Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki The f*rst Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. EnUrsd m Second-Clan Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, K. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 51. — ŠTEV. 51. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 2, 1906. — V PETEK, 2. SUŠCA, 1906. VOL. XIV. — LETNIK XIV. Robbinsova koncesija. Zadovoljni premogarji. ROBBINS JE POVEČAL 70.000 PREMOGARJEM PLAČO, NE DA BI SE OZIRAL NA DRUGE. Premogarji iz okrajev mehkega premoga bodo zborovali dne 19. marca. —o— VPLJIV TRUSTA ZA JEKLO. Pittsburg, Pa., 1. marca Zastopniki lastnikov rovov iz Pe n n sv 1 van i j e, Ohio, hi.liane in Illinois;«, so včeraj tukaj zborovali, da določijo, kako jim je postopati glede plače premoga rje v. Pri zborovanju bi kmalu prišlo do pravega boja. Mr. F. L. Kobbins je med debato naznanil, da je njegovo družba Pittsburg Coal Co. sklenila svojim premo-garjern z 1. aprilom povečati plačo ne oziraje se na to bodo li druge družbe tudi to storile ali ne. Vsled tega je nastalo med lastniki rovov veliko iznenadenje, kajti Pittsburg Coal Co. ima 70.000 premoga rje v, kteri sedaj ne bodo štrajkali, kar bode brezdvom-no vpljivalo tudi na druge premogar-je zlasti pa na zahteve premogarske unije. Tukaj se zatrjuje, da je predsednik Roosevelt | m >\ !»il Kobbinsa in Mi-tehela, naj prideta tekom prihodnjih ■dveh tednov v Washington, toda to poročilo še ni potrjeno. Zborovanje je sklical Mr. Robbins in sicer radi pisma predsednika Roo-sevelta. ktero smo te dni v "Glasu Naroda" objavili. Po šestumem posvetovanju so navzoči sklenili, da se skliče konvencija, ktera naj se vrši dne li». marca v Indianapolisu, Iiul. Vest, da je trust za jeklo {U. S. Steel Corporation) zajedno z Gouldo-vimi železnicami ukazal, da se spor med lastniki rovov in premogarji poravna, se potrjuje. Lastniki rovov iz Ohio in Indiane so nastopili jednoglasno proti predlogu, da se zboruje zajedno z premogarji. Tem so se pridružili tudi neodvisni podjetniki iz pittsburškega o-kraja, kakor tudi polovica onih iz Ili noisa in večje pittsburške družbe. Inozemski premogarji z pretečim štraikoni niti malo niso zadovoljni in danes je radi tega odpotovalo v Evro-jm> 110 Hrvatov iz MeKeesporta, Mo-nongahela City in Brownsville. Shamokin, Pa., 3. marca. V premo govih rovih, ktere kontrolira Pennsylvania I{ ail road Co., so naznanili pre-niogarjem, da se bode v nadalje do preklica v vseh rovih delalo tudi ob sobot ih, kakor druge dneve.. Dosedaj so rov«- zaprli ob sobot ih že opoludne. Mnogo premogarjev z to odredbo ni zadovoljnih. Jeannette, Pa., 1. marca. Petintrideset premogarjev je danes Westrao-re Coal Co. odslovila, ker so se pred 30 dnevi organizovali. NEMIRI NA KITAJSKEM. Nadaljna žrtev zadnjih izgredov. London, 1. marca Iz Shanghaja se ziv.iijavlja tukajšnje j Daily Mail, da je v Nan ('hang dospela ameriška to-pničarka Qui ros. Starejša hči misijonarja Kev. II. C. Kinghaina je umrla radi poškodbe kte re je zadobila pri zadnjih izgredih, ob kterej priliki so Kitajci usmrtili njene stariše. Peking, 1. marca. Vlada je naročila guvernerju v Nan Changu, pokrajina Kiang Si, kjer so 25. febr. u-morili 6 francoskih misijonarjev naj kaznuje vse one, kteri so se klanja udeležili. Mnogo inozemcev v Pekingu pozna govemerja v Nan Changu, kteri je inozemcem naklonjen. Inozemci so uverjeni, da on ni mogel preprečiti izgredov. Ameriške, angleške in nemške to-pničarke so se približale Nan Changu. Prebivalstvo ostavlja Nan Chang, ker se boji prihoda inozemskih čet Izgredi v Preganjanje zamorcev. VEČJI DELI MESTA SO BILI NEKAJ ČASA V POPOLNEJ OBLASTI BELE DRU-HALI. Sedaj je mesto v vojaškem varstvu. Mnogo zamorskih hiš je množica razdejala. RANJENCI. Springfield, O., 1. marca. Mesto čuva sedaj osem sotnij dtžavne milici*. da belim preprečijo nadaljne iz-irrede, kterih namen je ■ brezdvomno ves zamorski del mesta razdejati. Kljub velikemu številu vojaštva prišlo je včeraj po noči zopet do nemirov. Množica je razdejala dve zamorski hiši in mnogo družili poškodovala. Na stotine ljudi hodi po ulicah in prirejo izgrede, vendar pa do prolivanja krvi ni prišlo. Množica se zadovolji z tem. da meče kamenje