P« Miti irtlia
s«
telo leto naprej 26 K — b
pol leta «etrt , mesec
13,-6,60: 2,20,
V »prsvniitvu pre)e»ai
s»
eelo leto naprej 20 K — b pol leta , 10 , — , . . 5 „- , mesec , 1 , 70
i» poliljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENE
Političen list za slovenski narod.
Naročnina
in inaerati sprejema upravništve v
Katol Tiskarni, Kopitar
jeve niice st. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo
Uredniitvo je v Seme niskih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. isvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 235.
V Ljubljani, v soboto 12. oktobra 1901.
Letnik XXIX.
Bojkot.
Dr. Tavčar je napovedal katoliško-na-rodni stranki in sploh vsem, ki se predr-znejo drugače misliti, kakor njegova liberalna glava, bojkot prav posebne vrste. Izjavil je, da od deželnega odbora in deželnega zbora sploh nihče ne bo nič dobil, kdor ni liberalec. V „Narodu" se roga edinemu zastopniku katoliško - narodne stranke v deželnem odboru, kot bi bil brezpraven poleg zastopnikov liberalizma, dasi v resnici zastopa devet desetin slovenskega naroda na Kranjskem.
Tak politični bojkot je nekaj tako nemoralnega, nekaj tako nizkotnega, da se v drugih krajih tudi oni, ki ga v resnici izvršujejo, sramujejo, ga javno priznati. Pri nas seveda se dr. Tavčar javno baha ž njim. Tako daleč smo prišli, da bahanje s takim postopanjem služi temu možu še za agita-cijsko orožje. „Nobene podpore, nobene ustanove, nobenega vodovoda, nobene regulacije tam, kjer so ,klerikalci', vse dobrote le liberalcem!" to je geslo, katero se upa proglasiti javno mož, ki vleče za to, da bi delal v javno korist, 4000 K na leto!
Mi bi sicer ne imeli nič proti takemu bojkotu, ako bi dr. Tavčar bojkotiral tudi davke in bi proglasil, da tudi davke naj plačujejo le liberalci, od „klerikalcev" se pa ne vzame noben krajcar. To bi bilo dobro; tega pa dr. Tavčar ni rekel.
A nam se vsiljujejo pri tem še druge misli.
To načelo, katero je dr. Tavčar proglasil za javnost, liberalni kolovodje v zasebnem življenju že davno izvršujejo. Med seboj imajo pravilo: „Pri nobenem klerikalcu se ne kupi, nobenemu se ne dazaslužka, pod-jp i r a j o sesamo politični somišljeniki.'* O tem bi se dalo navesti mnogo zanimivih slučajev. Naj je katoliško - narodna tvrdka še tako reelna in poštena, naj postreže še tako dobro in ku-lantno — od liberalcev ne dobi zaslužka. Tudi dobrodelnost se meri le po političnem merilu, kakor se je nedavno tako jasno pokazalo.
Pri gostilničarjih imajo liberalci pravilo, da mora povsod na mizi ležati „Narod", drugače gostilničarja bojkotirajo. K trgovcu,
ki ne voli liberalno, ne hodijo kupovat, ampak ga toliko časa zbadajo, v „Narodu" grizejo in pikajo, dokler ga gmotno ne oškodujejo, izpodkopljejo mu dobro ime in tako pomagajo na vrh liberalnemu konkurentu.
Neprestani napadi v „Slovenskem Narodu" nimajo le namen, da služijo osebni maščevavnosti in politični strasti, ampak imajo prav konkreten smoter — materielno oškodovati napadenca.
Proti takemu postopanju mi ne moremo ostati hladni. Mi ne bomo delali nikdar s takimi sredstvi, mi ne bomo direktno nikomur iz maščevavnosti trgali kruha izpred ust, a nekaj moramo storiti: Svoje somišljenike moramo varovati, postaviti se moramo zanje, dajati jim moramo gmotne podpore in zaslužka.
Kako je zdaj po navadi? V mestu je n. pr. poleg nekaj liberalcev tudi nekaj ka-toliško-narodnih trgovcev. Liberalci na tihem bojkotirajo našega trgovca in kupujejo pri liberalcu. Naši pa tudi iz brezmiselnosti kupujejo pri liberalcu. Z dežele pridejo ljudje po stotinah in gredo skoro do polovice mnogokrat tudi k liberalcu, dasi bi pri našem somišljeniku bili ravno tako postreženi. Liberalci se spravijo s klevetanjem in obrekovanjem nad „klerikalca" in ga raz\ pijejo kot nereelnega. Kaj je posledica? Da bo revež tudi začel tuliti z liberalnimi volkovi, ne iz prepričanja, ampak zato, da se reši teh hijen. Tako se dela liberalizem po mestih.
Kaj je tu naša dolžnost, si vsakdo lahko sam misli. Treba je zlu odpomoči pri korenini. Treba je, pametno varovati naše ljudi. To storimo, ako si dobro ogledamo tvrdke, ki so naše, in ki niso naše.
Svoji k sv o jim!
„Naša straža" na obzidje.
Iz Celovca, 7. okt.
V »Slov. listu« smo ravnokar čitali članek s tem le napisom in zavedli smo se, da straža menda še živi. Verjamemo, da je Kranjska imela doslej z volitvami toliko dela in skrbi, da ni mogla dosti misliti in skrbeti za razpostavljene obmejne postojanke slovenskega rodu. Veselimo se, če bo od-
slej osrčje s svojo močjo poseglo tudi malo do nas in drugih obmejnih Slovenoev.
Potreba je skrajna; razgled v bod >6 nost nam tukaj nikakor ni tolažljiv ! Kmalu bodo prišle dež.-lnozborske volitve, in obupna vohtvena borba se bo iznova pričela, če bo sploh še kedo, ki bo hotel poha|ati po volivnih zborih. Naše upanje se ni ukre-pilo, in kdor razmere pozna, se bo bal, da izgubimo odličnega zastopnika Grafenauerja; njegov volivni okraj je za stranko izgubljen, morebiti ga reši poslančeva oseba. In če se potrdi novi volivni red, se nam lahko zgodi, da izgubimo še Velikovec! Potem bo naše ljudstvo imelo v deželnem zboru še enega zastopnika, dokler se bo kdo našel, ki bo hotel osamljen igrati ulogo žalostnega «a-motarja v dež zboru. Za drž zbor smo pa itak za vselej pokopani. A ne samo poslanstva, izgubljamo tudi občine, eno za drugo.
Kako pa vse to pride? Glavni vzrok te prikazni so brez dvojbe šole, a vkljub šolam bi se narodna posest dala boljše braniti in ohraniti, kot se je dozdaj branila.
V našem političnem gibanju je nastala mrtvaška tihota. Malo ali nič zborovani, malo sodelavcev pri časniku, ki bi na| bil buditelj ljudstvu, malo sredstev v narodni blagajni, malo ali nič posvetovanj voditel|ev naroda — edino življenje je še v g cfs podarskih društvih, v z 1 a s t i v posojilnicah
Gode se velike napake: čakamo na govornike, da bi odkod prišli, čakamo na pisatelje, da bi se kje vzbudili, čakamo re-šilca a sami držimo roke križema! Še bi bilo dovolj narodnega moštva na krovu — a poveljnika ni. Starejša gospoda, ki bi imela kaj ugleda, se nekoliko odteguje političnemu polju, mlajša pa nima avtoritete.
1.	Premalo se zboruje! L|udstvu se mora govoriti, narod se mora vedno in vedno zopet navduševati za svoje blaginje Zato pa ne zadostuje, če leto za letom pri haja na shode par oseb, vzlasti mla|ša duhovščina se mora mobilizirati, in mlajši posestniki se morajo izvožbati v govorjenji. Zato treba nekoliko denarno podpore, da Bi morejo omisliti gospodje potrebno slovstvo.
2.	Premalo ne dela za naS časnik, za »Mir«. Med našimi slovenskimi duhovniki je nekaj moči, ki bi jih narodno vodstvo nikakor ne smelo pustiti nepozabljene na
odležnih farah. Ne imenujemo imen, saj jih tako poznamo, treba bi bilo take moči vpreči v pravi voz. Kaj pa jih zdaj zadržuje ?
Pomanikanje! Knjige in časopisi stanejo denarja, in marsikateri mladi duhovnik tiči že popred tako v dolgivih, da se mu ne ljubi tros ti denarja za stvar, ki se mu ne zdi neobhodno potrebna.
Časnikarstvo mora delati, kakor drugo podjetje ! Če list nima denarja z\ mal honorar, da še celo za znamke ne, potem bode prej ali slej moral nehiti. List mora biti zanimiv, potem bo aktiven, in bo našel sodelavcev; eno gre z drugim. Žilibog so razmere skoro da pri vseh katolišk h č.is-nikih enake : ni sredstev, da bi se ka| ho-noriralo, vsled tega ni delavcev, list ostane prazen in nima naročnikov; ker se ni vsejalo nič, tudi ne rodi nič. Tu je treba nujne pomoči.
3 Premalo se skrbi za razvoj naših društev.
En slučaj: nekje je slovenska posojilnica. V vasi je kmetijska družba ustanovila mlekarno; posojilnic* ni d.ila podpore in se je menda vsemu liudntvu zelo zamerila, ker je novemu društvu nasprotovala, mesto, da bi bila skušala, da je takoj upravi s nvo|im denarjem v pravi tir. Zdaj ml- karna popolnoma paralizuie posojilnico, in občina nam J je šla v izgubo.' Tako reči bi se ne smele in no moglo dogaiati, ko bi bili bol|e organizirani.
Razvoj naših društev bi morebiti tirjal, da se posojilnice in gospodarska društva zvežejo vtesno deželno zvezo. Proti taki zvezi se pa pojavlja odločen upor, in tako bomo še v bodoče tavali naprej vsak po svoje.
Tem nedostatkom bi se lahko opomoglo. »Nervus rerum man.ka«, bi kdo mislil,'a ni tako. Imamo sredstva, a ne znamo jih porabiti.
Naše posojilnice ima|o po naino-vejšem poročilu »Zvez-« dobička ¿1548 kron. Stranka, ki ima na leto 10 000 kron zanesljivih doh dkov za narodne namene, taka stranka vendar ne more trditi, da ji sredstev primanjkuje. Ris se morajo zalagati rezervni tondi naipnprej, in v tem odobravamo besede »zvezinega« revizorja. A zadnjič se je v Olovcu še tudi govorilo, da moramo
LISTEK.
Nov ekstrakt.
Dobi, v kateri živimo, dajejo raznolike priimke. Eni nazivljejo jo dobo elektrike, drugi dobo mehanike, tretji dobo moderne itd., vsak jo imenuje drugače s svojega stališča. Naj bode tudi nam dovoljeno, objaviti priimek, o katerem sodimo, da ni nepri-kladen našej dobi. Uže tukaj pa moramo povedati, da nikakor ne trdimo: Ravno naš priimek je prikladen našej dobi, drug pa nobeden! Mi ne zaničujemo tistega, ki bi imel nasprotno prepričanje. Ako pa morda kedo nas zaničuje radi našega prepričanja, pa tudi nič ne moremo za to. Mi pa tudi ne moremo nič za to, da imamo tako prepričanje, splošni svetovfti položaj nas je privedel do njega.
„Kaj morem revež jaz za to, če tebe ljubim, lepa deva", poprašujc pesnik v trio-letu, ter hoče s tem brez dvoma prepričati devo, da on ni iz kake hudobnosti zakrivil
, v	/V	i	/
yy	/
Jv—/
ljubezen, ki ga je zapeljala naposled k pe-snikovanju, marveč, da so krive temu vnanje sile.
Nekateri pravijo, da stoji pisano v zvezdah, da se mora tako in tako zgoditi, drugi zopet so mnenja, da vse dogodke provzroča osoda, ki se tudi fatum imenuje.
Toda ostanimo pri predmetu Mi smo mnenja, da bi se naša doba prav iahko imenovala doba ekstraktov. Kdo ne pozna slavnega Liebigovega mesnega ekstrakta, radi katerega mora marsikako živinče tam v ameriških prerijah pustiti svoje življenje? Komu ni znan Hoffov sladni ekstrakt, katerega čislajo nekateri posebno sedaj v dobi jesenskih katarov? O vinskih ekstraktih niti nc govorimo, ker nočemo po nepotrebnem razburjati živcev mnogih vinopivccv ali „Weinbeisser-jev", ker ta poklic dela že sam po sebi rad ljudi nervozne. Mislimo, da je vzgledov dovelj.
Doba ekstraktov torej je naša doba Zatorej mislimo, da ne bodemo delali proti duhu naše dobe, da ne bodemo nemoderni
ali starokopitni, ako bodemo v sledečem navedli čisto nov ekstrakt. Pazljivo smo na-
mreč zasledovali liberalne govornike po
shodih in sestavili smo iz teh liberalnih go-
vorov ekstrakt za poročilo liberalnih drža vno-zborskih poslancev, katerim ga prepuščamo
v porabo. Tak-le je:
„Očita se mi od strani klerikalcev, da nisem nikoli govoril v državnem zboru. Vajen sem jasno in povsod govoriti, toda poudarjati moram, da so se govorniki le do besede pustili, če so preje žrebali za mesto govornika. Ce je kedo dvignil visoko številko, ni mu nič pomagalo, ker je bila preje debata sklenjena, predno je na vrsto prišel. Torej prava pravcata loterija, v loteriji pa jaz nimam sreče, sicer pa jc naravnost nemoralno, igrati v loteriji, saj jo z gospodarskega stališča celo pobijamo. Ta preklicani dr. Susteršič, pravite, da je pa vendar le večkrat govoril. No, vidite, saj mi vedno trdimo, da so klerikalci nemoralni, on je torej igral v tej loteriji, sicer ga pa nismo poslušali, ker mi liberalci smo šli ven, kedar je on govoril; česar pa mi ne slišimo, tega
za nas na svetu ni, torej Šusteršičevi govori niso na svetu. Z rečjo pa, ki je ni na svetu, se mi pa ni treba pečati. Kajneda?
