugar tambičn el grupo de Tito.
Las noticias que llegan de alli, dicen que en Liubliana, Capital eslovena, reina una situaciön desosporante. La gente muere de h ambre, pues la ciudad ostčt aislada del pais. Desde setiembre del ano pasado, desde la fecha que ocupa-ron a Liubliana los alemanes, quedaron suprimidos todos los diarios eslovenos.
EL CASAMIENTO DEL REY YUGOSLAVO
En un ambiente de gran intimidad, sin ninguna pompa externa se realizö en Londres el casamiento del rey yugoslavo Pedro II. con la princesa griega Alexandra. Correspondiente a la gravedad de la epoca se celebrö esta fiesta de la ia-milia real con toda sencilllcz. Dicho acto pone de manifiesto la estrocha vincula-ciön entre Yugoslavia y Grecia.
KRALJEVSKA POROKA
V najožjem krogu osebnih prijateljev se je pretekli mesec v Londonu izvršila poroka jugoslovanskega kralja Petra z grško princezinjo Aleksandro, staro 23 lot. Brez potratnih pojedin, brez zunanjega sijaja, kakor je v skladu s težkim časom, ki ga živi naša domovina, se je izvršil ta intimni akt našega vladarja. Sicer je bila splošna želja, naj bi se to izvršilo tedaj, ko bo že srečno končano gorje sedanje vojne, toda leta so tekla in zato je Kralj Peter II. sklenil svoj zakon sedaj, brez vsakega zunanjega sijaja, upoštevaje resnost časa.
izročil krmilo vlade mlademu kralju Petru II., in obletnica Hitlerjevega navala na Jugoslavijo, 6. aprila, se je vršila s sveto mašo 26. marca pri sv. Rozi. Ob običajni vdeležbi se je vršila sveta maža ob 11 uri. Zapeli so avežanedski pevci v skladu s postnim časom in z žalno svečanostjo. O križu, na katerega je razpeta naša domovina, je bila ganljiva pesem in k Mariji je klicala naša prošnja.
PI raAiAß©
En distintas cpocas el trabajo ha gozado de distinto aprecio. Hubo tiempos en que el trabajo manual fue despreciado como humiliante y hubo otras cpocas, en que se lo ponderaba con el aprecio que le corresponde. Hoy dia. en la öpoca de la industrializaciön, cuando la mayoria de la gente tiene medidas las condiciones de su vida por las horas de su trabajo. este asunto adqijiriö mäs actualidad que nunca. Es necesario pues teuer cla-ridad sobre este tema, tan importante en el ordcn material, social y sobrenatural.
En cierta oportunidad interrogados tres obreros acer-ca de quö es lo que hadan contestaron:	el primero:
"estoy colocando ladrillo sobre ladrillo": el segundo dijo: "estoy ganando el pan para mi familia": el tercero con-tcstö: "estoy construyendo el templo de Dios" . . . jQuä distintos modos de encarar su ocupaciön! Hay gente que no ve mäs que la parte material del trabajo, Otros, ya mäs elevados, ponderan tambiän su parte social. Pero lo mäs digno del hombre es lo del tercero: ver tambiän su valor sobrenatural, ya quo con el trabajo se sirve tambiän a Dios y se gana el premio eterno. mäs justo y mäs duradero que la miseria humana.
EL PRIMERO DE MAYO es fiesta del trabajo. Desde tiempo ya estän luchando los trabajadores del mundo para conseguir justo aprecio y remuneraciön a sus acti-vidades. Han conseguido mucho, todavia falta algo por hacer. Pero mäs importante todavia es el aspecto moral del trabajo, su valor sobrenatural,
Todo lo que tenemos en el alma de iuerza y de valor. se pone en movimiento tan solo con el trabajo que despierta los germenes dormidos y despliega los capullos cerrados; todo lo que puede ser una persona en dignidad y virtud, en merito y belleza moral, es fruto del trabajo, dijo un gran pensador.
Desde los principios de la hunanidad tenemos fijada la ley que no admite ninguna excepcion: Con el sudor de tu frente ganaräs tu pan . . . Tal fue la sentencia de Dios sobre Adän y su posteridad, de modo que el trabajo se impone como una ley obliga-toria y para que no nos desorientäramos jamäs, con-firmö Jesucristo la ley con su propio ejemplo dedican-do al trabajo toda su vida, basta el momento de em-pezar sus ensenanzas redentoras.
El trabajo, que a los ojos de los paganos estaba considerado como humiliante para una persona de alcurnia, recibiö en el Evangelio su timbre de honor. San Pablo concertö la doctrina evangelica sobre el trabajo en su fräse:	"Si alguno no quiere trabajar
tampoco coma" (Thes 3, 10).
Tal es pues la ley positive que puso Dios a la humanidad. Pero aun aquellos que de la ley de Dios no hacen caso no pueden sustraerse a la evidencia de la misma. La laguna por no ten,er ningün movimiento se transforma en un charco de aguas podridas; el caballo al que no se le da suficiente movimiento pierde toda su fogosidad; las herramientas que no se usan se llenan de orin; los edificios que no se cuidan se agrietan y derrumban; los pueblos que se .entregan al ocio y los placeres caen en la miseria y desaparecen del mapa ....
GANARSE LA VIDA
parece el primer objeto del trabajo. Dios creador, al inspirar a sus creaturas la la vida, las proveyö tambien con lo necesario para conservarla. Al päjaro le dio las alas, al leön la fuerza, al goto la agilidad, al ärbol las raices . . .
Mäs que de ninguna creatura se ocupö Dios del hombre, pues ademäs de dotarlo de un cuerpo capaz de muchisimas actividades le diö tambien la razön que lo constituye en dueno de todo lo cr.eado. Con asiduo empeho de su inteligencia puede sujetar a su servicio, no sčlo a los animales y plantas, sino tam-
bien los rios, las alturas los mares y las profundidad.es. EI hombre es rey de toda la creaciön, pero solo con. la condiciön del ejercicio constante de sus actividades materiales e intelectuales. Con esta condiciön le sobra el pan, puede vestirse de senor, puede gozar en las satisfacciones que recrean sus sentidos y alegrarse con. la conciencia de una vida noble y de deber cum-plido . . . Pero si relaja sus esfuerzos pronto se le caen los techos encima, lo anega la podredumbre y, haciendose esclavo de sus instintos bestiales, se de-grada mäs que ningün animal.
UN REMEDIO MORAL
EI trabajo tiene tambien otra misiön; es una nece-sidad para el hombre en cuanto ser social, puesto que el hombre tiene, ademäs del estömago, el corazön, y, ademäs de la obligaciön social para con su propia familia, tiene necesidad del trabajo por sus propios sentimientos mismos. No hay necesidad de demostrar este hecho pues la vida misma lo comprueba sobra-damente ya que, entre la gente que vive en una abun-dancia material absoluta, hay personas que arrastran su existencia anegadas en interminables angustias. čCual es el remedio contra este mal? Bien sabido es: el trabajo.
Natural es la angustda del pobre y del necesi-tado, pero una vez asegurada la existencia material, ya no hay razön para desesperarse. Queda la sensa-ciön de bienestar que da el trabajo, hecho con verda-dero carino. Pronto podremos comprobar que todo trabajo es como semilla fertil, que brota, crece y fruc-tifica, al parecer, de si misma. Las personas que se entregan con tal carino a su tarea ni se aburren, ni fastidian a los demäs. Bien comprobado estä que los causantes de disgustos, de enemistades y odios son personas amargadas en su inactividad. EI mejor remedio contra la melancolia, celos, desconfianzas y toda clase de vicios sociales es una actividäd bien in-tensg, que no de lugar a divagaciones sentimentales.
Que el ocio es padre de todos los vicios es dema-siado cierto. Si uno cuando joven, no adquiere la costumbre de hacer con gusto lo que cuesta y cumplir sereno un serio deber, lamentablemente gemirä para toda su vida en la esclavitud de sus deseos y de sus caprichos. Enorme es la importancia del trabajo como factor de educaciön de la juventud. Sölo la religiön con sus horizontes sobrenaturales tiene semejante importancia para la formaeiön de la nihez. La corrupciön de la chiquilinada actual se debe, principalmente, al deseuido de estos dos factores.
El trabajo es entonces, base de la vida material, proporcionando el pan; es, ademäs, un factor moral importante tanto para la educaciön cuanto para ahuyentar los fantasmas del ocio.
AQUIEN LO EXPLICA?
Pero apreciando el trabajo sölo en el orden material tropezamos con dificultades insalvables. iQuien nos puede dar una medida justa para valorizar el trabajo? Tomando por base del valor del mismo el esfuer-zo fisico que aporta la persona, tropezamos con infi-nita desigualdad en los frutos del trabajo; poniendo como medida el resultado del mismo chocamos con igual discrepancia. Una sola cosa encontramos fija en medio de irreconciliables divergencias: que todos quisieran trabajar poco y ganar mucho; que a todos les parece poco lo que ganan ... y quisieran ganar mäs. iY como remediar las injusticias bien evidentes? Que hay gente que trabaja bien poco y gana sumas fabulosas, y hay otros que ganan apenas un pedazo de pan y trabajan sin medida ni de esfuerzo ni de tiempo . . .
Otra cosa mäs desconcierta a los que miden al hombre solo con las medidas materiales: la eficacia del trabajo humano. Cuantcs voces se siembra y la cosecha — se la lleva un contratiompo. |Todo el trabajo perdido! Con increibles eeiv.ovzos del cerebro y de los brazos se construyen bare js que van a parar en el iondo del mar. Gcneracion tras generacičn apor-ta sus esfuerzos en la construcuion de majesiuosos edificios. de artisticos monumentos, de suntuosos san-tuarios, de ciudades soberbias . . . Un terremoto, un huracän un bombardeo aereo, y todo el trabajo que-da pulverizado ....
Los materialistas no pueden hacer comprender al pobre martir de su trabajo con que derecho vive holgado su patron. C6mo pueden consolar al desgra-ciado que Ve perdido su trabajo de todo un ano; al que apenas salvo su vida de bajo las ruinas de su casita; al que se ve victima de algtin estafador desca-rado despojado de sus modestos ahorros . . .
S61o la religiön, que mira las cosas con las pers-pectivas eternas salva satisfactoriamente al trabajo su valor colocändolo en el
ORDEN SOBRENATURAL
He aqui su explicaciön: La breve vida en la tierra es tiempo de prueba, dia de trabajo. durante el cual čada uno debe porier en actividad todos los dones que recibiö de su Creador, empledndolos en un fiel cumplimiento de sus deberes para consigo mismo, con el pröjimo y con Dios y luego, con la muerte, termina la tarea y se recibe el premio.
NADA IMPORTA LA CALIDAD DEL TRABAJO.
La mišma suerte corre lo que hace un lustrador de zapatos que un profesor de la Universidad: tiene que ser repetido eternamente . . . Los zapatos pronto reclaman otro par y los estudiantes, ni bien salen de las aulas, siielen olvidar la lecciön recibida ... Es cierto que se lleva una remuneracion incomparable-mente mejor el gerente que el pedn de una empresa, pero al fin y al cabo vive quizäs mäs feliz el peon en su miseria. si es noble de corazön. que el director de la empresa. a quien todos los miles no sirven mäs que para fomentar los vicios. |No importa pues si el trabajo es humilde y poco rentado!
Bajo el aspecto de la eternidad que nos espera al abandonar no terminadas las tareas de aqui abajo, se Verä el verdadero valor del trabajo cumplido y alli, mäs de uno que trataba con desprecio al humilde y al pobre, comprenderä las ocho bienaventuranzas del Evangelio, dändose cuenta de que lo que los raun-danos ponderan no es mäs que una miserable vani-dad, unos globitos multicolores, pompas de jabčn . . . Alli reconocerän: nos hemos equivocado.
TAMPOCO IMPORTA LA CANTIDAD DEL TRABAJO.
Hay personas que no se dan jamäs descanso. Adelante y siempre adelante. de dia y de noche, de feria y de fiesta . . . Son admirables quizäs en su actividad incansable y tambien en los resultados conseguidos. Pero, aunque es cierto lo que dice el Espiritu Santo: el hombre nacio para la labor como el päjaro para volar, el trabajo en si no es la fina-lidad de nuestra existencia en este mundo. Bien lo explicö Jesus con el ejemplo del rico Epulön y del pobre Läzaro, pues el pobre. que seguramente en su enfermedad bien poco pudo hacer. recibiö la dicha eterna por pr'emio mientras que al ricachon lo en-contramos en las Hamas del infierno. No hemos na-cido para dejar deträs de nosotros grandes monu-mentos que rascan el cielo; pues el valor material
del trabajo es muy poco duradero. Lo que realmente da al trabajo su valor es
LA INTENCION QUE LO INSPIRA.
Hemos recibido čada uno los talentos deiermi-nados unos mäs otros menos, para hacerles productives conforme con las normas establecidas por Dios que nos diö la vida y los dones.
Somos obreres de Dios en la grandiose empresa del vmiverso en la cual se trata de dar gloria a Čl. de hacer bien al pröjimo y dominar bien a nosotros mismo3. No para trabajar čada cual por su cuenta, sino para cumplir con la voluntad del patron que es Dios. No se trata pues, de reunir riquezas para si y su fainiüa, que resultan trabas a una vida virtuose o mo'ivo de injuoticia para con el pröjimo . . . Somos peones de Dios y hermanes entre nosotros mismos, hijos del Padre comun.
Cumplir con su deber de cristiano, de padre, de madre, de hijo, de estudiante, de empleado de sir-viente, de lustrador, de gerente, de patrön . . . Depositar en su cumplimiento todo su carino y todo su esfuerzo, siempre teniendo en cuenta que Dios nos observa y que conforme con nuestra exactitud nos darä el premio, esta es la ünica base de valor del trabajo, pues por eso hemos nacido.
Del enfermo que se pasa su vida en el lecho de dolor, no pedirä Dios mäs que el ejemplo de pacien-cia, de resignacion a Su voluntad y de humilde grati-tud para con los que lo atienden.
Mucho mäs pedirä de quien goza de plena salud, pues las fuerzas fisicas y morales tienen que ser productivas para propio provecho material y espiri-tual, para el bien del pröjimo y para gloria de Dios. Depositando pues los talentos en tal esfuerzo el trabajo, aunque materialmente resulte esteril por causas ajenas a su voluntad, de Dios recibirä premio no por lo que hizo, sino por que fue fiel en su deber.
Mäs todavia reclamarä Dios a aquellos que han recibido mayores talentos intelectuales o bienes materiales. He aqui la palabra amenazadora de Jesus, dirigida a aquella clase que muchos la consideran privilegiada: En verdad, en verdad os digo, que serä mäs fäcil que pase un camello por el ojo de una aguja y no un rico por las puertas del cielo ....
[No es pues por las apariencias humanas que serä medido el premio de čada uno! Asi habrä alli algu-na sirvienta mäs arriba que su patrona, mäs de un peön sobrepuesto a su capataz; el despreciado de este mundo serä muy ensalzado y el orgulloso miserable-mente humillado.........
EL HOMBRE NACIO PARA TRABAJAR esta es una ley absoluta. Los que no pueden trabajar fisicamente por falta de salud, cumplen su misiön con el sufrimiento resignado, que puede ser una bendieiön enorme para la salvaciön de otras almas.
Los que necesitan el trabajo para su manteni-miento, que se afanen por adquirir tambien el merito sobrenatural de sus esfuerzos, santificando su trabajo con oraeiön y tengan bien en cuenta, que solo Dios es premiador justo, y no se amarguen la vida por verse defraudados con un pago miserable. Haciendo lo que pueden por remediar la injusticia sufrida en-treguen lo demäs a Dios que en la eternidad darä justa recompsnsa, a los que le servian fielmente en la vida, por todo lo que han debido sufrir en el mundo.
Aquellos que viven en abundancia, sin necesidad del trabajo para su sostenimiento fisico son los que mäs peligro corren de perder la verdadera dicha para la cual hemos sido creados, pues para eilos es muy
Un grupo de los confirmados.
Al Excelentisimo Mons. Dr. Antonio Roča. que administrö la Confirmaciön. saludö la nina Ida Pečenko con las siguientes palabras:
Excelentisimo Senor Obispo:
En nombre de los qne serän confirmados y de los presentes saludo a Vuestra Excelencia con lodo respeto, y en este momento tan solemne para nues-tras almas, permitidme daros gracias. Excelentisimo Senor Obispo, por la molestia que os habeis tornado de venir hasta nosotros, para administrarnos el Sacra-mento de la Santa Confirmaciön; donde profesaremos ser fieles soldados de Cristo.
Muchas gracias Excelencia, gracias por Vuestra bondad, gracias por el bien que hareis a čada uno de nosotros y que realiceis en čada momento y en čada hora.
Y, cuando ya en Vuestro r.etiro particular, recor-deis esta pequena manifestaciön Eslovena, dignaos Excelencia bendecir nuestros corazones. junto con los de nuestros padres y su querida patria para que como hijos de la gran Argentina cuidemos de su Fe y tradi-ciones religiosas.
grande la tentacion de fabricarse su cielo en la tierra, con lo cual renuncian a la dicha de mas alla.
Para ellos especialmente vale la parabola de los talentos, con la cual explicö Jesus el deber del trabajo. Dando un galardon grande a los dos que han nego-ciado bien condenö duramente a quien, en su pereza. no quiso trabajar con lo que se le confiö, devolviendo su talenta sin ningiin incremcnto.
