Poštnina plačana v gotovini Cena Din V- Stev. 95. V Ljubljani, četrtek 28. aprila 1938. Leto III Važen sestanek držav Male zveze v Sinaji i v®III 28:'aPril* Bukarešta, 28. aprila. o.Tu potekajo velike priprave za sestanek Male zveze, ki bo od 4. do fi. maja v Sinaji. Iz priprav je mogoče sklepati da bo ta seja Male zveze zaradi zadnjih političnih dogodkov v Evropi, predvsem zaradi priključitve Avstrije k Nemčiji in zaradi angleško italijanskega sporazuma, izredno važna. Iz zanesljivih virov poročajo, da se bodo državniki Male zveze v Sinaji razgovarjali o naslednjih vprašanjih: 1. Odnošaji Male zveze do Italije in nastop članic Zveze na majskem zasedanju Zveze narodov, kjer bodo države Male zveze pod- . prle angleško zahtevo po priznanju italijanskega cesarstva. 2. Podonavsko vprašanje po odstranitvi Avstrije iz mednarodnega odbora, ki ureja plovbo na Donavi. 3. Sedanji politični položaj Češkoslovaške z ozirom na zadnje dogodke v njeni notranji politiki. 4. Zbližanje med Malo zvezo in Madžarsko, ki se je začelo že na zadnjih sestankih in po čemer se potreba vedno bolj kaže. K temu domnevnemu programu pripominjajo dobro poučeni krogi, da so vse države Male zveze zdaj priznale italijansko cesarstvo in italijansko nadoblast v Abesiniji. Prav tako imajo vse države dobre odnošaje z Nemčijo. Poseben pomen pripisujejo zbližanje Male zveze z Madžarsko, ki bi potem stopila v tisto naravno politično zvezo, kamor po svoji legi spada. Delo v Ženevi Ženeva, 27. aprila. AA. Včeraj je bil sestanek delegatov upravnega sveta mednarodnega urada dela, ki se bo sestal danes. Na tem sestanku sta bila poleg ostalih delegatov tudi zastopniki severne Amerike ter japonski delegat. Kakor znano, niti severnoameriške države niti Japonska nista članici Zveze narodov, vendar sta poslali svoja zastopnika na sestanek mednarodnega'urada dela. Temu sestanku je prisostvoval tudi jugoslovanski 6talni de- legat pri Zvezi narodov, opolnomočeni minister Ivan Subotič. Sinoči je prišel v Ženevo jugoslovanski minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič v spremstvu načelnika v ministrstvu za socialno politiko Dušana Jeremičo in načelnika odseka Stojiča, ki bo sodeloval pri delu upravnega odbora mednarodnega urada dela. Ta sestanek upravnega upravnega odbora mednarodnega urada dela. Ta sestanek upravnega odbora ima poseben namen. Na njem naj bi 6e namreč pretresla važna vprašanja delovnega časa v industriji. Kakor znano, je to vprašanje dobilo mednarodni značaj in posega globoko ne samo v notranje specialne politične in gospodarske razmere posameznih držav, pač pa tudi v svetovno gospodarstvo in proizvodnjo. Poleg tega naj bi ta sestanek upravnega sveta pripravil mednarodno konferenco dela, ki bo v Ženevi junija meseca letos. Nazadnje pa je na dnevnem redu tega sestanka upravnega odbora, ki mu prisostvuje tudi jugoslovanski minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič, tudi nekaj sporov med delodajalci in delavskim zastopniki po nekaterih državah, kakor n. pr. v Sovjetski Rusiji. Nas prometni minister ogleduje javna dela v Italiji in Švici Milan. 28. aprila. AA. Jugoslovanski gradbeni minister Dobrivoje Stošovič je s svojim spremstvom predsinočnjim odšel iz Milana. V Milanu je obiskal tudi uredništvo italijanskega časopisa »Popolo dTtalia«. Ogledal si je dalje tudi milanski velesejem. - Zvečer je senator Puriccelli priredil slavnostno večerjo na čast ministru Stošoviču. Te večerje so se udeležili tudi najuglednejši zastopniki Milana. Po večerji je bil velik sprejem v milanski >Scali<. Ta sprejem je priredilo milansko mesto na čast našemu gradbenemu ministru. Na poti iz Italije je predeinočnjem prispel v Švico jugoslovanski gradbeni minister Dobrivoj Stošovič v spremstvu svojega pomočnika Josifo-viča, šefa kabineta Tufekdžija ter strokovnjakov v gradbenem ministrstvu. Na švicarski meji je pozdravil ministra Stošoviča jugoslovanski konzul v Curihu. Prvi dan svojega bivanja v Švici je minister Stošovič s vojim spremstvom obiskal St. Gothard, kjer si je ogledal krasno zgrajene ceste in slovito St. Gothardsko električno železnico ter električno centralo, ki stoji v višini 1800 m in ima 62.000 konjskih sil. Nato so si ogledali nova švicarska javna dela v Lucernu ter se ves dan zadržali v Curihu. Okrožna tehnična uprava v Curihu jim je stavila na razpolago vse podatke, za katere 60 prosili minister Stošovič in njegovi spremljevalci glede javnih del v Švici. V Curihu so obiskali nove zgradbe kantonalne uprave, univerzo in znano curiško visoko tehnično šolo Minister Stošovič je obiskal tudi staro hišo, v kateri je stanoval pokojni Nikola Pašič za časa svojega študiranja v Curihu. Nato 60 si ogledali novo cesto, ki pelje proti Winterturu in dalje proti Schaf-hausenu. Na nemški meji sta ministra Stošoviča sprejela in pozdravila jugoslovanski generalni konzul v Duseeldorfu in zastopnik nemškega ministrstva za javna dela iz Berlina dr. Schnell, ki je nalašč za to prispel iz Berlina z letalom. Ministra Stošoviča je do švicarske meje pospremil generalni konzul iz Curiha. Boji na morju, na kopnem in v zraku za obalne predele proti Valenciji Hendaye, 28. aprila, o. Včeraj so se na obeh Španskih bojiščih: pod Pireneji in v Castelonu začeli siloviti boji, dočim se na severu v goratem oiemlju razvijajo boji v obliki majhnih spopadov, se je na jugu, kjer so Francovi oddelki prodrli do Miajeve obrambne črte razvila moderna bitka za velik predel obale. V tej bitki sodeluje na Francovi strani kopna vojska, mornarica in letalstvo. Nacionalistična mornarica pod vodstvom križarke »Canarias« je obstreljevala celo vrsto utrjenih krajev, letalstvo pod poveljstvom Francovega brata Ramona, pa je bombardirala zaledje. Po daljšem obstreljevanju so začele Francove čete prodirati ter v boju moža z možem osvojile nekaj manjših krajev. Nekaj manjših uspehov je nacionalistična vojska dosegla tudi na teruelskem bojišču. Včerajšnje poročilo nacionalnega poveljstva pravi, da so španske nacionalne čete v najslab-šem vremenu zavzele v odseku Alfambre ves časi in prodrle vse do 15 km južno od Aliage. Sovražnik ej imel velike izgube. V odseku Ehulve so nacionalistične čete prodrle 7 km in zajele 163 republikancev. Na obali se nadaljuje prodiranje proti jugu in so nacionalisti zasedli 2 km terena. Boljševiški protinapad so nacionalisti zavrnili. Bilbao. 28 aprila. AA. (DNB.) Po vesteh iz Barcelone so na včerajšnji seji vlade pod pred- sedstvom Negrina ugotovili, da je vojaški položaj skrajno nevaren. Izrazili so upanje, da se bodo prijateljske vlade vsaj v zadnjem trenutku spomnile svojih »demokratskih dolžnosti« napram rdeči Španiji. Nato so ustanovili več vojaških sodišč, ki naj sodijo raznim veleizdajalcem. 1. maja bodo v tovarnah delali 12 ur, mezde pa bodo delavci morali odstopiti v dobrodelne namene. Avstrijska duhovščina in politika Dunaj, 28 apr. AA. (DNB) Tukajšnji uradni škofijski list daje navodila katoliškemu duhovništvu za izvrševanje verske službe V teh navodilih posebno poudariajo, da nalaga politična preureditev cerkvi velike naloge. Vsako politiziranje na prižnici je prepovedano, ker se politika in prižnica izključujeta. Nemška delovna zveza za verski mir je izdala proglas na avstrijsko duhovščino, in jo poziva, naj avstrijskemu episkopatu izreče zahvalo za njegovo vedenje ob priključitvi Avstrije k Nemčiji. Prispelo je že več sto izjav duhovnikov z velikim številom spremnih pisem, v katerih duhovniki navdušeno odobravajo nastop avstrijskih škofov. F RA IS C £ Toulouse 'Sšnlanden. °Sayonne Cviedo Bilbao o.Se£jštj'e/7 Pampelun e ^ Remsa TUBou— laoA VdfadoM * c&Zž+Jluesci Q Tremp bastfh Borgos w Sena s 'V^ Lerida Somosterra <£. i_ i _0 Segovieo ° •Salamanque /z f AvikP t* °Bejar Tata vera ■ e I Se-la-Rema. \ Caperes fen da SRCfLČNt— -Porto A!ca n iz O rnagone, ortosa uenza Moneffa o i.Minoraue- maroz ča IčTtfe^Vhtsbert Palma £2)biza-v^? S===V> licante r qRi’o linto Seville Huelva tg Grena AnteguerP arthsg*«« mena CadiJe bna/tar ESP. . M Ano C Novi verski poglavar naših mohamedancev Belgrad, 28. aprila. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog pravosodnega ministra ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta in po volitvah, ki so bile v smislu § 3 zakona o islamski veroizpovedi ter U6tave islamske veroizpovedi v kraljevini Jugoslaviji na dan 20. aprila t. 1. v Sarajevu, imenovali za reis-ul-ulemo muslimanske veroizpovedi v kraljevini Jugoslaviji Fehima efendija Spaha, sodnika vrhovnega šerijat6kega_ sodišča v Sarajevu. Pravosodni minister naj izvrši ta ukaz. Belgrad, 23. aprila 1938. — Pavle s. r. — Raden-ko Stankovič e. r. — Ivo Perovič s. r. — Pravosodni minister Milan Simonovič e. r. Irsko angleški sporazum London, 28. aprila. Včeraj so v 6podnji zbornici v Angliji istočasno pa tudi v irskem parlamentu objavili vsebino angleško-irskega sporazuma. Predsednik Irske De Valera je ob tej priliki izjavil, da je nazadnje le prišlo do popolnega sporazuma ter da je s tem Irska dosegla popolno 'oblast nad 26 irskimi grofijami in nad obalnimi vodami. De Valera je tudi dejal, da se nadeja, da bo v najkrajšem času mogoče razglasiti zadovoljnost angleške vlade, angleškega in irskega naroda s tem sporazumom. Končno je še dejal, da je Irska nazadnje le postala oojiolnoma nezavisna država. Poroka albanskega kralla Tirana, 28. aprila. Včeraj dopoldne ob 11 je bila v veliki dvorani kraljevega dvorca poroka kralja Zoga in grofice Geraldine Apponyi. Med številnimi nayzočnimi so bili člani kraljevske družine, diplomatski zbor ter številno zastopstvo madžarskega plemstva, visokih uradnikov, predstavnikov parlamenta in zastopniki tujega časopisja. Za pričo sta bila pri poroki ’ kralja Zoga italijanski zunanji minister grof Ciano in zet kralja Zoga, knez Abid, kraljici pa baron Vilany in grof Štefan Apponyi. 