v zamorske hiše iti da tu pa tam kako zažge. Proti jutru so nemiri ponehali, in oblasti so sedaj z pomočjo milice kos položaju. Več sto zamorcev je bežalo iz mesta. Polkovnik Ammel. kteri je sedaj prevzel povelje milice, nastopa energično in nad osob so zaprli. Postaje policije so polne jetnikov, med kterimi je največ deklet in mladeni-čev. Zvečer je nek zamorec streljal na belega John Pierponta in ga ranil. Zamorec je streljal iz svoje hiše, ko je množica začela metati kamenje na hišo. Se le po polunoči so nemiri nekoliko ponehali, ko so miliearji vsako skupinjo ljudi razgnali. Kdor ni hotel ustaviti ulice, so ga takoj a ret ovali. To je tako pomagalo, da je kmalu zavladal mir. Tekom noči sta bili dve osohi ranjeni in sicer neka zamorka, ktera je v smrtnem strahu skočila skozi okno ter nek beli deček kteri je dobil krogljo v nogo. DAROVL Za družbo sv. Cirila in Metoda: Anton Ko«ec iz Suonyside, Utah, 20 centov. Živel I PREDSEDNIK DOBI VEČJO PLAČO. Senator Gallinger predlaga, da se da predsedniku $75.000 letne plače. Washington, 2. marca. Senator Gallinger je vložil postavni predlog, vsled kterega naj se predsedniku poviša plača za $25.000 na leto, tako, da bode v nadalje dobival po $75.000 na leto. Tozadevni zakon, ako bode sprejet, naj postane pravomočen še le 4. marca 1000. Plača podpredsednika naj se nadalje poviša od $10.000 na $15,000. Toliko plačo naj dobivajo tudi člani kabineta. Šola zgoreja. Javna šola št. 144 na vogalu Ram-sen Ave. in School Lane, Brooklyn ; to rough v New Yorku je včeraj po-ixtluomn zgorela. Goreti je pričelo kmalu jiotem, ko se je pričel popolu-danski pouk. Ogenj je nastal v kleti. Hišnik je o tem hitro sporočil vsem 14. učiteljicam o požaru na kar so u-čiteljice v najlepšem redu odvedle vseh (i.T) otrok iz poslopja. Otroci so o ognju izvedeli še le, ko so prišli na ulico. Požar je nastal vsled pokvarjenih električnih žic. Nezgoda na železnici. Charlestown, W. Ya., 1. marca. Proti iztoku vozeči potniški vl%k je blizu Elkhursta skočil raz tir. Lokomotiva in jeden vagon sta padla po nasipu navzdol. Vsi potniki so deloma težko, deloma lahko ranjeni, dva sta smrtno ranjena. Kratko zasedanje zvezinega kongresa. V WASHINGTON!! SE ZATRJUJE, DA SE KONGRES RAZ-IDE ŽE DNE 1. MAJNIKA. J edina zapreka je bil dosedaj predlog glede železniških tovornih cen. NOVE DRŽAVE. Washington, 2. marca. V krogih kongresa zatrjujejo, da se bode zasedanje kongresa kmalo končalo. — < 'lani kongresa že navajajo razne dneve, v kterih naj se prično počitnice, vsekaku se -bode pa kongres razšel gotovo s 1. majem. Dosedaj je bil jedini vzrok počasnega poslovanja predlog za uravnavo železniških tovornih cen. Nelk republikanski senator, član davčnega odseka, je danes izjavil, da so filipinski, državni in sandominšiki predlogi "mrtvi", oziroma nerešeni. Da državni predlog (New Mexico in Arizona) še ni potrjen, je uri v temu For-a'kerjev amendment, kteri zahteva, da prebivalstvo New Mexica in Arizone samo glasuje za bodočnost imenovanih teritorijev. Omenjeni Forakerjev amendment bode najbrže sprejet, ako bedo vsi senatorji glasovali. MARGHERITTA NE PRIDE. Italjanska kraljica vdova ostane v Evropi. Rim, 1. marca. Uradoma se naznanja, da kraljica vdova Margheritta ne pride v Zjed. države, kakor je prvotno nameravala. Kraljica se namreč boji italjanskih anarhistov v Ameriki. Semkaj se namreč poroča, da so anarhisti v Patersonu N. J., sklenili kraljico umoriti, ko bi potovala v auto mobilu po državah. Veter po 57. milj na uro. Včeraj in prevčerajšnjim imeli smo v New Yorku izreden veter, kteri je razsajal z hitrostjo po 57 milj na uro. Mnogo neprilike je napravil ledeni veter zlasti ženskam v bližini visokih poslopji, kjer ni zamogla ni je-dna držati svoja krila v naravne j legi. Mnogo kril je obrnil veter ženskam preko glave in policaji so imeli obilo posla z poravnavanjem toalet. Prijateljem petja. Poslednji čas je nastala neka letar-gija med Slovenci v New Yorku in to je potreba izbuditi, zato sem sklenil, tla pričnem s poučevanjem in vežban-jem v petjw v nedeljo dne 4. marca v Neumayerjevih prostorih 89 — 2 Ave. ob 5. uri popoludne. Prijatelje petja in i>evee vabim k prvi skušnji, da zopet redno gojimo slovensko