Kar se tiče potresnega posojila, je stvar za vsakega pravega liberalca popolnoma jasna. Dr. Šusteršič je predlagal, da se to posojilo popolnoma odpiše, mi smo bili pa za to, da se le plačilni rok po daljša.
In mi smo zmagali. Sedaj pa lahko volivci vidite, kako velikansk vpliv imamo na Dunaju. Nas poslušajo in podaljšajo plačilni rok, klerikalca, ki hoče popolen odpis, pa nočejo poslušati. Druzega Vam ne bom pravil, kajti če Vam to ni dosti, potem Vam ni pomagati. Di.vi!"
To bi bil ekstrakt. Uporablja naj se tako, da se mu pridene veliko vode, saj velja rek: Der lesende Pöbel ist nicht schwer — herum zu zich'n bei der Nase, — man drückt ihn leicht hinauf und hinab, — wie den cartcsischen Teufel im Glase, tudi v vsem obsegu, ako na mesto „lesende" postavimo „hörende". Kajneda?
z rezervnimi fondi graditi — Narodne domove. Ta predlog se nam pa ne zdi nikakor umesten. Navdušiti bi se morali odbori posojilnic, da bi se zadel nabirati narodni zaklad.
Od posamnih oseb zdaj vse pričakovati bi ne bilo pametno. Posamne osebe žrtvujejo zares v primerju z njihovimi močmi veliko. Poinamo n. pr. duhovnika, ki, sam v dolgovih, plačuje letnine za ude družbe sv. Mohora za ubožne farane v znesku 60 do 80 kron, ki vrh tega plačuje precejšnje število »Mirovih« iztisov sam, da list pride med ljudstvo, in to vse poleg drugih obi-
Níyhujši sovražniki človeštva
Ko se je raznesel glas, da se je pojavila kuga v Napolju, je Sel skozi Evropo zopet oni strah, ki prevzame človeka pred vsako veliko epidemijo. Pazno se je zasledovalo vsako gibanje „velike morivke". Gotovo bo zanimalo vsakoga, da spozna vzrok te bolezni, ker le potem je mogoče, da se razumejo tudi obrambene priprave. Zato prinašamo danes sliko najvažnejših provzroči-teljev bolezni, ki moré človeštvo.
Preiskave Roberta Kocha, Pasteurja in drugih bakteriologov spadajo med največje pridobitve medicinske vede. Dolgo je bilo popolnoma neznano, kako nastajajo razne nalezljive bolezni, in nihče ni znal razložiti, kako se širijo. Zato tudi ni bilo moči uspešno delovati proti njim in jim ustaviti njih grozno pustošenje. Zdaj pa bo našli učenjaki ona majhna drobna bitja, ki se množč v milijone in milijone ter uničujejo človeško telo. Seveda je ta veda, ki se imenuje bakteriolo-gija, šele v začetku, a vendar so se našli bacili poglavitnih bolezni. Učenjaki se začeli
gobovih in še tisto leto sta K1 e b s in Eberth dokazala, da ima tudi leg ar svojega bacila. Največ pozornosti je zbudilo odkritje profesorja Kocha v Berolinu, ki je našel po mnogoletnih opazovanjih bacila tuberkuloze ali jetike. Tega bacila kaže naša podoba (št. V.) 850 krat povečanega. Leto pozneje je Koch našel bacila kolere, katerega je imenoval „koma bacillus" (št. III.). L. 1894 sta japonska zdravnika K i sat o in Yersin našla bacila kuge (št. II.) in leta 1897 sta Mihaelis in Bein našla bacila malarije (št. I.), katerega je šel študirat Koch v močvirne kraje v Italiji. Naloga medicinske vede je, da natančno prouči te majhne, a strašne sovražnike človeškega rodu in da najde sredstva, s katerimi se zatro. Saj navedene kužne bolezni niso nič drugega, nego posledice teh bacilov, ki se naredi v človeškem telesu, se razmnože v neznanskem številu in uničujejo človeško telo. Iz bolnika prehajajo po zraku, po vodi, po jedi na zdrave ljudi in še potem v njih širijo dalje.
Kuga je bila znana 2e pred Kristusom, kot epidemija se je širila večkrat v Egiptu
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. oktobra.
Včerajšnje volitve na Češkem so pokazale, da nemška židovsko - liberalna stranka tudi v mestih nima več tistih trdnih
čajnih doneskov za razne narodne in druge ljudske potrebe. Tolika požrtvovalnost bi se morala bolj organizirati
Treba tedaj: 1. Organizirati požrtvovalnost posamnih rodoljubov, 2. treba potrkati pri posojilnicah, 3. pri drugih društvih, katerim je mogoče donsšati kaj v narodne namene. To naj bo delavni načrt za »Stražo«, če ima le-ta še kaj življenjske moči v sebi. Sila je velika, prevelika, vsled lastne naše neokretnosti, torej kličemo »Naša straža na obzidje!«
in Siriji, in v šestem stoletju se je ta strašna bolezen razširila po vsej Evropi V srednjem veku je večkrat opustošila Evropo; imenovali so jo »črno morivko".
Glavna domovina kuge so zdaj sledeče dežele: Visoka planjava asi rs k a na zapadni strani Arabije, severozapadni del Perzije, obrežje Evfrata in Tigrisa v Mezopotamiji in okraj Bengasi v deželi Tripolis. Tudi ob vznožju Himalaje nastane kuga večkrat in se daleč razširja. V zimi 1. 1878 do 1879 je nastala kuga na R u s k e m ob Volgi v guberniji astrahanski. Zanesla se je tje naj-brže iz Perzije.
Kugo razširjajo podgane. Vsakokrat, kadar zbolé ljudje za kugo, se opaža že prej, da v veliki množini poginjajo podgane. Ti bacili pridejo potem na ljudi in jih moré. Največkrat se širijo kar po zraku. Tudi v .postelji in perilu bolnikov ostanejo kužni bacili; zato se mora VBe uničiti, kar je bilo v zvezi s kužnim bolnikom. Po navadi se kuga pokaže šele Čez sedem dni potem, ko so prišli bacili v telo; včasih pa tudi že v dveh ali treh dneh. Ljudje, ki žive v ne-
ki imajo mnogo opraviti z vodo, zlasti pa oni, ki imajo opraviti z oljem in maščobo, ne dobč kmalu kuge. Najprej se začno delati na koži bule, včasih se pokažejo majhne rdeče pike na rokah in nogah, kakor da bi bila bolha pičila. Potem pride mrzlica, utrujenost, glavobol, šumenje v ušesih, začne se v glavi vrteti, bolnik je ves preplašen, ne diši mu jed, koža je vroča, včaBih bolnik meče hrano nazaj in dobi drisko. Bule se začno delati največkrat ob lakotnicab, bolj redko pod pazduho, za uSesom ali na tilniku. Smrt nastopi potem prav kmalu, in sicer večinoma po obolelosti možganov, podobno kakor pri mrtvoudu, včasih po krvavenju, oslabelosti ali po razsedanju krvi. Ako bolnik premaga bolezen, se bule razgnojijo in bolni deli kože in mesa odpadejo.
Ker grozi kuga zdaj vedno večkrat Evropi — saj je znano, da so jo pred kratkim z največjim naporom zatrli na Dunaju — je pač priporočila vredno, da poklicani krogi skrbi na vso moč, da se ta „črna morivka" ne priplazi k nam. Občinstvu pa je priporočati, da se v slučaju nevarnosti natančno ravna po zdravniških navodilih.
tal, kot jih je imela v minuli dobi. Mejtem ko je imela v tej skupini dosedaj 20 mandatov, si jih je priborila včeraj samo 10 in pri novih volitvah v petih okrajih ne pride več v poštev. Pridobili pa so mesto nje vbo-nemci, ki imajo mesto dosedanjih 5 man-
datov 10, enega si je pa priborila nemška-ljudska stranka. Pa tudi Mladočehi niso mogli ohraniti vseh dosedanjih mandatov. Od dosedanjih 39 so si jih ohranili le 35. Ker pa je v 5 čeških okrajih potrebna nova volitev in pridejo v poštev še povsod mlado -češki kandidatje, je skoro gotovo, da zmaga v kakem okraju še Mladočeh, a vseh mandatov si stranka ne pridobi. Nadalje so bili včeraj izvoljeni: 7 kandidatov nemške ljudske stranke, 1 češki radikalec, 1 Staročeh in 1 samostojni Mladočeh. Krač. soc. so izgubili dosedanji mandat v tej skupini. Udeležba pri včerajšnji volitvi je bila nekoliko boljša, kajti ponekodi je prišlo na volišče do 70% volivcev. Druge volitve v kmečki skupini se vrle in sicer: v okrajih Liberce, Joahimov dol in Vitingau danes, v dveh nemških okrajih jutri, v ostalih okrajih pa prihodnji pondeljek.
Predsedniška kriza v poslanski zbornici.
Vprašanje glede Pradejevega naslednika na podpredsedniškem mestu poslanske zbornice se že dalj časa rešuje v avstrijskem časopisju, toda noben dosedaj predlagani način ni našel povoljnega odmeva pri večini parlamentarcev. Največ upanja na konečno zmago ima sicer dosedanji drugi podpredsednik, toda z gotovostjo se pa tudi o tem češkem kandidatu ne more trditi, da bo res nasledoval posl. Pradeja. Mnoge kombinacije v zadevi vprašanja so bile pa tudi take, da se jim je poznalo na prvi hip, da služijo politikujočim časnikarjem samo v — zabavo. Ena mej temi je kandidatura rožnavskega eksviteza Jurija. Vendar pa to še prekaša način rešitve predsedniške krize, ki je imel za podlago demisijo celega sedanjega zborniškega predsedstva in novo volitev. Trdilo se je namreč v nekih časopisih, da sedanji predsednik grofVetter rad odstopi, samo da se ne vname nov prepir mej strankami, ki imajo večjo pravico do predsedniškega sedeža. No tem govoricam je sedaj izpodbil vsako stvarno podlago grof Vetter sam, ki je izjavil povodom zadnjega bivanja na Dunaju mej drugim to-le: Kot predsednik nisem zastopnik kake stranke in tudi nisem postal predsednik na ljubo tej ali oni stranki. Dokler uživam zaupanje pretežne večine v zbornici, ne vidim nikakega povoda, da bi se moral odreči svoji časti in tako ustvariti zelo kočljiv položaj, kajti, akoravno se zavedam, da nisem nenadomestljiv, mi je vendar jasno, da je v sedanjem trenotku nujno potrebna gotova stalnost v predsedstvu. —Jasno je torej, da bodo morali možje, ki so že posl. dr. Baern-reitherja proklamirali za novega predsednika, še nekoliko potrpeti.
Premembo tiskovnega zakona hoče KSrberjeva vlada porabiti v to, da pritisne na razne parlamentarne stranke, da jej dovolijo razne državne potrebščine. Z reformo tiskovnega zakona pritiska mej drugim posebno na nemško ljudsko stranko. To posnamemo iz nekega dunajskega dopisa v »Milnch. Allg. Ztg.« Tu se glasi doslovno: Vladni načrt obstoji v tem, da hoče izvesti reformo tiskovnega zakona pod gotovimi pogoji. Časopisje dobi večjo slobodo, ako se dobi večina, ki bo dovolila vladi gotove državne potrebe. Reforma bo težko poprej izvedena, predno se reši proračun. Vlada se dosedaj sme zanašati na glasove Poljakov, nemških konservativcev, liberalnih in vsled kompromisa tudi konservativnih veleposestnikov in nekaterih manjših frakcij. Vse te stranke pa še nikakor ne tvorijo potrebne večine. Mladočehi so v opoziciji in torej pre-ostajata le še nemško - liberalna in nemška ljudska stranka. Nemški liberalci so sicer vladi že precej simpatični, samo nemška ljudska stranka, kot najmočnejša nemška stranka, se še oddaljuje od vladnih načrtov. Vsi politiški razlogi pa govore zato, da morajo nemški poslanci nepristranskemu kabinetu okrepiti njega stališče v narodnostnih vprašanjih. — Da pa se to tudi zgodi, ponuja vlada tiskovnega zakona reformo, s katerim se hoče torej le pritiskati na stranke, da dovolijo vladi., kar potrebuje država. Toda bo li šlo?
Zadnji dvoboj na Dunaju daje avstrijskemu časopisju povod za raznovrstna razmišljanja o dvoboju samem ter o njega čudnih posledicah posebe. Posebno
krščansko časopiaje ima ob tem dogodkn dovolj povoda za razmišljanja. Žid Ofenheim kot rezervni častnik je napovedal dvoboj žu< panu dr. Luegerju in podžupanu dr. Neu* mayerju, a ta dva sta ga odklonila in ostala pred svetom — neopravičena, da celo omadeževana na časti. Žid L0wenfeld je pa sedaj napovedal dvoboj častniku Loyka in ga potem tudi usmrtil, in radi tega ga zaele-duje svetna pravica. To je vsekako precej nedosledno. Če je za enega sramotno, ako se noče biti, ker se to ne zlaga z njegovim katoliškim prepričanjem in ker dvoboj prepoveduje državni zakon, za druzega pač ne bi smelo biti kaznjivo, če se bije. Eno ali drugo torej ni v redu. In vendar se tudi visokega častnika degradira, če se noče biti! Večjega nasprotstva Bi torej pač ni mogoče misliti. Izhaja pa to iz zastarelega načela, da se mora za razžaljenje dobiti osebnega zadoščenja, na drugi strani pa iz možnosti, da se brez posebnih naporov preide preko obstoječih zakonov, ki imajo namen omejiti dvoboj. Oblastvo bo sedaj kaznovalo mo-rivca Lowentelda, če ga dobi v pest, kar se mu pa bržkone ne posreči, in s tem v smislu zakona le izpolnilo svojo dolžnost. Toda oblastvo bi moralo skrbeti za to, da dotičnik pred svetom ne bi mogel biti zasramovan kot nečastnež, ker se v smislu zakona ni bil. Sicer pa je želeti, da bi po izjavi grofa Welsersheimba v seji poslanske zbornice dne 12. marca t. I. »država in družba sodelovali, da se odpravi dvoboj«. In da bi sodelovala tudi — država! Revizija ogerskih cerkveno politiških zakonov.
