Tečaj
XIV.
Li sť 92.
i
ospodars

obertnijske
narodske
Izhajajo vsako sređo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti i fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr
V Ljubljani v saboto 15. novembra 1856.
Malega gospodarja bogastvo.
Po
pri tem še tudi na to, da je tele tudi od lepega in za domaće pleme pripravnega bika. Gospodinja naj potem pridno
veliki kmetovavec od
vec
kosti kmetijskega posestva se poglavitno loci glešta to junico in naj svojo čast v to stavi, da lepo živi-
II	nico izredi, če so ji tudi njene sosedinje zato nevošljive. Tako
naj ne žene k biku pred, dokler ul
S
Veliki kmetovavec mora
diti, mali pa več delat
ce
ki posestnik marljivo
gleštano junico
nima dostojne kmetijske v ed nosti, bo šel z veliko kmetijo saj pcldrugo leto stara. Za klajo je pa zmiraj pridno vred čedalje bolj rakovo pot; takega pehari kdor ga le more ; skerbeti. In ravno v tem imamo marsikaj na sercu. kar je
ce pa mali posestnik sam prid tudi kmetija sčasoma na kant
ne del

bo mu šla
treba, da povémo malim kmetovavcem.
na neko
B	Krava mora gospodarju v dobiček biti; dobiček p9
Mali kmetovavec je po vseh svojih okoljšinah omejen mu donaša s tem, da dobro molze, močne telet«. rodi in
kadar ni več za pleme, da se še dobro prodá ; — mleko in
ožjo pot gospodarstva, čez ktero ne more, ce bi
tudi hotel jih tudi ne potřebuj
tijo ,
ne more
v • • i. cjih
h naprav upeljati in
teleta so činž
?
ki ga krava vsako leto gospodarju verže

z dobičkom ze obdeluje svojo kme- meso in loj pa sta kapital. Če krava ne dobiva dosti klaje če le v navadnem gospodarstvu na vsako reč dobro ali če je klaja slaba ali spridena, paša tudi malovredna. bo
v nemar ne puša, vse v lepem redu opravlja reva hirala, molzla bo slabo, gnoja od nje bo malo, in še
pazi, nicesar
in povsod umno ravná.
Poglavitna
rec je za
njega, da
ve
prevdariti, kako in kdaj se vsako oprav
z
ta bo slab. Zato je treba, da tudi mali posestnik rajtati večjim pri- ume, da vé izrajtati in spoznati, po kteri poti mu zamore
dom
pravlj
kako je treba vseh pripomockov
ki jih
pri svoji kmetii ima, se poslužiti, vse moči napeti in se v vsem tako včsti, da berž vidi, kaj bi mu utegnilo dohodke ložiti. (Dalje sledi.) pomnožiti in
zivinoreja najvecji dobiček donasati.
Kako pa naj rajta, mu hoćemo tu prav natanko raz
stroske zmanjšati. Iz tega pa se vidi, da mali kmetovavec, če mu tudi
kmetijske
ti ni treba, vendar brez
m n e g
g*
spodarstva nič nebo opravil; sama pridna roka malo opi če je ne vodi um. On mora tudi najmanji dobiček loviti.
?
koli
in ce vjame vsaki taki dobiček, bo iz malega pocasi
Gospodarske skušnje.
v	at	▼'■ 4%
(Cez zimo v zemljo zakopane cbele). Gosp. fajm. Kolci iz zgornjega Štajarskega piše v časniku štaj. km. družbe, da tudi njemu se je ta skušnja dobro sponesla.
rastlo veliko. In res je, da si tak umen gospodar, ce tudi „Cbele čez zimo v zemljo zakopati
pravi
ne more
nima velikega posestva, včasih bolj
pripomore kakor véliki
. v
nic nevarnega biti, saj se tudi mnogoteri sadeži pod zemljo
posestnik, ki mora skušati to in uno, da zmaga veliko po- dobri ohranijo, in ce se panju cez zimo v cbelnjaku zrelo sestvo. Zato vidimo v takih deželah.