pesem. Računajoč na . obilno udeležbo s srčnim bratskim pozdravom Karol Adamič. AMERIKANSKO-SLOVENSKI koledar za leto 1906 Je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 81 slik. Zelo zanimiv. Velja 30 centov s poštnino vred. pobi se pri: Frank Sakser aQ9 Greenwich Street, New York 1752 St. Clair St., Cleveland, a TELESA — NAŠI VRTOVI. Po Jagotu trdi Shakespeare: "Naša telesa so naši vrtovi, v kterih je naša volja vrtnar; mi jih ne moremo primerjati obrti". Toda vsled malomarnosti zamoremo naša trupla spremeniti v sedež nepovoljnosti in bolezni, ako jih pa negujemo postanejo bujni vrtovi zdravja in življenja. Delujte toraj tako, kakor dober vrtnar: uničite plevel, kakor hitro se pojavi; bolezen prepodite z bojem proti prvim simptonom — pokvarjenemu teku. Tri-nerjevo ameriško grenko vino bode za Vas vse to storilo. Ono bode dalo pre-bavalnim organom solidno podlago in bojno moč proti boleznim. Ono bode podelilo tem organom zdravo delovanje naravnim potom, ker ne vpljiva na živce in mišice, pač pa jih ojaci; ono ne podira, temveč gradi; ono napravi novo, popolno kri, ktera odvaja hranilno moč v vsak posamezni del telesa. Dajte to sredstvo otroku, mladeniča, bolniku in postaranemu, vsakdo jo bode hvalil. Rabite je, kakor hitro opazite poslabšanje teka ali Vaše moči. V lekarnah Jos. TRINE R, 799 S. Ashland Ave. Chicago, m. Zvezine finance za mesec februar. URADNO IZVESTJE ODDELKA DRŽAVNEGA ZAKLADA V WASHINGTONU. Gotovina v državnem zaklada in državni dolgovi. DOHODKI IN IZDATKI, o Washington, 1. maca. Prvič od meseca maja 1004 uadalje, ko je vlada plačala $50.000.000 za panamski prekop in posodila $4,600.000 za svetovno razstavo v St. Louisu so dohodki zvezinega zaklada večji, nego izdatki. Preostanek znaša namreč danes $1.102,003. Washington, 2. marca. Ravnokar je izšel uradni finančni izkaz za mesec februar t. 1. Koncem uradnih ur dne 28. febr. 1906 znašal je državni dolg $805.15^,170, dočim je gotovine v državnem zakladu $087,521,555. Neobre-stovani dolg znaša $393,923,766. Zlata rezerva znaša $150.000,000, trustovi fondi $1,017,493,869 in v nacijonalnih bankah je naloženega $65,333,464 denarja. V zakladu za Filipine je $5.064,703. Februarski dohodki so znašali $48,19-1,727, izdatki pa $43,720,698. REVOLUCIJA V ECUADORJU. General Alfaro je zmagal. Guayaquil, Ecuador. General Leo nidas Plaza se vrne v Washington kot (k»slanik republike Ecuador. Nedavno ga je predsednik Garcia odpozval, da prevzame povelje vojaštva proti usta-šem. Iz tega pa ni bilo ničesar, kajti ustaški VQdja general Alfaro je postal predsednik mesto Garcija. Vnjna radi Maroka je neizogibna. DRŽAVNI ODDELEK WASHTNG-TONSKE VLADE JE "OVERJEN, DA PRIDE DO VOJNE. Vojno s Francijo zakrivi Nemčija. — Francija je že prenehala z nakupovanj L MAROKANSKA KONFERENCA ZOPET KITAJSKI PRINC. Druga cesarska komisija se je izkrcala v Port Townsendn. Port Town send, Wash., 1. marca. Semkaj jo dosipela druga kitajska ee-sar-ua komisija, da po naloga svoje vlade prouči obrtno in politično stran v Zjedinjenih državah in v Evropi. Došleee so pozdravili kitajski gene ralni konzul Chung Poo Hsi iz San Francisca in 11 Kitajcev z raznimi prominentnimi Američani. Člani te komisije so: princ Tsai Tseb, č.«an cesarske obitelji; ekselenea Sliang Shi Houg, bivši goveraer po-ikrajiue Shan Turnir, in ekselenca Li Sheng Te, bodoči poslanik za Belgijo Ni jeden izmed njih ne govori angleški jezik. VeČina kitajskega sprejemnega odbora govori kairton-Cio narečje, di čini g nore došleci pekinški dvorni jezik. Radi tega Kitajci niso zamogli med seboj govoriti iti so se morali p<*služiti tolmačev in občevati po njih v angležčini. Ki misija je odpotovala proti iztoku in pride v St. Patri, Minn., dne 5. t. ni. V Ameriki ostanejo 14 dni. iitlkar gredo v Anglijo, Francijo in Belgijo. Rop na 5. Ave. v New Yorku. Thomas Turner, kt«ri ima svojo trgovino v hiši štev. S6 Worth St. in ki živi v hiši št- 80 zap. 40. ulica, je preti par dnevi sklenil preseliti se v Cambridge hotel na 5. Ave. Včeraj zvečer je Mrs. Turnerjeva poslala svojo služkinjo iz hotela- v svoje prejšnje stanovanje, 'ker je tamkaj ostalo še nekoliko pohišitva. Ko je služkinja, gospa Banksova. prišla na 40. ulico