S tolikim navdušenjem zagrizenih Ban-ffyjancev uveljavljeni cerkveno-politiški zakoni bo po primeroma zelo kratkem času jeli že presedati sedanji vladi, posebno pa finančnemu ministru, ki tedaj pač ni pričakoval, da se bodo konečne posledice tako občutno pokazale v njegovih blagajnah. Ljudska stranka je že takoj v prvi dobi pritiskala na ministerskega predsednika Szella, naj povzroči nujno potrebno revizijo ne-erečnih zakonov, toda njej na ljubo Szel tega ni hotel storiti. Tudi sedaj, ko se > vladnih krogih resno misli na delno revizijo, vlada tega ne namerava izvesti zato, ker tako želi vodstvo ljudske stranke, marveč ker zahtevajo reformo protestantje in pa finančni minister Lukaos. Prvim na ljubo bo skušal Szell premeniti brezverstvo tako pospešujoči zakon o »verski slobodi«, iz financijelnih razlogov pa se mu zdi potrebna reforma zakona o dragih, poleg tega pa še nezanesljivih drž. matrikah, za katere poprej ni bilo treba šteti niti vinarja. Katol. ljudska stranka je za sedaj zadovoljna že b to premembo. Nje vodstvo namreč pravi: Glavno je, da se revizija sploh vrši, in kakorkoli kdo stvar suče in tolmači: naj bol sovražena neznatna ljudska stranka si je priborila zopet en vspeh. O uporu na nemški ladiji »Gazelle« ne pridejo v svet prav nikake podrobnosti. Vse je zavito v skrivnostni molk in nejasnost. Nekaj se je pripetilo, to je gotovo in se tudi z oficijelne strani nikakor ne taji; priznava se tudi, da na ladiji sedaj marsičesa manjka in da moštvo še sedaj ne sme stopiti na Buha tla, poveljnik ladije pa je dobil nekak dopust, ki pa je, če Be ga dalje opazuje, precej podoben — kazni. Bržkone so na »Gazelli« tako »človeško« drli in mučili ubogo moštvo, da se je slednjič moralo upreti in si s silo poiskati svojih pravic. Zadeva se pa bržkone nikoli popolno ne pojasni, ker nemško časopisje ne zine o njej nobene besedice, z oficijelne strani pa vsakdo zaman pričakuje pojasnila.
Anarhistom v Ameriki namerava vlada v Washingtonu krepko stopiti na prste in za vselej preprečiti dogodke, kakoršen je bil zadnji v Buffalo. Izdati hoče stroge zakone proti anarhistom. Potrebni bo bili taki zakoni že zdavna in po smrti Mac Kinleyevi gotovo obžalujejo, da jih niso uveljavili že mnogo poprej. Razsodni švet pa resno dvomi, da bi se 8 takimi zakoni res dosegel zaželeni cilj. Vlada namreč pozna samo anarhiste »dejanja«, katerih je res na tisoče, ki pa konečno niBO tako nevarni, kakor teoretični anarhisti, katerih število tudi ni neznatno, katerim se pa niti las ne skrivi in jih vlada kot take sploh ncče po
umetno gojiti bacile na preparatih, da proučujejo njihovo žitje in niih plojenie
snagi in uživajo slabo hrano, Be najložje nalezejo kuge. Čudno je, da nekateri ljudje
L. 18&Ü. je H a n s e n našel bacila pri kuge skoro nikoli ne dobé Trdi se, da oni,
znati. Take elemente je iskati v Ameriki in tudi drugod le v višjih, inteiigentnejih krogih. V Knoxville, v Pennsylvaniji, je šol. nadzornik prof. Casteal, ki je v dan napada v šoli pred učenci izrekel te-le besede: Mac Kinley bi bil moral biti že davno mrtev. Povzročil nam je vojsko na Fdipinih, ki je donašala koristi le njemu in trustom. — član policije v Kingstonu, država Newjork, je rekel tedaj : Mac Kinley in cela tolpa, ki stiska uboge, se mora odstraniti. — Ako državni funkcijonarji javno tako govore brez strahu pred kako kaznijo, si moremo misliti, kaka je bila še le vsebina govorov »apostolov slobode« Goldmann, Most, Malatesta, in drugih, katerim se pa niti las ne skrivi. Umetno in znanstveno sme vsak razširjati anarhistiške nazore, če pa navaden »delavni« član izvrši to, kar bo ga naučili drž. profesorji in uradniki, ga pa doleti najostreja kazen. S samim zakonom proti anarhistom te vrste vlada ne bo dosegla zaželjenega vspeha.
»Nepristranska* sodba o burskem položaju.
Neki dunajski, južno • afriškim Burom posebno »prijazni« list, s katerim smo se v zadevi angleško burske vojske že večkrat imeli priliko pečati, piše te dni mej drugim: »Vsak dan prinese nove otročarije (!) z ozirom na dogodke v Južni Afriki. Vsak dan izvemo iz Bruslja, Berolina, Lipskega, Dortmunda in Monakovega najgorostasneje stvari o »porazih« Angležev, ki se pa po vseh teh porazih nahajajo še vedno v Btoem
fonteinu in Pretoriji (!!)--— Iz Južne
Afrike vodita dva kabla v Evropo, eden preko Kapstadta, drugi preko Laurenco Mar-queza, oba sta pa pod angleško kontrolo Poročila o vojni iz Južne Afrike morejo priti v Evropo le brzojavnim potom preko Lon dona. Vse famozne zasebne brzojavke, vse brez razločka so torej ponarejene . . . vse so evropski fabrikat . . .« Vzemimo, da je temu res tako, kar piše za pravično bursko stvar »vneti« list. Tega pa vendar nihče ne more utajiti, da Angleži v svojih oficijelnih poročilih grozovito — farbajo in celo vsako Kitchenerjevo, že itak po znanem kopitu prikrojeno poročilo, še sami tako obdelajo, da je konečno že sami več prav ne razumejo in mora radovedno in natančnejih pojasnil željno londonsko prebivalstvo iskati si jih naravnost pri vojnem uradu. Če pa vkljub temu oficijelni londonski urad pri znava tako občutne izgube in zaporedoma objavlja Kitchenerjeva poročila o angleških porazih ter vesti, da je bilo potrebno ravno sedaj proglasiti izjemno in celo vojno stanje v kapski koloniji, potem je pač vsakomur jaBno, da se Angleži ne nahajajo v najugod-nejem položaju. S smešenjem predsednika Kriigerja, češ, da je že pred devetimi meseci potekel njegov šestmesečni dopust, ter burskega naroda in njega prijateljev se uradno priznana dejstva ne spravijo s sveta.
Knjige in časopisi.
Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj Spisal Josip L a v t i ž a r, duhovnik ljubljanske škofije. V Ljubljani 1901. Založil pisatelj. Tisk J Blasnikovih naslednikov. Cena 2 K 50 h. čisti dobiček je namenjen za družbo sv. Cirila in Metoda.
Kranjski dekanat obsega zdaj dvajset župnij. Razteguje se od severa proti jugovzhodu z najskrajnejšima podružnicama sv. Ane pod Ljubeljem in sv. Križa v Pirničah pod omarno goro. Od vzhoda do zahoda je najdaljša širjava med Šenturško Goro in Zgornjo Besnico. Dekanat ima 93 cerkva, 11 kapel, 1 oratorij in 293 zvonov. Čas, v katerem so bile sezidane cerkve, je označen v tej knjigi pri vsaki cerkvi poBebej. V kratkem pregledu se nahaja poseben seznamek, kedaj so se zgradile župnijske cerkve. Starost zvonov je sledeča: Iz 14.veka en zvon, iz 15. veka pet zvonov, iz 16. veka trije zvonovi, iz 17. veka šestnajst zvonov, iz 18. veka 89 zvonov, iz 19. veka 179 zvonov.— Pred tremi leti je bil gospod Lavtižar že izdal obširen cerkvenozgodovinski opis mestne župnije v Kranju; zdaj pa je v tej obširni knjigi, ki broji 312 stranij, popisal vsestransko vse cerkve in zvonove celega dekanata. To je delo, ki zasluži vse priznanje. Koliko truda, koliko potov je stalo, se pač da presoditi iz tega, če se premisli, da je moral gospod pisatelj vse sam prehoditi, si ogledati, popisovati in stikati po raznih, ne ravno lahko pristopnih virih.
Iz kratkega pregleda posnemamo sledeče podatke:
Med župnijskimi cerkvami so najstarejše: Kranj (1491), Velesalo (1720), Šmar-tin (1734) Najmlajša je trsteniška iz leta 1871.
Največja je župnijska cerkev v Cerkljah (dolga 45-60 metrov, široka 19 35 metrov). Potem slede: Kranj (38-70 X 1810). Smlednik (38 23 X 16-47), Šmartin (36 35 X 14 80), Velesalo (35 70 X 11 85) itd. Najmanjša je na Senturški gori (16-50 X 6 50).
Najstarejšo župnijsko matico ima Šmartin (1602), potem Velesalo (1603), Naklo (1611), Sentjurij (1628).
Najstarejši veliki zvon je v Smledniku iz leta 1708, potem v Podbrezji iz leta 1772.
Največji zvon imata Cerklje in Tržič (167 cm. v premeru), potem pride Kranjski s 163 cm.
Že iz teh podatkov se vidi, kako zanimiva je ta knjiga. Uverjeni smo, da jo bodo radi prebirali ne le v kranjski dekaniji, ampak po vsem Slovenskem. Za zgodovinarje pa je dragocen donesek k naši cerkveni po-vestnici.	L.
»Katoliškega Obzornika« danes izišla 3. številka letošnjega V. letnika prinaša tole vrlo zanimivo vsebino: Dr. A. Ušeničnik: Ali je življenje^ vredno življenja? — Dr. M. Prelesnik: Protireformacija na Kranjskem.— Dr. M. Prelesnik: Svoboda pouka. — Apo-logetične misli: VIII. Vera in nravnoBt — pradedščina človeštva. IX. »Legendarična svetišča in lažnive relikvije«. — Slovstvo: Roman Sebastijan Zangerle. Anton Martin Slomšek kot pedagog. Prvi listi : Knjige družbe sv. Mohorja 1901. — Drobtinice: »Novo solnce«. O romanu. Krščanski klasiki v javnem poduku. »Bog in narod«. Tolstoj o samomoru. »Eklipse idealnosti«. Sežiganje mrličev. Papeži XIX. stoletja. — »Katoliški Obzornika izhaja štirikrat na leto in stane 5 kron. Naroča se pri upravništvu v Ljubljani.
I>opisi.
S Sevnice, 11. oktobra. (Zahvala in prošnja.) Dejstvo, da je tukajšnji šolski okoliš zelo obsežen, in so hiše v okolici trga največ tako oddaljene od šole, da šolarji opoludne ne morejo zahajati domov k obedu, in k-r je prav mnogo rodbin tako zelo ubožnih, da jestvine, katere morejo dati sta riši svojim otrokom na pot v šolo, nikakor ne zadostujejo v povoljno prehranitev njih telesa, napotilo je že pred leti nekatere prijatelje šolske mladine, (imenujem le prej šnjega kateheta gosp. Antona Podvinskega), da so zasnovali tukaj toli potrebno šolar-s k o kuhinjo, in to podjetje prospeva sedaj po požrtvovalnosti nekaterih mladino-ljubov izredno dobro. Z dovoljenjem gosp, kateheta pripravila se je v kaplaniji kuhinja in obednica za šolarje, kjer se v zimskem in pomladnem času vsak dan nahrani do 200 otrok s toplo jedjo. Tako se je v p r e t e k 1 e m š o ls k em letu kuhalo 107 dni in se razdelilo 15.536 kosil. Ta naprava je tukajšnji šolski mla dini velika dobrota. Brez nje bi gotovo mnogo otrok zaostalo v telesnem razvoju, pa tudi šolski obisk bi bil slabeji, in tore tudi učni uspehi.
Tukajšnja šolarska kuhinja se vzdržuje le z milodarovi in se porabijo ogromne množine jestvin, saj se n. pr. le za enkratno kuho nalupi po 3 mernike krompirja. Darovali so v ta namen malone vsi domačini, gospe in gospodje iz trga in kmetje iz okolice, nekateri celo veliko živil, drugi znatne zneske v denarjih. Pa tudi razni gospodje od drugod podpirali so podjetje z denarnimi prispevki. Tako bo darovali v preteklem šolskem letu:
Gospod gimnazijski prof. Skopal v Novem
mestu..........10K
Gosp. Fr. Ks. Souvan v Ljubljani . 10 „ „ Sifrer v Ljubljani .... 4 , „ Platner v Ljubljani .... 4 „ n Krausz et Co. na Dunaju . . 4 „ , Leon Souvan v Ljubljani . . 3 , n Rudolf OeBterreicher na Dunaju 2 „
„ Trček v Lincu......2 „
„ Drmelj ml. v Boštanju ... 2 „ „ Rosman na Dunaju .... 2 „ „ Loschnig na Dunaju .... 2 „
„ Skala na Dunaju.....1 „
Neimenovan v Zagrebu.....2 „
Gospa Scheucher v Gleisdorfu . . 2 „ Vsem tukaj imenovanim in neimenovanim blagim darovalcem in posebej še g. katehetu Janjzu Cemažarju, ki so za stvar
najbolj trudi, ter gosp. načelniku kraj. šol. sveta Lud. Smoletu in zdravniku gosp. dru. Gregoriču, ki sta nabirala denarne prispevke, izreka podpisano šolsko vodstvo v imenu šolarjev, ki so bili onih darov deležni, najtoplejšo, najiskrenejšo zahvalo.