A quien recibio mucho, mucho se le pedirä, quien recibiö poco poco se le reclamarčt, pero todos tenemos que dar un fruto digno de los talentos recibidos.
|AY DE LOS RICOS!
fue cuatro veces repetido por Jesus, para hacer com-prender al pobre que la pobreza no es desgracia; para hacer entender al rico el gran peligro en el cual se encuentra su alma. La vida no es para divertirse, sino para concentrar todos sus esfuerzos en las obras de apostolado y de caridad. De las manos de ellos pedirä Dios no solo los frutos materiales de las ri-quezas sino tambien las almas y vidas de los pobres. Con la maldiciön de Jesus a la higuera estšril estän maldecidas todas aquellas personas que, pudiendolo, no se empehan sinceramente y con verdadero carino en la ensenanza del catecismo, en la atencion de los enfermos, en la ayuda a los pobres e ignorantes. Para nada les serviran las vanidades mundanas, pues no son mäs que el follaje de aquolla higuera esteril, que por tener mucho follaje y ningiin fruto fue mal-decida.
BIRMA JE BILA
Pač eden. najlepših spominov naše mladosti je dan svete birme, ko smo med veličastno svečanostjo pritrkajočih zvb-nov, med šumnim vrvenjem semnja na trgu pred cerkvijo in med tisočglavo množico stopali skozi slavnostne mlaje ob strani botra v cerkev, kjer smo prvič videli častitljevo postavo naslednika apostolov, škofa z veliko kapo na glavi in s srebrno krivo palico v roki.
Morda je bil to dr. Anton Bonaventura Jeglič, knez in škof ljubljanski, morda je bil to dr. Franc Borgia Sedej, nadškof griški ali dr. Andrej Karlin, škof tržaški. . . Možje svetega in svetlega spomina so, kateri so nam ostali simbol vere, katero smo sprejeli od prednikov in slovenskega jezika, katerega smo v šoli teh naših velikih mož vzljubili.
Te spomine srno si obnavljali v nedeljo 16. aprila, ko se je šumna množica zbirala na Av. del Čampo.
Krasno je bila okrašena kapela za ta lepi dan z rožami nedolžnosti, ki jo oznanja “bela nedelja" in žarečimi rdečimi cvetovi, ki oznanjajo ogenj Svetega Duha, kateri naj obnovi v nas vero in ki naj podeli birmancem sedmere darove, da bodo mogli stanovitno vztrajati v veri, če tudi pridejo čez svet še bolj neverni časi, kajti v tem je zasluga vere in k temu nas sveti Duh podpira, da bi ostali v veri stanovitni, tudi če bi morali radi nje trpeti zaničevanje in preganjanje.
Šest strežnikov je z Zglednim obnašanjem vršilo angel j sko službo med sveto mašo. Do zadnjega kotička se je napolnila kapela, ko se je oglasila prelepa pesem, pesem velikonočnega zmagoslavja in naše hvaležnosti do Boga, da moremo v tem težkem času, ko je doma prepovedana slovenska pesem in beseda, mi v daljni deželi slaviti tako lepe praznike.
Evangelij nas je spomnil svete dolžnosti, s katero mora vsak veren kristjan čuvati nedolžnost, če hoče očuvati v sebi podobo božjo in postati vreden večne sreče. V sedanjem poživinjcncm času, ko sc' išče povsod samo naslada, ko je vsepovsodi na prodaj golota, tako v tisku kot na filmu in na odru, tako v pohujšljivih zbirališčih, na cesti in plesiščih, koder ničvredne ženske prodajajo svoje izprideno meso in
La intencion con la cual se cumple el trabajo, el empeno que en el se deposita, el sacrificio que nos cuesta, la caridad que en el nos impulsci, el desinterös que lo ennoblece el genio con el cual se cumple estos son los factores que determinan el justo valar del trabajo, y Dios es quien le darä justo premio. pero sqjo a aquellos que cumplen con su deber ofreciendolo q Dios animados con verdadera fe, esperanza y caridad.
Aquellos que trabajan solo pensando en su ga-, nancia material en el premio del patrön terreno, en los gustos que se daran con la plata ganada, en la farna que conquistarän con sus obras .... a todos aquellos contesta Jesus, que ya no han de esperar nada en la eternidad "pues ya han recibido su re-compensa"; ya que solo trabajaban para la gente y para esta vida, de ellos y de aquella ya sacaron su premio. Dios no les debe nada.
Comprometido esta Dios con todos aquellos que cumplen sus deberes materiales y morales con las mi-ras hacia la eternidad. Proporciona inagotables con-suelos a los que sufren; consuela a los que lloran por las injusticias sociales; inspirales siempre nuevo valor para no doblegarse bajo el peso de la vida.
Šobre todos los consuelos y esperanzas empero brilla la solemne palabra de Jesus preporoda para el extremo momento de nuestra existencia: Ven siervo bueno y fiel, pues por haber sido fiel en lo pequeno, seräs constituido sobre lo grande; entra en la alegria de tu senor.
iPARA LAS JOVENES! La Asamblea de las jövenes de la ACA os Hama en los dias de 8—14 de Mayo. El aeto mas solemne se realizarä el 14 de Mayo a las 9 h en El Salvador (Callao y Tucumän).
KRALJICA MAJA
Lep vrtec si ogradil je, s cvetlicami posadil je sam sveti Duh.
Ta vrt, Marija, Ti, Kraljica, si, ki dala si nam Detece, najdražji nad zaklade vse, preljubega nam Jezusa.
Pšenica v njivici zlati in vživamo jo v hostiji, nebeški Kruh!
O božja Mati, Ti ta njiva si, rodila si nam Detece, ki hrani duše naše vse, preljubega nam Jezusa.
Na trti vino nam zori in v zlati kupici kipi preveta Kri!
Marija Mati, Ti ta trta si. v naročju nosiš Detece. ki nas s krvjö napaja vse, preljubega nam Jezusa.
Zdaj, maja, zpet zaljšali oltarje bomo s cvetkami, Marija, Ti:
El mes de Mayo, allende del mar mes de Maria, de-dicaremos tambičn aqui a la devocičn de nuestra Ma-dre Celestial.
El acto culminante sera el dia 28 de Mayo en Lour-des con una solemne proce-S’.ön y cantos que termina-ron en cl Santuario con un sermsSn y oraciones para la paz del mundo.
Invitamos a todos nues-tros amigos y conocidos para que concurran a dicho acto.
Aqui vemos el cuadro de Ntra. Senora de Monte Ganto, a la cual dirige con-iiado cl pueblo esloveno s us s üplicas desde hace cuatro siglos, necesitando su ayuda hoy mds que nunca.
vse šmarnice, vse lepe rožice zate. Kraljica, naj cvete ki si rodila Detece, preljubega nam Jezusa. D. D.
Prihajajte pridno ta mesec k službi božji, ki nas bo spominjala lepega Marijinega meseca. — V Lurdu se bo vršil vsakoletni shod 28 maja, začetek ob 15.30 v votlini.
pohotni možki pasejo svoje oči, kjer človek maliči v sebi božjo podobo in se meče v živalske poželjivosti.... Danes je treba na ves glas kričati temu svetu, da naj čuva nedolž' nost, naj jo čuva vsak sebi, naj jo čuvajo vzgojitelji in stariši svojim manjšim in naj obvarjejo mladino pred pohujšanjem, ki pahne v nesrečo toliko družin, ki oropa zdravja in srčnega miru mladenke in mladeniče, ki pogreznjeni v nečednosti spolnosti, zgube nedolžnost in mir srca in postanejo nezmožni, da bi osrečevali druge.
Neverni Tomaž o katerem govori ta dan evangelij, pa opozarja na nevero. Ni treba, da smo lahkoverni. Gospod Jezus nam je hotel trdno dokazati, da je resnično vstal in nihče ne more osporavati te velike resnice. Prav tako pa se nihče ne bo mogel izmakniti temu, da bo tudi on vstal, čeprav bi kdo raje — ne vstal... tisti, kateri bodo vstali v svojo sramoto. Kdor je bil v življenju zvest Gospodu in njegovi postavi, kdor se ni sramoval vere in jo je zvesto in pred vsemi izpričal in zanjo tudi kaj žrtvoval, ga čaka vstajenje v slavi. Kdor pa je za kratkotrajne naslade svoje poželjivosti ali za ‘posvetne dobičke in razveseljevanja izdajal Boga, se sramoval svoje vere, se valjal v nečednostih ter stregel le svojemu telesu, dušo pa zanemaril. . . tisti bi seveda raje, da bi ne bilo ne vstajenja ne večnega življenja. . . Toda ne bo se mu izmaknil!
Sredi nevernega in pohujšanega sveta moramo vztrajati zvesti Bogu in k temu nas podpira Sveti Duh z milostjo, katero podeli pri birmi vsem, katerim je kaj do vere, kateri so res pripravljeni ustrajati tudi v uri preskušnje...
Ko je bila maša končana smo se postavili v red in že je prihitel auto s prevzvišenim, katerega je z izbranimi besedami nagovorila Ida Pečenkova v imenu vseh birmancev in zbranega naroda in mu v znak naše ljubezni in vdanosti do vere in cerkve izročila šopek cvetja.
V dolgih vrstah so stali birmanci in spoštljivo in v vzornem redu čakali vrste, ko se približa častiljeva postava božjega namestnika, škofa, katerega visoka oblast je označena s škofovsko kapo in s krivo palico.
176 je bilo vseh birmancev, velikih in malih. Naših je bilo 85, drugi pa so bili iz zavoda sester na Av. del Čampo.
Med tem pa so pevci neumorno nadaljevali z najlepšimi pesmicami iz njihove bogate zbirke. Zares so se potrudili in zaslužili in tudi želi priznanje zbranih. Marsikatero oko je bilo rosno ob topli pesmi, saj so minila že leta, ko je ta in oni poslednjič slišal slovensko petje.
Tako gospodu Jckšetu, kakor pevcem, ki so se potrudili Z vajami in tako lepo povzdignili slovesnost tega dne, naj bo izrečena zahvala od vseh, ki so bili tako polni pohvalnih besed. Sveti Duh pa naj bo plačnik!
Po končani slovesnosti smo stopili na dvorišče, kjer smo vzeli nekaj fotografij in razdelili birmancem spominske podobice.
Kdor je še ni dobil, naj se prijavi. Prelepa podobica, spomin svete birme, bo ob enem tudi izkazilo prejetega Zakramenta.
K koncu naj bo izrečena topla zahvala vsem rojakom, ki ste se izkazali s tako vzornim obnašanjem, da so bili drugi kar začudeni, ker po navadi je obnašanje vse kaj drugega kot vzorno, med tem, ko je bila ta naša lepa slovesnost vkljub veliki množici vzor reda.
Posebno zahvalo pa je treba dati tudi našim častitim sestram, ki so imele na skrbi vso zunanjo organizacijo birmanske slovesnosti in je bila največ njihova zasluga, da je bilo vse tako vzorno.
Nadvse prijetno pa nam je delo tudi ljubeznjivo delo prevzvišenega mons. dr. Antona Roča, ki je s preprosto besedo ganil srca in z očetovsko roko nato vršil svoje pastirsko službo.
Nikoli pa ne moremo biti dovolj hvaležni častitim sestram na Av. del Čampo, katere nam dajo na razpolago svojo kapelo za naše slovesnosti in nam jo tudi tako lepo okrase.
Pri birmanski slovesnosti sta pomagala župnik od sv. Roka in od očetov Kamilov P. Manuel, katerima tudi izrekam javno 'zahvalo za njuno ljubeznjivo pomoč.
Popoldne se ni vršila nikaka posebna slovesnost, pač pa so povabljeni vsi birmanci, botri in njihovi stariši in bližnji, da se vdeleže lepe domače slovesnosti, katero bomo imeli na Cirilovo nedeljo. Ob tisti priliki bomo priredili čajapko Z zabavnim programom in ob tisti priliki bmo tudi vpisali birmo v ono knjižico, katero so dobili stariši pri poroki. V tisti knjižici je namreč mesto pod vpisanim krstom za vpis sv. birme. Tisti dan ali pa tudi oti drugi priliki se lahko tisto zapiše.
Ob enem pa prosim, da bi vsak imel na skrbi tisto lepo družabno slovesnost že sedaj in tako vsak nekaj doprinesel, da ne bomo imeli praznih miz na Cirilovo nedeljo.;
Janez Hladni\
PO ARGENTINI SEM IN TJA
Pa kdo bo podnevi spal! Le za trenutek sem zatisnil oči, pa že sem spet našel samega sebe. Zaspanost sem vedno preganjal pri sebi in pri drugih, kajti čas, vselej izgubljen; zaspanci pa tudi drugače niso kdo ki ga človek prespi več kot za resnično potrebo, je za ve kaj za življenje. Doma so nam vedno povedali kak pregovor, ki je bičal zaspanost in lenobo:
Kdor dolgo leži, kosilo zamudi. .. Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja... Lenuh pravi:	zunaj je
lev. .. zato ne gane iz hiše... Lenuh zvečer cep pritiska. .. Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.... Lenega dan straši.... Pa vendar pravi tudi pregovor: spanec je boljši kakor žganec.... pa to velja za bolnika, tako sem presodil med tem, ko sem vgriznil sočno hruško in bi si tudi žgance privoščil, — če bi jih imel.
Res pa je to, da je marljivost odlična vrlina slovenskega naroda, in da smo radi zgodaj vstajali, ker človek več pridobi s tem, da lovi dan zjutraj in ne zvečer. Zato so naši fantje in dekleta, ko so prihajali v Argentino, tako hitro našli dobro delo in je bilo vedno vprašanje po naših služkinjah, ker so dobile sloves, da so marljive in snažne. Zgodaj so vstajale doma in nikdar jim niso puščali časa za lenarjenje, zato je dobila vsaka še dvoje oči več, da je opazila vsak nered in tretjo roko za spretno delo. Dvomim, da bodo take tudi slovenske hčere in da bodo enako uporabni slovenski sinovi rojeni na tukajšnji zemlji, kjer se tako radi razvadijo, da ne vedo niti kdaj je prava ura za spanje niti čas za delo. Ko pride ura, da že kliče delo, se še enkrat obrne v steno in zadremlje dalje. .. Tako razvajenim gospodičem in gospodičnam je pač mnogo na tem, da bi imeli dobro plačo, malo pa jih briga, da bi svoje delo skrbno izvršili in tako nastopi v vsem javnem življenju nered.... Pa, kaj bi modroval... Moje misli so splavale skozi okno.
Vlak je brzel skozi razkošno pokrajino. Druga leta je ob tem času (6. jan.) neizprosna suša žgala prostrane poljane in je drevje venelo v žgoči poldanski vročini. Letos pa se je bohotno polje smejalo radostno, ozna-nujoč obilno košnjo in žetev. Tam na desni je stremel v vis čez ombuje zvonik sv. Lovrenca, ki ostane kilometer proč. Malo dalje tja vidiš mogočne silose in režeče žerjave, ki stezajo svoje vratove iznad reke, kjer je “Puerto San Martin”. Dimnik velike petrolejske rafinerije vsiplje sajasti dim... Toda kmalu je vse to za nami in le plodno polje in drevesne skupine, med katerimi se skrivajo človeška selišča polže mimo nas.
Grelo je, da je bilo kaj. železne strehe so se razbelile, potniki pa smo bili kot vreli lonci. Kdo se ne bi potil pri 40» vročine! Tam nekje proti severu so se pričeli gnesti oblaki. Pa sem si zasanjal, kako prijetno bi bilo, če bi se sedajle vlila hladna ploha. Toda megle se za take sanjarije niso nič zmenile in sonce tudi ne. Tudi prav! Saj sem s tem že v naprej računal. Davno že vem, da je na vožnji vročina in prah v tej deželi običajen spremljevalec. Zato se nisem pridružil tistim, kateri so obupno tožili, da ne zmorejo več. Sosed v sosednem oddelku je pričel drdrati s pisalnim strojem. Na, sem si mislil; to je pa človek in pol, da celo na drvečem vlaku in v taki vročini vrši svoje delo. Zakaj ne bi tudi jaz izrabil te ure, ki bodo šle v zgubo! Vzel sem torej tudi jaz pisanje v roke. Moral sem napisati nekaj pisem in še nekatere druge stvari in kar urno mi je šlo delo od rok. Res je moja pisava postala še bolj vegasta kot je drugače, ker se mi je podlog» neusmiljeno tresla, kajti proti koncu vlaka, kjer je bil
moj voz, je tresenje vse bolj občutljivo kot v prednjih vozovih, toda šlo pa je. Malo naj se pa tudi potrudi kdor bo bral, kakor jaz, ko sem med vožnjo pisal.
Ko sem delo izvršil, sem si pa želel videti onega soseda, ki je še vedno besno drdral s pisalnim strojem. Imel je odprta vrata kabine. Postal sem na hodniku in ko me je opazil, se je prijel za čelo in vzdihnil: “yo muero ”’....
Čudno, sem pomislil. Sredi takega marljivega dela, pa misli fant na smrt! Pa kmalu mi je sopotnik pojasnil, da ga od neznosne vročine glava tako boli, da se mu bo zmešalo. Menil je, da ga bo med pisanjem minilo, pa je še slabše.
Jaz sem tudi čutil vročino in je teklo od mene kot od mokre cunje, toda glava me ni bolela in tudi žejen nisem bil kar nič. Sočna hruška je bila več vredna kot sladoledi, pijače, genijoli in aspirini, s katerimi so si drugi potniki skušali upostaviti ravnotežje. Šele tedaj, ko sem videl obup sopotnikov, sem uvidel, da mora biti dnevna vročina res nekaj izrednega in je menda tudi bil tisti dan najbolj vroč v letu.
Jojmene, j oj mene, je tožil strti sosed.
Ali prvič potujete danes po tej poti? sem vprašal.
Kaj še! Neštetokrat že sem potoval, a najraje grem s “celofanom”, (tako imenujejo brzi vlak, ki gre dvakrat tedensko, ki se skoraj nič ne ustavi in ima v vozovih hladilne naprave in okna hermetično zaprta, da ne more notri prah).
Torej tudi prah je nadloga po tej deželi?
Pa še kakšna, mi je razlagal. Človeka bi zadušilo. Sama sreča, da je letos toliko dežja in zato danes ni prahu.
POGLAVJE O SREČI IN ZDRAVJU. . .