in 5. Ave., približal se jej je neki možfed in jej odvzel denarnico, v kterej je imela $10. Roparskega. napadalca so vje.i. On trdi, da mu je ime Josip Slivenski. Hko si namenjen Ž8B9« Kreki ali pa na: PRANK Yarfc. N. Y, ta najbolje Washington, 2. -marca. V najvero-dostojnejših krogih tukajšnje vlade prevladuje zelo pesimistično mnenje glede položaja v Algeciras in t tukaj ne bode nihče iznenaden, ako se maro-kanska konferenca že te dni razbije. V istih ikrogih so nadalje tudi docela •prepričani, da pride najbrže do vojne, ako se konferenca zaključi brezuspešno. Včeraj popoludne je francoski pc slanik M. Jusserand prišel v državni oddelek, kjer se je jedno uro posveto val z državnim tajnikom Rootom o položaju \ Algeeiras. Po posvetovanju nista hotela niti Root niti Jusserand govoriti o svojem posvetovanju. Vse do današnjega dne prevlado valo je v vladinih krogih glede maro-kanske konference trajno o^xit i mistično mnenje, toda sedaj, i>o obisku francoskega poslaniki., se je vse kar hipoma spremenilo, in mnenje je •skrajno pesimistično. l)o vojne med Francijo in Nemčijo ne bode prišlo že toliko radi stvari, o kterih se jxxsvetujejo v Algeciras, temveč pred vsed vsem radi politic ne ga položaja v Evropi. Razun tega je pa tudi dognano, da si Nemčija želi vojno in smatra sedanji čas naj ugodnejšim «a pričete&* vojne. Mogoče je tudi. da bodeta po konferenci Nemčija in Francija svoja na-sprotstva {xiravnali medsebojno, toda to le jmhI pogojem, da dobi Nemčija v Palestini in Anadolu proste roke, nakar pride Maroko poti popolni francoski vpliv. Tukaj se danes tudi naznanja, da bodo Zjedinjene države naznanile Nemčiji, da se jej ni treba več zanašati na ameriško j»om<>č pri marokan skej konferenci. Algeciras, 2. marca. Marokansika konferenca le životari. Nemški dele-gatje še niso pripravljeni na končno sejo, ktera se bode vršila jutri in v ponedeljek. Francoski delegatje izjavljajo, da Nemčija povsodi skuša francoski vpliv pomanjšati. Berolin, 2. marca. Vse večje nemške tvrdlke se pritožujejo, ker trgovina s Francijo rapidno nazaduje. Trgovskim potnikom se več ne posreči dobiti naročil za nemško blago. Zastopniki bero.inskih trgovcev, -kteri poslujejo že po 20 let v južnej Franciji, tudi letos nis.» dobili naročil. — Francoski trgovci namreč izjavljajo, da ni pametno nakupovati blago pred v« »j no. Izvoz osnja. Washington, 2. marea. Tekom mi-nolega leta se je izvoz ameriškega u-snja hi usnjatih izdelkov izdatno povečal, kakor javlja statistični urad trgovinskega oddelka. Vrednost v inozemstvo poslanega usnja, znašala je v uiinolein letu $38,946.422 proti $35,-824,492 v letu 1904. Usnje za podplate so lani izvažali v prvej vrsti v Anglijo in na Japonsko. Uvozilo se je pa za $12,Q52,519 usnja (za rokavice.) Denarje v staro domovino »oim n $ 20.56 ........................100 kron, m 9 414)0........................200 krm, sa $ 204.40 .......................1000 kron, sa $1021.75 ........................5000 kron. Postarina je všteta pri teh TaoUh. Doma se nik«i»ne Tsote popolnoma izplačaj« bra vinarja odbitka. Naie denarne poiiljatve ispUhje cJcr. poitnl hranilni mi t 11. do 12. Denarje uma podati je najpzittS-neje do $26.00 ? gotovini ▼ priporeče-n ali refistroraneni pismu, večje . • ^iMiiL'kiiAisd^Samte •f.v. Fran Josipov odgovor na manifest Madjarov. PROTISLOVNO ZADRŽANJE GROFA JULIJA ANDRASYJA. — POMEN SKUPNE VOJSKE. Fran Josip se zopet približuje Madja-rom. — Avstro-ogrške trgovinske pogodbe. OGRSKA CARINA. Vesti iz Rusije. roparji, Budimj»ešta, 2. marca. Odgovor Fran Josipa na (že poroea-ni) manifest koalieije, ktera poživlja ljudstvo na javni upor. ni ostal brez vsaJkega vpliva na javnost. Povsodi se govori 0 vladinej proklamaeiji in nihče ne taji, da je izjava opozicije že sedaj 1 > retzpo m embn a. Posebno j>ozomost je obudil oni chI-stavek, v kterem navaja vlada, da jt-žalostno videti oneira Andrašvja sedaj zahtevati uvedbo madjarščine kot vojaški jezik, kteri je pred tremi leti ravno to zahtevo označil kot javno protizakonitost. Z ©žirom na to pov-darja vlada,, da vojaške pravice niso zakrivile dejstva, vsled Ikterega več nego 'polovico ogrske vojske niti besedice madjarskega jezika ne razume. Tudi je zahteva absurdna, da l»i morala postati vojska madjanaka, ker 11 it i honved ne more biti madjarski. Nadalje ob^jubuje cesar Madjamm samostojno carino koncem 1. 