1 Zajedno si usoja šolsko vodstvo vljudno prositi, da bi se to človekoljubno podjetje po možnosti podpiralo tudi v prihodnje.
»Lačne nasititi« je dobro delo, in vsakomur, ki je kedaj opazoval, s kako veselim obrazom zapuščajo otroci v mrzlih zimskih dneh obednico, ko so po duševnem naporu v šoli b toplim kosilcem potolažili lačni želodček, moralo se je milo storiti pri srcu in on je vskliknil: šolarska kuhinja je res dobrodejna naprava!
Vodstvo petrazredne ljudske šole v Sevnici, dne 10. oktobra 1901.
Jo s. Mešiček, nadučitelj.
Tedenski koledar.
Nedelja, 13. oktobra: 20. pobink.; Edvard kralj; evang.: Jezus ozdravi kralje-vičevega sina. Jan. 4. — Ponedeljek, 14 oktobra: Kaiist I p sp. — Torek, 15. oktobra: Terezija d. — Sreda, 16 oktobra: Gal opat. — Četrtek, 17. oktobra: Hedviga vdova. — Petek, 18 oktobra: Luka, evang. — Sobota, 19. oktobra: Peter Alkant. Bp. — Solnce izide 15. oktobra ob 6. uri 23 minut, zaide pa ob 5. uri 9 minut. — Musicasacravne deljo dne 13. oktobra: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mis<»a sancti Fran-cisci Xaverii, zložil dr. Fr. Witt, graduale koral, ofertorij zl. J. Knahl. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo »Tota pulohra es Maria« v F dur zložil P. A. Hribar, graduale »Oculi omnium« zložil Anton Foerster, ofertorij zložil M. Brosig.
beralci so sami poštenjaki — vsi so poštenjaki.
Da bi dolenjski liberalni volivci poslali Plantanu nezaupnico — to je absolutno izključeno, ker zdaj je še le prav potrjeno, da je Plantan pravi liberalec, in — poštenjaki drže skup.
Dr. Tavčar je bil enkrat v »Slovenskem Pravniku« dvomil o poštenosti notranjskih oderuhov. Zdaj jim je dal nazaj dolžno čast, ker oni so liberalci, torej poštenjaki — vsi so poštenjaki.
Nepošten je škof, nepošteni so vsi duhovniki, nepošteni so vsi menihi, nepošten je dr. Susteršič z vsemi katoliško narodnimi poslanci, a poštenost cvete v liberalnem taboru, ker tam so poštenjaki — vsi so poštenjaki.
A klerikalci so trdovratni in nepoboljšljivi. Veste, kaj pravijo? Poslušajte, poštenjaki, in se zgražajte nad to predrznostjo!
»Le blatite in zasramujte nas, lažite, in obrekujte nas! Kadar boste vse najhujše govorili čez nas od Vodmata do Kurje vasi, zagromelo Vam bo nazaj od Triglava do Adrije:
Boljši ljudje, kakor vi, smo pa še zmerom!
Ah poštenjaki . . .
Od Vodmata do Kurje vasi je znano, da je vsak liberalec poštenjak — vsi so poštenjaki. Kdor nad tem dvomi, je seveda klerikalec — torej ipso facto goljuf, a oni so poštenjaki — vsi so poštenjaki. ¡> Neodpustno je da nekateri o tem dvo« mijo. Dvomili so tudi v Gradcu nad poštenostjo g. P 1 a n t a n a. Dejali so ga v d i -sciplinarno preiskavo zaradi njegovega notarskega delovanja. Dvom se je širil kot komabacilus, katerega sliko danes prinašamo. Epidemija je bila razširjena v vsej slovenski deželi, samo liberalni volivci dolenjskih mest so se z branjem »Slov. Naroda« imunizirali proti tej epidemiji. Saj njim jo bilo znano, da je Plantan liberalec, torej je poštenjak. Vsi bo poštenjaki!
A proposl Kako je bilo že z dr. II u d -n i k o m ? On je tudi liberalec — torej poštenjak. Disciplinarni svet odvetniško zbornice je dvomil nad čistostjo njegovega odvetniškega poslovanja in ga je obsodil na najvišjo globo 600 K. A dr. Hudnik je še danes ljubljanski obč. odbornik in reprezen-tant glavne slovenske posojilnice. Saj dr. Hudnik je liberalec, torej poštenjak — vsi so poštenjaki.
Tudi Plantan je popoln liberalen poštenjak. Iz Gradca se nam poroča, da je ona disciplinarna preiskava to potrdila. Plantan je bil obsojen na najvišjo globo 1000 kron. Govori se celo, da se državni oblasti ta kazen zdi prenizka, in zahteva še hujšo kazen.
A kako to, saj Plantan je vendar poštenjak, ker je liberalec! Samo kmetje so včasih godrnjali, a kaj to ? Saj je po natančnih pozvedovanjih »Slov. Naroda« do-gnano, da so kmetje klerikalci, torej so kmetje sleparji, a Plantan je poštenjak. Saj liberalci, to je jasno, so vsi poštenjaki!
Ali se ne spominjate več, kako jo bil Plantan ogorčen v svoji čisti duši nad dr. Šusteršičem ? bveto jeze so mu je tr sla rudeča brada, ko se jo v državni zbornici zgražal nad nepošteno žlindro. V tla je hotel pomandrati dr. Sustersiča, ker Plantan je poštenjak — vsi so poštenjaki!
In zdaj bodo gotovo klerikalci — saj jo znano, da so vsi klerikalci lažnivci — trosili laž med volivci, da so se motili, ko so si izbrali Plantana za poslanca. Prepričani smo, da pri znani zavednosti liberalnih volivcov to laži ne bodo nič izdale, ker li-
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. oktobra.
Hrvatje in Slovenoi. Zagrebški „Ka-tolički list" piše: „O razmerah, ki jih imajo bratje Slovenci med seboj, donašajo neka naša politična glasila ne redko čisto neisti-nite stvari, katere so pri enem delu ta-mošnjega novinstva, posebno pri „Slovenskem Narodu", neresnično naperjene proti neumornemu presv. škofu dr. Ant. Jegliču, proti škofu, ki je z dušo in telesom vnet za svoj slovenski narod, a je i nam Hrvatom tako naklonjen in udan; potem jih pa ne popravijo, kadar tamošnji čisto objektivni list „Slovenec", nam Hrvatom posebno veren in udan, dokaže njihovo neistinitost. Tako so donesle neke naše novine prošli teden iz ljubljanskega „Slov. Naroda" ten-denciozno in neistinito vest in denunciacijo proti presv. gospodu škofu dr. Ant. Jeg-y licu, da presv. gospod na prošnjo ljubljanskega magistrata ni hotel blagosloviti novega mosta, ki se je 4. oktobra predal prometu in nosi ime cesarja Franca jožefa. Dasi je takoj naslednji dan „Slovencc" do-slovno in s številko dopisov in naredbe or-dinarijata dokazal neistinitost one bilježke v „Slov. Narodu", in naše novinstvo i eden in drugi časopis dobro zasleduje, naše novinstvo vkljub temu ni doneslo svojim brav-cem popravka one lažnjive vesti, ki jo je „Slov. Narod" tendcnciozno objavil. Mi mislimo, da zahtevata pravičnost in objektivnost, da sc istini vedno in na vsakem mestu da čast in se čitateljem tudi podaje istina, ker v protivnem slučaju sc z neistinitostjo ne žali le ugled in čast in dobro ime katoliškega škofa, ampak to ni ne v čast ne v ugled ni dotičnemu časopisju." — ,.Ka-toliškemu Listu" smo hvaležni za te vrstice. Z a p o m n i 1 i s i j i h o n i, katerim so namenjene!
Javna predavanja v Ljubljani. „Slov. kršč.-soc. zveza" prične prihodnjo sredo zopet z javnimi predavanji v veliki dvorani „Kat. Doma." Predavanja bodo vsako sredo ob pol 8. uri zvečer. Prihodnjo sredo bode predaval gosp. d r. J a n. Ev. Krek. Vstop prost. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor „Slov. kršč. soc. zveze."
Za padle avstrijske vojake na Kitajskem je določil cesar, da se v Pulju v mornariški cerkvi „Madonna del mare" napravi spominska plošča, na kateri naj se napišejo vsi pri kitajskih zmešnjavah padli avstr. vojaki.
Kranjsko deželno glavarstvo. »W. Zeitung« priobčujo imenovanje g. Otona pl. Det e 1 a dež. glavarjem kranjskim, g. Leopold barona Liohtenberga pa njegovim namestnikom.
Mestni šolski svet jc v zadnji seji odobril namestitev pomožnega učitelja g. P. Jankoviča, pomožne učiteljice gdč. Helene Tekavčičcve in radovoljke gdč. M. Skaber-netove na II. mestni deški petrazrednici. Na mesto pomožnega učitelja g. Frid. Žcbrcta,
ki je premeščen v Šent Vid nad Ljubljano, je bil imenovan na I. mestni deški petraz-rednici pomožnim učiteljem gosp, Ivan Strekelj.
Petrazrednica v »Marijanišču«. Mestni šolski svet ljubljanski je odstopil deželnemu šolskemu svetu priporočuje prošnjo vodstva »Marijanišča«, da se ondotna zasebna štirirazrednica razširi v petrazred-nioo.
Liberalni poitenjak pred sodi-¿čem. Preteklo sredo stal je pred kazenskim sodnikom v Kostanjevici France K r ž i š n i a , posestnik v Kostanjevici h. št. 66 Dn3 8. septembra t. 1. silil je na volilni shod katoliško narodne stranke v ko-stanjeviškem župnišču, akoravno ga ni nihče vabil in če tudi to pot ni bil volile c. Ko mu je na stopnicah g. kapelan Bešter uhod zabranil, pcstal je Kržišnik ekscesiven, žugal je g. kapelanu, da ga bode po stopnicah doli vrgel, prijel ga je tudi v resnici za vrat, da bi svoje pretnje izvršil — toda vmes stopivši Janez Colarič iz Orehov ca je to zabranil. Na vrh spustil je Kr žišnik cel naliv psovk na g. Beštra. G. kapelan Bešter vložil je po dr. Š u s t e r -š i č u proti Kržišniku tožbo radi žaljenja časti. Pri obravnavi se je pokazalo, da je Kržišnik, ki je glavni agitator lib. stranke v Kostanjevici, zares vreden somišljenik liberalnega žurnalista: bil je namreč že opetovano radi tatvine kaznovan, zadnjikrat radi hudodelstva več mesecev v Novem Mestu. Kljub temu je velik del kostanjeviških liberalcev kazal ginljivo ljubezen za Kržišnika. Najpred so napeli vse sile, da bi g. kapelan od tožbe odstopil. K obravnavi pa so prišli poslušat in občudovat zagovoroiški talent svojega voditelja, notarja Hudover-n i k a. Kržišnik je bil obsojen na en teden zapora in bode javaljne še enkrat poskušal motiti naše shode.
„Jednakopravnost« je huda. Idrijska „Jednakopravnost« je tudi huda, da je bil cesarja Franc Jožefa most v Ljubljani blagoslovljen, b kakim občutkom bode pač bral ljubljanski župan te le besede liberalne »Jednakopravnosti« : »Kdor smatra učinke blagoslovov brez pomena; kdor je prepričan, da bo most brez blagoslova dober, ako je Bolidno zidan, — ta je hinavec, če berači za tak blagoslov, ki naj bi poveličaval samo neko brezpotrebno zunanjost«. — So pač vedno odkritosrčnejši tudi naši slovenski liberalci.
Iz Idrije je odšel g. Kogej. Liberalci so se jokali za njim.
„Klerikalne" žemlje. Liberalcem še celo klerikalne žemlje smrdijo. Jernej Tavčar (brat dr. Tavčarja) gostilničar na Logu pri Poljanah, je odpovedal „šeft" na žemlje radi tega, ker je pek Žužek v Škofji loki volil dež. poslancem g. Koblarja. Ker ima imenovani gostilničar večino klerikalnih gostov, smo mu za ta zgled klerikalci hvaležni. Kakor njemu klerikalne žemlje, smrdi nam liberalno vino.
Pobiranje pristojbin pri mitnicah se oddaje. Od 1. jan. leta 1902 naprej se bode pobiranje pristojbin pri petindvajsetih na podlagi zakona z dne 26. avg. 1891. 1. drž. zak. štev. 140 urejenih cestnih mitnicah na Kranjskem (Kalcc, Postojna, Razdrto, Senožeče, Št. Peter, Bitinje, Ilir. Bistrica, Medvode, Škofelca, Grosuplje, Kranj, Kokra, Otok, Sava, Belca, Podkoren, Višnja Gora, Veliki Gaber, Trebnje, Jablan, Št. Jernej, Kostanjevica, Krška Vas, Jesenice, Ribnica in ]u-gorje) potom javne dražbe v zakup oddalo. Dotični razglas se ob enem objavlja v tukajšnjem uradnem listu. Ta razglas je za občinstvo zaradi tega posebne važnosti, ker se bode pri dražbi vsaka mitnica zase kot poseben zakupen predmet izklicevala, in dražba se bo vršila pri c. kr. davčnem uradu deloma pavobčinski pisarni občine, v katerem okraju oziroma okolišu se nahaja mitnica; tedaj je vsakemu tudi manj imovitemu prilika dana, da se dražbe z vspehom udeleži. Osobito pa naj bi občine, v katerih so mitnice postavljene, kmetovalci, posestniki in veliki obrtniki mitnin-skega kraja nikari ne zamudili ugodne prilike, ker so jim zagotovljene v dražbcnih pogojih pri vložitvi začasne varščine (vadia) važne olajšave kakor tudi v drugem obziru
marsikatere prednosti med drugimi vde-ležniki.