Torej vendarle imamo tudi danes nekaj dobrega, sem pripomnil.
Začudeno me je pogledal.
Seve! Sem nadaljeval. Vroče je res, pa vsaj prahu ni. Kaj pa če bi pri tej vročini še prah vdiral skozi okna in bi ne mogli imeti niti nič prepiha.
Imate prav. Nato pa res nisem pomislil, da bi bilo lahko še slabše, se je zamislil fant in ko sva nato pogovor nadaljevala, je čez čas povedal, da ga že ne boli več glava.	,,
Kaj naravna stvar to, kajti preje je fant imel samo eno v mislih: da je vročina neznosna. Ko je pa vzel v prevdarek tudi to, da bi bilo še mnogo bolj nevšečno, če bi imeli še drugo nadlogo, še dušeči prah, se je pa kar sprijaznil z vročim dnevom....
Oni dan sem se razgovarjal z možem, ki je bil ves obupan ker “tako malo zasluži”, da ni mogoče živeti. Le kako naj živi s 5 $ na dan on in njegova družina. Saj je še njegov sosed, ki služi 300 $ na mesec, gotovih in čistih, brez odbitka, še on toži, da so časi slabi. .
Tako je mož modroval, jaz sem pa kmalu dognal, da je njegova bolečina najbolj v tem, ker vidi soseda, ki služi več od njega. Seveda sem mu dal prav v tem, kar je prav imel, toda enega ni razumel do tiste ure: da mora človek gledati pod lastne noge, da vidi, kam stopa in ne v zvezde, ker bo sicer prav gotovo kmalu obležal v jarku. Dopovedal sem mu, da je tudi takih, ki še manj zaslužijo kot on in vendar mirno in zadovoljno žive.
To je ravno tisto, je tarnal mož, česar jaz ne razumem. Saj ni mogoče, da bi bil človek v taki revščini zadovoljen.
In vendar je res to, da je več zadovoljnih ljudi med skromnimi kot med bogatimi. To pa zato, ker
razumen človek ne gleda navzgor z zavidanjem k tistim, kateri imajo več, ki služijo več kot on, temveč pomisli, da je tudi takih premnogo, ki so na slabšem. Tako sprevidi, da ima za marsikaj biti hvaležen in tako se zadovolji.
Tudi med nami je takih negcdnikov, kateri svojim znancem ih prijateljem grene življenje s tem, da jih “pomilujejo” v njihovi nesreči in revščini; ali se hvalijo, in pri tem dostikrat tudi lažejo, koliko sami zaslužijo. .. Neštetokrat se zgodi, da s takim govorenjcm zastrupijo družinski mir sorojaku, budeč mu nesmiselne želje. Kolikokrat že sem zvedel, kako je na tak način kdo napolnil glavo neizkušeni ženi sorojaka in ubogi mož je imel nato pekel pri hiši, ko je moral poslušati vedne zbadljivke, kako da “oni” in “tisti drugi ’’ zasluži pol več kot on...
Seveda je vsakemu dolžnost, da skrbi, kako si pomagati k boljšemu kruhu, toda če ne doseže zaželje-nega uspeha, naj nikar obupano ne razmišlja o tistih, katerim se bolje godi, temveč naj se spomni tistih, katerim je slabše kot njemu, pa bo videl, kako kmalu bo mir in zadovoljnost v njegovem srcu in njegovi družini.
Prav tega sem se spomnil v razgovoru s sopotnikom, ki ga je kar kmalu minil glavobol, ko je z veseljem spoznal, kako velika ugodnost nam je na tem vročem potu dana s tem, da ni nadležnega prahu,
To je pač stara zgodba človeškega življenja, da sta sreča in zdravje v zelo veliki meri odvisna od tega, če človek zna odganjati nepotrebne in prazne želje in če zna ali ne hvaležno oceniti in sprejeti to kar mu pride v njegov delež dobrega.
Zato je mogoče, da bogatin trepeče pred bodočnostjo, siromak pa si zadovoljno popeva med skromnim delom. Zato je mcgče, da je mati vsa srečna sredi brezkončnih opravkov, katere ji dajo njeni otroci in mož; razvajena gosposka sitnica, ki je vsa obdana od služabništva, pa vedno nerga zagrenjena z nezadovoljnostjo. Nevarno bolni često kmalu zmaga svojo bolezen, ker je njegov optimizem bolj izdatno sredstvo kot vse žabve in zdravila; malodušen nergač pa nosi v sebi vse bolezni, o katerih je kdaj kaj slišal in mu n s pomagajo ne zdravila ne toplice, ne masaže ne diete. Ključ človekovega zdravja in sreče je v njegovem pametnem mišljenju; njegova nesreča pa so nepotrebne želje.
Prav hvaležen mi je bil sopotnik za tak razgovor, ki mu je ozdravil glavobol.
PROTI SEVERU.
Med tem smo postajali, pa zopet rinili dalje. Bernardo Irigcyen, od koder se odcepi železnica na Santa Fe je že bil za nami. Postali smo v Rafaeli, ki je naj-večji kraj, prijazno mestece, ki ima 40.000 prebivalcev in je pomembno gospodarsko središče v severnem delu prov. Santa Fe. Vse naokrog so prostrana žitna polja, kjer se prideluje ječmen, rž in pšenica; drugod pa so nas zvedavo gledale krave, ki so leno prežvekovale v senci paraisa, ki je najbolj običajno drevje v tistih krajih.
Rafaelo je ustanovilo 89 italijanskih družin 1. 1881. Tudi sicer je okraj Castellanos, kateremu je Rafaela glavno mesto, bil naseljen večinoma z italijanskim življem, večinoma Piemcntezi.
Spet smo hiteli dalje. Ko smo prišli v Sunchales, je “sončenje” že znatno popustilo. Saj je bila že pet ura.. Stopil sem malo ven, da vidim kak obraz. Spomnil sem se na rojake, ki žive ne prav daleč od tam, toda na drugi progi, katere bi tudi kaj rad obiskal, namreč Gergoletovi, ki žive v Vignaudu pri Monterosu. žal vlak ni tako kot je bila cesarska pošta, ki je na željo
El dia de la Confirmaciön se reunieron las familias de los confirmados Pri Škrbcu v Floridi
potnikov včasih tudi zavila po drugi cesti.
Ko sem se ogledal, sem med vrvečo množico opazil duhovski klobuk. Kmalu sva si podala roke. Predstavil se mi je moj novi sopotnik kot salezijanski duhovnik iz Mont er Osa. še par besed smo si izmenjali in tako sem zvedel, da je on in njegova družina v tesnih zvezah z našimi rojaki Gergoleti v Vignaudu... Kako škoda, da so 50 km daleč! Drugega pač nisem mogel kot poslati pozdrav, ki so ga še tisti večer izročili in na katerega sem že davno dobil odgovor.
Dušeča vročina se je že umaknila prijetnemu vetriču, ki je oznanil, da je moral biti nekje dež in ko je začel dan ugašati, predno smo prišli v Ceres, smo videli na cesti luže. Res sem si preje želel, da bi nas poškropila kaka nevihta in nam ohladila razgrete vozove, toda sedaj sem bil pa še bolj vesel tega, da se je so-parica izlila na oni del dežele, kajti sedaj bomo imeli prijetno noč in vožnjo brez prahu. Pravijo, da je pot od tam pa skozi Santiago del Estero navadno nekaj neznosnega radi oblaka prahu, ki ga vlak dviga.
SANTIAGO DEL ESTERO
Ceres leži na km 671 od Buenos Airesa. Je pomembno železniško mesto. Polje tam okrog je malo plodno, ker je dež kaj redka stvar. Severni del prov. Santa Fe spada že k ozemlju, ki nosi široko označbo “čako”. To so prostrane planjave redkega gozda in širne jase, imenovane “pampe”, ki služijo za živinorejo.
To leto pa so se vse tiste planjave spremenile v zelen vrt, ker je dosti dežja. Pač so prebivalci tistih krajev bili veesli letošnjega deževnega leta in z njimi tudi rastlinstvo. Samo ena skupina “prebivalcev”, ki gre v mnoge miljarde, se pa za tako deževno leto nič ne zahvali: mravlje. Letos je nedvomno potonilo silno tega mrčesa, ki je največja težava tistih dežel.
Jaz sem pa bil vesel deževnega leta, ki mi je 6. januarja naklonilo prijetno hladno noč, da sem v vlaku na vožnji čez prašni Santiago vdobno zaspal in pozabil na vse nevšečnosti vožnje, o katerih so mi pravili drugi. Toda tudi mojega spanja je bilo konec, in sicer preje kot noči. Nekaj neprijetnega me je predramilo in tedaj sem se kmalu zavedel kje sem, čeprav je bila temna noč. Saj je bil tako gost oblak prahu v kabini, da sem ga kar tipal. Prižgal sem luč, katera je pa le medlo posvetila skozi rumeni oblak, ki je napolnjeval ves prostor. Tako se je kadilo, kadar smo doma mlatili ajdo.
Kmalu smo postali in bili smo na postaji Herrera. Torej Icano je že za nami. Tam tudi žive naši rojaki, ki bi jih rad pozdravil človek, če bi mogel. Pa je bila noč in še spal sem ob 2 uri zjutraj, ko smo hiteli tam mimo. Od tam naprej je vožnja postala res mučna.
El dia 7 de raayo, dia del 21.ro cumplcaiios de la inolvidable IRENE JEKŠE se oficiard en sulragio de bu alma la misa en Av. del Campo 1653. a las 9.30 h.
Luego se realizarä el acto de la bendicion del monumento y de las placas recordatorias en su sepul-cro. Una placa cs recuerdo del carino de sus amigas. la otra es de la Sociedad "Hogar Esloveno", donde Irene fu6 tan ejemplarmen-te activa.
Estän invitadas todas las conocidas, para que concu-rran a dicho acto.
Če sem okno zaprl, je dušil zrak, če sem odprl je davil prah. Pa vseeno mi je bil prah ljubši. Tako sem vsaj zvezde lahko gledal, ki so zlatele na modrem nebu in redke lučke, ki so kdaj kdaj sinile izza skupine temne gmote, kjer med algarrobom sameva kako človeško selišče.
Ko smo prihajali proti “La Banda”, ki leži 8 km vstran od Santiago del Estero, ki je glavno mesto istoimenske province, se je že začel buditi dan. Daleč tam na obzorju je segala visoko v vis temna gmota, iz katere so se kmalu odrazili obrisi visokih gora, ki meje med to provinco in Catamarco.
Santiago je mesto, ki ima kakih 35.000 prebivalcev. Skozi mesto “teče” reka Rio Dulce, ali bolje rečeno, pelje struga te reke, ker se dostikrat posuši. Mesto je bilo ustanovljeno 1553 leta in je torej eno najstarejših na argentinskih tleh; saj je 20 let starejše kot Cordoba in Santa Fe. Znamenito je to mesto zlasti po slovitem menihu frančiškanu San Francisco Solano, ki je tamkaj zapustil ne le grob in svoje telesne ostanke, temveč tudi prelep zgled apostclskga življnja in duhovniškega dela.
Provincia Santiago del Estero meri 140.000 km? in ima blizu 400.000 prebivalcev. Severni in vzhodni del province je redko naseljen; na vzhodnem delu pa, na podnožju gora, kjer je vode in studencev, je našlo kruha mnogo tisoč skromnih prebivalcev.
Znamenita je postala ta deželica zlasti s toplicami Rio Hondo, katere so bojda najbolj uspešne toplice proti revmatizmu in slove vsak dan bolj.
Jaz nisem videl glavnega mesta, ker stoji precej oddaljeno, pa tudi, ker je bila nižina zavita še v mrak, ko smo se pognali spet naprej proti severu.
Počasi je sonce začelo osvajati daljne vrhove ki so zablesteli v belem plašču. Presenetil me je pogled, ki me je spomnil slične podobe, ki sem jo gledal doma v ranem jutru, ko je sonce poljubilo zasneženi Triglav. Z zemljevidom v roki sem kmalu razrešil uganko in dognal, da je pred menoj mogočna Aconquija, ki se dviga 6000 m visoko in zato pač ni čudno, če je tako jasno vidna že iz dalje 150 km.
SLADKORNI NASADI.
Ko se je razlila jasna sončna luč čez vso plan, je pa upadel tudi oblak prahu, ki ga je dvigal vlak. Bilo je nekaj dežja, tako sem spoznal na cesti. Pa tudi rastlinje je postajalo vse bolj živahno. V meji ob železnici so zlatele značilne rumene rože, podobne cvetoči repi; zacveteli so slaki vseh barv od roza čez rdečo do lila in temno vijoličaste. In še nebroj drugega cvetja, kateremu ne vem ne imena ne podobe, je oznanilo, da smo prišli v novo deželo.
Zares: v spomin mi je pnšla Gregorčičeva pesem: Nazaj v planinski raj! čez vse obzorje pred menoj, tam na zapadu so žarele sončne planine v jasni zlati luči vzhajajočega sonca. Na vrhu so blestele v sončnem sne-
NEPOZABNI IRENI JEKŠETOVI
za njen rojstni dan, 7. maja, bodo poklonile njene tovarišice šopek dobrih del. Ob 9.30 bo sv. maša na Av. del Campo s skupnim svetim obhajilom mladenk.
Po sv. maši pa se bo na pokopališču vršil blagoslov spomenika in dveh spominskih plošč. Eno so poklonile dekleta, druga plošča pa je izraz spoštovanja in hvaležnosti Slovenskega doma.
Vse rojakinje in rojake vabimo, da se vdeleže sv. maše in da potem pohite na grob nepozabne Irene.
gu, doli v nižino pa so si oblekle plašč temnega gozda; tja do podnožja se je smejalo zeleno polje sem pa tje okrašeno z drevjem in hišicami ter vasicami. Zares nikjer na argentinskih tleh nisem našel tako žive podobe ljubljanskega polja kot tedaj, ko smo brzeli proti Tucumanu, ki leži sredi gorskih velikanov na lepem prostranem polju.
Postaja za postajo so se vrstile. Komaj nekaj kilometrov smo se pognali, pa že smo spet postali. Dežela je gesto naseljena. Le kaj pridelujejo?
Kratka stebelca so v gostih šopih delala dolge rede, ki so tekli sedaj sporedno, sedaj spet na ven od železnice. Kmalu sem dognal, da je to sladkorni trs. V novembru porežejo stebla, ki so palice dolge pb več metrov. Tista palica je vsa sladka in jo potem zdrobe in iztisnejo iz nje sladki sok, iz katerega pridejujejo sladkor. Nato spet požene trs na novo in v nekaj mesecih se trs potegne v dolgo palico. Seveda odvisno je od namakanja in od gnojenja, kako in kakšen je pridelek, ki je glavno bogastvo Tucumana.
Na levo in desno od železnice je vsa ravan zasajena s trsom. Vmes so v skupinah enakolične hišice, v katerih stanujejo delavci, sem pa tja pa sega visoko v nebo skupina mogočnih tovarniških dimnikov, ki označujejo sladkorno tovarno, ki je navadno last tistega, ki ima sladkorne nasade. V Tucumanu je socijal-ni položaj kaj zapleten. Skoro vsa zemlja je namreč last deseterice bogatinov, ki imajo v svojih rokah vso sladkorno industrijo, delavcem pa plačujejo tako, da je sramota. In jih je siromakov res sram, zato še tiste revne groše mnogi kar zapijejo in se do kraja zanemarijo. Zadnje leto je tudi tam posegla oblast vmes . in je izdala postavo o delavskih plačah, toda narod, ki je slabo organiziran menda ne zna prv izkoristiti postave dane njim v resnično pomoč.
HLODE ŽAGAJO
Tako so se vrstile postaje in sladkorne tovarne. Mojo pozornost so obrnili name tudi mogočni hlodi, katere sem videl nakopičene na postajah. V bližnjih gorah so debeli gozdovi, ki dajejo deželi izboren les. Spet nova podoba iz davnih spominov! Dva možaka sta vlekla mogočno žago kladnico, tisto trebušasto, ki je pela samozavestno žiga-žaga. .. Nisem je videl take žage, odkar sem odšel od domače hiše, a tam, glej, v resnem jutru, ki je blestelo v miljonu biserov rosnih kapelj; v ozadju tam za drevjem raste gora, spodaj zavita v zelen gozd, na vrhu pa z blestečim snežnim temenom. . . Pa še več: tam med gorami so doline iz katerih vstaja megla. Tu pa tam vidiš, kako raste vsak hip siva lisa, ki se gori v višini združi z drugimi. .. kakor sem kdaj preje v ranem jutru, ko sem stal na vrhu Pečevja opazoval meglo, ki se je dvigala iz globeli v Hrušici, ki leži med Vipavo, Postojno in Logatcem.
Zapičil sem pogled v pogorje in razbral, da je pred
Un recuerdo de Hace un ano, cuando se bendijo el estandarie. Irene Jekše est<4 deträs del Rev. P. Caspar Canada.
AI conm.emorar el tercer aniver-sario de la muerte de mi querida madre
FRANCISCA HLADNIK se oficiarä por el eterno descanso de su alma un luneral el 15 de Mayo a las 9 horas en la basilica de
SANTA ROSA DE LIMA (Paseo y Belgrano).
Invito a todas las personas de mi copocimiento, para que concurran apoyar mi debil oraciön por el descanso eterno de mi mamä y de las demäs madres, que han. caido victimas d,e esta horrible guerra.
NEKAJ ZA STARIŠE
Ko smo se poučili o temelju čednostne stavbe, ne kaže drugače, kakor da zavarujemo sebe in mladino pred napsprotno nevarnostjo: pred napuhom.