1907. Dunaj, 2. marca. Z včerajšnjim dnem so postale trgovinske jxigixibe med Avstro-Ogrsko in Nemčijo, Italijo, Rusijo in Belgijo, kakor tudi avstro-ogrski avtonomni tarif pravomočen. Avstro-Ogrska prestopi z da-■nažnjim dnem v drugo razmerje z inozemstvom. Avstrijski spor s Srbijo radi earin-sike izveze med Srbijo in Bolgarijo je poravnan in Avstrija sklene kmalo trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Trgovinska pogodba med Zjedinje-nimi državami in Avstrijo traja že od leta 1829 nadalje nespremenjeno. Absolutizem na Ogrskem postaja vsaki dan strožji. Javni shodi so za-branjeni in jedneira poslanca so že zaprli radi veleizdaje, iker je v nekem političnem klubu imei govor. REŠENI MORNARJI. Možtvo jadranke George M. Grant so rešili. Cape Henry, Ya., 1. marea. Kapitan Meredith Partridge od tukajšnjega vlačnega parnika Jack Twohy je včeraj rešil mornarje ponesrečene jarl-ranke Ge00. Aretacija omenjenih dveh roparjev je bila skrajno razburljiva. Jeden roparjev e ;e u lal. Ko je pdicijsk! komisar Ba!u^iu jetnika zaslišaval, odvzel mu je jeden roparjev revolver in ira ustrelil. Xa to je ropar odšel po stopnicah navzgor se v nekej sobi zabarikadiral. Med tem je skozi okno govoril množici o socijalizmu. Dva policaja, ktera sta skušala nanj streljati i/, sosednje hiše, je ropar na mestu ustrelil. Ko so to ....... 4-50 44 '« pol leta.......2.50 " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. •GLAS NARODA .*haja vsaki dan iz-vzeiaši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** Voice of the People") 4Sbca every day, except Sundays and Holiday;. Subscription year.y $>3.0C. Advertisement on agreement. Za oglase 3o des>et vrstic se plača 3C centov. Do p i&i bre.' podpisa in ofobnosti se le natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljat: po %Io»r.Ty Oraer. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nai.i tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in po&iljatvam naiedite' "Gfa i \Rroda" >09 Gieenwic.-» Street, New York City. T«l»(v .i 1798 Cortiana. Umetnost in mučeniki. I prav sramotno je, da se zamorejo še v dvajsetem >toletju vršiti taki just ir ni zločini in hudodelstva, 'kakor-<šiiu di^;ijaji> Med a j pri nas v A me- V New Yorku so namreč m i nolo sredo oU.-s.mUIi mikron moža v plaeio #10 denarne kazni samo radi tega, ker je stal na I'ark Row preti v hodoma na liro« lilyn^ici :nost in tamkaj občudoval najnovejše v^sorve nogo vie na nogah žensk, kterih i' kikle'' je ugodili veter tako i zborno dvignil, da je ouo, kar je pod Idriji, vsakdo zamogel občudovali. Tte celo podpirati, ne jih pa krivično kaznovati, kakor se je zgotlilu s zgoraj omenjenim možem. Čemu neki izdajo ameriška mesta uprav ogromne svote za .-voje muzeje umetnosti, ako z oboževalci umetnosti in narave tako postopa ? Star pregovor pravi, da se mora vsakdo jKjkazati v naj boljše j luči. — Dame, itere imajo luknje v svojih no-go\ ieah. ali pa one, ki sploh nimajo azati, naj raje ostanejo doma, (kaj JI tkadai ta ča -a j a po ulicah veter, in naj abijo za krpanje svojih 110- Ako nameravajo naša sodišča pre-•povetlati proučevanje narave in umetnosti. čemu potem ne zalt ranijo gradnje 40nadstropnih hiš, ikitere so v prvi vrsti vzrok, da vlada na ulicah tak veter, da se ženska krila i nehote dvigajo. Ve i"-in a dam seveda nima nič .proti temu, ako se grade sama visoka po-lopja, i^njti veter jim je vedno do- Ki i bilo, ako bi dame slovne nauke od rojstva slt*pi »in nekegasčastnika, J. Senger. Pri predavanju inu je služil pisalni stroj za s.ejwe. Vse izpite je položil z odličnim uspehom ter so ga pozvali za duhovnika na veliko koenigsberško bolnico. Sovražnik ženskih poljubov. V Tešnu je ponoči ina kolodvorskem peronu lSletna natakarica Marta Knebel iz Draidan iz same razposajenosti poljubila nekega tujega gospoda. Gospoda je to talko razkačilo, da jo je dal po policiji are to v a ti ter jo tožil ipri sodišču, kije res "roparko" obsodilo v 14 dnevni zapor s štirimi posti. Visoka starost. Poljski župnik Dzierdzon, sloveči čebelorejee, je