Novi Frano Jožefov most in — računi. Iz krogov davkoplačevalcev se nam piše: Iz magistratnih krogov je bilo čuti silno veliko hrupa ob otvoritvi novega mostu. Pričakovali bi, da se nam s hvalisanjem tega masivnega mostu predlože tudi računi, iz katerih bi bilo razvidno, za koliko se je pri zgradbi proračun prekoračil. To nas davkoplačevalce zanima, zato gospod župan, na dan s po drobnimi računi, da vemo, v koliko se nam je veseliti to velike stavbe. Povejte, za koliko se je preračun prekoračil in koliko mostov bi bilo v Ljubljani lahko novih in popravljenih za svoto, katero ste izdali za ravnokar dograjeni novi most!
Zopet „Narodova" blamuža radi ljubljanske okolice. „Narod" si je posebno na piko vzel ljubljansko okolico, katero znani časnikar sramoti, kar se da. Tako dela Malovrh, ki bi moral vedeti, da je v ljubljanski okolici več poštenja nego v „Narodovem" uredništvu. Nedavno je „Nar." pisal: „Razmere v Vevčah in v okolici so vsled neprestanega hujskanja klerikalcev, sosebno duhovnikov, postale neznosne. Človek že ni varen življenja, ako je količkaj na sumu, da je liberalec. Podivjani klerikalci bi ga najraje ubili. Tako je pred kratkim neki naprednjak prišel v gostilno, v kateri je bilo več članov Rihar-jevega pevskega društva. Dva teh katol. junakov sta brez vzroka napadla došlega na-prednjaka, a sta bila odbita. Stvar pride pred sodišče. Upamo, da se pri ti obravnavi pojasnijo razmere v Vevčah in pri D. M. v Polju." — Mi smo takoj poizvedovali, kaj je resnice na tej „Narodovi" vesti, in smo dognali, da je neki vevški liberalec toliko časa dražil mirne pevce, da so mu v brk povedali svoje mnenje. Hudega „naprednjaku" nihče ni hotel, „Narodovemu" lažnjivemu dopisniku se je le sanjalo, da so delavci „naprednjaka" hoteli ubiti. Stvar je res prišla pred sodišče in se je obravnava vršila te dni v Ljubljani. Toda radi napada ni bil nihče tožen, pač pa je prizadeti „naprednjak" Kulavic tožil radi razžaljenja časti dva delavca, a tudi pri tej obravnavi j e pogorel in o b t o ž e n c a s t a b i 1 a oproščena. Tako so se pojasnile razmere v Vevčah in pri Devici Mariji v Polju, da je „Narod" nesramno lagal in neopravičeno obrekoval pošteno delavstvo. Tožitelj Kulavic je bil ves potrt in je rekel, da si take obravnave ne želi več. Tožena delavca je zagovarjal g. dr. P o č e k.
Vesele novice s Štajerskega. Veseli nas, da moremo zabeležiti s Štajerskega nekaj veselih vesti. Včeraj smo poročali o slovenski zmagi nad dosedajnim nemškutar-skim občinskim odborom na C i g one i. S Štajerskega pa prihajajo še druge radostne vesti. Iz občinskega odbora m o-zirskega sozavednivolivcivrgli dopisnika v -»S lov. Narod« in dosedanjega župana, kije kot župan pripustil nezaupnico našim poslancem. Ljudstvo je veselo svoje zmage. Slava zavednosti volivcev! Ob letošnji novi maši v Mozirju so liberalci ob napitnici na sv. očeta žvižgali in iz liberalnih vrst so se tedaj slišal' klici: »Pareat papež! Proč s papežem ! Mi ne potrebujemo papeža!« ... Ob volitvah je sedaj ljudstvo govorilo svojo obsodbo nad liberalizmom. — Vrli Kokarčani so tudi pometli iz občinske zbornice može, ki so pristaši „SI. Naroda" in „Rodoljuba". Ista vesela vest prihaja tudi iz Bočne pri Gorenjem Gradu. Ondi bodo vladali zanaprej sami prepričani katoliški in narodni možje. „Siti smo liberalnega obrekovanja in gonje zoper duhovnike", dejalo je ljudstvo, in „Rodo-ljubovci" so frčali preko praga občinske hiše. Celo šmartinski B a k, predsednik liberalne kmečke zveze, ni mogel udržati majajočega se stolca. Zdaj samo trg Gornjigrad, Nova Štifta in Ljubno zdihujejo pod liberalnim jarmom. — Iz Kočnega se poroča: Občinska volitev v Vrholcah je končana. Tisti, ki pridno „Štajarca" berejo, so hoteli občino vladati, pa jim je izpodlotelo. Nobe-
den prijatelj „Štajarca" ni prišel v odbor, izvoljeni so sami vrli, pošteni možje iz Kočnega in 2 Vrholana. — To so pač radostne vesti s Štajerskega. Ako se ljudstvu ob pravem času pojasni liberalna gonja, tedaj se tem navdušeneje j,bere okolu katoliškona-rodne zastave in zaman so vse nasprotne spletke. Velika zasluga, da so se priborile te zmage, je na Btrani vrlega „Slovenskega Gospodarja" in „Naftega Doma", katera naj štajerski domoljubi hite širiti mej ljudstvo I „Sudsteierische Presse" objavlja nemški prevod Meškove slike „Ciril Z&-vozel".
Rečiški župan, znani Bohač, je odstopil, ker je že menda čutil, da se mu trese županski stolček ali pa ga ne mika več iz hiše med kmete, od katerih je obogatel. »Narodovi« dopisi z Rečice mu niso nič pomagali.
Cecilijansko društvo. Odbor cecili-janskega društva na Sp. Štajerskem je izvolil za svojega predsednika velč. g. kan. J o s. M a j c e n a , ki je odličen glasbenik ter je cecilijansko društvo vedno gmotno in duševno podpiral.
Cela rodbina radi ponarejenja bankovcev zaprta. Posestnika Zurkaleka v Mostecu poleg Brežic in vso njegovo rodbino na Štajerskem in Kranjskem so spravili pod ključ, ker je ponarejal papirnat denar 20 kron. Goljufijo je izdal graver v Zagrebu, do katerega se je Zurkalek obrnil, naj mu priredi obrazec za vrsto bankovca (serija). Oškodovani bo vsi, kateri bo po neprevidnosti te napačne Zurkalekove bankovce sprejeli.
Vlak je obtičal. Dne 8. t. m. je obtičal pri Spielfeldu postni vlak, ki bi moral biti tričetrt na 8. uro zjutraj v Mariboru. Bil je preobložen.
Reiningshausovo pivo so bojkotirali delavci v Gradcu. Sedaj je pivovarna ugodila zihtevam svojih delavcev in ostalo delavstvo je opustito bojkot.
Družba sv. Jožefa v Celovcu, nemška sestra naše Mohorjeve družbe, se je sedaj povspela na 60.000 članov.
Delo pri novi železnici na Koroškem. »Mir« poroča: Kakor znano, pri Št. Jakobu v Rožu prevrtajo gore Karavanke za novo železnico proti Trstu. Neki prešern in-žener si je izmislil za kraj, kjer vrtajo predor ali tunel, ime »Biirengraben«, katero ni pri nas znano nobenemu človeku ; imenuje se pa kraj »Podrožčica« ali nemški »Roaen-bach«. Treba bode od strani občine slovenske državne poslance naprositi, da izposlu-jejo pri vladi odstranjenje izmišljene spake, da dobi kraj predora in kolodvor pravo ime. Delavcev pri gradnji železnice, predora in ceste iz Podgrada do Podrožčice je dosti, nekaj čez tri sto iz vseh krajev in kotov naše države in blažene Italije. Le-ti prebivajo pri kmetih po shrambah brez peči in po skednjih ter se imenujejo od naših ljudi j »barabarji«. Kako bodo ti ljudje zimovali, je prava uganjka, posebno če njih število naraste na 1500 ljudi, kakor se trdi, ker se za nje ne stavijo nobena prebivališča ali barake, kar bi bila vendar dolžnost podjetnikov. Prevzeli pa so vrtanje predora Bishoff, Gross et Comp., in zunanje stavbe Acker-man in Madile iz Celovca. Zima se bliža in bil bi skrajni čas za taka dela. Vožnjo potrebnega gradiva od železnične postaje Vrba v Podrožčico je oddal Bischoff nekim židovskim podjetnikom iz Gališkega, proti čemur naši ljudje hudo mrmrajo; vožnjo za stavbe Ackermana-Madile pa so dobili naši ljudje. Predora, tako imenovani »Richtungsstollen«, so doslej prevrtali nekaj čez 110 metrov; pravi, široki predor pride še le kasneje na vrsto. Prav živo se dela v imenovanem predoru, potem pri železnici za vozičke (Roll bahn), po katerej se izkopani materijal odvaža; dalje se zida bolnišnica za 120 bolnikov v tako imenovanem fužinskem rutu, in hiša za uradnike in pisarne na prostoru • pri Luku«, katero posestvo se je za 2400 gld. kupilo. Za delavce se ne zida ničesar. Blizu predora je postavil naš župan Vidman - Ko-bentar primerno barako, tudi za zimo pri pravna, kjer se dobi dobra jed in pijača. Konočno se gradi velika cesta iz Podgrada v Podrožčico skozi Leše; dosedanja daljša pot pelje skozi Breznico. čudimo se jako, da doslej ni ne duha ne sluha o odkupu zemljišč za vse te napravo in da sc dela ne-
kako samooblastno; ne zmeni se nikdo za posestnike-davkoplačevalce.
„Liberalni" nazori liberalcev. V „Edinost" čitamo: „Tedni se je mudilv Trstu mož, ki je znan člen n a -rodno-napredne stranke na Kranjskem. Bilo je po tistem grdem dogodku v našem mestnem svetu. V pogovoru o tem dogodku je menil napredni mož s Kranjskega: „Prav so imeli Italijani, da so ga (Rybara) ven vrgli, zakaj pa je zagovarjal farje!" — Tako je torej sodil o tem, da je dr. RyMF osvetlil laško sovraštvo preko groba do pokojnega tržaškega škofa — znan člen narodnonapredne stranke na Kranjskem. To si je treba zapomniti za tistikrat, ko se bodo liberalci zopet hlinili pred kakimi volitvami okolu našega ljudstva!
Umrl je v Višnjanu č. g. župnik Šime Mačibob.
Volivno gibanje na Goriškem se
je že pričelo, „aoča" postaja z vsakim dnem ostudnejša, krščansko misleče časopisje goriško pa krepko odkriva izdajstva liberalcev na ljudskem blagostanju. Mnogo liberalnih javnih shodov je vlada prepovedala z ozi-rom na javno varnost. Liberalci imajo torej po ekod zaupne shode v zaduhlih prostorih. Krščansko misleči Slovenci na Goriškem so tudi že pridno pričeli prirejati shode. Le med ljudstvo in ljudstvu se bodo odprle oči, da hočejo liberalci le s praznimi obljubami oropati ljudstvo dobrih krščanskih, požrtvovalnih zastopnikov v deželnem zboru!
Iz Gorice. Evharistiški shod za goriško duhovščino bode, kakor smo že poročali, dne 17. t. m. v semeniški kapeli. Začetek ob '/suri ziutraj.
Podružnica „Slomškove zveze" na i&oriEkeni. Blagajništvo goriške „Slomškove podružnice" je prevzela cenjena gdč. Marija Lrlančič, učiteljica v Podgori. Na to opozarjamo vse o^e gg. učitelje, učiteljice in katehete, ki mislijo pristopit; Vpisnina znaša 3 krone.
Odbita pritožba Istrski deželni odbor se je pritožil na upravno so: razširjenju slovenske ljudske šole retu na trorazrednico. Upravno sodišeo pritožbo isterskega deželnega odbora odbilo.
Omika naprednega učitelj stva. Na občnem zboru okr. učiteljskega društva v Gorici so napredni učitelji pokazali vso omiko. Zmerjali so svoje tovariše, ki so nameravali pristopiti k podružnici »Slomškove zveze«, s „faloti", „pobalini", „uskoki", „iz-dajicami" itd. Res lepe olike se bodo navadili otroci od takih ljudi I To je čudna »naprednost«, ki 8 psovkami hoče udušiti plemenito gibanje krščansko mislečega uči-teljstva.
Istrska železnica. Poroča se, da bo dne 1. decembra t. 1. otvoritvena vožnja nove istrske lokalne železnice.
Odlikovano domače /inograd ništvo. »Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda« v Gorici je dobilo na prvi državni vrtnarski razstavi na Dunaju častno diplomo; 5 razstavljalcev z Brd pa bronaste kolajne.
Na poti iz bolnice umrl. Iz Gorice poročajo: Tu je nagloma umrl Anton Ilvala, star 30 let, iz Lokavca. Bil je dlje časa v tukajšnji bolnišnici, ker je imel zlatenico, slednjič si je želel izstopiti. Prišla je žena ponj ter ga vzela iz bolnišnice, čeprav so zdravniki odsvetovali. Ko sta prišla »k Rajhu« na Koren, je bolnik izstopil, ali kmalu padel na tla mrtev. Truplo so prenesli v mrtvašnico.
Slovenski socijalni demokrat je ko se pričeli gibati tudi v — Ameriki. V či-kagi imajo svoje „slovensko socijalnodemo-kratično društvo«. Pričeli so izdajati tudi svoj list „Zora", vendar se po obsežnosti in živahnosti ta socijalnodemokratična organizacija niti z daleč ne more primerjati krepki organizaciji slovenskih katoliških delavcev, ki je zbrana okolu vrlega „Amerikanskega Slovenca".