“Začetek vsakega greha je napuh; kdc-r se ga drži, bo s kletvijo napolnjen in slednjič ga bo Bog-podrl.” Te besede sv. pisma dokazujejo, da je napuh res poglavitni greh, t. j. glava mnogih drugih pregreh; zato je treba ta plevel na vzgojni njivi z vso odločnostjo in vztrajnostjo zatirati. Stari Tobija se je dobro zavedal, kako strupen osat je napuh, zato je v svoji oporoki naročal mlademu Tobiju: “Moj sin, varuj se vse nečistosti in napuhu ne daj gospodovati ne v svojih mislih ne v svojih besedah; zakaj v njem (v napuhu) se je začela vsa spačenost.” In res! Angele je spravil v nesrečo napuh; prav tako naše prve starše. Eva je verjela besedam napuha, ki jih je govoril začetnik in oče laži — satan, pa je zašla v nesrečo, za njo pa Adam in z obema ves človeški rod.
Napuh nima tal pri človeku, ki ima vselej v oblasti svojo voljo. Kdor se je količkaj seznanil z načeli samo-vzgoje, pa si jih je tudi prisvojil, bo zavračal napuh kot znak suženjstva. Lep značaj in napuh sta si pro-tivna, kakor solnce in tema.
Če govorimo o napuhu, ki ga hočemo zatirati že pri malih otrocih, moramo najprej vedeti, kako se pojavlja pri malih, kako pri odraslih. V katekizmu beremo tako-le označbo: “Napuhnjen je, kdor samega sebe čez mero povzdiguje in neredno hrepeni po časti in prednosti.” — Tak napuh in prcvzetovanje najdemo često pri odraslih. Pri mladini opazujemo bolj
zadnjo najvišjo skupino nižja gorska vrsta, na kateri je bilo opaziti nekaj belega. Morda cerkvica ali grad... Pozneje sem videl tudi tisto od blizu. Je to 30 m visok kip Kristusov, kateri kraljuje nad vso dolino.
Tako so se menjavale slike in prizori, eden bolj domač kot drugi. Kar žal mi je bilo, da se ta lepa vožnja bliža že koncu. Postali smo in spet leno pomaknili dalje. Zaškripale so vezi mostu, ki pelje čez reko Šali. Ponovne povodnji letos so most zelo omajale in sedaj je treba skrajne previdnosti, da vlak ne zgrmi v reko, ki sicer ni posebno velika, toda je most čez 200 m dolg. Umazana voda se je divje penila pod mostom in gnala dalje vsakovrstne navlake, Id jo je odnesla v poslednjem nalivu tam gori v tukumanskih gorah.
Srečno smo pripolzeli čez most, se pognali malo hitreje, zavili še na desno in obstali na postaji Tucu-man. Vzel sem moje stvari in z gotovim načrtom stopal proti izhodu. Pa predno sem bil pri vratih, mi nekdo zastavi pot z voščilom “dobro jutro gospod Janez!” Bil je naš rojak Mario Batič, ki je zvest bralec naših listov in je tako zvedel za moj prihod in bil moj kažipot in spremljevalec v slavni severni prestolici v — Tucumanu.	(Nadaljevanje)
Tretja obletnica smrti rajr.e moje matere FRANČIŠKE HLADNIK
bo v nedeljo 14. maja. Tisti dan bo sv. maša za rajno ob
12 URI V CERKVI SV. ROZE 15. MAJA OB 9 URI pa bo črna peta obletna maša v CERKVI SV. ROZE.
Vabim cenjene rojake, da prihitite ob tej priliki k sv. maši.
izrastke napuhnjenega mišljenja, n. pr. trmo, nepokorščino; posebno pa ničemurnost, gizdavost in šopirnost. V spremstvu napuha so pa dostikrat laž, prepir, pa tudi tatvina, nemalokrat pa celo trdovratna zmota v verskih stvareh, krivoverstvo in nevera.
Otrok po naravi navadno ne pozna napuha, saj je še celo božji Zveličar, ko je hotel priporočiti ponižnost, postavil pred učence in druge poslušalce malega otročiča ter rekel: “Kdor se poniža, kakor ta otrok, ta je največji v nebeškem kraljestvu.” Pa je res ponižnost otroku tako prirojena, da jo more le nespretnost staršev ali vzgojiteljev prevreči v napuh.
Kako skaza-vzgojitelji pripravljajo pot napuhu? Saj je znano: Nekateri svojpot stoje pred ogledalom; včeč jim je, če jih drugi hvalijo, občudujejo, če se jim laskajo; radi se mude v pogovorih o obleki, občudujejo otroka v novi obleki, ga lišpajo in gladijo, kakor modno punčko in modni vzorec.
O “lepih” oblekah bi se vpričo otrok ne smelo nikdar govoriti, ampak samo o snažnih, Snažnost naj se pač goji, zatira pa razkošnost in ničemurnost v obleki, kar smo že zgoraj omenjali. Kdaj bo prišel zopet zlati čas, ko bo zagospodarila v naših družinah lepa in plemenita preprostost! Danes se pa, žal, še šopiri napuh, ničemurnost in gizdavost, ki preesga kljub bajni draginji vse meje ter prazni žepe meščanom in deže-lanom.
Tudi ponos, ki ga kažejo starši zaradi obilega premoženja ali odličnejšega stališča v človeški družbi, vpliva kvarno na otroke; še slabše pa je, če roditelji na ta ali drug način netijo ta škodljivi ponos tudi v otrocih, kakor da bi otroci imeli kaj zasluge pri tem, če so starši premožni ali odličnejši od drugih.
Mladini naj se dopove, kako nespametno in nevarno je, če se kdo ponaša s telesno lepoto. Predvsem naj vsakdo sgrbi, da bo ugajal božjemu Stvarniku. Kdor hoče s svojo lepoto ugajati ljudem, si največkrat koplje samemu sebi jamo nesreče. Lepota je pač dar božji, ki ga je treba porabiti na čast božjo. Prava lepota je tista, ki se druži in ujema z notranjo. Čednost ostane — lepota preide!
Kako starši sami nete napuh, opisuje škof Slomšek s sledečimi primeri: “Prva šola napuha se začne pri otroku, kadar ga ošabno lišpajo, hvalijo, drugim kažejo.” — “Otroci se navadijo bahati, ako jih hvališ, kako so lepi..., če njih obleko povzdiguješ. .. Otroci bodo prevzetni, če jim poveš, da so bolj bogati, bolj imenitni nego sosedni..., ako jih pred drugimi preveč hvališ, povzdiguješ.”
KAKO POPULITI IZRASTKE NAPUHA
Z napuhom v najbližjem sorodstvu je trma. Napuh otrokov se kaže pogosto v trmastem obnašanju, s ka-term hoče doseči, izsiliti, kar mu narekuje grda svo-jeglavnost.
Najboljše zdravilo zoper otroško trmo, naj se pokaže v jezavih potezah na obrazu, v joku, v nevšeč-nem otresanju z glavo, v trdovratnem molčanju ali kakorkoli, je v tem, da se vzgojitelj ne zmeni za ta “štrajk”, ampak da vse mirno prezre, Ako se takim
LA SITUACION EN YUGOSLAVIA
Las informaciones que van a continua-ciön, proceden de un profesional yu-goslavo que recientemente logrö salir de su patria y refugiarse en un pais neutral. Su nombre no puede revelarse, por-que dejö iamiliares en Yugoslavia.
LOS PARTIDARIOS O PARTISANOS. de los que hoy tanto so habla, hicieron su aparicidn en Yugoslavia despues dela invasion de Rusia por ejörcitos alema-nes, es decir cuando los chotniks esta-ban operanda ya desde algunos meses contra las fuerzas de ocupaciön. Los ini-ciado’-es del movimiento partidario eran elementos jövenes comunistas. en su mayoria estudiantes. carentes de expe-rienria politica. Esta circunstancia hizo malograr sus primeras relaciones con el pueblo. En su deseo de realizar las ideas de que estaban imbuidos. esforzä-ronse por implantar en las conservado-ras aldeas yugoslavas el amor libre, tra-taron. de eiectuar el reparto de la tierra e introducir el ateismo. Estos jövenes no tardaron en provocar la hostilidad de los campesinos que, ayudados por algunos maestros y sacerdotes sobrevivi-dos, y por campesinos inäs influyentes, organizaron la defcnsa de sus hogares. Y asi se originaron choques sangrien-tos entre grupos de partidarios que que-rian imponer su autoridad. y los campe-sinor que delendian las aldeas.
Con todo las filas partidarias pronto empezaron a engrosarse con el afluir constante de elementos eterogöneos, pertenecientes a las mas variadas ten-denciae politicas: hombres que rehuian la movilizaciön, desertores; gente que por manos del invasor o de sus cola-boradores habia perdido sus hogares y sus familias; ciudadanos temerosos de ser internados, arrestados o lusilados como rehenes; nacionalistas perseguidos por los secuaces de Pavelich; y, tam-bičn, ustashis croatas que comprendie-ron que algün dia tendrän que rendir cuenta de sus acciones y pensaron que sumändose a los partidarios quizäs le-
gren escapar al merecido castigo.
Al cobrar el movimiento proporciones mäs vastas, su direcciön pasö gradual-mente a mans de hombres mäs expertos. Hoy la ejerce un pequeno grupo de des-tacados intelectualos comunistas.
LOS PROPOSITOS
Los nuevos dirigentes lograron imponer a los partidarios una disciplina muy rigida. Tambiön emplean nuevas täcti-cas tendientes a congraciarse con los campesinos que nada quieren saber del abandono de la propiedad privada. Ya no se insiste püblicamente en la plata-forma comunista. Los propösitos origi-narios, sin embargo, no han cambiado. Un estudiante judio, allegado a los je-ies del movimiento, declarö que la tarea principal de los partidarios es, en la actualidad, la eliminaciön, la mäs com-pleta posible, de todos aquellos elementos que podrian estorbar la creaciön de una gran repüblica soviötica yugoesla-va. Al iniciarse el movimiento, este pro-pösito se manifestaba abiertamente. Hoy se calla.
Toda la propaagnda partidaria estä dirigida a restar autoridad a los dos hombres mäs iniluyentes que hay en Yugoslavia: el general Mihajlovich y el leader de los campesinos croatas, doctor Machek. EI boletin que editan los partidarios circula en todo el pais.
HAY DOS GRUPOS de fuerzas com-batientes partidarias: uno formado casi exclusivamente por comunistas y divi-dido en "Unidades Partidarias de Cho-que"; el segundo grupo, que es incom-parablemente mäs numeroso, lo consti-tuye el “Ejörcito Nacional de la Libera-ciön", formado por individuos de las mäs variadas tendencias, pero dirigido por jefes comunistas.
Tambiön hay dos tendencias politicas distintas en las filas partidarias:	una
obedece al "grupo de Bihach" que es dirigido por el doctor Ribar y desea la creaciön de un Estado comunista yu-goslavo; la segunda es representada por el “grupo de Plitvice" que dirige el
poeta Nazor y solo persigue la creaciön de una Croacia soviötica.
Resulta imposible calcular la fuerza numörica de los partidarios, en la cual habria que Computer, tambiön, a las mujeres que han demostrado ser un elemente combatiente de primer orden.
EN ESLOVENIA eliminaron los "parti-darios" la mayor parte de sus adversa-rios politicos, opositores de la ideologia comunista y atea. menos en la parte de Trieste y Goricia, donde no llegaron a chocar seriamente los patriotas nacionalistas con los comunistas, por intere-sar a todos principalmente una cosa comun: el liberarse del fascismo italiano. Al frente de todo el movimiento de libe-raeiön estän en Eslovenia los partisanos.
La fuerza politica mäs imprtante en la CROACIA de hoy estä representada por los partidarios que son el ünico elementa de lucha activa en territorio croatti,
El doctor Mächek sigue teniendo mu-cha influencia, pero hay correligionarios que lo critican por no haber intervenido, en el momente oportuno. a fin de tomar en sus manos la direcciön del movimiento de los partidarios. cuyas fuerzas estän constituidas en gran parte por afiliados al Partido Campesino Croata.
ENTRE LOS CHETNIKS TAMBIEN HAY DOS GRUPOS
Como es sabido, los chetniks fueron los primeros en organizar la resistencia contra los invasores. Hoy eilos tambiön estän divididos en dos grupos. El mäs fuerte obedece al general Mihajlovich; es dueno de la stiuaciön en Servia y tiene ramificaciones tambiön en las de-mäs regiones del pais. El segundo grupo estä integrado por chetniks que com-baten a los partidarios. Actüan, principalmente en Hercegovina y dirigialos Jevdjevich, que, segun parece, se halla ahora internado. Este grupo de chetniks encontrö dos nuevos jefes en los docto-res Perovich y Santich, ambos oriundos de Möstar. Estos chetniks afirman estar bajo el mando de Mihajlovich y pertene-
kljubovalcem vselej in v vsem ustreže, se bo trma čedelje bolj razpasla. Trmo je treba ubiti, ne pa gojiti. Bolj odraslega trmastega otroka kaže najprej poučiti in mu predočiti, kako grdo je, ko se ne zna nič premagati, ko si ne mara ničesar odreči. Če nič ne izda, se ne prerekaj z njim, marveč ga pusti, da svojo trmo ohladi ali prespi.
Napuh se pojavlja največkrat v nepokorščini. Kamor se zaje ta grdi plevel, je večinoma uničeno vse vzgojno delo. Zato bodi skrb vzgojiteljev, da začasa zatro to zajedavko, če bi se hotela ukoreniniti. Kako torej ravnati z otroki, da bodo ostali poslušni in krotki? — Mali otroci morajo ubogati brez ugovora ali izgovora. Ako bi kazali omahljivost ali pečasnst z vpraševanjem “Zakaj?” — naj dobe kratko zavrnilo: “Zato, ker mora tako biti!” Večjim otrokom naj pomagajo pri pokorščini kratki, jasni razlogi, osobito pa spoštovanje in ljubezen do staršev; to ljubezen si pa morajo starši kolikortoliko tudi zaslužiti zlasti z nepristranskim in ljubeznivim ravnanjem in obnašanjem do otrok, s pravo, krščansko — ne pa opičjo — ljubeznijo, z zglednim življenjem in vztrajno potrpežljivostjo, z enotnim in složnim vzgojnim delom obeh roditeljev. — Razlogi in nagibi za pokorščino: “Kjer je doma pokorščina, ne manjka nobene čednosti.” (Sv. Tomaž Akv.) “Pokorščina, in samo pokorščina, je ona čednost, ki vsadi v srce vse čednosti, vsajene pa va-
ruje.” (Sv. Gregorij Vel.) “Pokorščina je najgoto-vejša in najvarnejša pot do svetosti, pa najkrepkejše sredstvo, ki z njim krotimo človeške strasti.” (Sv. Terezija). Nepokorščina je znak, da človek ni značajen, ker si ne zna ali ne more ukrotiti svoje volje (svoje-glavnosti), ker ne more obvladovati samega sebe.
Kako potrebna je samovzgoja, zopet potrjuje tudi poglavje o pokorščini. Vzgojitelji pa delajo večinoma to napako, da hočejo otrokovo voljo zlomiti od zunnaj. Ne tako! Otrok sam naj zlomi svojo voljo; vzgojitelj naj mu pa pomaga. Zgolj zunanji, odreveneli pritiski vzgajajo le sužnje ali pa upornike!
Med spremljevalce napuha se vriva večkrat prepir, kajti prevzetnež hoče imeti vedno prav in ne odneha izlepa. Prav tako je v družbi napuha rada tudi laž; prevzetnež namreč ne mara, da bi prišle na dan njegove napake, zato jih skuša z zvijačo in neresnico zakriti, ali pa se boljšega dela, nego je v resnici. Naj-hujša in najnevarnejša posledica je pa trdovratnost v zmoti, krivoverstvo, nevera.
Končno bi bilo omeniti, da ima sramotni padec nesrečnih mladenk svojega pravega povzročitelja vprav v napuhu. Dopadati hočejo; v mladostni šopimosti se gizdavo in čez svoje razmere nosijo in oblačijo; nedo-stojnost jim je moda. Kaj čuda, če se zamotajo v nečastne mreže!
(Nadaljevanje)
El 30 de abril se realizarä la misa de la Colectividad yugoslava er. Berisso, para dar a los compa-triotas de all! la oportunidad de cumplir con el precep‘o Pascual de comulgar. Para la confesiön habra oportunidad ya el 29 de abril de 16 a 18 hs. o el 30 de abril desde las 10 horas en la iglesia del lugar.
La misa estard a cargo del ca-pellän yugoslavo P. Juan Hladnik. En las confesiones ayudarä el P. Vladimire Zmet. Cantarä el coro de Avellaneda.
cer al ejčrcito regulär yugoeslavo, pero el pueblo sospecha que aetüan en con-nivencia con los alemanes.
EL GENERAL MIHAJLOVICH Tampoco es posible determinar el nti-mero de las fuerzas que manda el general Mihajlovich. Se calcula que cuen-ta con unos 100.000 combatientes que. empero. en su mayor parte. no se hallan movilizados.
Para los servios en general, Mihajlovich es un idolo. En toda Servia Io con-sideran hčroe nacional y Salvador de la naeiön. Mihajlovich es en Servia la üni-ca autoridad que el pueblo reconoce y que agrupa a todos los elementos pa-triotac. y monärquicos. El organo de Mihajlovich es el periödico "Ravna Gora" que se imprime con bastante regula-ridad.
QUE OPINA EL PUEBLO El pueblo. que ya ha suirido mucho y sigue sufriendo, estä cansado y acep-taria cualquier solueiön que le garanti-zara paz. libertad y pan. Si se restable-ciesen. con ayuda de los aliados, las autoridades legales y estas autoridades tuviesen la posibilidad de proporcionar al pueblo alimentos, abrigo y orden, los actuales combatientes. en su gran ma-yoria, dejarian las lilas partidarias.
El pueblo opina que la paz politica no podrä lograrse hasta que no mejoren las condiciones econömicas, hoy desas-trosas, y las condiciones sociales. Las elecciones, en la postguerra, solo podrem realizarse una vez serenados los änimos y restablecidas la paz y la se-guridad. Muchos yugoslavos creen que la ocupaciön provisional del pais por fuerzas aliadas seria muy deseable por-que apresuraria el restablecimiento de la normalidad. — 29. III. 1944.