101 strel je naznanil konec poročnih svečanosti. Dopoldne 60 bile po vseh cerkvah zahvalne 6lužbe božje ob poroki, ki je imela čisto civilni značaj. Tirana, 28. aprila. AA. Albanska agencija poroča: Snoči ob 18 sta kralj Zogu in kraljica Ge-raldina z avtomobilom prispela v Drač, kjer bosta prebila prve mesece svojega zakonskega življenja. Pol ure nato sta prišla v Drač vojvoda Bergamski in italijanski zunanji minister grof Ciano. Nove odredbe glede avstri skih Judov Berlin, 28 apr. AA. (DNB) General feld-maršal Goring je kot vodja štiriletnega načrta izdal nalog, da mora vsak Jud, ki je nemški državljan, predložiti oblastvom točen pregled vsega svojega imetja v Nemčiji in v tujini, razen če njegovo imetje ne presega 5.000 mark. Judje, ki so tuji državljani, a žive v Nemčiji, morajo prijavili samo svoje imetje, ki ga imajo na področju Nemčije. Obenem se odreja, da morajo biti vse zakupne, obrtne itd. pogodbe prijavljene oblastvom, če je ena izmed pogodbenih strank judovska. Prav tako je potrebno posebno dovoljenje za Jude, če hočejo odpreti nove trgovine ali nove podružnice. Ta ukrep je posebno v zvezi z urejanjem židovskega vprašanja v Avstriji. Tudi Japonci zahtevalo konec vo ne s Kitajsko Tokio, 28. aprila. Več tokijskih listov zahteva, da se vsa japonska državna politika preusmeri proti čimprejšnjemu koncu spora e Kitajsko. List »Hoči Šimbun Kaj hočete? Kaj želite?« »Gospa, moža sem spremljal. In gospa, tu en majhen računček«, je dejal elegantni plačilni ter ji pomolil 3 velike plačilne listke. Gospa je kar prebledela in sama pravi, da bo jo bil kmalu zadel mrtvoud, ko je zagledala velikanski račun o zapitku. Plačilnega je napotila k g. sinu. Ta je račun sicer prevzel, toda z največjo rezervo. G. sin je račun pregledal in z grozo je ugotovil, da zapitek znaša veoto 3.369 din. Naravno je, da je odklonil plačilo. In prav zanimiv, za nočno življenje poučen je ta račun. V breme g. Jakoba je bilo navedeno: 70 steklenic piva 624 din, bonboni, čokolada in pecivo 1011, cigarete 240, likerji 615, kranjske klobase 182, kava 200, pomaranče 56 din itd. K tej dogodivščini se sedaj širijo najrazličnejši komentarji. Vsak se najprej prijemlje za glavo, kako je mogel g. Jakob konzumirati z vso veseljaško družbo tako ogromno množino bonbonov, peciva in čokolade. Saj so gotove slaščičarne, ki nimajo za 1000 din blaga v zalogi in kako je mogel plačilni nositi take ogromne množine na mizo. In pomaranče? In pivo? Mnogi gostilničarji ga pimajo toliko v dnevni zalogi. Treba bo pač temeljito poseči in odpraviti vse nepoštene trike, s katerimi po nočnih lokalih plenijo ljudi, o katerih računajo, da so plačila zmožni in kredita sposobni. Potrebno je tudi omeniti, da g. Jakob nikdar v svojem življenju ni obiska! tega nočnega lokala. Skromno je oblečen in ree bi bila plačilnega sveta dolžnost, da bi takemu možu kredit odrekel. Pa tudi gospodar kavarne mora nositi svojo odgovornost. Ko je trezna Ljubljana zaznala za to nočno avanturo g. Jakoba, se je z največjim ogorčenjem zgražala nad brezdušnostjo takih ljudi, ki skubejo nesrečnega, močno pijanega človeka. Po asniio k tragediji v Tomačevem »Slovenski dom« je obširno poročal o rodbinski tragediji v Tomačevem. Po dobljenih informacijah na ježiški občini smo tudi omenili, da sin France, star 27 let, Študira na tehniki v Brnu za strojnega inženirja. Občina ima tudi njegov naslov. Gospod Matko Bužan in njegova žena Ivanka, oba stanujoča v Janševi ulici št. 8, nam podajata sedaj pojasnila glede tehnika Franca Končana Pokojna Ivana Končanova ni njegova mati, pač pa je bila mati Marija Končan roj. Laznik, ki je 18 avgusta 1914 umrla. Sina Franceta je pok. Marija izročila v varstvo in skrb svoji sestri Ivanki por. Bužan. Sestra Ivanka in njen mož Matko skrbita sedaj za njega in ga podpirata pri njegovih študijah. Ubog hlapec - s 125.000 d!n v suknji Skrivnost, ki ro re odnesel Anton Mohorko v grob Maribor, 27. aprila. Maribor ima danes senzacijo, o kateri gre govorica po vsem mestu. Pri revnem, skoraj beraškem starem mrtvecu so v bolnišnici odkrili velik zaklad, katerega bi bil skoraj odnesel s seboj v grob. Vzel pa je ta pokojnik s seboj na drugi svet skrivnost, katero je hotel v poslednjem hipu, ko je že začutil, da se mu približuje zadnja ura, zaupati policiji, pa mu je to dobro namero prekrižala bela žena. Pred mesecem dni se je pojavil v Radvanju star mož, ki se je zglasil pri posestniku Rotu ter ga je prosil za službo. Ker se je zdel pošten ter ni stavil velikih zahtev, ga je posestnik sprejel. Res je dobil skrbnega, pridnega hlapca, ki je bil v vsakem oziru zelo skromen in z vsem zadovoljen. Bil pa je vedno nekam vase zaprt, z nikomur ni govoril ter je zlasti ljubosumno pazil na svoj mali kovčeg, katerega je ime lv hlevu vedno skrbno zaklenjenega. Ker pa je imel listine, iz katerih-je bilo razvidno, da je doma iz Haloz, v redu, se njegov gospodar za vedenje starega moža ni brigal. Pred več dnevi pa se je hlapec močno prehladil ter je dobil hudo vročino. Posestnik se je bal, da bo bolezen resna, pa ga je pripeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili zdravniki, da ima starec pljučnico. Bo’n*k Mfče oolre! o Z Antonom Mohorskom je šlo od dne do dne navzdol ter je bil zdravnikom jasno, da ga ne bodo mogli rešiti. Da se bliža konec pa je menda čutil sam bolnik, ki je bil zadnje dneve vedno bolj vznemirjen ter se mu je naravnost videlo, | kako bi rad nekaj povedal, pa si ne upa. Nazadnje, včeraj je Mohorko poklical strežnika, toda tako je že oslabel, da ni mogel več govoriti, pač pa je z znamenji prosil, naj mu prinesejo papir in svinčnik. Dobil je zaželjeno ter je z okornimi črkami napisal na list, naj pošljejo nemudoma po policista, ker mu ima nekaj važnega povedati. Smrt je prehitela oblast Strežniki so videli, da je zadeva nujna, pa so takoj poslali po policijskega stražnika na najbliž-njo točko. Ko pa so opazili, da Mohorku njegove moči vidno ginejo, so mu prigovarjali, naj njim pove skrivnost, toda starček je samo odkimaval. Končno je prispel policijski stražnik, toda prišel Danes premiera ob 16., 19.15 in 21.15 uri Prekrasen film mojstra režije 0€ZO Bolvaru-la iz življenja štirih mia dih dunajskih deklet: FINHLE Die unruhigen Mfidchen Imena ouih 4 filmskih iftralk, kt jih je predstavljat naS nagradni inse-r»t in k' sodelujejo v tem filmu so: KSthe Nagy, lucia Englitch. lisa Vferner in Elfriede Datzik. Tisti, ki so poslali pravilno rešitev nHjrrad-noga inserata, dobe danes pri nakupu vntopnio posebne kupone za ______________zrehanje daril.___________ Za sm^h in zabavo skrbe: Hani Hoter’ Theo Llngen, Hans Holt In Luise Kartusch Rezervirajte si takoj vstopnice Telefon 22-21 Kino Union je prepozno. Mohorko je že bil v agoniji, zavest ga je zapuščala in po nekaj časa trajajočem smrtnem boju je izdihnil. Svojo skrivnost, ki jo je hotel povedati policistu, je odnesel s seboj na oni svet. Stražnik je slučaj takoj javil policijskemu komisarijatu, ki je začel s preiskavo. Zaenkrat pa ni mogla policija drugega ugotoviti, kakor to, da je Mohorko svoje službe nepričakovano naglo menjaval, povsod pa se je poslovil z istim izgovorom: da ima opravka s sodnijo. V tubnii všit zaklad 125 000 dfn Del skrivnosti pokojnega Mohorka pa so slučajno odkrili danes dopoldne v,bolnišnici pri pregledu njegove obleke. Ko so mrtveca oblačili v njegovo suknjo, je strežnik pri tem poslu otipal pod podlogo nekaj trdega, kar je imelo obliko male knjižice. Šli so nato ter podlogo odparali. Pod njo so našli všitih 29.000 din v bankovcih po 1000 dinarjev ter hranilno knjižico, izstavljeno na ime pokojnika ter glasečo se na znesek 96 000 din. Da ni strežnik slučajno pri oblačenju zagrabil za suknjo na dotičnem mrestu, kjer je bila knjižica, pa bi bili verjetno ves ta zaklad pokopali z mrtvecem. Odkod toliko denar a to je sedaj vprašanje, ki ga bo morala rešiti policijska preiskava, je pa to tudi najbrže vsebina skrivnosti, katero je hotel pokojni Anton Mohorko zaupati oblasti. Za človeka, kakor je Mohorko, ki je živel — kot se da ugotoviti po njegovi poselski knjižici, veliko let kot hlapec s slabo plačo, od katere si kljub vsej skromnosti ni mogel veliko prihraniti, je tak denar pač ogromna vsota; saj tudi za premožnega človeka niso 125.000 din mačje solze! Upati je, da bo skrivnost Antona Hohorka pojasnjena kljub temu, da mu usoda ni podala prilike, da bi jo bil zaupal ljudem. Zadnia pot slovenske katoliške matere Kranj, 27 aprila. Spomladi