Ljubljanske novice. Poročil se bode v kratkem g. Leopold B ii r g e r , trgovec, z gdč. Pavlo Lukmann. — Južna Afrika v Ljubljani. Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgu bode od jutri naprej kazala slike iz južne Afrike. Panoramo priporočamo. — Bolčev Pepe je bil nokaj časa miron, včeraj mu je pa zopet
zrasel greben, b kolodvora se nam poroča, da je priredil ondi velik »špektakel«, ki ni imponiral niti njegovim volivcem na železnici, ker je obč. svetnik izbruhe svoje jeze obrnil na žensko, neko uradnico. Obč. svet nike baje prav nič ne ženira, da se Pepe tako obnaša, saj jih Iludnik in Plantan tudi nič ne ženirata. Pepe je vedno mogočnejši in sedaj že pravi, da Hribar ne bo več dolgo župan. Pepetovi prijatelji so mnenja da ni nikjer zapisano, da bi vedno moral biti ljubljanski župan kak agent in da lahko jedenkrat postane župan tudi kak kranjski mešetar. Kadar Pepe podre Hribarja, potem bo menda dovoljeno, da so na vseh dvo riščih take sanitarne razmere, kakerSne so na dvorišču Bolčevega Pepeta. — Kmetica na biciklju se je danes vozila po Ljubljani. Biciklistinja v kmečki obleki je vzbujala mnogo pozornosti. — Na nevarnost odtrganih e1ek trišk i h ž ic bodo opozorjeni šolski otroci potom šolskih vodstev. — Zimski vozni red na elektriški železnici je stopil v veljavo včeraj. Elektriška železnica vozi sedaj od 6. ure zjutraj do 9. ure oz. 9. ure 46 minut zvečer. Ob tem času gre zadnji voz od Mestnega trga do garnizijske vojašnice. Vsak posameznik sme vzeti seboj na voz toliko prtljage, kolikor je gre pod jeden sedež. — Desertiral je četovodja domačega pešpolka št. 17. Karol Jerančič. — Pasja smrt pod elektriškim vozom. Včeraj je elektriška železnica na Dunajski cesti povozila psa šiviljo Marije Sare. Pes je bil n& mestu mrtev.
Imenovan je zdravnik generalnega štaba dr. Jos. Uriel načelnikom vojaško-zdravstvenega častniškega kora na doseda njem mestu kot načelnik 14. oddelka drž. vojnega ministerstva.
Ponesrečil se je 2. t. m. 711etni Jernej Kapel s Kala. Žrebe ga je brcnilo s toliko silo v trebuh, da je mož naslednji dan umrl.
Pokopali so te dni v Ljubljani g. Josipa Krarnaršiča, strojevodjo južne železnice.
Tatje v župnišču. Po noči od sobote na nedeljo so udrli neznani tatovi v žup-nišče v Krminu ter tam pokradli denarja in dragocenosti za 2000 K. O tatovih ni nika-kega sledu
Utonila je v potoku Mlinšica 43-letna kočanca Marija Eržen iz Jarš.
Zlati novci po 10 kron pridejo po poročilih dunajskih listov v večji množini v promet.
Dobavni razpis. Intendanca c. in kr. 3. kora poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da kupi vojaška uprava po kupčijski uzanci meseca oktobra tega leta 1148 meterskih stotov rži in 2199 met. sto-tov ovsa. Ponudbe se morajo poslati do 17. t. m. ob 10. uri dopoludne intendanci c. in kr. 3. kora v Gradcu. Natančnejši pogoji se lahko upogledajo v pisarni trg. in obrtniške zbornice v Ljubljani.
*
* *
Novi jezuitski cerkvi v Zagrebu
se je te dni slovesno položil temeljni kamen. Slovesnost je vodil presvetli nadškof dr. P o s i 1 o v i č. Navzočen je bil tudi zagrebški župan in senator K a t k i c Načrt za zgradbo je napravil arhitekt Janko F olja c.
Prijatelji kmeta. Nižjeavstrijsko obrtno društvo zahteva, da se zviša carina na uvoz poljedelskih strojev, a da se zniža carina na uvoz žita in živine. To je zahteva, kakoršne so zmožni le liberalci. Avstrijski kmet potrebuje strojev iz drugih držav, ker jih doma ne dobi, zatorej bi bilo zvišanje carine na stroje zanj škodljivo. Če pa bi se znižala carina na žito, prišlo bi iz drugih dežel toliko žita in živine k nam, da bi domačemu žitu in živini cena še nižje padla, nego dosedaj. Kmetski poslanci bodo vedeli braniti pravice in koristi kmetov.
Grofica Štefanija Lonyay. Kakor poroča »Sunday Special« iz Londona, se bodeta grof in grofica Lonyay stalno naselila na Angleškem.
O zadnji volitvi na Reki se nam
sporočajo še nekatere podrobnosti. Ko se je izvoljeni mažarski kandidat pripeljal iz Opatije, mu je šla nasproti razna mažarska gospoda z županom na čelu, poleg tega pa tudi razjarjena nasprotna mu druhal, ki je napadala mažarsko gospodo s kamenjem. Ugodilo bi se bilo mnogo večjih nesreč, da ni bilo na mestu vse reško vojaštvo. Posebno hudi so bili na župana. Raztrgali so mu frak, vrgli ga z voza in pretepali. Vpitje in kričanje se je ponavljalo potem celo noč. Demonstracij so so udeleževale tudi ženske.
Ječe so napolnjene. Zapirali so tudi popolno nedolžne budi. Kdor se je le ganil na ulico, je bil ali napaden ali pa prijet. Poročevalec pravi, da kaj takega še stari ljudje ne pomnijo.
Stavka gledaliikih delavcev se
pripravka v Zagrebu. Ako do danes vodstvo gledališča ne ugodi zahtevam delavcev, pričeli bodo vsi gledališki delavci stavko.
Samomor sekcijskega svetnika. Z Dunaja se poroča, da so je ondi ustrelil sekciiski svetnik dr. Robert Sturm.
Organizacija služkinj. V Čikagi imajo služkinje svojo organizacijo. Ta organizacija je sedaj določila, da bodo organizirane služkinje delale samo 10 ur na dan in nev več.
Stirinajstkratna morilka. Iz New Yorka se poroča: V Daytonu (Ohio) so are-tovali 501etno ženo Wittnez. Dolže jo, da jo zastrupila štiri svoje može, svojih pet otrok, svojo sestro in štiri člane rodovin, pri katerih je služila za g> spodinjo.
Umrl je v Monakovem slaven botanik vseučiuški profesor R >bert H a r b i g.
Človeka ustrelil in — pohvaljen. Na Dunaju je v bližini centralnega pokupa lišča vojak Stanko Lowienic, ki je stal na straži, ustrelil delavca Sebastijana Ledererja, ker se le ta za opetovani vojakov klic ni brigal in je nadaljeval svojo pot. Vojak je prišel v preiskavo, ki je pa dognala, da se je v službt pravilno obnašal. Vojak je bil radi čuiečnosti na straži pohvaljen in dobil je korporalsko čast.
Ženske delavke v rudokopih imajo
v Hazltonu v Ameriki.
*
* *
Sejmi po Slovenskem od 14. do 19. oktobra. Na Kranjskem: 14. v Št. Vidu pri Aatičini, v Kranjski gori in pri Sv. R iku pri Mokronogu; 15. v Kamniku in Idriji; 16. v Kočevju; 18. v Lukovcu, Postojni, Radohovi vasi, Sorici in Boh. Bistrici; 19. vv Trnovem pri Ilir. Bistrici. — Na slov Štajerskem: 15. na Planini; 16. pri Sv. Filipu v Veračah; 18. v Mozirju, Podsredi, Trbovljah in Vojniku; 19. v M rboru. — Na Koroškem: 14. v Ovsberku, Cobercah in v Doberli vasi; 16. v Pontublu in Trbižu; 18. v Gutštajnu, pri bv. llomi in v Milštatu. — Na Pri mor s ko m: 14. v Palmi, v Kuvedi, buti, sv. Tilnu, Padovi, Štanjelu, Kviškem in Brezovici ; 15. v Ajdovščini in Trevizu (5 dni).
Kotiček za liberalce. Liberalci ste v »Narodu« brali, da sta nadškof Carev in škof Bonomelli duhovnikom prepovedala politiko. To je nekaj za našo Malovrhe! Kar na enkrat so začeli hvaliti ta dva škofa. A njih veselje bi se izpreme-nilo v žalost, ako bi natančneje čitali in prevajali te škofi|ske liste, ker tu odvračajo škofje duhovnike od one politike, ki vzbuja samo narodno strast in ki je med stran kami, katere so versko popolnoma indife-rentne. Ce bi šli »Narodovci« v Italijo, bi tam videli, kako tam škofje prirejajo katoliške shode in kako vneto so upirajo liberalizmu. — Plantan v Novem me s t u. Novomeščani so uživali dne 3. oktobra t l. srečo, da jih je počastil s svojim visokim obiskom tako čudno in s tako majhno večino izvol|eni državni poslanec Plantan. Kar jim je stvarnega povedal, so drugi pred njim že bolje povedali. Nas zanima le to, da se je Plantan tako branil proti očitanju, da bo slovenski liberalci dali Vsenemcem material zoper dr. Šusteršiči dne 1. maja. Plantan je v Novem mestu umival svoje čiste roke. Po njegovem mnenju Vsenemci sami čitajo »Slovenski Narod« in si prestavljajo iz njega psovke na dr. Šusteršiča. Plantan je rekel, da nobeden slovenski li beralec ni nahujskal Vsenemcev. Vsenemci pa, vprašani, zakaj vpijejo »žlindra!« so rekli: »Fragen Sie Ilire slovenisehen Libe ralen!« Tako je: Vsi so poštenjaki 1 Sicer pa ao lahko preverjeni novomeški liberalci, da se zaradi Plantanovega govora politični položaj ni prav nič izpremenil in je za nas vse eno, kako on razlaga znani »Narodov« evangelj. Pečat izdajstva je ostal liberalcem — basta! — »U č i t e 1 j s t v o« pa strašno skrbi nekega liberalca, ki se je podpisal za »Ljudskega učitelja«. Ta mož dokazuje, da pred šestimi leti ni bilo še nobenega učitelja med klerikalnimi kandidati, in šele liberalci so zadnja leta toliko zbudili učitelje, da jo bila katoliško-nar. stranka prisiljena, postaviti učitelja za kandidata. Ta „ljudski učitelj" mora biti še jako mlado in neizku šeno liberalče, ker drugače bi vedel, da so „klerikalci" kandidirali učitelja Stegnarja, še prodno je Dimnik iznašel liberalni „sarsana-parillian", ki bo ozdravil vse bolezni uči-teljstva. Da bi dokazal, kako sovražna je ka toliška cerkev šolam, navaja prepoved, da se „v vaseh ne sme poučevati", pa ne pove, kdo in kdaj je izdal to prepoved. Brez dokaza in brez citata se sklicuje na papeža Bonifacija IX. in na mesto Liibeck, ki je — poslušajte, kdaj — leta 1253 hotelo ustanoviti šolo, pa jo je smelo le pod duhovnim nadzorstvom. No, le pojdite, in povejte nam, koliko šol so pa takrat ustanovili liberalci! Le naštejte
nam j i h I —- »Učiteljski Tovariš" je bil strašno hud, ko niso kritiki tako hoteli hvaliti »Sadu greha", čakajte, jo dejal, imeniten literat akademik bo rešil Gangla in ugonobil slabe kritike! Ka| bo zdaj V smo si mislili. Kateri Jupiter bo udanl med nas? In res, slavni viaokošolec Ivan Škerjaneo je začel »Sad greha" prati, a čudno, čudno: „No bom branil Ganglove drame. Marsikaj ima površnega, marsikaj nedostatnega, marsikaj pretiranega . . ." Vidite, liberalci: Ivan Škerjanec, slavni vseučiliščnik, nam je za prirto, da včasih tudi mi kaj vemo, ki nismo liberalci.
Društva.
(Pevsko društvo »Slavec«) namerava prirediti prihodke leto velik društven izlet ter nekaj veselic v večjem obsegu. Da bode mogoče pri teh prilikah na stopiti tudi onim pevcem, kateri so pristopili, ali kateri še pristopijo k društvu, se otvori dne 22. t. m. p e v b k a šola. Pouk v petju je brezplačen. Vpisu|e so vsaki ponedeljek in sredo od pol 9. ure zvečer nadalje. Oglasila vsprejema odbor »olavea« v društven.n prostorih v »Narodnem domu« (I. nadstropje na levo).
(Podružničen shod). Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico napravi v nedeljo dne 13. vinotoka 1901 ob 3. uri po-poiudne zborovanje pri Šoštarju v Globasnici po tem-le dnuvnem vapored u : 1. Pozdrav. 2. Govor o šoli. 3. Razni nasveti. Po zborovanju prosta zabava, pri kateri poje »Gorotan«.
Darovi
ZaJeranovo dijaško mizo: Neimenovana 20 K.
Za razne misijone: Neimeno vana 20 K.
Za pogorelce vGorenjivasi pri Ribnici: Nekdo 4 K.
Bog plačaj !
IeieionsF.a m Drzouv&a porodu.
Dunaj, 11. okt. Justično minister-stvo skliče že tekoči mesec posvetovanje, da se advokatski stan združi z no-tarijatom.
Dunaj, 12. okt. Nekateri listi poročajo: Novembra meseca se bode na velike škofovske konference pridružil katoliški shod, na katerega bodo poslala zastopnike razna avstrijska katoliška društva, da na shodu protestirajo proti gibanju „Proč od Rima".
Trst, 12. oktobra. Petrouio je od vodstva škofijskega konvikta odstranil slovenskega duhovnika Elluerja, katerega je pokojni škof Sterk iz Voloske poklical.
Zader, 12. oktobra. Ker so se proti Hrvatom primerili zopet nečuveni izgredi od strani Lahov, zahteva hrvaško časopisje, da vlada občinsko policijo po-državi.
Praga, 12. okt. Kršč. socijalec P. Opit z je včeraj propadel. Skrutinij v Budjevicah, kjer so se srdito borili Čehi in Nemci, se vrši še le danes.