so se mali kme- zamaši in panj zadela , tudi * ne dobivajo čbele več zraka
tov sk
z umom svojim
povzdignili
čez navadno h 1 a p
con- kakor če se panj zakoplje pod zemljo. Sicer pa bi utegnilo kmetovanje, da so male kmetije zdaj na najvišji stopnji čbelam to še posebno dobro deti, da so pod zemljo zmiraj
premozenja. Ziva pi
. V
tega so nam Belgij
Kako pa se zamorejo mali posestniki v tak stan spra
viti
N
lepo v enaki toploti in pri miru. 7. dan listopada lanskega leta skopljem tedaj na vertu, kakih 10 stopinj od čbelnjaka
5 pa
naš namen tukaj obširnih bukev pisati ; ob krat- v pešeno zemljo jamo , 3 čevlje globoko, 3 široko

kem jim hoćemo pripomočke razodeti, kterih naj se mali dolgo; na dno položim podolgoma dve dili, in na-nje po-kmetovavec posluži, da bo iz vsega, kar ima, najveći stavim panjove; čez nje položim stare strešnike in na-nje
dobiček vlekel. Da pa dandanašnji potřebuje vsak kme- nasujem zemlje; zrela pustim za pol pavca široko in cetert tovavec obilniših dohodkov, to vsak vé. Z umom, pridnostjo pavca visoko odperte in naslonim dilice k njim. Zemlja je
in z pomočjo Božjo se pa dá še
k
ko na bolje panjove zakrivala za 20 pavcov visoko in sicer tako, da je
spraviti, to pot razodeti kako
je gotovo. Skusili bomo to dokazati, pa tudi bila na verhu tako nasuta kakor je na grobih. Zmerzlina je,
1
kakor sem se mesca prosenca (januarja) preprical, noter do 15 pavcov pod zemljo segla, dalje pa ne. Tisti teden po
čbelicam za gorivstajenje; ker
Začeli bomo z živinorejo, zato ker živina je stu-	Veliki noči sem namenil tudi
denec, iz kterega tudi za malega kmetovavca izvira sto in sto	pa je že perve dní sušca lepo vreme nastopilo inje ves sneg
dobičkov, ako vé ž njo prav ravnati. „Oko gospodarjevo	skopnil, se nisem mogel več zderžati, da bi ne bil panjev
spita volau je star pa resničen pregovor. Ce umen gospo-	izkopal in svojim sosedom čbelarjem , ki so mi le mertvince
dar in pridna gospodinja sama pokladata in strežeta živinici	prerokovali, pokazal, da se motijo. Izkopljem jih tedaj iu
svoji, se bo ona bolje počutila , pa tudi več dobička jima lejte! bile so čbele žive, zdrave in vesele in so ze tudi donašala kakor tista, kjer ima véliki posestnik cele čede živinčet, ktere gleštajo le najemniki.
"OTV ^HH im^^m
zalego naredile; mertvih v vseh panjovih skupaj jih ni
bilo
čez dve periši ; kandiran sladkor
(kandelcuker), ki
sem ga
Naj imenitniša in za malega kmetovavca večidel tudi dal vsem panjovom, se je bil večidel raztopii.
Po veliki
naj koristniša živina je krava. Večidel bo pa on naj bolje noči sem se po nekem opravilu od doma podal in izročití
sem mogel čbelice svojim poslom. Da bi nevedni posli ne imeli dosti ž njimi opraviti in mi kaj ne pokazili, jim vele-
opravil, ako si kravico poišče iz domaćega rodii. Ce ima kravo v dobrih letih in dobro mlekarco, bo tudi tele
il v	,	j
dobro. Ce nima take dobre krave

naj si na vso moc pri
vam, naj
vsaki dan , kadar bo lepo vreme, kakih 8 stopinj
zadeva. da jo dobi, in če
je ne more dobiti, naj skusi, da od čbelnjaka na okrožniku (talarji) postavijo cbelam hrane
cukra. Pridši domu, kjer ni bilo
od kakega soseda saj teleta od dobre matere dobi. Gleda naj pa
iz ovčjega mleka, vode in

\

▼ec ovčjega mleka dobiti. dam turšice kuhati in turšično namrec vse resnicno, koristilo in dobro, kar se bere ali kar vodo z medom vred , potem postavljam podnevi čbelam za se najde v bukvah, ki nam pridejo v roke. Z berilom mora
biti tedaj združeno tudi natanjcno razsojevanje bravca , kar se tiče zapopadka bukev, ako mu imajo prinašati korist,
. kar
živež. vsaki drugi dan pa bolj slabim panjovem tudi ponoći
postavljam ravno te, pa nekoliko bolj medene hrane.
Kaj
dobro jim je teknila. Opravil sem jo s svojo čbelorejo tako ktere zeli in isce v njih. Ne srne se misliti, da vse
dobro, da so mi za en pauj 20 gold, ponujali.