je lepo, posebno pa še pri nas na Gorenjskem, ko se narava čudežno spreminja v krasen vrt prepoln cvetja in zelenja. Čudno pa je, da se v to prebujanje narave in v to živahno rast in brstenje najrajši oglaša smrt zdaj pri mladih ljudeh, polnih velikih načrtov, zdaj pri starejših, ki bi želeli živeti še nekaj dni v miru v krogu svojev. Tako se je v noči po sv. Juriju prav neslišno oglasila emrt pri Logarjevih v Kranju in ugrabila predobro krščansko mater gospo Ivanko. Pridek udarec je zadel otroke, saj so ljubili svojo dobro mater, kot znajo ljubiti le dobro krščansko vzgojeni otroci. Z obžalovanjem je sprejel žalostno vest na znanje tudi Kranj in okolica, eaj je bila Logarjeva gospa znana kot plemenita gospa, radodarnih rok, obenem pa tudi spoštovana kot odločna katoliška žena, ki bi žrtvovala rajši vse, kakor svojo katoliško zavest. Pogreb gospe Ivanke Logarjeve, ki je bil danes ob 5 izpred hiše žalosti na Mestnem trgu, je pokazal, da hoče naše ljudstvo javno pokazati svoje spoštovanje do odločnih slovenskih katoliških mater. Pred odhodom izpred domače hiše ji je lepo zapel moški pevski zbor žalostinko »Poljana toži« Poslednjo čast so izkazali tudi predstavniki oblasti z g. županom Karlom Č cenjeni na čelu. Cerkvene svečanosti je opravil kranjski dekan Matija škerbec ob številni asistenci. Pogreba se je udeležil tudi stolni kanonik g. dr. Klinar i® urednik »Slovenca« g. dr. Alojzij Kuhar in še mnogo gg. duhovnikov. Po opravljenih cerkvenih molitvah za pokoj duše, je zapel moški pevski zbor žalostinko »Usliši nas Gospod«. Krsto pokojnice so nato zakrili s krasnim cvetjem in venci, obenem pa so padle na krsto premnoge solze njenih sorodnikov in drugih njenih znancev in prijateljev. Spomin na blago gospo bo ostal med nami, pokojnica pa uživa pokoj pri Bogu, kateremu je na zemlji zvesto služila. Ceste v Radgonskem okra u Gornja Radgona, 2 i. apr. Banovinske ceste so na področju gornjeradgon-skega okraja v nevzdržnem stanju. Tuji potniki se sprašujejo, kdo nadzoruje in opravlja dela na cestah v tem okraju. Okrajni cestni odbor ljutomerski je v lanski pozni jeseni po 6vojih zastopnikih, ki nadzorujejo vzdrževanje cest v gornjeradgonskem okraju, naredil napako s tem, da je prepozno posul ceste z zmletim ostrim gramozom. Ceste so bile tedaj še zmrznjene. Ta oster gTamoz se zaradi suhih cest ni stisnil in vlegel, Gramoz je počasi odfrčal pri vožnji v obcestne jarke. Zaradi tega so ceste rdaj znatno pokvarjene in je promet otežkočen. Želimo, da gospodje, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad cestami, postanejo pri navozu in posipanju gramoza uvidevnejši in naj ceste posipajo ob pravem času. Zaradi konzula Klausa so telefonirali iz Rige Maribor, 27. aprila. Mariborčani so nehvaležni. Ljudje, za katere so se še pred mesecem dni silovito zanimali, so danes že skoraj pozabili. Tako je tudi s »konzulom« Edgarjem Klausom, ki je preskrbel Mariborčanom pred dobrim mesecem veliko senzacijo, sedaj pa se^ zanj ne brigajo več in celo one usmiljene duše, ki so mu skraja pošiljale v zapor oranže in cigare, so nanj pozabile. Konzul Klaus se je že zdavnaj odvadil kaditi cigare, tudi na oranže menda več ne pomisli ter se mirno, brez protestov zadovoljuje s_ policijskim ričetom. Nahaja se Klaus namreč še vedno v zaporih mariborske policije, dokler ne pridejo iz inozemstva odgovori, za katere je policijski komjsarijat zaprosil. Razposlal je namreč v vse večje inozemske centre, v katerih se je Klaus verjetno gibal, njegove slike s prstnimi odtisi ter je zaprosil za informacije. Klaus sedaj mirno čaka na nadaljni razvoj dogodkov ter je v zaporu čisto zadovoljen, menda najbolj zaradi tega, ker je tu vsaj varen pred svojimi srditimi upniki. Se vedno pa se oblači skrbno in vsak dan je lepo obrit, da iz-gleda, kakor iz škatljice vzet. Mariborska policija je med tem tudi ugotovila, da je Edgar Klaus židovskega rodu ter se je dal šele 1912 krstiti. Dosedaj je policija dobila na svoja vprašanja sa- mo odgovor iz Prage, od koder so javili, da se Klaus tam ni udejstvoval. Danes pa je nenadoma zapel na policiji telefon in oglasil se je nepričakovan gost — policijska uprava v Rigi. Javila pa se je v francoščini, na komisarijatu pa takrat slučajno ni bilo uradnika, ki je vešč francoskega jezika. Zaradi tega se razgovor ni mogel vršiti in tako zaenkrat danes še niso zamogli izvedeti, kaj je hotela Riga, ki je rojstno mesto »konzula« Klausa, o tem zanimivem možu povedati. Gotovo pa bo prihodnje dni prispel odgovor iz Rige, pa tudi najbrže iz drugih mest. Najbolj se Klaus boji, kaj bo dejal Berlin, kajti če bi Nemčija zahtevala njegovo izročitev, bi mu najbrže tam slaba predla. Ravnatelg ,.Ekonoma" na svobodi Pretekli teden aretirani in v zapore okrož* nega sodišča odvedeni ravnatelj »Ekonoma« odnosno poslevodeči podpredsednik Kmetijsko družbe Anton Soršak je ,bil včeraj popoldne, ko je bil poprej zaslišan in ko so bile zaslišane še nekatere priče, puščen na svobodo, ker ni nevarnosti, da bi pobegnil. Preiskava proti njemu ni ustavljena in se nadaljuje. Mednarodni šahovski turnir v Lfublfani Ljubljana, 38. aprila. Včerajšnji sv. Peregrin je naredil konec mednarodnim šahovskim tekmam, kakor da bi hotel reči, da je zdaj že čas, da se pod njegovo »Mislil sem, da moram Vašo svetlost zbuditi. Nekaj važne-ga je, kar na* brž že ne more čakati do jutri zjutraj.« »Kaj torej?« »Sir Roger je tu, svetlost.« še gibljivi del grofovega obra*a se je 6 pa čil. »Kaj praviš?« »Sir Roger je tu, svetlost.« »Kje je?« »V malem salonu.« »Kdaj je prišel?« »Ob pol dvanajstih, sedaj bo dvanajst,« »Ali ga je kdo videl priti?« »Ne, svetlost. Priplezal je čez skale in tako prišel v park. Nato je Šel okoli gradu in je potrkal na edino okno v pritličju, ki je bilo svetlo. To je bilo okno služabniške sobe, v kateri sem bil sam.« »Kako je prišel sem?« »Danes popoldne okoli petih je pristal na obali z nemško podmornico. Prišel je naravnost v grad, Med potjo ni nikogar srečal.« »Ali Ti je povedal še kaj drugega?« »Nič drugega ko to, da bi Vašo svetlost čimprej videl. Čaka v malem salonu pri kaminu; kajti bil je ves premočen od dežja, ko je prišel v grad.« »Pokliči ga.« Ralph je ogrnil starca čez rame 6 kožuhovinasto odejo. Sedaj šele sem opazil žalostni in strogi grofov obraz. Upravitelj je odšel. Nisem se niti ganil. Toda če bi se tudi premaknil, bi divjanje viharja prevpilo škripanje moje pručice. Tudi grof Antrim se ni ganil. Rahel šum. Gospod Ralph je zopet rstopil. Spremljal ga je obiskovalec, čigar prihod ob tej pozni uri je tako izredno razburil grofa Antrima in njegovega pobočnika, Pierre Bžnoit VELIKI JEZ Roman iz irskih boiev za svobodo 43 »Roger! Ti tukaj! Zdaj!« »Mylord!« Mož, ki ni videl, da mu je gospod Ralph potisnil stol, je padel poleg postelje na kolena. Skušal je najti grofovo roko in ponavljal: »Mylord, mylord!« »Pomiri 6e, Roger, pomiri se, Roger«, je dejal grof. »Pustite naju sama.« Napeto sem opazoval in prisluškoval. Ni mi ušel niti gib, niti beseda. Velika igra se je pričela. Nisem vedel, kaj mi bo odkrila, toda nisem si mogel misliti ničesar bolj presunljivega kakor ta začetek. »Prihajaš iz Berlina, Roger?« »Da, iz Berlina, mylord.« »Kako si prišel sem? Zakaj si prišel?« »Bil sem bolan, preveč bolan. Ležal sem v bolnišnici. Tam sem zvedel pred štirinajstimi dnevi, ali natančno šestega aprila, da bo tukaj izbruhnil na velikonočni ponedeljek upor. Pod okoliščinami, ki trenutno vladajo, bi bil to nesmisel. Smatral sem za potrebno, storiti vse, da bi ta upor preprečil. Zato 6em tudi tukaj.« »Roger, ali ti je nemška vlada dala na razpolago eno svojih podmornic edino in samo zato, da preprečiš upor, za katerega ima prav ona vendar toliko razlogov, da si ga želi?« Sir Roger je vil roke. Njegov glas, njegovi gibi in njegovi pogledi so bili kakor pogledi preganjane živali. Ves njegov borni zunanji videz je dokazoval, da je mož čisto iz ravnovesja. »Ah, mylord, ne zmerjajte me,« »Zberi se, Roger, in pojasni mi vse.« »Kaj naj pojasnim, mylord? Da, vse bom povedal. Toda, zagotovite mi prej, da sem bil napačno poučen in da je bila pot, ki me bo nedvomno veljala življenje, nepotrebna. Zagotovite mi, da na velikonočni ponedeljek ne bo izbruhnil upor.« »Prisegam Ti, da bo«, je dejal grof. Obiskovalec je hropel. »To je vendar norost, čista norost«, je vzkliknil. , »Morda«, je odvrnil grof Antrim. »Toda, ali mi je moj spomin oslabel? Ali nisi bil ti tisti, ki mi je pisal: »Oni dan, ko bo pristal na irski obali naš prvi nemški tovariš, oni dan, ko bo prva nemška vojna ladja z irsko zastavo ponosno rezala valove irskega morja, ta dan bo umrlo mnogo Ircev, toda umrli bodo v božjem miru in z gotovostjo, da bo Irska svobodna. »Ti si pisal te besede, Roger, če me spomin ne vara. Danes imenuješ upor, ki naj prinese Ircem svobodo, norost. Ne prinašaš nam obljubljene pomoči, za katero te pa tudi prosili nismo.« »Ne obsipajte me z očitki«, je mrmral sir Roger. »Kaj si delal v Nemčiji?« je trdo vprašal grof Antrim. »Kaj si obljubljal? Kaj si dobil?