Lvov, 12. okt. V gališkem deželnem zboru se osnuje novi osrednji klub z dosedanjim dež. maršalom grofom Badenijem na čelu.
Zagreb, 12. okt. Kapelnik hrvaškega gledališča Albini je vglasbil novo hrvaško opero „Maričon", ki se bode koncem tekočega meseca prvikrat pela.
Zagreb, 12. okt. Za obč. volitve, ki se prično 17. t. m., bode od opo-zicijonalnih strank postavila kandidate skoro gotovo samo čista stranka prava in sicer v vseh treh razredih.
Budimpešta, 12. oktobra. „Pesti Naplo" poroča, da se bodeta grof in grofica Štefanija Lonyay ločila. Grof in grofica se radi tega podasta na. Angleško, kjer se nadejata doseči ločitev.
Budimpešta, 12. okt. Sedaj so znani volivni vspehi iz vseli 413 okrajev. V 263 okrajih je zmagala vladna liberalna stranka, v 20 ljudska stranka, v 75 Košutovei, v 11 Ugronovci. V 13 okrajih so zmagali divjaki, dalje 3 Slo vaki, 2 Nemca in 1 demokrat. V 23 okrajih so potrebne ožje in v dveh druge volitve. Vladna liberalna stranka v novem državnem zboru ne bo razpolagala z dvetretjinsko večino.
Bukarešt. 12. okt. Mesto Galatz gori. Ogenj jo uničil že četrtino rnesla.
Bim, 12. okt. Listi pišejo, da je dr. Pazman definitivn.» ostavil zavod in cerkev sv. Jeronima vsled naloga av-stroogerskega poslaništva.
Florenoa, 12. okt. Vsi pekovski pomočniki so počeli sta\ko. Prodajal-nice kruha v mestu so zaprte.
Frankobrod, 12. oktobra. „New York Herald" se je brzojavno zavezal, da plača odkupnino, katero zahtevajo bolgarski roparji, ako spuste Američanko Elen Stone.
Pariz, 12. oktobra. V pravdi Mol-lier je bil obtoženec obsojen na 15 let ječe.
Varšava, 12. oktobra. Trgovci so imeli sestanek, na katerem so sklenili, da radi tega, ker Nemčija iztirava Poljake iz Pruske, ne bodo več naročali v Nemčiji, ampak na Francoskem.
Petrograd, 12. okt. Car je odredil, da se na Poljskem uvede poljščina, na Litvanskem pa litvanščina kot službeni jezik.
Petrograd, 12. okt. V Afganistanu se pričakuje veiikih notranjih bojev. Rusija radi tega smatra za ugodno, da zasede Herat.
Madrid, 12. okt. Kraljeva rodbina je došla včeraj iz San Sebastiana. — Finančni minister je izjavil, da se bo ustavljal povišanju proračuna.
Bruselj. 12. okt. Agentje angleške vlade romajo po Luksenburškem in brezposelne delavce proti plačilu tj šilingov na dan pridobivajo za rekruto v angleško armado v Južno Afriko. Mnogo Lahov je ponudbe sprejelo. Transvaal-sko poslaništvo je nemški vladi radi tega poslalo protest.
Bruselj, 12. okt. Po sem došlih poročilih se je uprla cela k a p s k a k o 1 o n i j a. Nad 2 0.0 0 0 H o I a n d-c e v je oboroženih. Močen burski oddelek je na potu proti Kapstadtu. V bruseljskih burskih krogih se sodi, da bodo izgubili Angleži celo Južno Afriko.
Dundee, 12. okt. Hoja minulo nedeljo se je pod Bothovim poveljstvom udeleževalo 2000 mož. Boj je trajal cel dan. Konečno so se Buri umaknili proti severu.
London, 12. okt. Botha je Kitohe-nerja obvestil, da bode radi usmrtitve Broekmana uvedel represalije.
Umrl] ho:
10. okt il,ra. Ursula Tolar, kuharica, 62 let, Flo-rijanske ulice 7, spridenje prsne žleze. Katarina Ramovš, zasebnica, 64 let, Marije Terezije cesta 12 caries noge.
V bolnišnici:
8.	oktobra. Matevž Mandeljc, orglarski pomočnik, 47 M, vsled raka.
9.	oktobra. Luka Stnjer, glavnikar, 68 let, naduha.
Žitne cene
dnč lt. oktobra 1901. (Termin.)
Na dunajBki borzi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za jesen. .....K	8 02 do
„ „ pomlad 1902 . . . . »	813 „
Rž za jesen........„	7-23
„ „ pomlad 1902 ............7-41 l
Koruza za oktober......„	6-51 .
„ maj-junij 1902 . . . „	6-39 „
Oves za jestjn.......„	7-10 .
, » pomlad 1902 . . . ,	7-50 „
Na budimpeitanski borzi:
Pšenica za oktober......K	7 90	do
„ april 1902 ............828	„
Rž za oktober..............fi-89
„ „ april 1902 ..............7 04	"
Oves za oktober............6 86	„
„ „ april 1902............7 20	,
Koruza za september......6-14	„
„ maj 1902 .....B	611	„
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica hanaška.......K	7-96	do
južne žel.........8-20	„
R * * ,......„	716	.
Ječmen „ ...............7 20	„
n ob Tisi.........6-76	„
Koruza ogerska.........6-60	„
Cinkvant „ ................630	„
Oves srednji........„	7-20	,
Fižol............1000
803 8-14 7 24 7-42
5-62
6-40
7-12 7 61
7 91
8-29
6-ao 7 06 6-90 7 21 615 6-12
8-50 8f)0
7-36
8-60 7-76
6-70
7-20 7-36
11-60
I&eteorclogidno poročilo.
í'.lii.a und morjem 306*2 tn, srednji zračni tlak 736*0
4 3	CA* opfc- XOYRB1A	Htanje barometra t mm.	Tempr.-niturK po Oliija	VMT.TI	N.bo	11-I3-'
H	y. ave«.	fM 1	»7	«r jzah.	JHMIO	
12	7. zjutr. 2. popol.	73n 6 733 6	10 14 4	nI. j/ari. si. vzsvzh.	jasno	00
Podpisano načeletvo izpolnuje svojo prijetno dolžnost in se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem onim, kateri so na katerikoli način pripomogli, da se je podružnična veselica, prirejena v nedeljo dne 6. t. m.f v vsakem oziru tako sijajno izvršila.
Posebno zahvalo si pa Čuti še izreči veleč, gospodom pevcem za njih prekrasno in izborno pet|e, osebno g. prof. Gerbicu za prijazno vodstvo istega, velecenjenjm gospodičnam : Heleni Škerjanc, Jelici Šimenc, Josipini Clemenc, Rozi Počivalnik, Ani in Mici Belič, Lini Lenček, Albini Zaler in Mariji Sajovic, za njih prijaznost in neumorni trud pri razpečavanju svalčic, vsem darova-teljem lepih in prekrasnih dobitkov, najis-krenejša zahvala naj pa doni slavnemu občinstvu, katero je veselico v tako ogromnem številu počastilo, s dostavkom najuljudnejše prošnje, da bi tudi še v nadalje svojo naklonjenost podružnicama blagovolilo ohraniti.
Ljubljana, dne 12. oktobra 1901. Za načelništvo Št. Peterske moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Vera Slajmer,	Martin Malenšek,
te. predsednica.	tč. predsednik.
Helena Bavdek,	Franjo Mulaček,
te. tajnica.	te. tajnik.
ri
umetni zavod I. vrste, v pritličju uieščaiittke hi*«*. Vhod s Pogačarjevega trga.
Ta teden od 13. do 19. okt. razstavljeno : Zanimivo potovanje skozi
Južno Afriko. ^H
Bursko bojišče.
Ti posnetki po naravi nudijo natančen pregled in so nalašč prirejeni za mednarodno razstavo.
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 982 1—1
Vstopnice za dorasle 40 h, za otroke, dijake in vojake od narednika niže 20 h.
WF Album
lepih in priljubljenih slovenskih napevov za cifre
s podloženim besedilom. Najboljša izdaja izredno na-vduševalnih. v lahkem slogu posebno efektno prirejenih napevov. Cena knjige s 40 pesmi 3 K, s 86 pesmi 5 K, s poŠto 50 h več. — Naslov:
Josip 5or$,
985 i-l Dunaj, lil, Kolblgasse 17.
Ovinjene (weingriine) sode
različne, majhne in velike, stare in nove prodaja	967 3—3
J. Buggenig,
sodarski mojster Cesta na Rudolfov kolodvor v Ljubljani.
Naročila
963 5-3
J. N. Potočnik,
krojaški mojster,
v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2
se priporoča prečast. duhovščini v
izdelovanj e
duhovenske obleke in talarjev
po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 778 12-9
srno razkosano
sprejema in po nizki ceni izvršuje
lCnctoi r Petri«,
špecerijska trgovina v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6, nasproti križevniški cerkvi.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večcij
Ljubljai a.Trnovo, Opekarska cssta, Vel ki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko lalogo barvanth prstenih
kot: ruiavih. zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in no modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 598 29-27
i/tr Lastni Izdelek. L
Ceniki franku in brezplačno.
Prave kranjske klobase
velike po 18 kraje. ena. šunke s kožo ali brez kože po 90 kraje, klg., prešlčje glave brez kosti po 40 kraje, klg , slanina in saho meso po 70 kraje, kilogram, salame po 80 kraje. klg. Vse to pošilja proli povzetju	657 8—7
Janko Ev. Siro v Kranju. Istrsko in laško «7 6-2
ItrittJ
najboljše vrste, prodaja po ceni A. ŠARABON v Ljubljani, sv. Petra mitnica. — Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno. — Tam dobi se tudi
Barthelnovo klajno apno za živino.
**
SJm
mesene ♦ ♦
♦ ♦♦rlrove,
_________________krvave* ♦ ♦
dobivajo se vsako soboto in nedeljo ♦ ♦ ♦ ♦ sveže v gostilni ♦ ♦ ♦ ♦
pri
»Cenkarju' v Gradišči
kjer se dobiva
pristen	~
in stara bržanka. Na izbero so tudi dobra Stara Vina na debelo in na drobno.
Za mnogobrojen obisk se priporoča gQr stilničar	. • ..,.
938 4-1
franc Slafnar.
Ravnokar je izšla
družin s fia pratifia
za leto IQ02.
Št. 35.528.
Razglas.
981 2-1
I\/
L A».» ___________
kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta št. 26
priporoča svojo bogato zalogo
nag-roliiiiti spomcviikov
od razl'čnih in najtrdnejših marmorov, od granita, črnega sijenita in labradorja, prevzame tudi vsako stavbeno kamnoseško delo po najn ž|i ceni. Posebno se priporoča prečistiti duhovščini na izdelovanje različnih cerkvenih umetno kamnoseških dol, kakor allarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilmkov, krstnih in kropilnfh kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmoija ali peščenika itd. in iz^otovi tudi brezplačno potrebne načrte in proračune. Nadalje robnikov od granita, kakor tudi kook in plošč od porfirja za tlakovanje trotovarjev.
Najceneja zaloga ploič za pohištvo od tu- in inozemskih marmorjev.	936 6—5
Tesarski pomočniki (cimpermani)
se sprejmejo proti dobremu plačilu pri	984 7—1
Josip Lehner-ju, tesarskem mojstru v Ljubljani.
„THE GRESHAM",
zavarovalno društvo za življenje v Londonu.
Podružnica za Avstrijo:
Dunaj, I., Giselastrasse 1,
v hiši društva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 1899 .................... 177.060.45l1_
Letni dohodki na premijah in obrestih leta 1899 . . . ...................» 34,259 092 —
Izplačda za zavarovalne in rentne pogodbe in za odkupe itd. od postanka društva (1843)	» 383.793.888-_
Mej letom 1899 je društvo izdalo 58H8 polic z glavnico......................> 56,097.103-_
Za sperijelno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do 31. decembra 1899 v vrednostnih papirjih založila 2c znesek
nom. kron 20,359.000'—
pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge, daje brezplačno
glavni zastop v Ljubljani
1010 12-11
pri
v vili nasproti Narodnemu domu.
Dru^ins^a p rotila dobi se na debelo in drobno v J-jubljani v teh-le trgovinah: Jfenda, Jfrispcr, Petriiič, l{. Cotman na Jy(estnem trgu; Jfičman v Kopitarjevih ulicah, Schmitt pred Škofijo, Jfordi^ v Prešernovi C^lonoviJ ulici; pri /juiarji na Marijinem trgu; Jevni^ar in Tur^ na Dunajski cesti, ). Petrič Sv- Petra cesta 2, /^uer na Starem Trgu.
'1 XA1 * A" XX" A " X J<T* X*• X X x X'
.y. .t. ¿/t ^zl jvl >7. .t. .t. j.v ji jxl
^ ^ ^ Tj. ^ > >	vfr ^ TJr
Jekleni plugi
Senožetne in mahove, členkaste - rC' .. . . in dijagonalne
— Priznano
1-, 2-, 3, in 4- lcmcžni
bran e,
najboljši Mlatilnice
Kovano-železni poljski valji
„Agricola"
Stroji za košnjo FjftffftS
Grabile za obračanje sena in žita. Sušilnice za sadje in zelenjad oooooooo
Stiskalnice za grozdje, sadje in druge namene
Mlini za sadje in grozdje iiuiiiiuiiimiiiimiiiiiiiiiuii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiii Stroji za obiranje jagod
Automatično delujoče
patent, škropilnice „SYPH0NIA" za pokonča-vanje trtne in rastlinske uši
Prcnesljiva štcdilna kotljišča za parenje krme
--372 10--9
patent, viljastimi podlogami za
roko, vitel m par
Vratila
za uprego od 1 do 6 živali.