APEL SLOVENSKIH ŽENA Kairo. — Unija slovenskih antifašističnih žena jo na svojem prvem kongresu naslovila na angleške žene sledeči apel: Drage angleške sestre.
Me smo se na tem kongresu odločile, da bomo pomagale voditi borbo proti nacijskim tiranom tako dolgo, da bo dosežena končna zmaga.
Me smo pripravljene na vse žrtve, samo da bo uničen fašizem, saj to je tudi cilj Združenih narodov. Drage angleške sestre, Slovenci so storili več kot svojo dolžnost v borbi za uničenje fašizma.
Obračamo se torej na vas, da pozivate vašo vlado, naj odpre čimprej mogoče drugo fronto v Evropi. Vi razumevate naše veliko trpljenje in naše žrtve. Me smo združene z vami v trpljenju ter v globokem sovraštvu, ki ga čutimo do nemških tiranov. Ženske demokratičnega sveta bi se morale zavedati, da je čas, da se zada končni udarec fašizmu.
EVHARISTIČNO LETO naglo teče. Spomnite se, rojaki, kako velika božja ljubezen se nam razodeva v sv. Hostiji.
Spomnimo se, da je sv. Obhajilo vernim poroštvo častitljevega vstajenja in večnega življenja.
Mislimo, kako bomo sodelovali na euharističnem kongresu.
Tako govori Gospod: Kdor bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz njega priznal pred mojim Očetom, ki je v nebesih; kdor bo mene zatajil pred ljudmi, bom tudi jaz njega zatajil pred mojim Očetom.
ZA VEDNO JE ZATISNIL OČI JOŽE ČUK, doma iz Črnega vrha (Pred-griže) pri Idriji je umrl. Polen sile in življenja je prihitel v Ameriko in našel delo v Rosariju v velikem mlinskem podjetju, kjer dela veliko naših. Tam ga je kmalu zadel težek udarec. Zgubil je levo roko, ki mu jo je odtrgal stroj. Z eno roko je svoje delo vztrajno nadaljeval in je s svojo ženo Marijo roj. Rovtar ustvaril prijeten dom. Bil je med rojaki v Rosariju eden najzavednejših in najbolj spoštovanih naših mož, zato so se pri njem vedno radi zbirali rojaki v go-
Čukova družina pred 6 leti
RESNIČNO V SVETI HOSTIJI
Resnično v sveti Hostiji prebivaš tukaj večni Bog.
Beseda večna zame si postal otrok, postal ubog.
Tako si k nam prišel v vas, ubogi mi, ponižen Ti, a solnčni žar presrečne nas ljubezni Tvoje bogati.
Tu v Hostiji nam sam pove od smrti vstali božji Sin po zemeljskem trpljenju kje tolažbo najde vsak trpin.
Tu svete Rešnje je Telo, ki čudežno nam vliva moč: od smrti nas zbudilo bo, ko naša bo velikanoč!
Tu se daruješ dan na dan. Zdravnik Ti naš in naš jetnik, o Jezus, ki na sodni dan na vsem pravični boš sodnik.
Naj rajska Jed prešine me in že v življenju spremeni, da brez strahu bom gledal Te, ki vživam Tebe v Hostiji.
NAJLEPŠE TE PESMI OPEVAJO . .
Najlepšo Te pesmi opevajo, nebeško Kraljico in Gospo.
Vrtov najkrasnejših vseh rožice duhte Tebi, liliji rajski, vse.
Kar lepega ustvarja moč duha, Marija, poklanja Ti Remija vsa.
spodarski posvet.
Delo v mlinu, v vednem prahu, mu je izpodjedalo silo življenja, oslabelo radi zgube ene roke. Začel je zgubljati glas in začutil bolezen v grlu. Pred dobrim letom je moral iskati zdravniške pomoči.
Našel je zatočišče v Cordobi v sana- Kraljica miru si nebeškega, toriju Santa Maria, toda rešitve več ni vodnica rodu Ti človeškega.
Nebeških delilka si milosti in Mati si Solnca naših dni.
Viharjev razganjaš silno moč, razžarjaš ko zvezda nam temno
Kraljevi Tvoj Sin naj bo naš vladar, le Ti naša srca vzemi v dar, nad nami ima naj le On oblast.
bilo zanj.
Poslednje mesece je popolnoma zgubil glas, ker je bila njegova glavna bolezen v grlu.
Ko je začutil, da se mu stekajo dnevi, je zaželel pohiteti	domov in se je res
dvignil iz bolnice,	toda spet se je pre-	otroci smo Tvoji	in Tvoja last.
mislil, ker ni želel	pustiti otrokom žalost-	Marija, nebes	mogočna Gospa,
nega spomina na	mrtvaški oder. Zato je	podpiraj nas	v	bojih, varuj nas zla!
dal poklicati ženo in svaka, ki sat takoj odhitela v Cordobo in ga še dobila živega.
19. marca, ravno	na svoj 39. godovni
dan, je lepo pripravljen na smrt umrl v rokah svoje žene Marije in svaka Matija Rovtar ter bil naslednji dan zakopan v Cordobi.
noč.
Za njim žaluje tukaj žena Marija in dva sinčka: Joško in Henrik.
Vsi rojaki ga imajo v blagem spominu, posebno pa se ga hvaležno spominjajo slovenski otroci v Rosariju. ker je bil on najbolj požrtvovalen v skrbi za slovensko šolo v Rosariju.
Maša za rajnega bo 7. maja ob 12 uri v cerkvi sv. Roze.
Naj v miru počiva. Ženi in otrokom pa naše iskreno sožalje!
ČEHI SKRBE ZA MARIJINE CERKVE Nedavno so se pričela dela za temeljito popravilo ene najbolj znanih božje-potnih cerkva na Češkem, to je cerkve Device Marije v Stari Boleslavi. Ta cerkev hrani čudodelno podobo starobole-slavske Matere božje.
Sedaj bodo popolnoma prenovili cerkvena tla, ki so služila v tej cerkvi že 214 let. Ko so odstranjevali stari tlak v cerkvi, so naleteli na več zanimivosti v podzemlju te cerkve.
V bridkem trpljenju sedanjih dni je tudi v Čehih oživela vera in doumevajo, da morejo le od Boga upati rešitve, zato jo cel narod dvignil svoje vroče prošnje k zavetnici Čehov Mariji v Stari Boleslavi. David Dktorič:
GLASOVI OD DRUGOD
Častiti Gospod Jane?. Hladnik!
Že pred dvema meseca sem pisal na uredništvo "Duhovnega Življenja" a se bojim da se je pismo izgubilo ker sem pozneje opazil da sem naslovil na stari naslov. Res škoda ker zame je tudi čas dragocen. Slovenščina mi dela težave zato mi počasi gre izpod peresa. Vendar mislim, da že veste kdo pa pravzaprav sem:	slovenski misijonar med divjimi Jivaros v
Ekvadorskem Orientu. Postavili so me za predstojnika misijona Macas. Moj delokrog je ogromen in imam prav lepe načrte. A sila je potrebno da mi pomagate. Moje ime Mirko to je Friderik, naj vas spomni Friderika Barage. Njemu so Slovenci vedno pomagali — seveda bil jo svetnik. Jaz sem vse kaj drugega kot svetnik, a vendar moje delo je prav slično delu našega apostola. Delam v pravi divjini, daleč od sveta in od vsake "komoditete" med pravimi Indijanci-divjaki-pogani. Moje potovanje je skozi gozdove peš — vedno truden, poln blata premočen do kosti, med trnjem in kačami ali pa po reki Upano v slabem čolnu, kjer so v 5 letih že trije misijonarji utonili. Torej, je pravilno da od katoliških Slovencev pričakujem pomoči kljub vojske in v kljub potrebščin naše domovine?
Vse moje delovanje Gospodu darujem za moje dobrotnike. Moji. mali indijančki, ki jih na moje stroške vzgajam pa tudi zelo lepo molijo. Prosil bi Vas Gospod Hladnik, da bi v reviji meni odstopili kotiček za sledečo "reklamo":
KATOLIŠKI SLOVENCI!	MISIJONSKI PRIJATELJI!
MIRKO RIJAVEC MISIJONAR MED DIVJIMI JIVAROS NUJNO POTREBUJE NAŠE POMOČI Darove pošljite na naslov: Pasco 431, z opominom, da je za misijonarja Mirka Rijavca.
Za sedaj nič več, gospod Hladnik. Vem, da ste zelo navdušen za vse kar je dobro. Za vero in za domovino. Pri meni deluje tudi slovenski misijonski brat Dionizij Vrhovnik. Vsi nas imajo radi in dobro govorijo de los "yugoslavos". Tudi uradniki nas zelo čislajo in hočejo da jaz ustanovim tukaj Slovensko kmetijsko kolonijo. O tem prihodnjič. Bog z Vami!
Mirko Rijavec
*
Predragi G. Janez.	Iz Punta Arenas — Chile.
Pred par meseci sem Vam napisal daljše pismo, ki pa gotovo ni prišlo do Vas, Bog ve zakaj, ker drugače bi mi že brezdvomno bili odgovorili.
Pred vsem Vam voščim zelo blagoslovljeno in srčnega veselja polno Velikonoč. Dal Bog, da bi kmalu velikonočni mir zavladal nad svetom, ter vstajenje nadvse nam drage domovine.
Prisrčno Vam čestitam na Vašem ogromnem in navdušenem delu za blagor naših izseljencev raztresenih širom južnoameriških republik, ter za Vaše delovanje v blagor domovine sploh. Redno čitam Duh. Življenje, saj smo si z našimi dragimi Slovenskimi Sestricami Usmiljenja sosedi, pa mi one Duh. Življenje posodijo. Danes pridenem naročnino za letos. Pošiljate nam pa lahko skupaj, da bo manj stroškov.
O domovini Vam ne bom pisal. Saj Vi veste mnogo več nego li jaz. Srčna bol ki razjeda moje srce ko vidim razdejanje, je pa skupna vsem Slovencem. Samo Vam izrekam v svojem in vseh sester usmiljenk imenu naše globoko sožalje za prerano smrt Vašega dragega brata. Umrl je za dobro stvar in Bog ga je izbral za žrtev s tisočerimi drugimi Slovenci. Veliko smo molili zanj in za Vas, in še bomo.
Zdaj pa par naših nvic. Dobro veste da je Jug. Kolonija v Punta Arenas zelo številna. Večinoma so dalmatinski Hrvati. Srbov je bore malo, Slovencev pa še manj. Izvzemši naše Sestre poznam samo enega Slovenca. Tukajšnji Jugoslovani so zavedni domoljubi. Seveda tudi takih ne manjka, ki so za Paveliča. toda velika večina je za eno, federativno Jugoslavijo. Precej se je že storilo za domovino. Nekaj sto tisičev nabranega denarja je šlo na pomoč vojnim ujetnikom. Propaganda je aktivna. J.N.O. je noč in dan na delu, vsa druga društva pa tudi.
Kaj naj Vam pa napišem o Čast. Sestricah? To so Vam pravi angeli. Samo Bog ve s koliko požrtvovalnostjo so začele in nadaljujejo svoje karitativno delo, toda tudi samo Bog ve koliko dobrega so že storile. Celo mesto jih občuduje in hvali, tudi tisti iz nasprotnega tabora. Če je kdo na čast naši domovini — so pač one.
Ravno te dni so imele vesel obisk.. Iz Santiago so prišli sestra Vincencija Kapla, kot vizitatorica. Koliko veselja je zavladalo med. sestrami. Koliko veselja tudi za mene. Saj ko sestra Vincencija zapojč kakšno slovensko se zdi kot da so se sama nebesa odprla. In tiste dni so med mašo večkrat nekaj najlepših -slovenskih pesmi zapeli. 26. popoldne pa smo imeli
Kobarid pod Krnom, kraj premnogih spominov Simona Gregorčiča, čigar stoletnico rojstva se letos praznuje.
prave slovenske veečrnice. Pomislite, če to ni ganljivo: tukaj, na skrajnem jugu, v tuji deželi, ko tam doma našim bratom tujec ne pusti govoriti materinskega jezika. Ganljivo je ko naši bratje Hrvati, posebno za Božič in Veliko noč pojo svoje pesmi. Toda naša domača pesem je nekaj tako krasnega, da jaz nisem mogel vzdržati solz.
Ne vem, če Vas zanimajo druge novice. Meseca oktobra smo priredili teritorijalni Evharistični Kongres, kot priprava na IX Narodni Kngres. ki se bo vršil v januarju 1936. leta. Bog daj, da bi se vsaj tedaj Vi potrudili do nas s številnimi slovenskimi romarji, saj bo iz Buenos Airesa menda priplul poseben parobrd z romarji.
Zelo Vam bom hvaležen, če izročite moje pozdrave po Duh. Življenju vsem Slovencem, posebno pa našim predragim Prekmurcem. Vem, da med njimi ni nobenega iz Melinec, ker so g. Ozmec pred leti umrli, iz Beltinske fare pa jih je menda že kaj. Vsem želim vesel in srečno Velikonoč. Dnevno tudi vse pripročam Bogu v molitvi. Naj se tudi oni za mene kaj pomolijo.
Končno prejmite še Vi, dragi g. Janez, moj naprisrčnejši pozdrav ter bratski objem. Poseben pozdrav gre g. Zmetu in g. Kisilaku, če je še v Buenos Airesu. Pa “oremus ad in vicem".
Martin Maroša
*
Piše sestra Silvestra iz Paraguaja, katero prosimo, da bi kmalu kaj priredila iz vzgojne knjige, ki jo v pismu omenja.
Častiti Gospd Hladnik! San Ignacio, 23 marca 1944.
Skoraj neverjetno, da bi še od Desetnice kakšen glas prišel. Kaj ne? Saj se sama na sebe jezim radi nemarnosti. Ne vem kako bi vam razložila č. gospod Hladnik, moje molčanje, sicer pa samo pismeno molčanje, veste. Vsakikrat ko Duhovno Življenje zaveje v San Ignaciju, se Vas spomnim, pa tudi svojih neizpolnjenih obljub. Tudi na Janezovo sem bila pri Vas, pa še večkrat, tudi pri Mizi Gspodovi. Morate pa vedeti č. gospod, da pri nas samo v petek pošto vzemajo in odpošiljajo. Mnogokrat pa mi pride petek tako prehitro na vrsto, pa je že prepozno. V teh počitnicah pa sem Vam želela kaj napisati za Duhovno Življenje, zato sem odlašala. Pa sem si to noč le vzela časa, da vsaj Vam napišem nekaj, če že drugo ne vtegne na vrsto.
Teh počitnic sem dobila mnogo pozdravov od Vas, č, gospod Hladnik. Bog plačaj. Zelo so me razveselili. Včasih ko se Duhovno Življenje dolgo ne pokaže, me pa že skrbi, da ga sploh ne bo več. Saj imate prav, če mi skratite to mesečno veselje. Vendar vem da so "Janezi" dobri ljudje!, saj je tudi moj očka pravi Janez, če ne kranjski pa prleški. Od tam pa ni novic. Včasih mi se še kaj sanja o njih — to so vsi moji spomini.
Da Vam kaj povem, o čemu sem Vam želela poslati za Duh. Ž. Gotovo Vam je že poznana prekrasna vzgojna knjiga “La educaciön por la Madre" por Maria Couvreur. Sem že začela nekaj prevajati. Zelo mi ugaja knjiga in če Vam bo služilo, se bom potrudila, da kaj pridonesem za naše slov. Duhovno Življenje, ampak prav zares.
Za sedaj smo v začetku šolskega leta. Čim Vam svoj dnevni urnik pošljem, si lahko predstavite, da nisem brez dela. Desetnica je zmeraj še med tistimi, ki več hočejo kakor pa zmorejo.
Imam tega leta drugi razred pred poldan — okrog 15 deklic (še do Vel. noči se opisujejo), popoldne pa prvi z istim številom. Potem pa še večernji tečaj: manualidades.
Čeprav smo v zadnjem kotu sveta — moda in moderno še zmeraj in prva pot do tu najdeta. Saj si moram zmeraj nekaj novega zmišljavati; "imaginacičn" pa nima časa in sredstev
"PRISEGA O POLNOČI" PRELEPA NARODNA IGRA SE UPRIZORI 7. MAJA OB 16.30 URI V DVORANI
ALSINA 2832 (BLIZU PLAZA ONCE)
MIHAILOVIČEV DELEGAT V SEV.
AMERIKI
18. apr. je prispel v Washington kapetan Borislav Feododorovič, osebni odposlanec Mihailovičev, kateri je prišel naravnost iz “svobodnih jugoslovanskih planin" in je prinesel zanimive podatke, kateri pokažejo v precej drugačni luči položaj v Jugoslaviji, kot se na splošno sodi na podlagi radijskih poročil, katera pošilja Titova agencija.
Mihajlovič ima pod orožjem 40.000 mož, katere v slučaju resnične invazije lahko dvigne na 400.000. Tito ima pa samo 25.000 na delu. Mihajlovič čaka ugodnega trenutka in ga ni skrb, kako izgnati Nemce iz naših tal, toda trenutno jo to nesmiselno, ker Nemci pripeljejo takoj velika ojačenja in nato slede pokolji neoboroženega naroda. Kadar bodo pa zavezniki napravili res invazijo, tedaj bo pa že Mihajlovičeva vojska pokazala svojo moč.
JUGOSLOV. PREDS. VLADE, PURIČ je imel važen razgovor v Londonu s Stettiniusom, podtajnikom sev. Amerike. Zadeva, katero je treba razčistiti je reorganizacija jugoslovanske vlade z ozirom na Titovo skupino, kateri je treba dati nekaj besede v vladi.