praznoval te dni svoj 95. rojstni dan. Poštar obdolžen tatvine. Buffalo, N. Y., 1. marca. Y West Seneca, N. Y., i=o aretovali tamošnjega poštarja Albert Haernerja, ker je ob-ibol/Atn, da je poneveril $5000 poštnega denarja. Njegove knjig« so v največ jem neredu. Absolutizem. Ko je avstrijski cesar Fran Josip v predzadnjem tedaru — po jedno-letnem prilaritem absolutizmu na Ogr-siliem — sklenil razpustiti ogrsko-hr-vai.sk i državni izbor, tedaj so se on in njegovi svetovalci zanašali na to, da b»do nemadjarske narodnosti ostale njemit zveste in da bodo z njih po-moč jo in s pomočjo soeijalistov združene opozicijonalne suai ke lalUKo porazili. Sta d vladar z ustanov.jenim absolutizmom na Ogi^ketm, v kterega je težkim srcem privolil, gotovo ni hotel izzvati na Ogrskem kak krvav kon-llrkt, toda splošna vstaja Madjarov, na ktero na Dunaju nikoli niso resno mislili, zamore vendarle najstati, in sicer kar prrfao noči, p redno bi si kedo mislil. V nekterih krajih na Ogrskem je že tekla kri in ikiakor smo včeraj v •'Glasu Naroda" sporočili, so vodje koalicije izdali proklamacijo, s ktero poživljajo državljane, naj se proti-ustavnej vladi z vsemi močmi upirajo. Kriza toraj postaja taka, da je ni mogoče rešiti mirnim potom. Dan za dnevom ogorčenje narašča, kajti da je vlada na protizaiaonit način razgnala državni zbor, ne bode nihče pozabil. Celo ministra Kris toffv in Lukač ne-eeta več biti člana nasilne vlade. Za sedaj bode skušala vlada brez sile iztirjati davke in pozvati vojaške novince pod. izastave. Ona poživlja ljudi, naj davke prostovoljno plačajo in obljubuje novincem, kteri sami pridejo L polkom, skrajšanje službovanja za leto dni. Ker pa s tem vlada ne pride do eilja, bode končno vendarle morala'nastopiti s silo, kterej bode pa ljudstvo istotako odgovorilo. Tudi ako ne pride do skrajnosti, ali revolucije, bode absolutistično v Lada na Ogr-.-k a omajala moč vstrije. Habsburška monarhija je nezmožna za vsak korak v inozemstvu, tudi ako Ogrska ne odpade in ako se vstaja prepreči. Radi tega je najboljše, da Avstrija sklene z Ogrdko mir, ako je še mogoče. Izvirna poročile iz Ljubljane. V Ljubljani, 12. svečana. V Celovcu nam je umrl Lambert Einspieler. Kteremu Slovencu ni znano to ime? Poznali smo njegovega bratranca Andreja Einspielerja, ki je bil velezaslužen voditelj koroških Slovencev. Lambert mu je bil naslednik v vodstvu. Lambert Einspieler, t o In i prošt v Celovcu, bil je predsednik "družbe sv. Mohorja". Bil je ►dličen narodnjak, podpiral je vsa narodna jH>djetja, ali koroškim Slovencem vendar ni mogef pomagati. Na Koroškem prebiva okoli 130,000 Slovencev, četudi jih uradna statistika navaja le okoli !)0,000. Toda ti Slovenci nimajo nobene pravice na Ivorosikem. Imajo le dolžnost plačevati Jarke, dajati vojake, a za to nimajo nobene pravice. Nimajo niti jeduega državnega poslanca, četudi bi morali imeti dva. I-icta 1S97 je bil Lambert Einspieler izvoljen za državnega poslanca v cel »vskih kmetskili občinah, a to ie vsled kompromisa z nemškimi klerikalci. Ko so bile zopet volitve v državni zbor, propadel je Lambert Einspieler, a za državnega poslanca je bil iizvol.en nemški naci-jonalec Tscliarre. Od tistega časa nimajo koroški Slovenci v državnem zboru dunajskem nobenega zastopnika. Koroški Slovenci nimajo sploh nobene politične organizacije. Imajo icer druživa, ali ni vzajemnega p°" topanja, a v središču Slovenije se za Korošiko nihče ne briga. Klerikalci in liberalci >i nasprotujejo, a pri tem trpi največ naša narodna postojanka. Umrl je Lambert Einspieler in tako umira Slovenstvo na Koroškem. Naši vladi so se vendar začele odpirati oči. Videla je že prej, a ni hotela videti, kaj se godi v Trstu, na tej vele važni postojanki Avstrije ob Adriji. Še le lansko leto so tržaške bombe odkrije italijansko zaroto v Trstu, ktera si je postavila za nalogo, osvoboditi vse Lahe izpod avstrijskega jarma. Odkrila se je ta zarota, in ves svet je strmel, Iko je izvedel, da so v to zaroto zapleteni malone vsi uradniki tržaškega magistrata, učitelji in mnogi drugi Lahi, ki so se pritepli v Trst. Pokazalo se je toraj, da je imela laška iredenta itajno zarotniško gnezdo v Tistu, kjer se je snovala ideja za rešitev avstrijskih