« »Nič nisem obljubil«, je zakričal Roger obupano, »Nisem imel pravice za to. Upal sem, da bom dosegel pri nemški vladi toliko, da bo preizkusila upravičenost irskih stremljenj in da bo na mirovnih konferencah naredila irsko vprašanje za mednarodno vprašanje, da ...« »Otrok,« je vzkliknil grof »Nemci bi bili zares zelo neumni... Najbrž so ti mnogo obljubljali in niso za to nič zahtevala?« Sir Roger je odgovoril; »Slišal sem,« je nadaljeval neusmiljeno, »da si skušal sestaviti iz irskih ujetnikov v Nemčiji irsko brigado, ki naj bi Viljemu pomagala, da bi se borila za Irsko pod lastno zastavo. Nekaj nemških katoliških vojaških duhovnikov ti je pri tem pomagalo. Povej mi, koliko naših mož je sprejelo tvojo ponudbo. Za nemškimi železnimi zapahi jih je tr tisoč.« Sir Roger je sklonil glavo. »Pet in petdeset«, je zamrmral. »Pet in petdeset,« je dejal grof Antrim, »pet in petdeseti Preprostih in izobraženih kmetov iz Miinstra in Con-naughta nisi mogel pregovoriti s tem, o čemer 6i bil sam prepričan. Kadar izgubimo pravilno presojo zaradi preveč učene vzročnosti, tedaj nam najbolj pomaga zdravi čut preprostega človeka, ki se ne odmakne niti za ped od prave poti. Roger, ali ti ie kaj koristil nauk, ki so ti ga dali ti ubogi irski strelci?« »Da, uvidite vendar, koristilo mi je toliko, da sem zdaj tukaj. Hotel sem, da boste tudi tukaj vedeli, da ne smete računati na pomoč Nemčije in da je zaradi tega treba upor odložiti. Zato, da sem prišel sem, mylord, sem tvegal življenje-' zaščito odpeljejo vsak na svoj dom, ali pa vsaj spet na kak drug turnir. Tudi šahisti so neko vrste popotniki, in zato je sv. Peregrin tudi njihov zaščitnik. 17 dni je trajal ta boj na črno-belih deskah v ljubljanski Zvezdi, in tako udeleženci sedanjega turnirja res že zaslužijo nekoliko oddiha, posebno še, ker so bili nekateri med njimi že od prej utrujeni, še zadnjič so «e včeraj spoprijeli, ne več toliko z namenom, da bi zaigrali za celo točko, — saj je prav za prav nikomur več ni bilo treba — pac pa le vsaj toliko močno, da ne bi bilo morebiti za koga Kakšnih sramotnih senzacij. Kostič je z včerajšnjim remijem postal prvak tega turnirja. Točko si je razdelil v tem kolu s Pircem. Sicer pa so bile vse včerajšnje partije, razen šorlijeve, remis. Dr. Astaloš je igral z dr. Vidmarjem, Preinfalk z Vidmarjem mlajšim, lot z dr. Trifunovičem, Nedeljkovič z Broderjnm. Šorli s Steinerjem, Foltys s Tarta-kowerjem, Szabo pa s Furlani jem. — Kakšne uspehe so posamezni igralci dosegli na teni turnirju je lepo razvidno s tabele, ki jo priobčujemo na zadnji strani. Zvečer je bil v d vorani Kazine slavnostni u1 i °F Ljubljanskega šahovskega kluba. Ta klub slavi letos 25-letnico svojega obstoja Na zborovanju je bil tudi zastopnik bana. načelnik banske uprave dr. Hubad, ter zastopnik mestnega župana dr. Ravnihar. Zborovanje je zače* predsednik LŠK profesor Osterc, ki je imel naj' prej pozdravni nagovor, nato pa je spregovori častni predsednik dr. Milan Vidmar, ki je m01 drugim poudaril velik pomen sedan jega šahovskega turnirja v Ljubljani. Poudaril je tudi, da je sahovsko življenje posebno razvito pri nas Slovencih. Soglasno je bil nato sprejet sk^P’ da se izvoli predsednik narodne skupščine Ste-van Čirič za častnega člana LŠK. Šahovski turnir v Mareatu V včerajšnjem sedmem kolu šahovskega turnirja v Margatu sta Aljehin in Spiclma«« remizirala, Sergeant je premagal Me"V i/ igre pa niso dokončali Aleksander in Go lom o j> Milnerharrv in Thomas, ter Bock in Petro • Stanje po sedmem kolu: Aljehin 5 in ppl, • , 4 in pol, Spielmann 4 in pol itd. Aljolun j zdaj eno partijo izgubil in eno remiziral Od tu in tam Veliko razstavo Srbske knjige v Zagrebu je sklenilo prirediti društvo zagrebških izdajateljev »Binoza«. Za to razstavo so se v Zagrebu ze dolgo pripravljali. Istočasno pa naj bi bila tudi v Belgradu velika razstava Hrvaške knjige. Razstavi naj bi bili reprezentativnega značaja 1J} bi obsegali najvažnejše književne prispevke starejše in najnovejše dobe. Sklenjeuo je bilo zdaj, da bosta ti dve razstavi odprti 26. avgusta in bosta trajali nekako do srede septembra. Razstava Srbske knjige bo v zagrebškem Zboru, razstava Hrvaške knjige pa v belgrajskem velesejmu. Z veliko naglico grade motorne lokomotive v Bosanskem Brodu. Na progi Bos. Brod—Dubrovnik namreč nameravajo v kratkem vpeljati motorne vlake, ki bodo pospešili promet na tej jugoslovanski najvažnejši železniški zvezi z morjem. Motorni vlaki bodo na tej progi začeli voziti že konec maja. Te lokomotive bodo omejene izključno samo za to progo, ki je ozkotirna. Debela toča je te dni padala v vojvodinskem Banatu. Vse ono, kar je še ostalo za silo nepoškodovano vsled prejšnjega mraza, je zdaj pobila toča, ki je padala četrt ure. Z njo so bila pokrita Ha za dva prsta na debelo. Največjo škodo je naredila toča na polju, kjer je skoro vsa pšenica Popolnoma uničena. Veliko škodo je zadnji mraz povzročil tudi pri sladkorni pesi. Z rokami je ujel dva mlada medveda neki kmet iz vasi Gluhare pri Travniku. Zadnji sneg m mraz sta tudi medvede v tamkajšnjih hribih naredila čisto krotke. Zaradi lakote sta ta dva medvedka toliko opešala, da se omenjenemu kne-™; nista niti branila, da jih je vzel s seboj v vas. včeraj ju je pripeljal na trg v Travnik, kjer sta Mia predmet velikega zanimanja. Že peti potres so imeli v zadnjem mesecu v •koprivnici in okolici. Najmočnejši je bil prvi letošnji potres 27. marca. Vsak naslednji pa je nekoliko slabši. Precejšnjo škodo sta povzročila le prva dva, vsi drugi pa le bolj strah. Zadnji potres je bil čisto krajevnega značaja in je moralo biti njegovo središče nekje v neposrednji bližini Koprivnice. Prve češnje so pripeljali včeraj na trg v Mostar. Zaradi zadnjega mraza so bil prve češnje letos nekoliko bolj pozno zrele kot druga leta. V tem času jih je bilo prejšnja leta že vse polno na mostarskem trgu. Daru var je že nekaj dni v temi, ker je da-nivarska občina svojo lastno elektrarno ustavila. Že pred nekaj meseci je finančno ravna-eljstvo obdavčilo javno razsvetljavo v tem mestu, _češ_ da je preveč luksuzna. To obdavčenje Pa je finančno ministrstvo ukinilo Ker pa je finančno ravnateljstvo v Zagrebu kljub temu spet uvedlo gotove davke na to razsvetljavo, jo uprava električne centrale sklenila, da v znak protesta toliko časa ne bo dajala električne luči za mestno razsvetljavo, dokler finančno ravnateljstvo popolnoma ne ukine vsega davka na to luč Toliko časa bo tudi ves Daruvar v temi Do velike bitke med kmeti je prišlo te dni v okolici Niša. Kmetje iz vasi Matejevca že t»alj časa niso bili zadovoljni z mejami, ki so nelile njihova posestva s posestvi sosednje vasi. ia'p so se odločili, da kar sami popravijo te ^eje in prestavijo mejnike malo bolj na drugo s*ran. Pred nekaj dnevi se je zbralo na tej meji nad sto kmetov iz Matejevca z ženami in otroki 2 namenom, da potegnejo novo mejo Čim pa so začeli izkopavati prejšnje mejnike, so začeli sosednji kmetje nenadoma streljati nanje. K sreči pa sta bila od teh strelov ranjena samo .knjeta. čim se je zaslišalo streljanje, so prihiteli skupaj še ostali kmetje in se jih je tako nabralo na tem »bojišču« vsega skupaj okoli 500. Boj bi bil še bolj krvav, če ne bi bila pravočasno posredovala oblast. Orožniki so brž polovili nekaj teh kmetov iz obeh vasi in jih trdo prijeli. Vendar pa prvi kot drugi odločno zavračajo očitke, da so zakrivili ta krvav spopad. 1 a boj precej spominja na hajduške čase. Spomladanski ribji lov v Dalmaciji je letos izredno obilen. Pred dvema dnevoma, ko se je vreme nekoliko ustalilo in so prenehali viharji ob dalmatinski obali, se je pričel lov na sardele. V borih dveh dneh so dalmatinski ribiči nalovili okoli 100 vagonov sardel. Največjo srečo so imeli v okolici otoka Visa, Komiže, Hvara in ob trogir-ski obali. Pri Komiži so v eno samo mrečo ujeli 50 centov rib. Vse te ribe, ki so jih zadnja dva dni ujeli, so prodali v tovarne, kjer jih bodo pripravili za izvoz. Ribiči so jih tem tvornicam, ki dozdaj niso kupovale svežih sardel, prodali po 4 din za kg. Vse vrste živalskih glasov zna oponašati neki Muharem Hasanovič, ki mu na kratko pravijo tudi kar »Golob«. Kdor ga je le kdaj že slišal oponašati te glasove, je dobil vtis, da posluša gruliti pravega goloba, lajati pravega psa, niilo petje nočnega slavčka, mukanje govedi itd. Pravijo, da zna s svojim glasom zaigrati kar cele koračnice, pri čemer posnema glas gosli, zvoke flavte, udarjanje bobna in celo medeninastih ren. Pravijo, da so posebno zanimivi njegovi telefonski razgovori, ob katerih se pač ne more nihče vzdržati smeha. To oponašanie vseh mogočih glasov je Muharemov edini poklic, ki mu tudi prav dobro »nese«, vsaj zdaj, ko še nima ravno preveč konkurence. Sto ovac obenem z mladimi jagenjčki je zgorelo v vasi Bezbedje pri Nevesinju. Ponoči je namreč nenadoma izbruhnil požar v staji, ki je bila založena s senom. V staji je bilo tudi nekaj koz. Ko je požar izbruhnil, so koze brž poskakale skozi okno, ovcam pa so se mali jagenjčki toliko smilili, da jih niso hotele zapustiti Žalostna je bila po požaru slika pogorišča. Ovce so dobesedno zgorele, le njihove kosti so tu pa tam še ležale po tleh. Kmetje so sicer takoj prihiteli, da bi pogasili ogenj, pa je bil ves njihov trud