je pisano v bukvah, mora biti dobro , koristno in resnicno,
Namenil sem se to zimo vse svoje panjove materi zemlji ceravno se nam je spervič to zdelo

nič
ni tedaj nespa
izročiti ; le to bom drugac naredil, da bom dal podolgasto metnejsega kakor miienje, da naše misli in naše djanja se in dosti prostorno jamo skopati in jo z lesom po vseh stra- imajo vselej ravnati po tem, kar smo našli in brali v bukvah,
néh zadelati ; panjove bom potem od vseh strani proste po
kakoršnih koli si
bodi, brez vsega razločka
Ljudi
ki v branji
stavil v jamo , odzgor bom tudi pustil prostora za kake 3 iu po branji se terdo deržijo tega, kar so v bukvah našli, brez pavce; vse skupaj pa bom pokril z dilami in zemlje nasul vsega razločka, poznamo lahko kot takošne po njihovern djanji za 2 čevlja, in čez vse to še pošev napravil iz starih střeš- in po njihovi terdovratnosti v govorjenji z drugimi, ker oni
nikov streho, da mokrota ne bo mogla do jame. Zrel ne
»
navadno zmiraj le po tem, kar so brali, ne pa po tem, kar
bom zamašil. Da bi miši ne uadlegovale zakopanim panjem, bi sami imeli misliti po svoji pameti prav rabljeni. Vidimo pa bi bilo pač treba kaj napraviti, pa ker je jama blizo hiše, nasproti, da pameten človek, ki natanko in skerbno premiš-mislim, da se bo ta žival raji hiše deržala kot živeža iskala ljuje to, kar bere ali tudi sliši od drugih, in kteri poprej
y
pri čbelah.
ko vzame za dobro kar je bral ali slišal, govori po navadi
Po mojih mislih bi se utegnili panjovi tudi v vsakem s pokojem in se sploh lepo obnaša v vsaki priložnosti, ker temnem, suhem in tihem hramu dobri čez zimo ohraniti, ako on je združil z berilom ali tudi s poslušanjem svojo lastno
jih čbelar le prav pri miru pusti.
Ali bi se dali slam
razsodbo
je zbiral in si prisvoji! to, kar je bolje, kakor
nati panjovi tudi po iti poti tako dobro ohraniti, ne vém, cbelica po raznih cvetlicab
ker slama jim ni kaj ugodna.
2. Korist pog
Pogovor, ako ni le prazno
času
Kar bom spet to zimo skusil, bom povedal ob svojem kvantanje, nam daja zvediti veliko dobrih in znanja vrednih
, od kterih nič ni še v bukvah pisanega, morebiti zato,
reci
Kako si élovek najlože pridobiva znanstev
ki so inu za življenje potrebne?

Ako ima človek pravo željo in resno prizadevo prisvo- tranjši
ker te reci so še prenove. V pogovoru z ljudmí se nam večkrat lože razbistri to, kar nam je bilo poprej nerazumljivo ali temno. Pogovor z drugimi nam daja priložnost povedati in odkriti jim stvari, ktere smo imeli tako rekoč skrite v noli svoje duše, tedaj razvijati in pokazati jim nje
in ugodna pot
jiti si potrebnih znanstev, ali sploh tega, kar mu je ko- zaklade, to je, zbrane znanstva, ktere si je bila ona poprej ristno umeti v njegovem življenji in posebno v njegovem prisvojila z berilom ali pa tudi po kakošni drugi poti. Kaže
atanu, mu podaja obilo priložnost vsaki čas in vsaki hip 8e Daiïl P° tem primerna vsaka stvar, ako jo natanko pregleduje in pretresuje, veliko mesto kakor majhna vasica, gosposko poslopje kakor kmetiška bajta, visoki hrast in nizka travica , grozni slon kakor drobni červ; zvedel bo dobro s tem pregledovanjem
, po kteri moremo
pomnožiti koristnost za svoje bližnje, v tem ko se ž njimi pogovarjamo. V slobodnem in prijateljskem pogovoru se bolj izbujajo in oživljajo moči našega uma . in se zraveu
y
tudi poviksujejo in krepcajo
vse to pa vendar le, kadar
kaj božja, kaj cloveska moc, kaj po božji volji narava (natora) in kaj človeška umetnost rodi in izdeluje za naše
se pogovarjamo s pamětními in podučenimi ljud
Misi
m
čutleji se morajo razodevati, če ne, se skazijo, kakor mar
dobro. Razun tega pa
in ker vsakter nima ne časa ne siktero blago, ako se ne razklada in na zrak ne stavi
pripravnosti, pa tudi priložnosti
ne, pečati
se s preiskova
lz tega, kar se je tukaj v kratkem reklo, se vidi
y
da
njem tega, kar na svetu vidi in zapazuje, sta poglavitna pripomočka h takošnemu cilju berilo in pogovor z zvěděními ljudmí.