Italijanov. Ves politični svet danes ve, da avstrijski Lahi resno in tajno dein-jejo na to, da se laški predeli Avstrije priklopijo Italiji in da Lahi le čakajo ugodne prilike, kdaj naj izvršijo svoje naklepe. Ves svet toraj to ve in vidi, le avstrijska vlada tega ni hotela videti. Še le zadnje laške bombe so jej odprle oči, da je morala nekaj storiti, ako je hotela preprečiti iredentovsko, to je protiavstrijsko gibanje. Ker toraj naša vlfcda ni imela več zaupanja v tržaški magistrat, posta^ vila mu je vladnega komisarja na čelo, to je odvzela je magistratu vse posle, ki spadajo v izročeno področje. A to izročeno področje je precej važnega pomena. Sem spada poleg dru-zega t udi^nabor novincev in šolstvo. Vlada 'bode odslej tudi lažje nadzorovala obrtno gibanje. Znano je namreč, da je tržaški magistrat vabil v Trst italijanske obrtnike in da je podpiral izlasti take, o kterih je vedel, da bodo širili laško propagando. A še nekaj je, kar je storila naša vlada. Odločila se je za to, da se uprava avstrijskega Lloyda premesti na Dunaj. S tem pa je hotela doseči, da vsaj nekoliko zmanjša vpliv laške gospode, ki ima glavno besedo pri tem podjetju, in da zaduši korupcijo, ki vlada v avstrijskem LJovdm. Ali bode vlada s tem dosegla svoj namen, tega ona sama ne ve. Mnogi trde, da premestitev Lloyda iz Trsta na Dunaj ne 'bode koristila primorskim interesom. Ako bode uprava usredotočena na Dunaju, toraj daleč od Trsta, polastile se bodo Lloyda dunajske nemške badke, ktere bodo s svojim kapitalom dobile vso moč nad Lloydom. Vse to nam kaže, da je vlada res v zadregi, da je spoznala svoje stare napake, da »bi rada popravila svoje stare grehe, ktere je stori.a v Trstu s tem, da je brezdušno negovala italijanski živelj. Storila pa je to le radi tega, ker je hotela uničiti tržaške in druge primorske Slavjane, ktere tlačijo Nemci in Lahi. Ali naša vlada je gojila kačo na svojih prsih, kar je spoznala še le sedaj, ko je prepozno in ko je laski živelj že tako močan in pogumen, da ga ne ukiroti več nobena r.'adna sila. V Trstu imajo Slovenci zavod sv.' Nikolaja. Ta zavod je že s.tar in močan; v njem nahajajo slovenska dekleta varno zavetišče. Ta zavod jim preskrbuje službe, varuje jih moralne popaeenosti s tem, da dobivajo službe v poštenih hišah. Predsednica temu zavodu je bila gospa Skrinjarjeva; znana rodoljuibka v Trstu. Zavod sv. Nikwlaja ni političen, ampak le soci-jalen. Vendar to ni bilo po godu znanemu duhovniku Stembergerju. Ta le je liujskal proti zavodu toliko časa, da je pregnal ves odbor zavoda sv. Nikolaja. Pomagal mu je sam tržaški škof in taiko Stembergerju ni bilo ravno težavno doseči svoj namen. — Stemberger je ustanovil novo družtvo "Marijin dom", kteri ima isti namen, kakor zavod sv. Nikolaja. Bistvene razlike toraj ni med obema zavodoma; razlika je le v tem, da je "Marijin dom" pod klerikalnim vodstvom, do-čim se zavod sv. Nikolaja ni pečal s politiko, to je ni se izrabljal v politične namene. Tako pač povsod vidimo. Ikiako Slovenci rujejo proti samim sebi, proti svojemu narodu, namesto da bi delovali složno in vzajemno, kar je neobhodno potrebno posebno v Trstu, kjer nam preti največja nevarnost od močnega sovražnika — Laha. Tukaj bi vsi sloji morali odločno in vzajemno postopati po geslu: vsi za jednega, a jeden za vse. Kako surovi so Nemci, kaze nam naslednja prigod'ba. Dne S. svečana je priredilo' akademično družtvo Slovenija pomembno slavnost, praiznova-lo je namreč sedemdesetletnico odličnega slovenskega pesnika Josipa Stritarja. Bila je toraj to strogo 'književna slavnost, nad ktero se ne more izpodtikati nobeden Nemee, vsaj ima vendar vsak narod v Avstriji toliko pravice, da se sme shajati in slaviti svoje slavne može. A vendar to ni tako. Dutnajski nemški listi so še pred slavnostjo očitno hujskali Dunajčane, osobito dijake, naj slovensko slavnost preprečijo. Stritarjeva slavnost se je vršila v "Kursaionu" v mestnem parku dunajskem. Tu so se res zbrali Nemci in ko so prihajali slavjanski gostje peš ali v kočijah, sprejeli so jih Nemci seveda po svoje. Upili so in psovali Slavjane ter metali so vanje snežene kepe. Posebno piko so imeli na naše dame; te so obsipavali z najsurovejši-ini izrazi. Dunajska