zaman. v_»Mt. cigani, smo začeli orati zemljo, česar naši očetje niso delnli. Časi se spreminjajo« — jo dejal neki srbski cigan Halil Rizvanovič. To jo prvi cigan, ki se je naveličal brezdomskega Potikanja po svetu in sklenil, da začne tudi delati. Kupil je majhno posestvece, ki ga baje Prav priono obdeluje. Pri Halilu imajo kar šolo, kateri jih ta prvi »spreobrnjenec« uči obdelovati zemljo. Ee naročite »Slovenski dom« za 3 mesece naprej, dobite roman »Poročnik indijske brigade« zastonj! Do kruha je pot Ki« in kako iive in Moderni časi so postavili pred sodobnike kopico novih, pomembnih problemov. Blagodati, ki jih je obetalo življenje v mestih, so začele posto-oma izvabljati z dežele vedno večje množice krnečega prebivalstva. Spočetka je bila to le vaba, ki so ji na kmetih podlegali tisti, ki na zemljo niso bili priklenjeni z V6emi verigami srca, ampak so garali v vročini in mrazu le bolj z nevoljo. Pozneje pa 6e je uveljavila neizogibna nujnost, ki je deže-lane prav primorala k migraciji, katero danes na-zivamo 6 popularnim izrazom »beg v mesta«. Ta »beg v mesta« je iz leta v leto postajal silnejši in splošnejši. Prav nič čudnega, saj so v gospodarstvu nastopili novi faktorji, ki so v mnogočem povsem izpremenili dotedanji način obratovanja in zamenjavanja ter krenili na povsem nova tirišča. Poljedelci niso bili tako dobro organizirani ob času nastajajoče spremembe, kakor so bili organizirani meščani in delavci, pa saj niti danes še ni6o tako organizirani, da bi lahko važno in odločno posegli s svojo besedo v odločevanje o višinah cen, o načinu trženja in reguliranja konkurence. Poljedelski stan je razen tega v naši državi številčno tudi najmočnejši, predmeti, ki jih more nuditi v razprodajo, so tudi v glavnem precej isti, velik kvan-tum pa seveda mora dandanašnji skrbeti, da cene ostajajo prezmerno zmerne. Poljski produkti so menda po trudu in naporu, ki jih mora poljski delavec vlagati, ko jih goji, najslabše plačani med vsemi. Lahko je gospodi, ki svojim neštevilnim pa razno-vrstim »artiklom« določa cene skoraj kakor se ji zdi in sfc ji pri tem ni bati konkurence, ki bi jim katastrofalno utegnila zbiti ceno na polovico ali še na več. Kmet pa sploh ne utegne kalkulirati, saj mu mestni odjemalci — če poskuša »naviti« ceno — takoj zagroze, naj bo previden, ker niso vezani prav nič na njega asmega, ampak lahko 6voje ži-vežne potrebe vsak hip nabavijo pri drugem do-bavljalcu. Nič čudnega tedaj, če so potrebe na deželi — z razvojem modernega življenja — rasle, sredstev, ki bi utegnili in morali te potrebe tešiti, pa je bilo čedalje manj. Tudi kmet je moral to ali ono stvar kupiti, denarja pa ni hotelo biti od nikoder, cene lesu in živini so padale, na mestnem živilskem trgu se je javljalo vedno več ponudnikov; srečen je bil, kdor je za boren denar 6pečal to, kar je bil pripeljal. Prav razumljiv nam tedaj postane ta »beg z dežele«; kmečkim kajžarskim sinovom nikakor ni več dišalo, da bi šli gruntarjem služit za hlapca, saj so jih leti mogli le skrajno slabo plačevati. Šli so — razumljivo in povsem opravičljivo — rajši v mesta, kjer so nastopali razne službe kot sluge itd. Tudi otroci premožnejših kmetij kmalu že doma ni6o več strpeli; ostale so pri hiši le najnujnejše domače moči, ki so bile neizogibno potrebne za obdelavo polj in njiv, drugi pa niso več mogli mirno gledati, kako zastonj jedo pri skupni mizi. Pa tudi starši sami, ki so videli in slišali, da se v mestu za preživljanje in za boljše življenje ponujajo večje šanse, so jim začeli prigovarjati, naj svojo srečo poskusijo rajši v mestu kot pa, da bi doma vse življenje garali in — delali napoto. Tako je v zadnjih dveh desetletjih vzrasla na deželi mogočna parola: »Dajmo ga v mestne šole, naj poskusil Morda bo kdaj pozneje lahko vsak dan jedel bel kruh!« In pritisnile 60 množice mladih deželanov. Ni že bilo več takih, ki bi se v mesto hodili učit kot vajenci pri raznih obrtnikih, prihajali so otroci, ki so doma skončali ljudsko šolo in prišli nadaljevat svoj uk na srednjo šolo. Iz leta v leto jih je več; vsako jesen se vpisujejo novi na gimnazije in realke, zmernejši na srednje tehnične šole po končanih polovičnih srednješolskih letih. In po končanih srednjih šolah se spet vsi nešteti roji vpisujejo na univerzo, iz vseh slovenskih mest, ki imajo srednjo šolo, jeseni prihajajo na univerzo novi dotoki. Le malo abiturientov takoj po maturi 6topi v poklice, za katere je potrebna zgolj srednješolska izobrazba. Vsi drugi hočejo še do boljšega kruha; sicer pa je tudi služb, za katere bi zadostovala sama srednja šola, zadnja leta čedalje manj. Vse te množice »učeče se« mladine mo-raio izvečine hoditi pri svojem študiju kaj trnjevo pot, Ni bila namreč vsem študentom nastlala usoda rožic na pot: ni vsak tako srečen, da bi imel premožnega očeta, ki bi mu lahko V6ak mesec plačeval denar za stanovanje in za hrano. Večina je od doma siromašna. Ti si morajo pomagati, kakor si že pač vedo in znajo: s postranskimi zaslužki, pretežno z instrukcijami za stanovanje ali hrano ali za denar. Grenak je ta kruh in marsikatero bridko moraio preslišati s strani učenčevih staršev če sin k.jub instrukciji v šoli ne kaže uspehov Seveda mlani srednješolci iz prvih dveh ali treh letnikov še nimajo »-kvalifikacij« za instruiranje; ti si prav tako kakor večina njihovih siromašnih starejših kolegov poskušajo pomagati na ta način, da si V6aj hrano nekje izprosijo zastonj: večinoma po samostanih in gostilnah ter restavracijah, preskrbe pa jim jo tudi razne dobrodelne ustanove zastonj ali pa po znižani ceni, tako da za silo zdelujejo plačevanje. Srednješolski domovi in menze Dandanašnji se dobrotljivi ljudje, hvala Bogu, močno zanimajo za siromašno mladino, ki hodi v srednje šole. Tudi v Ljubljani imamo hepo vrsto raznih kolegijev in domov za srednješolsko mladino, pa tudi menz, kamor zahajajo tisti, ki sicer stanujejo privatno, vendar pa nimajo toliko denarja, da bi si ž njim preskrbeli izdatno hrano. V razne domovi* izročajo kmečki starši svoje sinove: tam so v dobrih rokah, saj so pod stalnim nadzorstvom, poskrbljeno je za red in snago, za zdravje, hrana je preprosta, pa domača in okusna, razvedrilo in čas učenja sta razporejena po dobro premišljenem načrtu, tako da se mladi učenci lahko vsak dan nauče svojega, v šoli odrejenega penzuma. Seveda gredo sinovi katoliških staršev v katoliške, liberalni pa v libelane ustanoveč V Ljubljani imamo tudi več domov, v katere prihajajo tisti, ki so 6e sami ali pa so jim bili starši odločili že njihov bodoči življenjski poklic. Večinoma so to domovi, kjer se srednješolska mladina pripravlja na svoj bodoči duhovniški poklic. Lazaristi ima:o na Taboru tak svoj dom in križevniški red v Križankah Za one kmečke in mestne sinove, ki so jim starši namenili — ker sami za to nimajo možnosti — skrbno katoliško vzgojo in strog nadzor pri delu, pa je seveda največji zavod v Ljubljani Marijanišče na Poljanah Tudi dekliških zavodov je precej, naj omenimo le Lichtentumov zavod in zavod pri čč. materah ur-šulinkah. Razen tega je še nekaj penzionatov, ki so namenjeni vzgoji ženske šolske mladine. V Ljubljani penzionatov, ki bi bili namenjeni vzgoji žen- — kino sloga ;r.v» Samo še dva dni bomo predvajali prekrasni velefilm pretresljive vsebine in romantične ljubezni Parada smrti učenosti dolga jedo naši študentje ske šolske mladine, ni. Preteklo leto je bil v Kolodvorski ulici prenarejen kolegij, v katerem je vsa leta po vojni domovala izključno le akademska mladina; po preureditvi pa so se vanj vselili lansko jesen tudi srednješolci. Domovi za akademike Vsako jesen pritisnejo abiturienti iz vseh slovenskih me6t v našo belo metropolo Ti si že nekoliko laže pomagajo naprej, kljub temu, da večini med njimi več ne daje nikake podpore dom, vsaj siromašnejšim ne. Pomagajo 6i z instrukcijami in z raznimi posredovanji ter postranskimi zaslužki, ki so spretnejšim med njimi pogosto prav izdaten vir dohodkov. Razen dobrodelne ustanove podpirajo najpotrebnejše in najpridnejše med njimi. Tudi s štipendijami si marsikdo med njimi dobro pomaga. Tisti, ki jim je bila priroda »omislila« s premožnimi starši, lahko študirajo v miru: čedno so oblečeni, na gorkem so in nikdar niso lačni. Revnejši, podjetnejši in »verziranejši« si tudi ne belijo preveč glave; vedno še kje »iztisnejo« kakšen denar, ki jim omogoči, da se prerivajo skozi življenje in študirajo. Ti običajno stanujejo privatno in tudi hranijo se za denar, ki so ga bili sami zaslužili. Toda ljudi s srečnim instinktom za zaslužek in 6 prirodo, ki ji ni nikdar nerodno, ampak 6e dobro in takoj vselej znajde v vsaki situaciji, med akademsko mladino ni mnogo. Ostali 6i pomagajo zgolj z instrukcijami, ki pa ne prinašajo toliko, da bi se lahko sami živeli, razen če se pri tem ne odreko študiju; pri številnih instrukcijah seveda študij izredno trpi. Dobili pa so se k vsej sreči dobri lju-lje in razne uvidevne ustanove, ki skrbe za naj-siromašnejše akademike. Razna podporna društva — kakor najagilnejše med njimi »Dijaško podporno društvo« — zbirajo pri dobrih ljudeh in pri javnih institucijah za pobiranje zneskov, ki najpotrebnejšim