1. Korist branja ali čitanja. Naváděn in splošen pomoček k dosežbi znanost je branje dobrih bukev. Ono nam prinaša velik dobiček: z berilom se učimo poznati
lepe in ukapolne misli imenitnih pisavcov
y
koristnih reci, ktere zadevajo nas ali tudi razveseljivnost v našem življenji ; se učimo
stan in njegovo zboljšanje,
dalje
ki
poznati zgodovino preteklih in sedajnih časov in ž njo na ravno že mertve ali še živeče modre in slavne možé , 60 slovili in se povikšali ali se še poslavljajo in povik-ěujejo z izglednim živetjem, z lepimi in velikimi djanji
toliko berilo kolikor pogovor nam prinaša obilo dobrega in koristnega, ker od ene strani človek, ki je kaj bral in je učeu, ako se pa z nobenim ne pogovarja in sploh nobenema ne pojavlja ali na znanje ne daje svojih znanstev in svojih vednost, je podoben lakomniku ali skopcu , kteri nabira in na kup spravlja duar le, da ga zapira; od druge strani pa
da bi govoril, kadar pride v družbo z podučenimi in pamětními ljudmí, ali se pa skazuje kot situega, dolgočasnega in nepreterpljivega žlabrača, če si ni poprej z berilom dobrih bukev pripravi! koristnih in potrebnih znanstev, ki ma
obilo dobrih in človek, ki se rad pogovarja pa nicesa ne bere, ne vé
y
na svetu. S tem dobimo tedaj poducivne in posnemljive izglede za svoje obnašanje v človeški družbi, in posebno v svojem stanu. Najdemo v nji pa tudi popise ostudnih, ne-posnemljivih in zatoraj sceloma zaveržljivih znamov ali ka-rakterjev. V berilu pregledujemo iu pretresujemo bolje, z
bistrostjo im bolj natanko to, kar
služijo v družtvenem življenji, za ktero smo vsi rojeni na svetu. Saj človek nima živeti osamljen, ampak v zvezi iu družtvu s svojim bližnjim.
Verdelski
večim
pokojem, z veco
Ozir po domačii.
Vraže primorskih Slovencev.
Vraž je toliko med našimi Slovenci, da je joj I
Od
želimo zvediti za svojo korist.
Verh tega, si z berilom teh je bilo mnogokrat govorjeno
clovek zboljšava in popravlja svoj jezik, ker po navadi, in
pišejo v lepšem in čistejšem
kakor mora tudi
biti, se bukve
jeziku, kakor ga ljudstvo navadno govori
v „Novicahu, v „Vedežu" in v „Slovenski Bčeli"; naj še dostavim, kar je meni znanega.
Da so res copernice, coperniki,škrateljni itd., To se pa dobro si ne dá neomikani Slovenec nikakor iz glave izbiti, zakaj vé, da za dosežbo znanost, ktere so uam koristile v našem tako je slišal od svojih rajnkih in drugih starih ljudi, in življenji, potrebujemo per vi č skerbne pazljivosti in da na- mora res biti, naj kdo temu nasproti reče, kar koli hoče! tanko gledamo na glavno stvar, od ktere govorijo bukve, Copernice so v zvezi s hudičem, in z njegovo pomoćjo ki nam pridejo v roke, to je, na njih zapopadek, kteri ima zamorejo veliko veliko storiti, posebno pa škodovati bližnjemu
biti primeren našemu stanu in našem potřebám ; niso vsake
na blagu in na zdravji. Ce komu kdo v hiši zbolí, mu je že narejeno; če živina boleha, je že neka copernica (ali pa kak copernik) ji škodovala. One stopajo v megle in v oblake,
toukve za vsakega cloveka; in drugi č natanjčnega in pra
vega pretresovanja s pripomocjo svoje lastne
pameti, ali
je
3
»
369
se ondi možijo, plešejo in toćo delajo. Posebno se rade 12 kr., koruza po 2 fl., oves po 1 fl. 24 kr. Letošnji ob mlaji shajajo ob ponočnem ćasu. Kadar se hudo vreme krompir je enmalo v ceni poskoči), ker smo ga manj pri
bliža, in se k toči napravlja,je treba s posvecenimi zvonovi delali kakor smo mislili. Cena medů je 15 fl. 30 kr., pa zvoniti. Strelni prah ali smodnik žegnati, z njim puško malo se kupuje, ker se ga še več pričakuje. Navadna nabiti, pa namesti krogle pridjati glavo žeblja, jje bil žebec podkován
s kterem volna je že postrižena in letošnja, če je posebno lepa, se
to verže copernice z oblakov doli prodaja po 45
Vina imamo dvakrat toliko kolikor lani
ali kadar že toča pada, vražne
Da tla. Kadar ima toča priti,
babice in tudi babjoverni dedci precej veržejo na ogenj
žegnane oljke in limbar s pelinom vred; v nekterih krajih
vzamejo kak na pol ubit lonec, ga napolnijo z gorečim
ogljem, in ga obesijo na terto ali béko, in stavijo va-nj žeg-
nano oljko, limbar, pelin itd. hodijo okoli hiše, in kadijo
oblakom ; ta dim namreč smerdi copernicam, da morajo z
domá majhen otrok bil,
vedro se prodaja po 2
in pol do 3
?
oblakov doli pasti.