TITO IN BADOGLIO Pred dnevi je bilo javljeno, da je Titov zastopnik Smodlaka podpisal z Ba-doglievo vlado nekak dogovor, po katerem se Italija odreče vsemu našemu ozemlju, razen Trsta, o katerem se bi odločevalo po vojni. Pozneje se je pojasnilo, da je to izmišljotina, kajti niti Tito niti Badoglio nista sedaj v položaju, da delata kake diplomatične dogovore, ker sta oba le točasna predstavnika gotovih skupin. Badoglio je dal javno demontirati take vesti, seveda v tolažbo Italijanom, kateri se zlepa ne bodo odrekli zahtevam po naši zemlji.
BOMBNIKI NAD SLOVENIJO Tudi naša domovina je že ponovno doživela gorje zavezniških bombnih napadov. Tržič pri Trstu, ki ima velike arzenale, je doživel tako grozoto, da je, po afšističnih poročilih, bilo 4000 mrtvih.
Bombe so padale tudi na Štajerskem, na Laško, Rimske Toplice, Celje, Prager-
sko, Maribor in Ptuj. Podrobnih poročil ni. Vidi se, da so to kraji, koder tečejo važne ceste in železnice.
NA POTU SPORAZUMA
Prihajajo vesti, da bo kriza jugoslovanske vlade našla svojo končno rešitev. Purič je na tem, da poda ostavko in bo nova vlada sestavljena tako, da bo sprejela nekaj Titovih izločila pa Mihailoviča. Bojda je tu uspeh sestanka med kraljem Petrom in Titom, ki sta se sestala z namenom, da dosežeta sporazum in da se konča bratomorna vojna v Jugoslaviji. Tako se poroča iz zanesljivih virov.
Sestanek se je vršil nekje na italijanskem ozemlju. Partizani so zahtevali na tem sestanku, da se prizna vlada maršala Tita in da se razpusti jugoslovanska vlada, ki se nahaja v Kairu.
SLOVENSKA NOVA MAŠA POD HIMALAJO
V Bengaliji imamo “slovenski misijon’’. Tamkaj v daljni Indiji, na podnožju Himalaje, je dežela s 25 miljoni paganov, med katerimi delajo slovenski misijonarji in misijonarke. Tamkaj je bila 26. nov. izredna slovesnost. Imel je novo mašo naš rojak ANTON GABRIČ v kraju Kurseong in so prisostvovali nekateri rojaki tej novi maši: tako čast. P. Iiojze Demšar, S. J. jezuitski brat Udovč in tudi 2 slovenski misijonarki Sestra Ivana in Mati Mirijam Zalaznik). Vsi štirje izredni gostje so prišli od daleč in s tem napravili nepopisno veselje rojaku na njegov lep novomašni dan.
PARTIZANI SO SPREJELI RESOLUCIJO, NAJ SE KRALJ NE VRNE VEČ
London. — Radijska postaja “Svobodna Jugoslavija" poroča, da so imeli partizani nedavno shod v Črnomlju in da so na tem shodu sprejeli resolucijo, v kateri prepovedujejo kralju Petru vrnitev v Jugoslavijo.
Zbornica je tudi poslala brzojavko predsedniku Rooseveltu, premierju Churchillu in premierju Stalinu z apelom, naj priznajo Jugoslovanski narodni odbor (partizane) kot edino vlado v Jugoslaviji.
Radio dalje poroča, da so partizanske čete prizadele hud poraz Nemcem in Mi-
hajlovičevim četnikom blizu Sarajeva.
SLOVENIJA V MARCU London. — Jugoslovanske čete so strle šest nemških posadk, katere so poskušale predreti skozi partizansko obrambo v osvobojeno ozemlje Slovenije. Tako naznanja maršal Tito in pristavlja da so za partizanski uspeh odgovorne zaloge, ki so mu jih zavezniki poslali zadnji mesec, pa tudi zavezniški zračni in pomorski napadi na nemške pozicije v Jugoslaviji. Dosedanji nemški napadi so bili razpršeni, pravi Tito, toda zagrizeno bojevanje se nadaljuje na slovenski bojni fronti.
Zavezniške sile so spet pomagale Titu in sicer s ponočnim letalskim napadom na Maribor. Tako poroča zavezniški glavni stan v Alžiru.
Ostre borbe se odigravajo, kakor pravi Tito, ob hrvatski in dalmatinski obali, kjer si naziji prizadevajo, da bi preprečili zavezniški dovoz raznih zalog za par-tiane.
PISMO IZ ALEKSANDRIJE Tole pismo je pisano 25. 1. 1944 in ga piše brat iz Aleksandrije svojim bratom v Buenos Airesu. Šest let ni bilo od njega glasu. Bil je v Abesiniji in sedaj se zopet oglaša. Med drugim piše:
Ne vem če boste dobili te vrste. Pa vendar bi Vam rad dal glas, čeprav bi bila polna knjiga, če bi Vam hotel opisati vse moje doživljaje v tem času.
Imam že 6 let laške vojske, sedaj sem pa narednik jugoslovanske mornarice. Ujet sem bil v maju. Nato so me peljali v Casablanko in proti Ameriki. Tam pa je prišel prof. Rudolf in nas vse Slovence povabil v jugoslovansko vojsko. Sedaj nas je tu veliko Primorcev. Sem zdrav hvala Bogu. V vojski sem bil malo oškrbljen v en prst na roki, pa ni pustilo nobene posledice.
Tukaj sem s teto Regino in mnogo je Slovencev, ki tu žive. Od doma sem že 2 leti in že več kot leto nimam nobene novice. Tata je bil interniran že aprila 1942 leta in tudi mnogo drugih, kot Mleč-nik Pepo, Avgust, Franc Kmet itd.
. . . Zadnjič ko sem bil doma mi je mama spekla — sirkovo torto, bele moke ni bilo. Ne morete si misliti kaka lakota je pri nas (to je v Mirnu pri Gorici) ....	brat P.
da mi glavo napolni. Vendar, posebnih težav nimam in tako lahko ustrežem krojnemu tečaju.
Gotovo je že pozno. Jutri če Bog da, pa zopet na isto delo. Kaj ni to vse skupaj smešno, to ponavljanje?
Skoraj bomo, pravijo že v novembru, imeli lepšo pot do nas. Potem pa vem, da nas bodo Gospod Janez obiskali. Do Asunciona bo samo 6 ur z avtom. Bomo o temu pozneje še govorili. Za danes toliko.
Naj končam z lepim slovenskim pozdravom!
Tudi patru Gabrijelu, vsem slovenskim sestram in vsem rojakom iskren pozdrav!	Zmeraj hvaležna Desetnica.
*
Častiti g. Janez!	La Paz. 30. III. 1944.
Vam in celi Prekmurski koloniji želim vsega najboljšega za Velikonočne Praznike. Vseh se vas bom v tem času prav posebno spomnil pri oltarju.
Upam, da vas je že obiskal v mojem imenu g. Humberto Baratta". argentinski duhovnik, ki je eno celo leto deloval v tem Semenišču, in se je 12. t. m. vrnil v domovino.
Dne 15. I. sem poslal eno pismo Jožefu Ivaniču, ko je pa dšel g. Baratta, sem mu podal eno drugo za Ošlajeve in eno tretje g. Žlebiču. So vsi vse dobili?
Moja opravila v Semenišču so to leto enaka kot lansko.
Poučujem Sv. Pismo, latinščino, grščino ter nekaj časa že učim tudi judovski jezik. Vse lahko služi človeku v življenju. Ob nedeljah pa pojem Sv. Mašo in pridigujem ob 9 in pol v Semenišču.
Vedno se prav dobrega počutim v tej bolivijanski visočini, in si niti ne mislim, da bi se kmalu vrnil v Čile. Je še veliko
drugih krajev, ki jih ne poznam.
Pouk smo spet začeli 7. II., ali to leto je že malo boljše kakor lani. Dijaki so že različni kakor prej. Ko smo prišli sem. so bili med njimi nekateri, ki so bili pravi “sinvergiienza". Pa smo jih izgnali, da nam ne pokvarijo še več drugih.
Po povelju Papeževega poslanca, vsak teden pripravim in dam natisniti en članek o Sv. Pismu. Vam pošiljam nekatere, skupno s tem pismom.
Ob prvi priliki mi boste prav lepo pozdravili g. Zmeta in g. Kisilaka.
Dijakov imamo to leto 47; 5 bogoslovcev; 4 modroslovci in 39 latinistov; jih je kakih 12 več, kot lansko leto.
Pridružene podobice blagovolite razdeliti kakim mojim znancem, ki jih še nimajo.
Spomnite se me v molitvah. Vas pozdravlja Štefan Sočak
*
Vignaud, 17 marca 1944.	Častiti g. Hladnik Janez!
Najprvo sprejmite pozdrave od mene in moje družine, čeravno Vas poznam le po vaši pisavi skozi Duhovno Življenje, ki ga čitam že od prvega izvoda naprej. Vidim, koliko se vi trudite za te naše ljudi. Zahvalimo se Vam za pozdrave, ki ste nam jih poslali iz Sunchales po nekih bližnjih. Škoda, da niste prišli do tukaj. Morda ob drugi priložnosti. V predzadnji številki Duhovnega Življenja sem našel en listek kateri me opozarja, da sem zaostal z naročnino. Menda že bo tako. Tu Vam pošiljam eno sliko, ki je spomin od prvega svetega Obhajila Julija in Nelke Gergolet od 8. decembra. Vas pozdravlja
Gergolet in Družina.
V LURDU SE BO VRŠIL SHOD 28. MAJA. ZAČETEK OB 15.30 V VOTLINI.
Bolo el Sol Libre
VIGESIMOQUINTO CAPITULO “Tu hi jo ama a Irene..
“iAun? j No debiera ser hijo de un mušico para amar con tanta constancia!”
“Mereče ser amada. El viejo Epafrodit la ama como un padre: ya sacrificč por ella muchas riquezas, por ella y por Iztok. Si, aün a si mismo se juega Epafrodit, poniendose al platillo de la balanza, y este puede caer y aniquilarme.”
Radovan con la boca a medio abrir girnio unas incom-prensibles palabras.
“jSorprendete, padrecito, sorprendete y escucha. Otra mujer estä enamorada de Iztok. Es peligroso repetir su nom-bre en Bizancio.”
El griego precavido se volvio hacia la puerta y luego murmuro: — “Teodora”.
“Por todos los dieses. ^La emperatriz?"
“j Si, ella!”
“j Si tiene esposo, prostituta!”
“jSilencio! ;Hablas demasiado!”
Radovan apreto el puno contra la boca.
“Pero Iztok no aceptö su amor y con ello sello su perdicion.”
Radovim se veso su desordenada barba, blasfemö y grito: “Asi es, quien duerme cerca de los perros, so levanta con pulgas. j Por Penin, si no es verdad!”
“Por eso Iztok debe huir, debe hacerlo para salvar su vida. Con el huir.i Irene, que ahora estä conmigo. Pero hoy no tiene aün preparados los caballos para la huida. Ahora, Radovan tu primer deber es callar acerca de todo esto.”
El viejo se apreto contra la boca los dos punos.
“Callaras como una roča muerta. Pero en Bizancio ha-blaras, sobre la inmensa felicidad de tu hijo y diras que tu tambien te quedaras por siempre aqui. Habla dende mas oidos haya para cscucharte, en todas las tabernas. Te dare dinero para que puedas pagar a otros. Tus palabras deben llegar a los oidos de la emperatriz y convencerla de que Iztok no piensa en la huida para que ella no cumpla ense-gnida sus planes de venganza. Si nos gana, todo estarä per-dido.”
Radovan estaba tan anonadado que no pudo modular una palabra ya. Con las manos ensenaba como desparramaria esa noticia, y entre tanto apretaba su puno contra la boca para significar como callaria el secreto.
‘Ahora sabes bastante. j Hoy descansaras y no iräs a nin-guna p arte! j Espera aqui a Iztok! Estarä contento y le expli-canis aquello de las guerras. Puede ser que hoy mismo su-ceda algo interesante. j Por eso no te vayas de la časa!”
“No me movere, senor, de esta habitacion: no me movere.” — Epafrodit se fue rapidamente.
*
Mientras tanto todo Bizancio bullia. De boca en boca se esparciö como un relampago la noticia: “Seda: mono-polio.” En todos los foros se leia el edieto imperial. Los cm-pleados iban a sellar los depčsitos de seda de todos los comerciantes.	-
Cuando Epafrodit 11,ego al atrio ya lo esperaba el Cues-tor con una fuerte escolta.
El Cuestor se inclino profundamente, seguro de su fuerza y de su deber, leyö el edieto y exigiö, que en el aeto le abriera los depositos y los talleres, para preciar y sellar la gran cantidad de seda que tema y que la compraria el esta-do a un precio fijado ya.
“Mucho es mi pesar al no poder entregar al preciaro Emperador de la tierra y del mar ni siquiera una pequefia parte de mi servil pobreza. Epafrodit no tiene ni una hebra
de seda.”
El Cuestor lo midiö con ineredula mirada y le respon-dio agriamente:
“Mas sensato fuera, que vendieras la seda al estado, y no esconderla y jugarte con ello toda tu fortuna., Porque son muy severas las penas para los que traten de enganar al todo-poderoso Emperador."
“Nunca fui defraudador, y si tuviera montanas de seda, no venderia ni un retazo al todopoderoso Despota. Epafrodit no le vendia a el hasta ahora y no le venderia en el porvenir. Soy un humilde siervo, asi lo atestigua el anillo de la emperatriz, el pergamino del emperador y aün algo mas que es de mi propiedad, al Despota Epafrodit tan solamente le regala y es feliz si aleanza con un humilde regalo, derra-mar por un segundo un rayito de satisfaccion en las meji-llas del mas grande despota de todos los tiempos. Cuanto no tengo, no puedo dar. Los invito a revisar hasta el ultimo rin-cön. Todo estä abierto, los depositos, los talleres y tambien mi modesta časa. j Numida les acompane y les abra todo!”
El Cuestor no creyö en las palabras del negociante. Con una sonrisa ironica dibujada en los labios respondio: “jCreeria, pero no debo, lo siento!”
“No es buen siervo el que no cumple integramente la orden de su amo. j Ve Cuestor, asegürate!”
Epafrodit saliö del atrio y se dirigiö räpido y seguro a los depositos de los trajes de los esclavos. Buscö una humilde tünica de mujer y con ella fue a los aposentos de Irene.
“Perdona, preclara cortesana, los dias son duros. Vino un cuestor de la corte en busca de seda. Hoy proclamaron el monopolio, esta es obra de la empertriz para destruirme.” “Perderäs todas tus riquezas. j Por mi culpa! j Oh, des-graciada!”
“No temas, la seda estä a buen recaudo. No encontrarän nada en los depositos. Pero con toda seguridad vendrän aqui. No deben verte. Te delatarian en la corte. Cübrete con esta tünica de esclava, ve al huerto, coge flores y paseate. Apär-täte de la gente, nadie se interesarä por una esclava. j Pucdes estar sin temores, hijita!"
“j Senor, cuanto te preocupas! j Oh desgraciada de mi que te acarree tantas desdichas! j Perdona! ;Dios te ben-diga!”
Irene torno la tünica, se peinö y prendio sus cabellos como lo hacian las esclavas se vistio luego y saliö al huerto, donde se interno en el montecillo de pinos y olivos.
Mientras tanto el cuestor ya habia revisado todos los depositos, los guardias golpeaban los techos y los pisos tra-tando de hallar las puertas secretas tras las cuales Epafrodit hubiera podido guardar la seda. No obtuvieron resultado. Volvieron a la časa, recorricron todos los rincones, revisa-ron los sötanos y las bohardillas: nada.
El cuestor eseribio, asegurando furiosamente, que nq habia una sola pieza de seda en el negocio de Epafrodit y se retiro.
En el vestibulo, el griego los estaba obzervando, y rio alegremente una vez que hubieron transpuesto la puerta.
“jJa, ja..., hermosa Teodora, como te pesarä, cuando sepas cuänta seda le robaste a Epafrodit! j Ja, ja..., no ca-lentaräs tus miembros en mis riquezas! ^Descas acaso, rotas säbanas indias tejidas con lino? j De esas tengo muchas! j Sobre ellas harias un poco de penitencia, ja, ja, ja___! Aho-
ra vuelve a buscar seda. Se que lo haräs, pero tambien en este acto recibiräs una gota de hiel, te cnfürcceräs, ivibora insaciable!"
Epafrodit mandö a llamar al portero. Le preguntö sobre Iztok. — “No volviö aün”, le contesto el portero.
“(■Tampoco la noche anterior?"
“A medianoche saliö y aün no regreso. Ni un momento mc retire de la puerta."
“jCuändo vuelva, avisame enseguida!”
El portero inclino la rodilla y volvio a la puerta.
Epafrodit estaba nuevamente preocupado. “Transcurriö ya media manana, el sol estä alto, debiera estar de regresu. Azbad estuvo toda la noche en palacio, hoy no irä a los ejercicios. j Entonees Iztok tampoco tiene que ir! Tal vez lo haya enviado en su lugar. Lo atormentarä hasta la muerte jOh Santa Sofia, haz que pase esta noche! No se que deci-dir. Es necesario pens'ar en los caballos, en las armas, y et no llega. j Es misterioso, muy misterioso!”
Micntras Epafrodit caminaba por el peristilo cerca de una rumorosa fuente y tejia planes con la freute sombria, se le acercö Cirila al improviso y sin ser anunciada.
Sofocada y llorosa cayö a sus pies. El griego estaba asustado. — “^Cirila, que ha sucedido?”
“jSenor, salva a Irene, salva a mi senora!”
Sollozaba y de rodillas en el suelo levantaba hacia el sus manos, suplicando.
“<jQue ha sucedido, habla räpido?”
La frente de Epafrodit se ensombreciö con terribles presentimientos anunciadores de sucesos decisivos.
“Azbad penetrö en las habitaciones de Irene. Llegö bo-racho al amanecer. De rodillas le suplique que no moleste a mi senora. Me golpeö brutalmente y abriö la puerta.''