akademikom preskrbe čevlje, obleko, denarno podporo in brezplačno hrano. V tem pogledu vrši prav pomembno karitativno delo tudi »Vincencije-va konferenca za akademike«, V6e hvale vredna je tudi »Oražnova ustanova«, ki že dolga leta daje najpotrebnejšim akademikom lepa brezplačna stanovanja ali brezplačno dobro hrano, nekaterim pa pa tudi oboje. Mnogo je tudi podpor, ki jih daje banovina. Akademikom, ki za silo zmagujejo plačevanje manjših mesečnih zneskov, nudi lepa stanovanja »Cirilov dom« v Streliški ulici in »Akademski dom« na Miklošičevi cesti. V Kolodvorski ulici je Kolegij, ki je namenjen izključno akademikom iz takozvanih »naprednejših« vret: tem akademikom dela Kolegij brez dvoma prav dobre usluge v današnjih gmotno slabih časih. Težavna in strma pa 06lane pot učenosti do kruha kljub vsem olajšavam in podporam dobrotljivih ljudi. Akademik mora biti dandanašnji seveda tudi spodobno oblečen in obut, če noče iz-gledati kakor cigan. Za sto in sto malenkosti je treba nekje še najti denarja. Marsikdo se za sramotno nizke odškodnine ubada s posli, ki nikdar niso tako plačani, kakor bi bilo primemo. Mnogo je tekanja, mnogo je treba imeti po trpljenja —: star pregovor pravi, da je »potrpljenje božja mast, samo tisti da je revež, ki se ž njo maže«. Res je tako! Ne rečemo, da ljudje, ki danes že 6ede v službi, tisti srečni, ki so bili svoje študije skončali v boljših časih, ne bi bili v svojem nekdanjem študentovskem življenju preživeli težkih ur, — toda študirali in pehali so se vsaj z zavestjo, da jih po končanem študiju in izpitih čaka služba, ki jim bo omogočila mirno in znosno, človeka vredno življenje. Dandanašnji pa je s službami čedalje večji križ: ljudje, ki 60 absolvirali svoj študij, čakajo leta in leta zaman na službo. Podpore so jim ukinjene, saj ne študirajo več, prepuščeni so tedaj povsem samim sebi, podjetnejši še nekako migajo, ostali pa životarijo v bedi in pomanjkanju vsake vrste. Težko je res življenje brezposelnega inteli-genta. Tudi po končanih študijah ostane pot do kruha še vedno strma in hrapava. In ko se jim končno nasmehne sreča, da dobe službo, spoznajo, da je tudi ta kruh grenak in — predvsem — da ga ie presneto malo. Šele po dolgih letih pa postane njihovo življenje lepše in znosnejše. Iz športne krošnre Na listi strelcev na ligaških tekmah še vedno vodi igralec »Gradjanskega« Lešnik 6 17 goli, drugi je Hitrec (»Hašk«) 15 golov, Moša Marjanovič (BSK) 13, Valjarevič (BSK) 11, Antolkovič (»Gra-djanski«) 10. Po tej statistični listi bel grajskih dnevnikov je od Slovencev na najboljšem mestu Tičar s 4 goli. Lista pa je netočna. Kot primer navedemo samo igralca »Ljubljane« Vovka, ki je zabil lani v Belgradu BSKu 1 gol, »Jedinstvu« v Ljubljani 2, »Hajduku« v Splitu 1 in »Jugoslaviji« v Ljubljani 1; torej 5 golov. V celoti so pa igralci vseh klubov po končanem 15 kolu ligaškega prvenstva rabili 257 golov. Češkoslovaško moštvo za tekme za Davisov pokal. Prvo srečanje v tekmi za Davisov pokal v evropskem pasu bo že v dneh od 6. do 8. maja v Zagrebu. 2e v prvem kolu 6e srečata Češkoslovaška in Jugoslavija — torej dva najnevarnejša nasprotnika, izmed katerih bo eden po vsej verjetnosti tudi evropski finalist. Češkoslovaška teniška zveza se za to srečanje pripravlja kar najresneje in je najela za trenerja Francoza Ramillona, ki je pred dvemi leti pripravljal tudi naše mušketirje. Čeh' svojin igralcev še niso dokončno postavili, po vsej verjetnosti pa bodo prišli v Zagreb Menzel, Hecht in Cejnar. Nemčija i Amerika. Ob kongresu mednarodnega olimpijskega odbora v Kairu je nemški delegat dr Ritter v. Halt predlagal ameriškemu delegatu 3rundai{eu lahkoatletski avoboj med obema državama. Ameriška amaterska lahkoatletska zveza je predlog v načelu sprejela. Če se ugodno urede še potrebne formalnosti, bo ta lahkoatletski dvoboj med Nemčijo in Ameriko v dneh 13. in 14. avgusta letos v olimpijskem stadionu v Berlinu. Dvoboj bo obsegal celoten olimpijski program razen maratonskega teka, 50 km hoje in deseteroboja. Schmeling in Louis se bosta borila v Newyorku. Ameriški časopisi poročajo, da bo borba za svetovno prvenstvo med Schmelingom in Louisom 22. junija letos v Newyorku, in 6icer v Yankee Stadionu, torej prav tam, kjer se je Schmeling leta 1936 s K. o. premagal Joea Louisa. Prireditelji bodo stadion preuredili tako, da bo 90.000 sedežev in računajo na velikanski obisk. Ob prvem srečanju obeh konkurentov za svetovno prvenstvo je bilo navzočih 70.000 gledalcev. Za letošnje srečanje pa računajo na poldrag milijon dolarjev na vstopnini. Od zadnjega srečanja med Dempseyem in Tunne-yem ni bilo tolikega zanimanja, kakršno je za ta revanžni dvobj. V soboto zvečer bodo ponovili Čapkovo epohalno dramo »Bela bolezen« kot predstavo izven abonmana po znižanih cenah v običajni saeedbi. Snov nam pokaže trenje dveh popolnoma nasnro-i tujočih si svetovnih nazorov. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj i.2. v c s ® li m ® temp*- ratUT! 0 n' Uelativnn 1 vlacii v ^ ač 1 sl 3- Veter ismer. iako»tl Pada- vine . X X . •* g °§ Ul/UJ 05 TE t Ljubljana 760-1 9-6 4-6 96 9 0 3*4 dež Maribor 758-6 150 1-0 80 10 0 - — Zagreb 7605 7-0 5-0 70 10 E, 1*3 dež Bel grad 760-2 160 8-0 90 1 SE, — — Sarajevo 759 2 15-0 5-0 90 10 0 — — Sušak 753-1 15-0 7-0 60 8 NE, 20 dež ! Split 758-1 18-0 9D 50 6 0 — — Kumbor 757-1 19-0 8-0 80 0 N. — — I Rab 76 .-2 15-0 7-0 80 6 E, — — Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestalno vreme, ponekod dež v presledkih. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo zjutraj do 9.20 popolnoma oblačno in redka megla. Dopoldne je pričelo iz megle pršiti (od 10 do 11.15). Ob 15.15 se je oblačnost nekoliko pretrgala in je za kratek čas posijalo sonce Ob 15.45 je pričelo rahlo deževati in je pršilo do ca 18.50. Od 19.55 do 22 je deževalo nekoliko močneje nato pa zopet le nekoliko pršilo. Po polnoči jo bilo vedro. Ljubljana danes Kol^r Danes, 28. aprila: Pavel od Križa. Petek, 29. aprila: Peter, muč. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31. Umrla je davi v Ljubljani g. Hermina Lundrova, šolska upraviteljica v p. Pogreb blage pokojnice bo v soboto, 50. aprila, ob 5 popoldne iz hiše žalosti Vegova ul. 8 na pokopališče na Viču. Najv miru počiva! Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani zaključi v soboto. 30. t m. in v nedeljo, 1. maja, obakrat ob 8 zvečer, svojo dramsko se/.ijo 7. Schonthalovo burko v 4 dej. in v prevodu E. Gangla_ »Ugrabljene Sabinke«. Režira g. Milan Skrbinšek, režiser Nar. gledališča. Ker je ta nad vse zabavna burka poslednja prireditev uašo dramske družine v tekoči seziji, vabimo vse naše člaue in prijatelje k obilni udeležbi Predprodaja vstopnic po 6. 4, 3 in 2 din je v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži, če se želite od srca nasmejati, ne zamudite te prilike Med našimi domačimi pevci, ki so se uveljavili s svojim umetniškim tfelom tudi v tujini, je znan basist Franc Schiffrer, z umetniškim imenom Navigin. Umetnik je naš rojak — Ljubljančan ki je užival solopevski pouk doma, v Italiji, na Češkoslovaškem in v Nemčiji, nato je bil par sezon angažiran na nemških odrih kot I. basist. Njegov glas je lep, mehak, izdaten in v prvi vrsti liričnega značaja. Kjerkoli je nastopil je imel lepeuspehe, posebno tudi tekom letošnje zime, ko je koncertiral po najrazličnejših mestih Severne Amerike, odkoder sc sedaj vrača v svoje rodno mesto. Njegov koncert v Ljubljani bo v ponedeljek, 2. maja ob 20 v veliki Filh dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Razstava slik Matije Jame je odprta dnevno od pol 10 do 18. Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem članom in prijateljem, da se prijave za avtobusni izlet v Gorico, na Sv. Goro, v Doberdob in Tret, ki ga priredi društvo dne 29. maja, sprejemajo do dne 1. maja. Vse člane in prijatelje, ki se nameravajo udeležiti izleta, prosimo, da se čbnprej prijavijo. — Odbor. . Revija pričesk kluba damskih frizerjev in frizerk. Tudi v Ljubljani imamo klub damskih frizer-jev in frizerk. Ta klub ima nalogo članstvo strokovno izpopolnjevati in skrbeti, da se današnja naglo menjajoča se moda priče&k pri naših damah uveljavi. Zato ima tedenske večere, na katerih praktično izvajajo pričeske zadnje mode na živih modelih z večidel umetno negovano barvo las. Da se pa naše cenjene dame kakor tudi naši tovariši prepričajo o klubovem delovanju, 'se je klub odločil položiti svoj delovni obračun dne 8. maja 1938 v dvorani pri Mikliču. Friziralo se bo na licu mesta na živih modelih, spored bo sestavljen iz dveh točk. V prvi točki «c bo izvajala vodna ondulacija, ki jo danes zavzela prvo raeeto v nali stroki. V drugi točki bo pa bogata revija bujnih fantazij pričesk in lasulj. Pri tej točki sodeluje iz prijaznosti bratski klub Zagreb, čigar člani so se uveljavili na zadnjih svetovnih tekmah v Parizu. Zato vabimo cenjeno občinstvo, posebno pa naše tovariše in tovarišice, da prisostvujejo tej reviji frizur ter s tem podprejo naš napredek. »Naša skrinja« razstavlja >dečva<*pirhe £a ? izložbi Igriška ulica pri drami in na Miklošičevi cesti pri tvrdki Urbanc. Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani posluje od 1. maja t 1. dalje za stranke od 7.30 do 12.30. Kara plovemo? Na »Večer cvetja«, ki ga priredi društvo nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani, v soboto. 50. aprila, ob 8 zvečer, v dvorani hotela Miklič na Masarykovj cesti. Za zabavo dobro pijačo in jedačo je vsestransko preskrbljeno. — Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa se hvaležno sprejemajo Za obilen obisk se priporoča — odbor. Lfubliansko gledališče DRAMA. - Začetek ob 20. Četrtek, 28. aprila: »Izpit za življenje«. Red Četrtek, Petek, 29 aprila: Zaprto. Sobota, 30. aprila: »Bela bolezen« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 1. maja ob 15: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Izpit za življenje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL OPERA. — Začetek ob 20. Četrtek, 28, aprila: »Jakobinec« Red A. Petek, 29 aprila, ob 15: »Prodana nevesta«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene Sobota, 30 aprila: »Tosca«. Gostuje Josip Rijavec. Izven. Nedelja.^ 1. maja: »Madame Sana Gene«. Izven. Znižane cene od 80 din navzdol. »Tosco« bodo peli v soboto 30. t. m. z gostom Josipom Rijavcem, odličnim članom belgrajske opere, Oljdekopovo in Primožičem, v glavnih partijah. Rijavčevo gostovanje je dogodek v našem muzikalnem življenju, ki ga ne bi emel nihče zamuditi. Žarki ustvarfaio čudeže Čudežni žarki so premagali v svetovni vojni podmornice Žarki ubijalo ribe Bilo je leta 1917 za časa vojne vseh vojn. Majhna skupina angleških in francoskih znanstvenikov proučuje pod predsedstvom profesorja Lan-gevina nadvse važen problem: kako preprečiti, oziroma kako zajeziti nevarnost, ki je vsak dan večja, nevarnost podmornic. Nemške podmornice so namreč blokirale angleško obalo, križarile so po Atlantskem in Sredozemske mmorju. Tako daleč je že 6egala njihova blazna smelost, da zapro Rokavski preliv in sicer pred očmi velikih topov mogočnega angleškega brodovja. Stotisoče ton so znašale izgube antantinega brodovja, Angliji pa je pretila velika nevarnoet, da ji preprečijo te podmornice dovoz življenjskih potrebščin. Kazalo je že, da bodo ravno one odločile veliko vojno. Zaman je bil vsak trud, da bi jih izsledili. Vsi, še tako fini poizvedovalni aparati so odpovedali. Poveljniki teh majhnih ladjic so dobro vedeli, da jih iščejo kakor divjačino. Hrup motorjev, ki se razširja na več milj v daljavo, jih lahko izda. Zato so svoje motorje poganjali samo toliko, da so prišli naprej. Motorji eo bili v pogonu samo od časa do časa, podmornice pa so neustrašeno in smelo drvele svoji žrtvi nasproti. Neslišni glasovi iščejo podmornice Angleška admiraliteta je mrzlično iskala način, kako se obvarovati pred,, podmornicami. Stotine kemikov in drugih znanstvenikov se je mučilo in delalo v laboratorijih noč in dan, da bi odkrili kako sredstvo, ki naj bi zavrlo ta grozeči pohod smrti. Kako najti in zapaziti ponoči velik zrakoplov, so se spraševali. Prav preprosto: s svetlobnimi žarki. Toda voda ne dopušča, da bi žarki prodrli tako globoko kakor lahko prodro zrak. Kateri žarki bi se v vodi tako razširjali, je bilo naslednje vprašanje. Zvočni valovi najbolj gotovo. Toda kako jih izumiti, to ni bilo lahko. Razni poskusi so pokazali, da bi bili za_ to sposobni oni valovi, katerih sicer ne moremo čuti drugače, kakor s tehničnimi aparati. Vsi ti valovi bi morali zopet iti samo v eno smer, torej bi morali biti združeni na kak način v en sam žarek, ki bi se odbijal, čim bi dosegel skrit predmet. Iznašli so le tak aparat. Ta aparat so imenovali ehoaparat, ki je omogočil, da je odkril podmornice na velike daljave Podmornice so bile premagane, premagal jih je žarek. Kako globoko >e morfe? Vojna je minila in znanost se je okoriščala s skrivnostnimi novimi žarki. Sedaj ni bilo treba več iskati podmornic, žarki 60 prišli v službo same prave znanosti, v koristno službo človeka. Začeli so jih uporabljati za raziskovanje morja. Na vsaki ladji imajo aparat eholot. Kapitan ladje vrže te žarke z ladje navpično proti morskemu dnu, ki se od tam odbijejo in pridejo zopet k svojemu izhodišču. Sprejemni aparat prestreže žarek in zaznamuje čas, ki so ga porabili za svojo pot. Do podrobnosti izdelani aparat izračuna kar sam avtomatično morsko globino in nariše to točko na papir, ki je zvit na gibljivem valju. Tako nastaja slika morskega dna, medtem ko ladja mirno reže valove. Tri do deset minut so prej porabili za merjenje, novi čudežni aparat pa izmeri po tristokrat v sekundi. Treba je samo pogledati na papir, in že zveš, kako globoko je morje, ki je pod teboj. Danes je že skoraj nemogoče, da bi velike ladje nasedle, 6aj jih aparat vedno opozarja na globino morja. Varnost na morju je s tem še večja in zdi se, da morje nima več pregrad in ovir. Oceano-grafija je šele s temi žarki krenila na uspešno pot raziskovanja morja. Veliko vlogo igrajo tudi ti čudežni žarki pri dviganju potopljenih ladij. Tako 60 pred kratkim našli z njihovo pomočjo ladjo »Lusitanijo«. Končno stanje ljubljanskega šahovskega turnirja Tartakower Preinfalk dr. Vidmar >0 co 0 tA Steiner Trifunovič Broder O _o id s GO ‘U > O •M ~5 -O V 2 ♦* O H »v« 0 KO O 3 co < I Vidmar ml. 1 co g. 0 ta I Furlani Končni uspeh Tartakower • —■ */2 Vi V2 % y2 1 1 % 1 1 y2 y2 % y2 y2 9 Ms Preinfalk % =r % 0 0 0 1 0 0 0 y2 y2 y2 y2 y2 y2 5 dr. Vidmar % % m % % % 0 % 1 y2 1 y2 y2 y2 Vi 1 8V2 Kostič Vi 1 i/2 - 1 y2 1 y2 1 y2 0 Vi l/2 1 1 1 ioy2 Steiner % 1 y2 0 H 1 1 y2 y2 1 1 Vi 0 y2. y2 1 9V2 Trifunovič % 1 % Vs 0 =32 y2 y2 y2 Vi 1 Vi y2 y2 1 Vi s y2 Broder 0 0 1 0 0 V2 H y2 y2 y2 1 y2 1 y2 y2 1 7% Szabo 0 1 % Vi. y2 y2 y2 si 1 1 1 1 y2 y2 1 y2 10 Nedeljkovič Vi 1 0 0 y2 y2 y2 0 H y2 1 1/2 0 y2 y2 0 6 Tot 0 1 % % 0 y2 y2 0 y2 ■ 1 0 0 0 0 1 5% Šorli 0 y2 0 1 0 0 0 0 0 0 H 0 y2 y2 0 y2 3 Pirc y2 y2 % % y2 y2 y2 0 y2 1 1 ■ y2 y2 % y2 8 Astaloš y2 % % •H 1 y2 0 y2 1 1 y2 y2 m y2 y2 y2 8i/2 Vidmar ml. % y2 Vi 0 % y2 y2 y2 y2 1 y2 y2 y2 H y2 Vi 71/2 Foltys % % V2 0 y2 0 y2 0 y2 1 1 Vi y2 V2 m % 7 Furlani % % 0 0 0 y2 0 y2 1 0 y2 y2 y2 y2 y2 ■ 5i/2 Najnovejše jadralno letalo, s kakršnim leta znani francoski letalec Doret. Znanstveniki love ribe Eholog pa igra tudi neprecenljivo vlogo v ri-barstvu. Včasih je križarilo po morju celo bro-dovje ribiških ladjic, danes pa ni več tako. Danes gre le, predvsem na Norveškem, samo ena ladja na poizvedovanje. Čudežni žarki izdajajo množico rib z nezmotljivo gotovostjo, kajti ti se ravno tako odbijejo od rib, kakor od morskega dna. Ni več daleč čas, ko bodo ribiči kar skoraj že znanstveniki, saj bodo iskali ribe tako, kakor iščejo oni globino morja. Tudi za letalstvo so ti žarki ogromnega pomena. Kakor lahko določi z ladje morsko globino, tako bo letalec bodočnosti lahko izmeril svojo oddaljenost od zemlje, in nemogoče bo, da bi zgrešil v oblakih pravo višino. Kal pa smrtni žarki? Že pri prvih poskusih ugotavljanja, kako oddaljene in kje so ribe, so opazili, da je bilo mnogo rib in manjših morskih živali usmrčenih s temi žarki. Dognali so, da je to veliko število tresljajev v eni sekundi ubilo ribe. Poskusi gredo dalje. Amerikanca Wart in Loomis sta odkrila valove z 330.000 tresljaji v sekundi in sta z njimi uničila vsakovrstne bakterije. Neka amerikanska firma je izdelala na tej osnovi aparate, ki pasterizirajo mleko, torej postopek, ki je mnogo cenejši in hitrejši. S temi žarki so uplivali na semena raznih rastlin in so dosegli neverjetno rast._ V zadnjem času pa mnogo govore že o smrtnih žarkih. Amerikanski znanstveniki so ugotovili, da povzročajo ti visoko frekvenčni žarki nepopisne bolečine, na človeško kri vplivajo tako, da jo razkrajajo. Ali ne bi bili morda ti žarki smrtni žarki? Če niso to časopisne race, bo človek gotovo odkril žarke, ki bodo delovanje teh smrtnih žar-kov na kak način preprečili. Bodi tako ali tako, človek se bori proti človeku in tudi tu bo zmagal oni, ki bo močnejši. Najbrž, da teh smrtnih žarkov še niso odkrili. Če bi jih, bi že našli protisredstvo in bi svetovno časopisje gotovo že poročalo o tem. Upajmo pa, da se bo človek le enkrat spametoval in ne bo več stregel po življenju svojega bližnjega. Čas bi že bil. Za znanstvene namene naj le uporabljajo smrtonosne žarke, na6 pa naj lepo puste pri življenju. Samomor v spanFu Pretekli mesec se je dogodil kaj čuden dogodek v Kopenhagenu. Delavca Marka Ekeja so našli v njegovem stanovanju mrtvega. Vsa preiskava, ali je možakar šel samovoljno v smrt, je pokazala, da tega ni bilo. Nazadnje so ugotovili, da je sam povzročitelj 6voje smrti. Dognali so, da se je usmrtil splinom. Možakr je mesečnik. Gotovo je vstal v 6panju in v spečem stanju odprl plinsko pipo. Žena predsednica Roosevelte - gost filmske igralke Kakor poročajo ameriški listi, se žena pred* sednika Združenih držav Franklina D. Roosevelta mudi sedaj na spomladanskem oddihu v Kaliforniji. Pri tej priliki je obiskala tudi filmsko prestolnico Hollywood, kjer so se posamezne filmske družbe kar trgale za čast, da jo čim slovesneje sprejmo. Toda gospa Rooseveltova po vzoru svojega moža ne ljubi prevelike uradnosti, zato se je odtegnila vsem oficielnim sprejemom. Odzvala se je edino vabilu filmske igralke Bette Davisov« ter ves dan prebila pri njej. V njeni družbi j® tudi obiskala velike delavnice podjetja Warne? Bros v Burbanku, kjer ji je vse naprave, zlasti one za barvni film razkazal predsednik družbe Jack L. Warner. Gospa Rooseveltova, ki je to pot prvič obiskala Holly\vood, je pokazala izredno zanimanje za ureditev filmskih delavnic kakor tudi za snemanje filmov. Prisostvovala je snemanju nekaterih prizorov iz velikih filmov, ki jih ima družba zdaj v delu ter se prijazno razgovarjala s sodelujočimi igralci, zlasti Errolom Flynnom in Olivio de Havillandovo, ki sta glavna junaka v zgodovinskem delu »Robin Hoodc. Predsednikova žena je obiskala tudi vse važnejše tehnične in upravne oddelke tega filmskega podjetja. Zvečer ji je družba v vili igralke Bette Davisove priredila intimen banket, katerega so se udeležiti najznamenitejši igralci in igralke Warnerjeve družbe. Predsednkova žena je bila nad obiskom^v filmskem mestu in v delavnicah naravnost očarana in dala svojemu navdušenju duška v napitnici med večerjo. 