Ko sem
v
se
lz Zeleznikov 10. listopada. Radostni slišimo od sjajnih priprav, ki se snujejo v Ljubljani in sploh po Krajnskem vsled veselega prihoda Nju Veličanstev presvitlega cesarja in cesarice v našo domovino. Povém Vam, da tudi po Gorenskem ni zdaj skor druzega slišati kakor od prihoda cesarjevega, in navadno vprašanje je: boš šel takrat v
sem mogel ob takih priložnostih tudi hitro stole iz hise ven pod milo nebo znositi, in jih tam prekucniti, da so noge kviško molele, menda zato , da bi se copernice nad njimi pobile, ako bi z oblakov doli padle. V ta namen nekteri
tudi gnojne vile tako copernicam nastavljajo.
Copernik
in copernica, pravijo, ne moreta čebule terpeti. Tako se spomnim, da sem v otročjih letih kedaj praviti slišal : „Glej ta ženska mora biti copernica, ker še duha čebulnega ter
Ljubljano? Kakor je tedaj po tem pripravljanji soditi, gotovo ne rečem preveč, da bi utegnila Ljubljana ob nazočnosti Njih Veličanstev imeti ljudi v svojem obzidji kakor morebiti še nikdar ne toliko; menda ne bo kraja na Gorenskem ki bi ne bil nadomesten tište dní v Ljubljani po kterem svojih stanovnikov. Gotovo tudi Dolenci zaostali ne bodo.
i
y
peti ne more". Copernica ne more v hišo, če se metla po
Bog daj le ugodno vreme, da lepa okolica ljubljanska in beli verhunci gorenskih gorá ne bojo zagernjeni v tamno krilo dolgočasnih meglá. Nju Veličanstvoma pa že naprej
«■•v	V «1	f	•	•	V«	„\r • •• // .	V V
čez postavi na prag; ravno tako
ne more
v
po poti naprej
klicemo z naših gorá svoj prisercni

Zivijo
« !
Sinoč, če
»
y
da
ako se ji čez pot križem postavi metla. Čudno je pa se večidel le od starih bab pravi, da so copernice!
Sploh verujejo naši Slovenci, da nekaj malim otrokom kri iz pers pije; ne vém pa komu se to pripisuje, ali veri omču, ali mori, ali komu. Mora tlači cloveka ponoći.
, kakor pravijo, delajo pri Go-
Vedomca in
moro ,,panatiu
rici tole: Vzamejo tigičo (jzpraznjeno bučo), jo napolnijo s scavnico, jo zamašé in jo obesijo nad ogenj v dimnik. Dokler je tigiča v dimniku nad ognjem, ne more ne vedo-mec ne mora v hišo, ne iz hiše, ako je že noter. Ako je tedaj v hiši, ne more ven , pa tudi ne more pustiti svoje vode; tako mora li poginiti, ali pa se ovaditi, ker pravijo, da je nevidljivo v hiši. V gorah si pa taki, kteri menijo, da jih pogostoma mora tlači, snop slame k postelji vzamejo in pa gorjačo pripravijo; če ponoći čutijo, da jih tlači, zgra-bijo za gorjačo, in začnejo snop slame pretepati, ker me-
terko čez 11 smo čutili tukaj precej močen, od zapadne strani dohajoči potres, ki nas je bil precej dobro pogugal. Prav strehe so škripale. Terpel je vendar Ie ene trenutke.
Merzli dnevi poslednjega časa so se spremenili v južno vreme, ki nam obeta dež. Bi opravili vendar še en čas brez njega, ker so ljudjé še malo listja za steljo spravili. Jesenski sadeži so tudi okoli nas, hvala Bogu! plodili do-
bro, in z veselejším sercom smejo ljudjé zime pričakovati, kakor přetekle poslednje leta. Tudi zdravje se nas derži tako.
• V
, kakor že zdavnej ne, pa saj se tega še Dunajčani
hvalijo, ker smo přetekle dní v nekem dunajském listu brali
da ena nar bolj obiskanih lékárnic (apotek) ni skozi 3 dní ne enega zdravila prodala.
y
Iz Doba 10. nov. R.