“Asi”, gritö, “jesta es la enfermedad de Irene! jHuyü para encontrarse con el bärbaro! ^Dönde estä?”
“Se sintio mejor esta manana”, menti. jQue Cristo me perdone! “Y se fue a rezar salmos a la iglesia de Nuestra Amada Senora.”
“jAh, rezar salmos! jYa se adonde va a rezar salmos la pesadora! jLe ayudare en esas oraciones! jQue vergüenza para la corte!"
“Con esto se fue furioso como un demonio. Yo hui y corri para poder decirtelo. jOh, Dios mio, si viene aqui! jDios mio! jMi senora estarä perdida! jSälvala, por Cristo, sälvala!”
Los ojos de Epafrodit se hundieron bajo sus cejas y relampagueaba fuego en ellos.
Aunque siempre listo, acostumbrado a las intrigas, equi-librado en los mäs enredados asuntos, quedö pasmado el ce-merciante; delante de el se abria un pergamino en blanco y no sabia en ese segundo como hacer el primer paso de su plan.
“Tu senora estä en el huerto, vestida con una tirnica de esclava. Büscala, quedate con ella y trata de explicarle todo suavemente, para que no se asuste. Yo meditare que debemos hacer.”
“jSälvala, senor! jQue huya. . .!”
“jVete!”
Epafrodit volviö a sus pasos alrededor de la fuente, mien-tras se pasaba la mano por su sombria frente.
Con el pie derecho golpeö con fuerza el suelo, urdia pensamientos, buscaba una solueiön.
“Bien juegas, maldita; apenas Epafrdit es capaz de ha-cerlo asi. Ni bien quito un lazo de mi cuello, ya me cae otro encima. Con todo, debo librarme de estas redes. jDebo! jPor Palas Atena, debo! jLa hi ja de un bärbaro cuidador de osos no vencerä al descendiente de la mäs espiritual de las naciones!”
Reflexionaba en lo que podia suceder.
“Con seguridad Azbad trata de obtener ya hoy el per-miso de la emperatriz para copar mi casa con sus Palatinos. Si esto sucediera no tengo ni un rincön dondc escondcr a Irene. Si la encucntra en mi casa estä perdida, y yo con ella. jTerrible juego! iQuc se embarque y huya? ^Cömo huire yo sf llegara el momento? A pesar de todo debe irsc. Cuando Teodora llegue a saber como le fue al cuestor, que tuvo que irse con las manos vacias, trabajarä como una endemoniada para aniquilarme. jTerible juego! j Si tan siquiera regresara Iztok! jCada vez mäs espantosos pensameintos me asaltan!”
El griego se sentia desalentado. Si bien su alma era ägil
Bajo el pino, cerca de la fuente, estaban Irene y Cirila . . .
como la de un joven, su cuerpo sentia la fatiga de la carga que se habia impuesto.
Casi tenia miedo, por haber aceptado ese papel con el cual tal vez perderia todo. No temia a la muerte, temia a la vergüenza y a la humillaciön, temia tener que acabar su vida, llena de triunfos y de riquezas, en la vergüenza, en la deshonra, destruido por las garras de esa hiena infernal. Debia encontrar a Iztok para consultarlo. Dondequiera estaba debia regresar, debia dejar su puesto para hablar con el. Tenia que avisar a los eslovenos y a los godos, por si Azbad asaltaba su casa, para que estuvieran preparados para pre-sentar lucha.
Escribiö en un trozo de pergmino y lo dirigiö al “magister equitum” con su jinete mäs räpido diciendole a Iztok que regresara a casa en el acto. El mäs ägil caabllo, el que que aclamado en el hipodromu, emprendiö galope dirigido por el mejor de los jinetes.
Epafrodit le recomendö que no perdonara al caballo, que galopara por el “Campo”, que fuera de cuartel a cuartel hasta encontrar a Iztok, el cual debia traer en el acto.
El portero abria las pesadas puertas delante del vesti-bulo, el caballo mascaba los frenos, inquieto, cuando resonö un fuerte golpe en la puerta.
“Iztok", pensö Epafrodit.
Las puertas se abren, brilla un yelmo äurco; la alegria inunda al griego. Pero tras el primer yelmo aparcce un segundo y un tercero. No era Iztok. Un jefel descooncido acom-panado por una compania de la guardia palatina preguntö por Epafrodit.
“j Habla, estä delante tuyo!"
“El mäs alto de los jefes del ejercito palatino, el magister equitum Azbad envia a preguntar a tu senoria si estä aqui el csloveno, Iztok.”
“Contestale que yo tambien lo necesito y que le pre-gunto por su paradero. He aqui un jinete que debe llevarle una carta para que vuelva a casa, pucs vino a visitarlo su padre."
Epafrodit saeö al ärabe el pergamino del cinto y lo ofreciö al oficial. — “jLee!"
Cuando el oficial terminö de teer, devolviö la hoja y dijo:
“j Entonees, el desagradecido bärbaro huyö! Seis eslovenos huyeron esta noche, todos guardianes del palacio imperial. Los jinetes los persiguieron, json inalcanzables!”
Epafrodit sintio moverse el marmoreo piso. Pero con mäs grandc serenidad disfrazö delante del oficial cuan teriblemente lo habia herido ese mensaje.
Pesadamente repitiö las palabras del oficial.
“j Entonees huyö, el desagradecido bärbaro!"
“Agradezco a tu senoria la respuesta. Pero permite que
dos hoplitas queden a tu puerta, dos vayan a los depösitos cerca del mar. jAsi' manda Azbad, el magister equitum, por mandato del santo Emperador!”
“jHazlo con libertad!”
El centurion hizo la venia, cligio cuatro hoplitas y los cnviö a lugares estrategicos. Con los demas soldados regreso a avisar a Azbad.
Cuando llegö Epafrodit al peristilo se sentö en el banco de piedra. La cabeza se le cayo sobre el pccho; a su alma se le presentö una terrible confusiön y por un momento nada su-po. Solo repetia entre descorazonados gemidos:
“<riztok, Iztok, que has hecho? [Irene, huerfanita...! [Oh, infiel...!’’ Si cl ncgociante hubiera recibido la noti-cia de que fue destruida su navc, si su caravana hubiera sido asaltada por ladrones, si en cl hipödromo pcrdiera bal-des de oro, se oscureceria su fronte pcro su espiritu que-daba invencible. En mäs gravcs situacioncs se habia hallado y habia comcnzado de nuevo juegos mas peligrosos.
Esta vcz en cambio habia huido Iztok, despues de ha-bcr invitado basta si a Irene, despues de ponerlo a cd en el borde de la perdiciön, estas reflexiones acababan con su espiritu. Largo rato cstuvo sentado, desesperado, en el duro banco. Se hubiera espantado si hubiera oido: Iztok cayo matado por las manos crimnales de un guardia. Lo hubiera extranado y lo hubiera amado despues de muerto. Asi sc salvo a si mismo y matö al mas hermoso corazön. Mato a Irene y a su felicidad.
Lo asaltö un pensameineto terrible, eseribiria su testamente entregando todo a Irene, el extenderia su mano para tomar el veneno.
Lo sacudiö ese pensamiento. Se irguiö.
“[No, nunca, no quicro! Si todo el mundo estä entre-gado a satanäs, yo no me movere... [Un nuevo plan! ^Epafrodit estä vencido?' [Mi cuerpo venccrän, mi alma nunca!"’
Räpido se dirigio al huerto hacia Irene.
Bajo un pino cerca de una rumorosa fuentecilla, Cirila tejia un ramo con las florcs cogidas.
“Predani cortesana, dclicada como una tierna azuce-na; pcro tu alma fue creada para el dolor. [No te asustes!
“[Habia, benefactor! El dolor aprieta mi alma. [Estoy preparada!’’
“Un oficial trajo la noticia que Iztok huyö!’
“[Gracias a Cristo, estä salvado!’’
“jCriatura, tu amor es ünico en cl mundo! [Huyö sin ti, el desagradccido! [Te abandonö, tc olvido! [Oh, angel ünico!”
“Destruida estä mi felicidad pero el esta salvado. Lo presentia. Los ängeles lo cuidaban y lo salvaron. [Que Cristo lo acompäne en su huida!”
Epafrodit quedö delantc de Irene como petrificado. No entendia este amor. Viö como Irene palideciü, como su pccho se agitd violentamente, oyö los latidos de su carozön. Pcro su boca no pronunciö una palabra quejosa de aqucl al que sacrificaba toda su felicidad.
"l si ahora viene Azbad aqui a buscartc, preclaro ängcl?”
“No mc cncontrare porque me voy. Desesperaba, por-que no regresaba Iztok hasta ahora, y moria espantada que diräs: [Lo mataron, ha muerto. Ahora estoy contenta porque se ha salvado."
Irene se levantö, temblada como las hojas de los alamos al viento. Debiö apoyarse en la fiel Cirila.
“Vamonos, Cirila, mi ünica, lejos de las tumbas que cubrcn mi felicidad. 61 ya estä salvado, mc abandonö por que debia, pero no me olvidarä nunca. Mi fe cn 61 no tiene limites. jVämonos, Dios nos acompane!”
Quiso mover sus debiles piernas, sus rodillas temhlahan. “[No puedes, no debes, hijita mia! El dolor cs dema-siado grandc, demasiado debil tu cuerpo. ^Adönde iras?
“Al camino, de regreso a Toper, a casa de tio. Mcndiga-remos con Cirila hasta casa, Dios que enviö a un ängel acompanar a Tobias, nos acompanarä, [abandonadas e infe-lices! [Mi esperanza es inquebrantable!"
‘No debes, no puedes. Tc dare un carro, mi mcjor carro y una fuerte escolta.”
“[Demasiado grande es tu bondad!”
“[Para ti, ängel, demasiado pcqucna! [Vayan canu nando hasta las puertas de Odrina! Afucra los alcanzarä el carro. Enviare a mis mejores hombres. En Salönica tengo agentes comerciales. Viajarän hasta Toper bien y seguras.” “jHazlo, senor; hazlo, que te lo devuelva Dios! Caeria en cl camino, se mc moriria mi senora...”
Cirila se arrodillö delante de Epafrodit y le rogö.
Irene se tue, temblorosa, entre las algremente abiertas flores, ella, flor sin vida.
Epafrodit miraba tras ella; la amargura asomaba a sus ojos, cruzö sus manos y murmurö:
“[Bendita, santa!”
Irene se preparö, se vistiö como una esclava que va de viaje y sc dirigio con Cirila a la ciudad hacia las puertas de Odrina.
Asi lo habia mandado Epafrodit.
Los soldados no sc preocuparon por las esclavas que atravesaron la puerta.
Una hora despues de su ida, a traves de esas puertas pasaba un carro que a la vista cstaba cargado de telas y ter-ciopelos para un comerciante de Salönica. Los guardias revi-saron el carro, como no era sopechoso, pasö y se dirigio hacia una camtera. Tras el iban seis jinetes, la escolta.
La tarde habia transcurrido. De la corte nadie vino, ni Azbad, ni cl cuestor. Epafrodit estaba acostado cn la otomana de una pequena šalita, profundamente pensativo, reflexionaba sobre el cruel destino. Despues de mueho pen-sar comcnzö a perdonar a Iztok.
“[Tal vez ha sido atacado, jcon la espada se abriö camino! Los eslovcnos que huyeron le ayudaron a salvarse. [Irene cree cn el, crcc en su fidelidad, huerfanita! Cuän malvado es el destino que destruye dos corazoncs, que tan lealmente se aman. [Maldiciön de Dios a aquellos que csto haccn!”
El atardccer se apagaba, y nadie apareciä desde la corte. Epafrodit sc tranquilizö. “Salvada estä la seda, salvado Iztok, salvada Irene, mi deuda estä pagada.” Pcnsö en Radovän y lo mandö a buscar.
El müsico nada sabia. Todo el dia lo pasö descansando, ya adormecido, ya confabulando con cl jarro de vino; estaba estirando y revisando las cucrdas de su lira; cuando supo que habia ocurrido sus mejillas cnrojecieron.
“Con todo algo de sangre de müsico tiene”, pensö nlegremcnte. “El müsico ve, se enamora, canta y luego olvida y sigue su camino.”
Mientras cl griego le explicaba que no entiendc tan misero corazön. Pues su naeiön habia peleado diez anos por una sola, hermosa Helena. Apareciö delante de ellos la figura de un esclavo.
“jEspiridiön!” El negociante lo reconociö. El cunuco aterrado miraba al müsico y no sc atrevia hablar.
“[No le temas, habia con libertad!”
“j Senor! Iztok, el magister peditum, tu protegido estä cn la prisiön bajo cl palacio imperial, de dondc nadie vuelve a ver la luz del sol.”
A Radovän se le resbalö la copa de entre los dedos y sc rompiö cn el mosaico. Gritö y se tambaleö. Epafrodit tem-blö con cl frio del horror, aprietö los labios y maldijo a la emperatriz:
“Vencistc, vibora, maldita...”
Fin del libro, primero.
Traducciön de DARINKA ČEHOVIN.
MATAJEV MATIJA
“Verjamem ti, Andraž! Nuša mati so bili naglo jeze, pa le redkokdaj. Vame so včasi tudi zadegali poleno ali kar jim je bilo pač pri rokah.'1
“ Iiekli so mi večkrat: Andraž, Andraž! Ti boš bogat, ko bo pes rogat! In uganili so, prerokovali so mi živo resnico. Zdaj mi pa le spet natoči, da ga zvrnem kozarec v spomin tvojega očeta! Potle izpijem pa še enega v spomin tvoje matere, zakaj oba sem imel enako rad in zameriti se ne bi hotel nobenemu. ”
Mataj je ustregel takoj beračevi želji in mu pomagal piti tudi sam.
“Kako se pa že kaj imaš, Andraž?" je vprašal po kratkem molku.
“E, slaba mi prede, slaba, ljubi moj Matija!" je tožil Hudopisk in vlekel goste obrvi skupaj. “Ko so živeli moji starši, Bog jima daj luč nebeško obema, takrat so mi še pele ptičke! Pozneje sem imel pa zmeraj le slabo srečo. Vse mi je šlo pod zlo. človek uganja, Bog užene. Marsikaj hudega sem izkusil na svetu, dobrega pa malo. Osem let, pet mesecev in štirinajst dni sem nosil tele na hrbtu. Primaruha, lahko rečem, da sem bil najboljši kapro!, kolikortudi jih je kdaj imel sedemnajsti regiment in kolikortudi jih bo še imel. Vidiš, zdaj me pa tuja vrata tolčejo po petah! Ometel sem dosti sveta, obhodil dosti kraljestev in' mest. Prebito mi je bila marsikdaj huda za nohti. Slaba mi je pela, kakor šau-tovemu psu, ki ga vso lovi, siromaka. Vse sem prebil, samo breskovih peška mi še niso drobili na glavi, kakor se pravi. Pa tudi zdaj so no morem nič hvaliti. Godi se mi še slabeje kakor prej. Tako hoten nisem več, tare me udnica. Šestdeset let pa še nekaj več, to niso me.čki-ne solze, Matija!”
“Verjamem, Andraž!”
"Pa prejšnja leta je bilo še kaj dobička na sejmih in božjih potih. Dandanes pa meče samopašni svet revežu le tiste polovičarje, tiste ficke v klobuk. In marsikdo ne da čisto nič, četudi bi ga vrtal v koleno! Dandanes, ko je vse dražje, bi morali tudi nam prosjakom povišati dohodke, ne? Muči se ali ne muči, denarja je premalo ali pa nič. Zdaj pa izhajaj, če moreš! Hudo je hudo, Mafijec! Kaj se mi mara, ko sem tak revež! Večkrat tudi malo obupam, saj ni čuda! Obupati je bolje, kakor skočiti v vodo, posebno če ne znaš dobro plavati. Tako, zdaj pa moram piti še v spomin tvoje rajnice matere, da ne pozabim!"
Mataj mu je zopet nalil in ga podrezal: "Dobro znaš pripovedovati, Andraž. Le povej mi še kaj, če veš!"
"Oh, Matijče, pripovedoval bi ti lahko dva meseca, tudi tri, pa še ne bi bil pri
UMETNO STAVBENO MIZABSTVO
KOVINSKA OKNA IN POLKNA
FE ANC BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 5021 Telef. 61-6184.
"Pegaste roke imaš, vedež si! Povej no meni, samo meni, kaj znaš vse! Nazarensko rad poslušam take reči."
"Žive vozle znam delati, kruh znam učuditi, da ne vzhaja...."
"Pa ne da bi znal zagovarjati tudi kačji pik?" se mu je Mataj živo zaletel v besedo.
"To bi bila meni prava malenkost!" se je odrezal mogočno. "Pa kač se sploh ne bojim nič. Le čakaj, da ti povem! Na Veliki Šmaren je tako svet dan, da še gadje ne smejo laziti po zemlji. Kvišku ti zlezejo vsi, proti kraljici nebeški. Na ta praznik sem ležal pred dvema letoma pod jablano, kar je cepnila kača z drevesa name in me pičila semle v laket. Škodovalo mi pa ni nič, ker sem dobro zavarovan tudi proti najhujšemu kačjemu strupu. Pojedel sem namreč kačje srce na tešče, še preden so me vzeli k Soldatom."
"Ali je bilo kaj hudo ostudno?"
"Hm, klobaso imam rajši. Veš kaj, Matiče, naroči, naroči zdajle vsakemu eno! Bova laglje pila! Mlinar ravno spet prihaja semkaj."
Matija je bil zadovoljen s Hudopisko-vim predlogom; zahteval je dvoje klobas in še pijače.
"Andraž, ti se menda ne bi bal niti vešč?" je povzel iznova.
(N adal je vanje)
PISMO IZ GORENJSKEGA
Združene Države. — Dne 4. leb. sem prejela po Rdečem križu pismo od mojega očeta Jurija Marn, Gmajnica št. 28, pošta Komenda pri Kamniku. Pišejo mi: "Dne 26. sept., 1943. — Ljuba hčerka! Doma smo vsi živi in zdravi. Brata sta v poprejšnji državni službi. Prisrčno pozdravljam vse, posebno pa Tebe, Tvoj ljubeči oče Jurij Marn."