30 miliionov davkov plača v Ameriki sedanji ameriški poslanik v Londonu Joe Kennedy. Ko je bil še mlad in začel študirati, ni imel nobenega denarja, pa je ustanovil avtobusno zvezo v svojem kraju ter bil raznim obiskovalcem za vodnika. Šele 18 leten fant je stavil s svojimi sošolci, da bo imel milijon dolarjev, preden bo star 35 let. In res je stavo dobil. S 35. letom je bil vreden milijon dolarjev ter j®, svoje premoženje kaj kmalu tako pomnožil, da plačuje danes 30,000.000 din samega davka Lotil se je vsega in povsod imel veliko srečo; sedaj je postal Rooseveltov zaupnik, ki si šteje v svojo življenjsko dolžnost, da vse svoje sile posveti domovini in blaginji svojega naroda. V nasprotju z drugimi bogataši ima Kennedy veliko družino: 9 živečih otrok, za katere njegova žena nakupi na leto približno 200 oblek. Največji vzrok tolikemu številu oblek je seveda ta, da je šest hčera. Najlepše berilo in darilo je »Poročnik indijske brigade«! Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, !$■ aprila: 12 Sodobna plesna glasba (pl-1 — 12.45 Porofiila — 13 Napovedi — 13.20 Radijski Šramel — M Napovedi 18 Koncert Radijskega orkestra 16.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 13.30 Nae. ura: Športno predavanje — 19.50 10 minut zabave — 20 Koncert pevskega zbora »Ljubljanski zvon* — 20.45 Alford: Muzikalna suita, humoreska (plošče) — 21 Napevi južnih in severnih Slovanov (Kadijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Kvartet mandolin. Drugi programi Četrtek, 28. aprila: Belgrad-Zagreb: 20 Nar. pesmi, 21 Simf. konc. — Praga: 19.15 Lahka gl, 19.55 Igra, 21.30 Jugoslov. napevi, 22.35 Fantazija za klavir in ork. — Varšava: 20 Lahka gl., 21 Plee. gl., 22 Komorna gl. — Sofija: 19.15 Klavir. 19.45 Ork. konc., 20.45 Bariton. 31.35 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 19.10 Igra, 22.20 Operni ork. — Trst-Milan: 21 Bonova opereta •Pajčevina« — Rim-Bari: 17.15 Komorna gl., 21 Gledališki prenos Iz Flrtnze — Dunaj: 19.10 Zab. program. 20 Zab. kone., 21 Igra »Zmedeni čarovnik«, 22.40 Nar. in zab. gl _ Berlin: 19.10 Schubertove skladbe, 20 Ples. gl. — Hamburg: 20 Francoski konc. — Lipsko: 19.15 Verdijeva ooera »Othello« - Frankfurt: 19.10 Komorni konc. — Stuttgart: 19.15 Zab. gl., 20 Zab. prizori, 21 Filmski šlaserji. POD CRNO KRINKO »Kakšne reči se morejo vse pri nas dogoditi!... Človek ne bi nikdar tega mislil. Ali je mar mogoče, da napadajo take mirne ljudi?« je polglasno premišljevala Ruth. »Kaj je s Frankom?« je vprašal Ed. »Ali je odšel na delo?« »Mislim, da ne ... Užaljen je ... Ne vem ...« je odgovorila v zadregi Ruth. Razgovor je bil brž končan. »Pojdi, da pripraviva Groganu tisto juho, ki jo ima tako rad ... Jaz mu jo bom skuhala ...« je dejala Ruth in hitro odšla v kuhinjo. Tudi drugi so šli za njo v kuhinjo in razgovor se je spet začel. Groganova se je večinoma držala pri Mikeu. Tudi drugi so ga pogosto obiskavali. Ed ga je spraševal, da bi čimveč zvedel od njega. Mike pa je bil toliko preplašen in razburjen, da skoraj ni mogel govoriti, še manj pa se mu je posrečilo, da bi kaj pojasnil. Čisto neverjetno se mu je zdelo, da so razbojniki napadli vprav njega .,. Tistega, kar mu je ležalo na dnu duše, ni hotel povedati... Mike Grogan je bil poštenjak ... Bilo je že precej čez poldne. Z juho, ki mu jo je pripravila Ruth, se je Mike dobro pokrepčal. S solzami v očeh se ji je zahvalil. Bil je do nje še prav posebno ljubezniv... »Za večerjo vam bom spekla tisto dobro močnato jed,« mu |e dejala Ruth, da bi ga spravila v dobro voljo. »Toda, Ruth, ti si ves dan pri nas. Pojdi domov in se pobrigaj malo za Franka,« je dobrodušno ugovarjala Groganova. »Sosedje morajo drug drugemu pomagati...« »Rada te imam, Ruth ... Ti si tako dobra,« je dejala Betty, •topila k njej in jo poljubila... »Vrh tega pa je Frank že zjutraj odšel in se še zdaj ni urnil domov ...« Ko so spet sedeli v sobi, je vprašal Ed: »Ruth, ali je bil Frank nocoj kaj zunaj?...« »Da,« je na kratko odgovorila Ruth, ne da bi ga pogledala. »Kdaj pa se navadno konča ta njegova seja?...« »Pozno. Zdaj ga nikdar več ne čakam. Prepovedal mi je, da bi ga čakala...« Nastal je kratek molk, ki ga je pretrgala Ruth: »Mora imeti precej posla v tej svoji družbi . . . Pogosto so ti sestanki... Zdi se mi, da gre za neko zavarovanje ... Ali pa kaj podobnega...« »A kakšna je vendar ta družba?« je spraševal dalje Ed. »O tem mi ni še ničesar povedal... To je neka skrivna družba.« »Skrivna .,. Hmmm ... Skrivna ... To je res ...« je premišljeno dejal Ed... Ruth je pri teh besedah postala pozorna. Hitro je vstala in stopila k Edu. Bila je še bolj razburjena ko prej. Skoro ji je zastajala sapa, ko je vprašala: »Ed, kaj si s tem mislil?« »Nič nisem mislil,« se je hotel otresti, da ne bi bilo treba dati odgovora. »Ti, Ed! Zdi se mi, da nekaj veš. Povej... prosim te, povej vendar.« »Pomiri se, Ruth. Cenim in spoštujem te nad vse. Sicer pa tudi sama vidiš, da se Frank zadnje čase nekam... ah, nič.« »Prijatelj Ed, prosim te, govori jasneje .Nikar me ne muči. Kaj veš?« »No, zdi se mi, da se me zadnje čase Frank nekam izogiba. Mislim, Ruth, da bi bilo dobro, če bi kdo z njim spregovoril kako resno besedo. Imam vtis, da gre Frank po strmini navzdol. Da, da, po strmini...« Betty je kar drhtela, ko je poslušala razgovor. Ruth je bila čedalje bolj razburjena Betty je zaslutila, da so se začele odigravati velike in težke stvari, ni pa vedela, kaj. Bila je, kakor brez moči. Ni mogla preprečiti nesreče, ki jo je slutila. Betty je pa kar naprej drhtela. »Čudni so ti novi Frankovi prijatelji. Ta Cliff in oni Jones Barham Stumpas. Ti ljudje mi prav nič ne ugajajo.« »Kaj naj storim, Ed?« je s strahom vprašala Ruth in vsa razburjena hodila po sobi,« »Ljudje govore, da neka zločinska tolpa lovi poštene ljudi, jih biča m... Govore tako...« Ruth se je naglo ustavila pred Edom. »Ali misliš, da je Frank tudi med temi zločinci? Govoril Povej!« »Kje je bil tisto noč, ko so razbojniki bičali Grogana? Kje je bil tedaj, ko so pregnali Dombrowske? Kje je bil, ko so ubili ravnatelja Jerrya? Kje je bil...« je razburjeno našteval Ed. Eda je pri tem naštevanju zmotil Ruthin sinček Buddy, ki je pritekel v sobo in dejal. »Mama, pridi takoj domov. Očka je prišel in bi rad kaj jedel. Pojdi hitro, mudi se!« Ruth je zbrala vse svoje moči, da bi se premagala. Odšla je domov. Edu in Betty je še dejala: »Pridem takoj nazaj, samo da Franku pripravim kosilo. Se bomo potem še naprej razgovarjali.« V nekaj korakih, kolikor je bilo daleč do doma, se je Ruth čisto zbrala. Njen obraz je dobil počasi odločen izraz. Storila je važen sklep. Za vsako ceno je zdaj hotela govoriti s Frankom-Ko je stopila v hišo, je Frank stal sredi sobe, pokrit, in j o čakal. Njegov pogled je bil srdit. »No, malo bolj bi že morala paziti na lastno hišo,« jo je ošvrknil Frank nejevoljno, »Toda, Frank, pri Gr.oganovih so me nujno potrebovali-* »Beži, beži, kaj se toliko brigaš za tega starega kvartopirca, ki so ga najbrž pretepli pri kakem kvartaškem prepiru!* »Frank!« je kriknila Ruth, »kaj vendar govoriš?« »Ne brigaj se več za Grogana. Lačen sem,« se je zadrl gro' bo nanjo. Oči so se mu od jeze svetile. Zdaj pa se je skorajžila tudi Ruth. Prebledela je in odločno odgovorila Franku. »Zate skrbim, ne pa za Grogana. Zate, ali me nočeš razumeti?« »Glej jo no ... junaško ženo! Čemu bi se ti brigala zame?* »Razjezil si se, ko je Grogan postal nadzornik namesto tebe,« je nadaljevala Ruth z mirnim, nekoliko višjim glasom-»Nikar mi več ne govori o Groganu, si me razumela?« Ruth pa je vseeno nadaljevala. Stala sta sredi sobe drug nasproti drugemu kot dva smrtna sovražnika. Ruth je govorila z ledenomrzlim glasom. Navidez je bila mirna, le njene nežne, bele roke so polahko trepetale. »Sloveli*kj dom* Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesetna naročnina IS Din, ta inozemstvo « Din llr^dniAtvo. Kopitarjeva ollca t/lll telefon «001 do 400). Uprava* Kopitarjeva nlica *■ Za JnKMiovaaako tfckarao * Ljubljani: k. čeA Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik) Jože Kotiček.