J. Levicnik.
Tudi pri nas smo včeraj zve
y
nijo, da v slami moro mlatijo. V ipavski dolini sem vidil da se je hiša tako-Ie zavarovala pred vedomeom in moro: Eden je vzel vilice ali pa nož, in jih vnic zagnal v hišne
duri od znotraj, da so se va-nje zapičile. Kjer je tako v niku je naš rojak gosp- dr. Andrej Vojska, bivši c. k. duri zaboden nož ali pa vilice , ne more mora in tudi ne deržavnega pravdnika-namestnik v S. A. Uhjelu na Oger
cer tri cetertinke na dvanajst po nasi uri precej mocen potres čutili, kteri je po mojih mislih kake tri sekunde terpel. Pred potresom se je slišal neki piš kot prihajočega viharja, in je, če se ne motim, tudi potres spremjeval.
Iz Ljubljane 14. nov. Po uradnem dunajském čas
vedomec cez prag
skem
---- ^ ~--r	o	PIVl/IlI ^ pu V £IUI|^IIJVI1 UM
Vedomec je človek. Od njih se pripoveduje tudi, da v Marmarošu-Szigetu.
v«	« • V	. rnm	mm m	i	«.«V.	a .	mm	—
povzdignjen za svetovavca pri c. k. komitatni sodnii
Pervi sneg nam je včeraj
se ponoći na krizpotih snidajo in kot kostruni terkajo. Za-	pobelil strehe in poti, pa danes se je že večidel spet po
torej mislijo nekteri, da je vedomec vsak človek, ki ima	glovil; jasno nebo in merzlejša sapa nam sedaj obeta lepo
plešasto glavo. Vedomce imajo nekteri za strašne velikane,	vreme ob sjajnostih prihodnjega tedna.
kteri se ponoći okoli klatijo po hostah in po polji, in da	__
imajo tako moč, da stare drevesa izruvajo.
S m ert je po mislih naših Slovencev bela žena. Skratelj ima rudečo kapico, se klati po robéh, gorah, gojzdih, z bićem poka in žvižga, ter cloveka moti, da pravo pot zgreši; kadar je tako cloveka napeljal, se pa zakrohotá.
Novičar iz raznih krajev. ,
Po naznanilu uradnega dunajskega časnika „Wiener
s. brat
se bo světli nadvojvoda Ferdinand Mak
Ponoćne svečice (Irrlichter) so
uboge
dušice
mirú in pokoja iščejo. Ogenj, ki se ponoći vidi, kaže, kje je sac ali zaklad zakopan, ter pravijo, da šac cvetč.

ki
y
Varuje pa ga skratelj. Ako pa kdo paternošter tjekej verže, kjer tak ogenj zagleda in nekaj pomoli, přežene škrateljna in šac je njegov.
Zeit."
cesarjev in višji poveljnik avstrijanskega pomorstva v Ter
oženil s princesnjo Karolino,
Časnik „Avstria" je naznanil te dní st tva našega cesarstva s ptujimi deželami od
?
stu
skega
hčerj
kralj
belgij
kup
v •
letošnjega novega let
d
k
gust
y
kterega se med drugim vidi, da se po 1. aprilu t. 1
y
iz ko
Kdor zve za ticje gnjezdo, ne smé tega pod streho
povedati; sicer pride kaca, in mu v gnjezdu vse jajčeka spije.
Pri Gorici sploh verujejo ljudjé, da h udobno oko Btrašno škoduje.
je colnina za to blago
y
y
je dosti več cukrene moke kave in dišav v naše cesarstvo vpeljalo ; veliko manj pa
»
Kociančič
v „Slov. Bč.
u
Novičar iz avstrijanskih krajev.
lz velikev Kaniže se piše ogerskemu listu „Gazda-
íragi lapoku. Zito se neprestano dobro prodaja; najlepša
kakor sicer se je vpeljalo suhih vinskih jagod (vajnpčrlnov) pravijo zato, ker jim je cena previsoka bila, nasproti pa žganje predober kup, ktero so iz napol gnjilega grojzdja
er je bila tertna
bolezen; hmelja je veliko več iz ptujega prišlo kakor prejšnje
■■ ■■ m ' v tistih krajih našega cesarstva delali,
ippp. v leto; goved so več pi
■H '	v♦v
gnali iz ptujih
dežel kakor lani, manj
pa ovác, presicev in kónj; iz našega cesarstva na ptuje se pšenica po 4 fl. 34 kr., rež po 2 fl. 24 kr., ječmen po 2 fl. je krav, telet in prešičev več gnalo kot lani, volov in kói\|
pa manj
?
kož, mesa, mesenih klobás, voska, masla, sala in slanine se je već izpeljalo pa tudi več vpeljalo kot lani; volne, šetin, sira in loja se je več vpeljalo, izpeljalo pa
Sisek rešen.
(Balada iz krajnske zgodovine leta 1593).