Njihov naslov je sledeči: "Georg Marn, Gmainiza 28, Post Komenda, Kreis Stein, Ober Krain."
Moj oče so bili krojaški mojster. Ne vem. ali še kaj šivajo ali ne, ker jim je že nekaj let pred to vojno pešal vid. Te dni bodo stari 69 let. Moj starejši brat Ivan je bil pred to vojno pismonoša v Kamniku, mlajši brat France pa orožnik v Žalcu pri Celju. Torej sta oba zdaj zopet v službah. Nad vse sem vesela, da po treh letih spet vidim očetovo pisavo. Pismo je potovalo skozi Ženevo v Švici. — Mrs. John Berus.
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLD AN 4844. Tel. 59-1356
VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
PERU 832 U. T. 34 - 3405
CHAECAS 767-9 Blizu Retira!
Julio in Nelly Gergolet v Vignaudu na dan Prvega sv. Obhajila.
kraju!" se je pobahal in mencljal kozarec s koščenimi krivimi prsti, preden ga je vzdignil k ustom.
"Pa ne da bi imel celo tiste ,Črne bukve'?"
"Imam jih, imam, dobro si uganil", je naglo pokimal berač in si obrisal brke. 'črne bukve imam shranjene na visoki gori v skalni razpoki, pa .Kolomanov že-gen' tudi! Rečem ti pa, Matija nikomur ne nosi tega pod nos, sicer škoduješ meni in sebi! V teh bukvah je dosti čudnega in skrivnega, kar ni znano navadnim ljudem. Le poglej me, Matijec: marsikaj vedo berači, ker obhodijo toliko sveta, toda jaz, Andraž Hudopisk, jaz vem več kakor vsi berači vsega sveta!"
Držal se je častitljivo in učeno, Mataj pa ga je verno gledal in poslušal.
FRANC KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte in proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo.
Av. FRANCISCO BEIEO 5327-31 Bs. Aires. — U. T. 50—0277. Villa D e v o t o
HOTEL IN RESTAVRACIJA
" PACIFI0O”
ANTON BOJANOVI6
Telef. 31-8788. V centru mesta!
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE		POPRAVLJAM IN PRODAJAM
		ŠIVALNE in PISALNE STROJE
Obrnite se na		kakor tudi vse vrste strojev za vezenje, tkanje in druga
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA		dola hišne obrti. JOSE RAŽMAN — SAPALERI 2636
ŠTEFAN L I P I Č A R		Oglasite se po 18 uri v tednu, v soboto in
OUTENBERO 3860 y Avda. SAN MARTIN Tel. 60-3036		nedeljo popoldne. PO CENI! — NE BO VAM ŽAL!
Krščanska socijalna načela
RAZDELILNA PRAVIČNOST V DRŽAVI
Na trdni podlagi teh dejstev je v oblasti voditeljev držav, da kakor koristijo drugim stanovom, tako tudi največ pomagajo stanju (razmeram) proletarcev in sicer v svojem najboljšem pravu, ne da bi nanje padel kakršenkoli sum brezobzirnosti. Država je namreč dolžna po načelih svoje službe skrbeti za skupnost. Kolikor večje blagostanje pa bo iz te splošne ureditve nastalo, toliko manj bo treba poskušati druga pota za dobrobit delavcev.
Poleg tega je treba tudi to upoštevati, kar gre zadevi še bolj do dna, da je za državo edini razlog: skupnost napvišjih in najnižjih. Proletarci so namreč po naravi z enakim pravom državljani, kakor bogatini; to se pravi, da so resnični in živi deli države, iz katerih, potom družin, njeno telo obstoja; da niti ne omenjamo, da so v vsakem mestu daleko najštevilnejši. Ker pa je le-to prenesmiselno, delati za del državljanov, del pa zanemarjati, iz tega sledi, da se mora za očuvanje blagostanja in koristi proletarskega stanu obračati s strani države dolžna pozornost. Če se to ne zgodi, se s tem krši pravičnost, ki zapoveduje dati vsakemu, kar mu gre. Modro pripominja v tej zadevi sv. Tomaž: Kakor sta del in celota na vsak način eno, tako pripade tisto, kar spada k celoti, na vsak način tudi delu. Zato je med dolžnostmi — ki niso maloštevilne in ne lahke — za ljudstvo dobro skrbečih vladarjev, ona na prvem mestu, da se enako zavzamejo za vsak stan državljanov, da se torej neprekršljivo drže one pravičnosti, ki se imenuje razdelilna.
Dobro poudarja tu papež, da so delavci enakovreden del države kot bogatini in da je država dolžna skrbeti zanje s posebno vestnostjo, človek potrebuje družbe. Človek v družbi sodeluje, v službi njenega cilja in namena, zato, da bi prejemal od družbe dobrine, ki naj mu služijo za njegov lastni osebni cmoter. Naravno sledi iz tega, da ima človek dolžnosti do družbe in ima družba dolžnosti do človeka, če je torej človek dolžan sodelovati v službi družabnega cilja ali smotra, ki je občna ali socialna blaginja, ima družba pravico tir j ati, da človek izpolnuje te socialne dolžnosti. Ta pravica države se imenuje legalna pravica, ker družba izraža svoje zahteve v zakonih. Pravičnost torej zahteva, da vsak družbi da, kar sme ta po pravici zahtevati.
Če pa ima človek socialne dolžnosti, dolžnosti do družbe, ima tudi socialne pravice, pravice do družbe. Le zato je človek član družbe, da bi bil deležen socialnih dobrin, deležen socialne blaginje. Družba mora
DAN MAJNIŠKE DEKLARACIJE
30. maja 1917.
Bratje! Kjerkoli živite,
ali v borbi za dom krvavite,
ali v tujini po njem hrepenite,
nikar ne pozabite: to je preslavni naš dan,
ko ujedinjeni vsi,
stopili zares smo ko eden na plan, ta dan, ko spoznal je ves svet, kdo smo mi.
Prelepi ti majniški dan!
Vzklilo to seme takrat je z vso silo, ki v ledino stoletij bilo se je skrilo,
seme iz žitnic od večnosti solnca razžarjenih dvorov: -
v sejala sta slavna ga brata,
ki odprla sta vere presvete nam vrata, —
seme bratske ljubezni, prevzvišenih vzorov,
v dalje visoke silno hrepenečega,
kvišku,^ vse višje, vse dalje stremečega,
nevzdržnega kipenja, zavestnega hotenja,
vse zmagujočega življenja.
Ta dan slavimo!
splošno skrbeti za socialni red, braniti mora pravice vseh, pospeševati mora splošno blagostanje, deliti mora pravice vsem, pospeševati mora splošno blagostanje, deliti mora pravično socialne dobrine. Socialnim pravicam članov mora torej odgovarjati v družbi posebna pravičnost, razdelilna pravičnost. Ne miloščine, ampak pravico, ne samo socialne zaščite, ampak predvsem razdelilno pravičnost zahteva papež od držav.
Razdelilna pravičnost pomeni, da mora družba tako nalagati socialna bremena in deliti socialne dobrine, da omogoči kolikor mogoče vsem primerno blagostanje. V urejeni družbi ne sme biti socialne bede. Ako torej kak stan posebno trpi, mu mora družba tudi posebno pomagati, zmanjšati mu bremena, zvečati socialno pomoč, če pa je socialna blaginja zajamčena, se mora ozirati družba, kolikor mogoče na enakost vseh, to je, da vsem daje enako, ker so vsi enako člani družbe. “Proletarci so namreč”, tako poudarja papež, “po naravi z enakim pravom državljani, kakor bogatini. ’ ’
S tem pa, če država skrbi za delavce, družba nikakor ni oškodovana. Če skrbi za delavce, skrbi za vse. “Država je namreč dolžna po načelih svoje službe skrbeti za skupnost. Kolikor večje blagostanje pa bo iz te splošne ureditve nastalo, toliko manj bo treba poskušati druga pota za dobrobit delavcev.” Tako papež. In pravilna je njegova trditev. Državni stroški so n. pr. — to velja za vse podobne slučaje — tem večji, čim večja je brezposelnost, ker je treba brezposelnim dajati podpore. Brezposelnost pa pride po-največ odtod, ker se premalo proizvodov proda, ker tedaj običajno tovarne ustavijo svoj obrat in trgovine zmanjšajo število svojih uslužbencev.
Premalo se pa prodaja ponajveč zato, ker ljudje nimajo sredstev, da bi si kupili, kar bi radi imeli. Sredstev za kupovanje pa nimajo, ker so plače delavcev premajhne in komaj zadostujejo za najpotrebnejše vsakdanje potrebščine. Majhne plače delavcev pa izvirajo deloma od tod, ker bi radi nekateri obogateli na račun delavcev, deloma pa odtod ker so davki preveliki. Vidimo torej, da ima tu v prvi vrsti dolžnost država, da nastopi s pravičnostjo, ki se imenuje razdelilna; to se pravi, da mora zaščititi delavce, da ne morejo na njihov račun drugi obogateti in da mora pravično razdeliti bremena, ker drugače trpi cela družba. Kakor se ura ustavi, ako le eno kolesce ni prav uravnano, prav tako mora trpeti cela družba, ako trpi delavski stan.
(Nadaljevanje)
Če temne nam sile ogrožajo rast,
če plaši peklenskih globin nas pošast,
ta majniški dan naj spodbuja vse naše moči. — —
Spomin na ta dan naj podžiga vse večji odpor nam,
saj rajski ta dan pokazal presvetli je vzor nam.
In vzoru le temu slediti, pa vzoru le temu služiti to hočemo, to moramo, do konca dni!
To obljubimo, prisegajmo vsi!
Ker, kakor le enega doma otroci smo vsi, le ena naj duša oživlja nas vse, enotna zdaj volja naj vodi nas vse, le eno naj združi nas zopet srce!
Naj misel le ta prekvasi nas v novo kipenje, da vse nas vtrdi v še krepkejše hotenje, da vliva nam vsem še silnejše življenje, če treba, v kremen, v živo skalo, naš rod bo sam in iz lastnih moči, pa hkrati v bratski zajcdnici z brati, v bodočnost klesal svojo lastno si pot.
ZATO, OJ BRATJE, TA DAN VSI SLAVIMO!
DAVID DOKTORIČ
“SLOVENSKI DOM”
uprizori v nedeljo 7. MAJA 1944 ob 16.30 uri v dvorani ulice ALSINA 2832, Manice Romanove dramo v 4 dejanjih:
“PRISEGA O POLNOČI”
priljubljeno ljudsko igro bogato narodnih motivov in prelepih domovinskih spominov. — Igrajo najboljši igralci, zato boste vsi rojaki radi prihiteli. Poleg igre je na sporedu tudi petje moškega in mešanega zbora. — Po sporedu: bogat Srečelov, Prosta zabava in Ples. — Sviral bo Slov. orkester.
“SLOVENSKA KRAJINA”
Prav lopo je bilo na Velikonoč na Avellanedi, ker je bila naša kapelica tako lepo obiskana, da je bila kar polna.
Ko je odmevalo veselo petje aleluje človeka je ganilo do srca, kateri kaj pomislijo na svoj domači kraj.
Pri svetem obhajilu je bilo precej duš, tako da naši ljudje pa še držijo svojo kristjansko dolžnost, čeprav živimo sredi brezvernih ljudi.
Nikar se ne pozabite tudi druge nedelje priti k maši. saj tamkaj nas čaka Marija Pomočnica, ki je vsakteremu od nas potrebna v pomoč.
Kam naj se ozremo, komu naj priporočimo če ne ljubemu Jezusu in Mariji, naj nas usliši in naj podeli ta zaželjeni mir, mir med narodi, mir med brati. Koliko se je že krvi prelilo; koliko je že revežev od ran. Bog je vse to dopustil, a sedaj pa molimo, pa bo uslišana pri Bogu prošnja vseh Kristjanov.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
LA VIDA ESPIRITUAL
Pasco 431, Buenos Aires, Argentina
C O R R E O	TARIFA REDUCIDA
ARGENTINO	CONCESION 2560
saocaof—1, .jocjoz: ■.i .ioaoi- 1 ■._.ioan
JUAN B 0 C A N I
Sucesor de BOGANI HNOS.
O	IMPORTADOR DE TEJIDOS
!	1923 — ALSINA — 1925
Ü. T. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires
ii:1:,1’ noaoc.’. '.„.:^.;onor-	■ ioaoc=
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
Bojnec Franc.
*
Slovenska krajina je imela lepo zabavo 22. aprila, ki dala 176.— $ dohodka; dobička je 74.— S.
A M A R O
MONTE CUDINE
A Z A F R A N
MONTE CUDINE
CALIDAD Y RENDIMIENTO
MONTE CUDINE S. R. Ltda.
Capital 1,000.000 S.	BELGRANO 2280
A J, A» Sr. /iV ,*». A A A A A A j!» .
Recreo “EUROPA”
RIO CARAPACHAY
Pri domačinih v prelepem kraju. — Po ceni Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50.
U. T. 749 - 589	— TIGRE — FCCA.
G.P.D.S. V VILLI DEVOTO je na svojem rednem občnem zboru ob 9-ti obletnici svojega obstoja izvolilo sledeči odbor:
Predsednik Černič Viktor, podpredsednik Vinko Batagelj, tajnik Karlo Kovačič, podtajnik Bruno Dreossi, blagajnik Jožel Brezavšček, podblagajnik Andrej Berlot, gospodar Andrej Gorjup, načelnik dramatike Rudolf Živec. Veselični odsek: Alojz Štok, Robert Levpušček, Ignac Škrt. Pregledovalci računov: Špacapan Vinko, Karlo Bovcon, Andrej Vrabec. Propaganda: Milan Rebula, Franc Levpušček. Odbor za gospodarstvo:	Lokar Anton,
Okretič Franc. Andrej Vrabec, Franc Levpušček, Špacapan Vinko.
DRUŠTVO SAMOPOMOČ SLOVENCEV je imelo 19. marca občni zbor, ki je izvolil tale odbor:
ZA OŽJI ODBOR: Preds. Franc Petrovčič, podpredsed. Anton Podlogar, tajnik Franc Uršič, podtajnik Anton Trček (sin), blagajnik Ivan Lozar, podblagajnik Anton Hace.
ŠIRŠI ODBOR:	Jernej Lešnjak, Ivan
Sopčič, Franc Temelj; Pregledniki Ivan Plešlco, Franc Intihar, Ivan Sarasin. Veselični odsek: Jakob Truden, Rudolf Ska-lin, Ivan Šinlcinc. Bruno Aspallonia, Anton Žnidaršič (sin), Jožef Strajner, Alojzij Marušič, Jožef Kok. Ivan Sopčič (sin), Karel Mezgec.
Nadzorni svet Jožef Koželj, Jožef Mlakar, Ivan Sterle. Gospodar: Bruno Aspallonia.
"TRIGLAV" V ROSARIJU je izvolil 19. marca sledeče novo vodstvo: Predsednik Angel Kurtin, podpred. Alojz Bratina, tajnik Ernest Beč, podtajnik Evgen A. Kurtin; blagajnik Franc Mire; podblagajnik Alojz Ivančič. Odborniki: S. Toroš, A. Kogoj, F. Fonda, Anton Peljhan. Gospodar R. Casati. Pregledovalci računov: F. Mezgec, Dominik Zuljan in A. Velišček. Kontrola bufeta: I. Krebelj.
PAPEŽEVE LEGIJE?
Kaj pravi urednik "Am. Slovenca" č. g. Trunk
V Teheranu so menda govorili tudi o papežu. Baje je sam Churchill omenil napram Stalinu, da bi utegnil še papež kako reči o tem. kar so sklenili. In Stalin je baje pobesil glavo. “Papež", je menil Stalin zamišljeno, “papež? Koliko legij — divizij ima?
"Zamišljeno" ... to nekaj pove, če jo bil Stalin zamišljen. Ako bi se bil zarežal in bi bil krohotajo poprašal po papeževih legijah, bi bilo drugače. Za kaj bi šlo, ako je bilo tako? Pri golo političnih vprašanjih papež ne bo imel besede, bi je niti ne hotel imeti, mislim, in tu štejejo edinole legije, bajoneti, topovi, materielna moč armad. Churchill je mo-
ral misliti le na moralna načela, ko je omenil papeža, in ta načela se morajo pri miru uveljaviti, ako mir hoče biti mir, ne le kak kratek presledek do novega klanja.
Nastane vprašanje, kako je mislil Stalin, ako je omenil legije. Ako je mislil, da se za papeža ni treba brigati, ker nima legij in štejejo le legije, kar bi pomenilo, da pri miru ni troba upoštevati moralnih načel, potem so bo Stalin namazal. in naj bi razpolagal še nad več legij, kakor razpolaga zdaj, razpolagal še nad vse večjo materielno silo. Mir, ki bi slonel le na legijah, na sili, ne bo mir, in kar je doživel nekoč Napoleon, ko jo pri papežu domišljavo govoril o bajonetih svojih vojakov, to bo doživel tudi Stalin prav gotovo. Napoleon je zaničljivo omenil papeža in pokazal na bajonete svojih vojakov, do katerih baje papož nima moči — nima legij —, ampak ruska zima je 1. 1812 izvila Napoleonovim vojakom bajonete iz rok. Napoten je šel. papež pa no!
Mir ne sloni na legijah, temveč na moralnih načelih, kor legije so lahko danes, jutri jih pa ni. moralna načela pa ostanejo neokrnjena na veko, ali so jih kdo drži, ali pa prezira, ker so morda zanaša le na legije. Vsa zgodovina spri-čuje to dejstvo, Napoleon je to doživel, in doživel bo to tudi Stalin, ako se nanaša le na legije.
0D0C=30D0