Najnovejše žitne čistilnice, trijerji, zebljači za koruzo
Slamoreznlce, mlini za debelo moko, reporeznlce
za seno in .slamo za roko, stclne in za prevaževanje pa vse druge stroje za kmetijstvo--
Stiskalnice
izdeluje in pošilja v najnovejši sestavi
P H. M A7FART H & C o.
c. kr. edino priv. tovarne kmetijskih strojev, livarne in fužine na par
ustanovljeno x.s7, p U N A J, II „ Tabo rstrasse Nr. 71. "°*lavc_ev
Odlikovan na vseh večjih razstavah z nad 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami katalogi in mnoga priznanja gratis. — Zastopniki in prodajalci zaželjeni.
Obširni
ÇQC^

Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K.
i


Rezervni zaklad: nad 300.000 K.


11 €

Zaradi vršečih se poprav bode
šentpetrski most za promet z vozovi zaprt od dne 14. f. m. počenši.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dn<5 9. oktobra 1901.
II Cl 1111111 Ij il ij mm ij uho n lir
■.
na ffiesfnem frgu zraven rofovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
523T" Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - lirauilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. "gfcUZ	833 (7)
**
ifttyf*
Najboljša pitna veda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških (X.) avtoritet priznana, je 10 39
Hišm
----------------------kislina
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališča pri Karlovih »arih. Prospekti zastonj in franko
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeprijakiU prodajalnieah in trgovinah z jestvinaini in
vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u v Ljubljani.
Proda ali v najem se da v Št. Vidu pri Ljubljani
hiša št. 52 s pekarijo
zraven je vrt, njiva in travnik.
Več pi izve se pri lastniku Francu Siler v Št. Vidu.	970 3-3
Ferdinand Stuflssser,
podobar in udelova telj oltarjev, '
St.Ulrioh Groden Tirolsko,
lastnik papeževega častnega križa „Pro ecclesia et pontífice",, priporoča
podobe, altarje, podobe za
k rižev pot, vse iz lesa. Ilustrovan katalog zastonj!
G.Ferdinand Stuflesser je za tukajšnjo jpno cerkev napravil dva nova altarja. Gena je to hvalevredno delo primeroma nizka. Delo flporoča mojstra.
KnezoSkof. lupni urad Sv. Jurij nad Taborom,
dné 19. aprila 1901.
Fr. ZdolSek, župnik.
Testor ego infraseriptus. Eccles ae S. Joachimi de urbe Rector, altare et Beatae Mariae Virginia siraulacrum, quae pro hac eadem ecclesia dominua Ferdinandus Stuflesser de S. Ulrich-Groden, Tyrol, ligno inseulpsit, communi spectantium judicio máxime probata, auctoris in arte sacra excellentiam prae se ferre, eumque ego libentissime ómnibus commendo. Datum Romae, 1 Martii 1901. 610 6—4	Aloyslu8 Pallolla, eccl. R.
			
mu	mmm	mmm	mmmm
A* ANT. PRESKER


Važno! Za Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje o\je, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fofojrafične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd - Velika zaloga najfinejšega čaja, ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 30
Oblastv. konces. oddaja strupov.
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno.
Progerija flnlnn Kann
LJubljana, Šelenburgove ulice št. 3
'i
—1 n
m
ra íít ra S
O < °
M
rr c 1
b tro
c ^ q. ■
H. rr
s?«
trg a
a.
•g o ""
¡2 <3
-s p
■r« © S "S K
£ rE
1 s.*»
= B g I g
S"» *
■ I
1	W
?5 s
2	«l3*3 H
«s < tf
co
rM flll1
"IJf
w I ^
5 1 §8
ÉL N *!• <
co
rSSESa5HSHS2SS
Uradne in trgovske


Nunaqjua, d» imam t ialo»l T«duo frMno in trpaiso blago ▼■akt vr»te n 6utlu piapod« áutornik».
Tudi »lav. p. n. obilnitru a«, cnanjam, da Imun v ulogl mki ▼m. mod.rn» itof. Ur tudi napr*-moiljiv tirolski lodan u havilok».
Todi Imun unj«u havilok. vwk« r.Ukoatl u fo.po4.ia d*U« po uiaki oui.
•IjU« uiitM c«iel
JAKOB MXSOI(ldP
I kroJ»>kl mojmrr, Moto oimt«, Veliki tr* it. »S
ii llrmo priporoča
KAT. TISK AMA |
v Ljubljani.
h— O

prlporoi» m pr.č. duhovičinl v Ud« lo vanje v.aUoTr.tne obleke, poaebao
Ularje, površnike itd.
po najokusnejšem in najnovejšem kioju. — Izdolujem vsako, v to stroko spadajoče delo natančno po meri.
Priporočam se preč. duhovščini, da me blagovoli počastiti r cenje-1 nimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako naročilo v najvočjo zadovoljnost prečastitih naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno
krojaško delavnico,
v kateri delajo najboljšo delavske moči; zatorej so jamči za elognntno lepo in moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka ' v moji delavnici narejena obleka lopo prilega.	-
Napise in slikanje grbov
obrtnih in trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BSATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice.	228 18 11—3 Vnanja naročila proti povzetju.

Spodaj podpisani se uljudno priporočam prečastitim cerkvenim predstojnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu v Izdelovanje
cerkvenega in posvetnega značaja. Kipi se izdelujejo iz različne tvarine, kot: marmorja, peščeuca, lesa in gipsa. Delo zagotavljam točno in dovršeno. Cena delu primerna.
Odličnim spoštovanjem 789 10-10
Ivan Zalar, kipar,
Ljubljana, Kolodvorske ulice 34.
w	-	^^ ^w -^m ^ ^	^^
c&ran <Sariortj
koncesijonirani telegrafski instalater
LJubljana, Rožne ulice št. 39 priporoča se za
sestavo hotelskih, hišnih in sobnih telegrafov in telefonov
po najnižjih oenah. 67G 13-11
Avgust Repič, sodar,
Ljubljana, Kolezijske ulice ¿tov. 16
(v Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
gc sode
po najnižjih oenah. 679 26-14 Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz ^trpežnega ln solidnega
■ Opozarja na veliko svojo zalogo
posebno na haveloke v naj-
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 71
-	mmmmmmm
mmm
SS
I
1
1 M
M
M
i m
m
Glavno zastopstvo za Ljubljano in okolico
ima tvrdka 878 10-
Iva» Bonač v Ljublja
W W W V W W V W V V W W W^ V W w W V
ca
u
ce
tfl
T3
4>
u 0-
I
Franja flleršol
v Ljubljani, Mestni trg IN
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvrfienih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebidin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. «21 17 Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
W w s*. W W W V' v< V V U' v v v v v v v'
P
■LAVODA jOSVEŽUJOČA
PIJAČA. Nepreseglji
*^styrignirelec
„ _ SVETOVNOZNANA
Nepresegljiva zdravilna voda.
Zastopnik za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 3613,.35
^sj^ jz^ jk jx^	^jzj^ bx. ixm JKm	jjkt jvl jv^ jvl ^v^^v^ jv^^cj jvl	jka	jcv jx«	j^a ^^ea	-
i
ERNIK,
IGNACIJ C A H
kamnosek v LJUBLJANI
===== Kolenskega ulice št. 28, =====
se priporoča prečastiti duhovščini in slavn. občinstvu v vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela, bodisi umetna cerkvena ali stavbinsko-strokovnjaška — Največja zaloga najrazličnejših	-
ii a s ro I» ii i It $ po ni c n i ko v
iz vseh vrst marmorjev, katere prodaja po izredno nizki ceni.
Opozarja tudi, da so le edino pri njem kupljeni )£3f* grobni okviri
trpežni proti vplivu vremena, za kar jamči.	893 6—4 i§
...............................................niiilillMlilllliiililillliliillMllllllillllMlllllllllllliiiiiliiililliiMllui'niiiMiiililiililiiinliiiíiiiiiii^i-
»H
ÍÍ
o m
o ra
m o n o
H-
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in muniolje, posebno pa opozarjam na	723 20 -12
imr troc evne puške
katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
Pran S©VČik5 puškar v Ljubljani, Židovske ulipe.
Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
ANDROpOGOfl
u
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredsfVO za rasf
las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi v.spehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina,
HI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	770 (li)
Taso I^eti-ieic-vi.
; v zalogi imajo tudi gg E. Mahr In U. pl. Trnkoczv v S Ljubljani, Ranf v Kranji, in lekarna „Pri angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
7-V;. ' *-tj¡/-i
'm^pmm
i t nj' ; - y ^ vr si i»
vr.^va ✓ > P M:
Podpisana inia v zalegi najrazno\ rstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte trt
sploh vse, kar so rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi Teženje. preiiovljenje stare obleke in vsa popra-vila. — Izdeluje ročno in pošteno po Uiijntijl oenl bauderu in vso drugo obleko.
Prilastite gospode prouui, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvaiujejo tujih tvrdk, društev in potujočih ageniuv.
Zagotavljaje hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, d» bode hvaležna tudi za najmanj*. rmroMIo. Najodličnejsiui spostovanjam se priporoča 666 62 20
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja In posode v Ljubljani. Wolfove ulloe 4.
, át¿ cx ''X'T^ I" X	i' X " X X -^l^T^r* r* 1	X	p'T^w
\ A/^i. ^^ JXL JZL ^^	¿Ji ^^ ^^	»Ti tT. ^f«	jXL ^ZL	^^	ijt VtL Olr. .
^tjttttttt»tttttttttttttttttttt
Domača umetalna steklarija
nola v Ljubljani,
se priporoča piečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od naipriprostejžega do najfinejšega.
<L> -M 0)
«e
z? >
d a 0)
o. s
Trg
a) 0)
■8 S.
I«
P. d
.3 S
o> M
a
M	>
-	2
•g	e.
5	I
(4
E7 a
■•1 .p« >
M O
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana fvrdka za stavbeno in umetno steklarstvo AVGUST AGHOL* v Ljubljani, v polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi šupni in dekanijski cerkvi v Smartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
i
Župui urad v Smartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi v »h sfavbinska steklarska dela ter priporoča svojo izborno" zal' tro vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52 11

O
(d d
a p
o
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terczje cesta hiš. št. 1,
v Knezovi lii&i,
obrestuje hranilne vloge po	ious 40-34
4% odstotka
brez odbitka rent neg a davka, katerega posojilnica. sama za vložnike plačuje.
Uradne ure. razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada st. 828.406,
Telefon štev. 57.
1 £ tA i» m j ««* HI	o r ¿
Uni 10. oktobra.
Skupni iliiavru dolg v notah . Skupni državni dolg v ir?bm • ■ ivitnjska slata rer.tg 4°/0 . ... (Lvitrijska kronska renta i'l0. 2(j0 krot Ogersva zlata renta 40/u .... Ogerska kronska renta 4° „, 200 . . . kv«tro-of efflke bančne deljlice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 .
jondon Tiiia .......
Hamtki dr^. bankovci ta 100 m. nem.dr» vf .117-27')j
a8 56 9b-46 118 5 i 96 60 11H 55 f»2 70 1630 — 620 76 -Hit —
20 ii-ark .
20 frankov inapoleondor) Italijanski bankovci C. kr. cbiini . .
II a »i 11. oktobra.
dríavnfc iretint- lr¡6-, jiDQ gíd.. 5°/0 .iriaviie grečke 1. 1860, 1Ü0 gid . rjržavnf «ečke !. 1864, 100 (fld. 4°('0 zadotžnice Rudulfove želei. po 20(i kror. Tismt sreik- 4u/0, 10( pld . . Ounavs.te vravnavne sreike 6°
¿X 42 '9
92 25 11 31
190 50 170--
213 -%•-
1J410 266 76
JunavuKO iuviiavnu lubojlHi • L1 it; Z.istavua pisma av. osr.zem.-krbd Dhano ^rijoritetiie obveznice državne žPleznice (užin tel«zrni-i 3",, luüne ieiezni>;b o'1,. 'Soluniskih ieleinin 4°/0 Kreditno «račke, ,'Oü í;Id. .. 4°,, srečke dunav. pa.rour. družne g ¡a Avstrijakepa rade¿e«m križa ¡reíki», ¡t> /td Ogei'8kega >	„ » 6 >.
UudimpeSt, bazilika-srečke, sld. Rudolfov, «reílce i) .	. .
i5 50	>a'move <refike, 40 gid.	2(6 -
'4 25	it CienOis srečke, 40 gld. . .	270 -
427" -	Waldstemove sre-ilte, 20 gld. . .	39 H 25
;¡3 t —	LijuDljausKe srečke	63'50
121 —	tk'Uie -ingli) ivatnjiiKe banse, 200 ¡?¡U.	63 - -. 5490 —
— -	Vkcije Ferdinandove sov. tata«., liXKI g i- «t."	
398	Akcije tržaikoga úloyda 500 «Id.	mi -
5 0-	Vkcije ,mzue ifiieanice, 2U0 gld sr. .	77—
46 25	4ploáua avsinisKa itavbmska družba	134
24' -		
15 73	frnovelisKtt premogarsfca iruitna '0 íjiü	122 -
5; -	'anirnih -uliliev 1:V> ,	253 75
IVakup i» produ.,» Tfc/.
r^&kovrstmh Ariavnlh papirjev, sroik. 6o»arjov iU. Zavarovanja za ?.jtube pri treba»jih, p" izžrebanca na)manjScg« Jobitka. Promesc z» vaako žrebanje. K n 1 a n f n a * v r i i t e v narodi) na borit,
I
flunjarmena iiuihisk^ iruzu»
„j» k m c u si-
i., ^lollzeiie 10 in !3, Dunaj, I., Stror.Bigzsse 2.
m**, ¿«immma
¿3JT Po)a,*utio '^Jü» v v»eii jju»»ooarsiilft m flnittftiiih livaro^ „otem o kursnih vrednostih vseh »nukulaoljakin »red»»««1; «aplrjui' :n uoatnl **4ti za aciano kolUor je mosoči.' Tisonoff. obrcBtovanja pri popolni varnost' 11 h I o i e n i h ip ' n v u 1 o. -«¡jj
vrnm