Tam beli Sisek mi stoji.
sterdi (medu) je slo vec na ptuje; laskega olja, zla- Je v Sisku grad na vogle tri
manj ;
sti za fabrike, in pa bombaža, prediva, konopelj , svile in bombažaste přeje se je letos veliko več vpeljalo ; to spričuje, da so domaće fabrike te robe več potrebovale; usnja in
y
Pred gradom mesto zidano. In vse za bran napravljen Pred mestom turška mnoz Med rovi je nastavljena.
usnjatega blaga se je več vpeljalo; tudi to priča, da se ta jn unstran Kolpe kaže se
ker je več železa , jekla in Šotorov turških polno vse.
Se svet Ahec, keršansk vojak; Z njim vred naj Kristus bo na&
glas.
In Bog ne bo zapustil nas Pri jedi turški baša je ; Ko bobnov hram zasliši se:
u
domaća obertnija povzdiguje; drugih kovin vpeljano, železnega blaga pa izpeljano bilo, je to znamnje, da tudi ta obertnija
■PBPVPnVHHPii in drugega kovinskega
dobro gré
Jetnišnica v Garsten-u v
zgornji
Avstrii je
bila o vseh Svetih gospodarstvu usmiljenih sester izročena,
Je Hasan turški baša zbral Od vseh strani močno druhal; Nevernik Sisek rad bi vzel, Ga zlo stiskati je začel. Pa Blaže se ne gane kar,
ktere imajo nek sčasoma vse bolnišnice injetnišnice v na- On Siski verli poglavar;
sem cesarstvu prevzeti.
Cesarska ladija z imenom ,,No
vara
se pripravlja na pot okoli sveta in visji poveljnik avstrijanskega pomorstva svetli nadvojvoda Ferdinand Maks je dovolil, da smeta tudi dva nara vos lovca se pridružiti temu važnemu potovanju; ces. znanstvena akademija na Do bana tam horvaškega.
Od bana glas je dalje dan,
Z njim vred je vojna majhena Braniti se pripravljena. Kaj verli Blaže pa storí, Ker Turek Sisku zlo proti? On piše list do Zagreba.
Strahovi vsi ga spreleté, Zdaj zadnja je, mu vest pové. Se baša vzdigne s konjico, Čez sinjo Kolpo pelje jo. V keršanski pervi trop se z njo Zažene kar naj bolj močno. Turjaški knez nasprot zderči. Za znamnje svojim ustřelí; Z njim zdirjajo oklepniki. Na Turka mahnejo serčni. ,,Praznuje danes, pomni vsak, Se svet Ahec, keršansk vojak; Z njim vred naj Kristus bo nas
glas,
Dunaji jima je določila za živež in druge stroške 6000
Razpor med francozko-rusovsko in pa
med angležko
avstrijansko vlado zavolj spraznjenja podonavskih knežij in
V Ljubljano belo še poslan: Nevernik Sisek rad bi vzel.
51
Ga zlo stiskati je začel".
černega morja je se zmiraj v starem stanu. Nasi bravci ze bliža Sisku se v pomoč vedó, da avstrijanska vlada noče svoje armade iz Moldave S horvaških m ej nabrana moč,
In Bog ne bo zapustil nas. Vsi red za redom pokajo. Na desno, levo sekajo; Pregosto Turki padajo. Njih trume zlo se tergajo.
»■Il I I
Se vdari vmes horvaški ban, Neverni roj je v beg zagnan; Se Kolpa Turkov zagosti. Se baša v reki se utopi. Je Sisek zopet řešen bil, Zmagavcov krik se je glasil; Ob mestu trikrat krog gredó, Bogu vsi trikrat čast dajó. __Hicinger.
in Valahije, angležka vlada pa ne svojih ladij iz černega morja poklicati, dokler ne spolne rusovska vseh
pogodb
parižkega pomirja. Kaj je tedaj vzrok razpora? Ni dru-
francozka vlada hočete vas
pogodbe, an-mestice Bolgrad
zega kot da rusovska in z njo Bolgrad za mejo imeti po besedah parižke
gležka, avstrijanska in turška vlada pa
po duhu parižke pogodbe in po zemljovidu, ki ga je
In drugo trumo s krajnskih mej Pelja Turjaški knez Andrej. Je Turka res desetkrát več, Turjaški knez pa ni boječ; Napasti berž sovražnika Veli serca junaškega. „Praznuje danes, pomni vsak.
V
rusovski poslanec sam parižkemu zboru předložil.
Kaj
pa je nek na tem mesticu, ki steje Ie kakih 5 do 600 pre
bivavcov, rusovski vladi toliko ležeče,
da
ga noče od
Žalostilo naznanilo.
Ravno sem dobil černo zapečaten list, ki mi prežalostno no
svoje meje odbiti in Moldavi dati? Zato ker to mestice leži tako, da morejo rusovske ladije po jezeru Julpuku lahko do Donave priti, mesto Iz m ail okleniti, v malo urah v
Na Na pol i ta n-Na S p a n j s k e m
Y)
Tonek" imenovani
Tu lčo priti in Donavo strahovati, skem je vse mirno in čaka, kaj bo. je spet vpelj ana tiskarska p os tava od leta 1844 in 1845 ;
ker bo založnikom časnikov po ti postavi silna kavcija naložena, jih bo moglo več tako jenjati, ker ne morejo
vico donaša, da so moj ljubljeni oče Anton Pavalec — pri hiši
pri sv. Marjeti pri Pesnici na Štajarskem
domá, za dolgočasno in hudo boleznijo včeraj zjutraj ob pol sedmih
posvetno zapustili in lepo in mirno v Gospodu zaspali ter se za dvéma
ima bratoma, ki sta tudi letos umer
v bolj
domovino pre
selili, in da jih bojo juter pokopali.
Ne gré mi tukaj njih djanja in zaslug za cerkev, za občino itd. opisovati; ker mi pa poklic ne
dop
V V
vložbe odrajtati.
Velbljodi (kamele) so se v Ameriki za
V •
jih k grobu sprevoditi, želim le jim hvaležen spominek
Gotovo mi one te male proš-
zive Ijubezni v „Novicah" postaviti.
tovorstvo tako dobro poterdili, da je vlada severne Amerike njice ne bodo odrekle, ako jim povém, da rajni jih sicer niso znali poslala že eno ladijo, ki bo Amerikancem še več te tovorne sami brati, ker nikoli niso v šolo hodili, ali poslušali so jih radi
živine pripeljala.
ne navad no hudo zimo dobili; sodijo pa to po tem
Lovci terdij o, da bomo letos kmali in kakor sv. evangelje in nekterekrat sem jim jih moral, ko sem pri
» da
je divjačina veliko pred kakor druge leta svoj kožuh oblekla.
Za doI*roćasne zimske večere kaj.
1. Koliko pa si že star?
praša Juri Andreja. An
drej pa mu odgovori: ,,Ko bi bil še
kakor sem, bi imel ravno toliko prek (čez) 100
krat toliko star
. koli-
njih ob šolskih praznikih bil, do požne nocí prebirati, ali pa iz njih to in uno pripovedovati. Bili so rajni 65 let stari. od leta 1814 kmet in 31 let župan. Ko so Francozi v naše kraje privihrali, so tudi rajni, še mladeneč, čeravno niso vojak bili, s konji svojega očeta za vozača šli, in ko so jih Francozi vjeli, so srečno drugič z živino in vozom vred ponoči k našim pribežali, in tudi cesarsko blago
>
ki
i
so ga
opet
Zato
jih pa vojaške nabere oprostili
i
kor mi zdaj od 100 manjka", drej star?
Koliko je bil tedaj An
2. Nek fant je nesel 8 pintov (bokalov) óla domů v
— Rajni so imeli nenavadno dosti znancev in prijatlov raznega stanu deleč po slovenskem in nemškem svetu ; priporočujem jih tedaj vsem,
kteri so
jih poznali
posodi, ktera je ravno 8 pintov merila. Na potu
ga sreća
jim bodi zemljica, naj v miru počivajo
poštovali, v pobožen spomin in molitev. Lahka
Bili so mi dober dober
f
fant, kteri je tudi po 8 pintov óla šel, pa z dvěma
u
drug
posodama, kterih ena je 3, druga pa 5 pintov merila. Temu pravi uni fant: „Pri kerčmarju ne dobís več óla ; je že vsega potočil ; ako pa hočeš, ti jez od svojega 4 pinte prodam — Kako sta si fanta razmerila brez drugih posod za mero, kakor tistih, ktere sta sama imela ?
3. Neki ovčar pase 1008 ovác. Ko čas prihaja, da bi jih bil imel domu gnati, razdeli svojo credo v 12 truni vendar tako, da vsaka sledeča truma 2 gla
oce.
V svojem, svoje matere, štirih bratov in sestre imenu
Juri Pavalec Tonekov, bogoslovec 3. leta v graškem semenišču.
V Gradcu 10. novembra 1856.
Častito vredništvo „Zgoduje Danice46

kor tista sledeči ti
pi
njo
Kolik
ovac j
b
ri več šteje, ka-v pervi in v vsaki
nas je ; rosilo, naj na znanje damo, da priliodiiji list .Jlanice*' pride že v sredo na svetio.
Jui
p
Današnjemu listu je pridjana 2. p<
v e s t n i c e".
}
Občne po
Odgovorni vrednik: Dr. Janex Bleiweis
Natiskaj- in založnik : Jožef Blaznik