policija je bila pravočasno obveščena o namerjanem atentatu Nemcev in je poslala pred KursaJon vse polno redarjev, kajti ako ne bi tega storila, nemški divjaki bi potolkli vse udeležence Stritarjeve slavnosti. In taiko je policija bila toli močna, da je preprečila vsako večjo nesrečo. Med napadalci so bili tudi nemški državni poslanci, kakor n. pr. Malik in Hofer, in ta dva sta kar naravnost divjala nad Slovenci. Upila sta iz vsega grla in psovala; Malik je stopil na klop in je govoril zbranim Nemcem. Rekel pa je, da je to provoka-cija, ako se -Slavjani upajo prirejati sredi nemškega Dunaja take slavnosti in da je slovenska slavnost dokaiz, kako Slavjani prodirajo na Dunaj. Ako vso stvar trezno premislimo, moramo priznati, da so Nemci res surov narod. Slovenci niso Nemcev s tem izzivali, da so slavili Stritarja. Sešli so se v restavraciji, na Kursalo-nu ni bilo nobene zastave; na zunaj se toraj ni videlo, kaj se godi v Kur-salonu. In vendar je Nemce že to razkačilo, da se Slovenci upajo pokazati v javni restavraciji. Še nic ne bi rekli, ko bi Nemci na fin način in dostojno demonstrirali. Napadali so dame in jib grdo psovali, a ravno s tem so dokazan., da so surovine, s kte-rimi ni mogoče shajati. ŽIVIJO gospod doktor LEONARD L ANDES! Bračo Hrvati i Hrvatice! Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonarda Landesa. Ja sem bolovao od god. 1895 od prehladje-nosti i 4*ganja po rukah i nogah što sam za-dobio kod vojničtva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-bac, od mene mu najsrdaenija hvala. Vele učeni gospodine! Kako sam ja sretan, šlo sam vas našao v Hrvatskih novinab Ono trganje po mojih nogah i rukah, to je sve prestalo. Ali nišam bio uvjeren prije dok ni am sve one ljekove, što ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potrošio i onda sam i s tom osjeeao, da ne čutim nista. S toga Vam molim, da več šalete samo još jedno bocu broj 4 po ekspresu. • Bog Vam platio, od mene Vam naj rdacnija hvala, in srdačan Vam pozdrav. ANDRO IVANČIČ 320 E. Front St. Joungston Ohio. Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonardn Lande-su Hrvat Andro Ivančic, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled. Doktor LEONARD LANDES je na znamenite j ši sedaj v New Yorku 140 East 22nd. Street živeči zdravnik. Za vse notranje in zunanje telesne bolezni in za vse tajne spolne možke in ženske bolezni. ROJAKI SL0YENCI! Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Tam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop. Slovensko katolišk Q= Nemci so izdali geslo: vse, kar je slavjamdko, treba je zatreti. Po tem geslu se Nemci res ravnajo tam, kjer imajo oblast. Nečuvene novice nam prihajajo iz nemške države. Tam grozno stiskajo Poljake. Vojaške oblasti zahtevajo, da se morajo poljski vojalki v nemškem jezika izpovedavati in da morajo moliti iz nemških molit-venikov. Tudi to je skrajna surovost. Poljake na Nemškem hočejo Nemci šiloma ponemeiti. To ve ves svet. to vedo tudi avstrijsiki Poljalki, a se ne ganejo in Še vedno imajo staro nesrečno politiko. Avstrijsiki Poljaki so zvezani z Nemci, z nemško Viado in nastopajo proti Rusom v Galiciji, toraj proti Slavjanom. V Nemčiji se vidi ,da Nemci niso nobenemu Slav-janii pravični, da s kruto silo zatirajo Poljake. Avstrijski Poljaki vse to vedo, in vendar podpirajo nemško politiko. To je nezavednost, to je sramota. Mnogo je stvari, kterili še ne izvemo. Tako so nam poročali razni listi, da nemška vlada ikar izganja Rusa iz Nemčije. Izganja pa ruske obrtnike, potem pa take Ruse, kteri že mnogo let stalno žive v nemški državi, in konečno tudi take, Ikteri se ne morejo izkazati s kakim premoženjem. Tako postopajo brezobzirni Nemci, a mi se ne ganemo! Ko bi mi talko postopali, potem bi se nehalo vse mednarodno življenje in občevanje. Ako bi mi izganjali Nemce iz svojih slavjansikih dežel, izlasti iz mest, kar bi lahko z bojkotom storili, potem vemo, da bi imeli Nemci več škode nego mi. Nemška pohlepnost je nenasitna, nemška ošabnost preogromna, nemška vladoželjnost prevelika, a to imejmo reel e j pred očmi, kadar občn [jemo s kakim Nemcem. Neverjetno je, Ikar se je pripetilo te dni hrvatskemu pevskemu dražtvu "Mladost" v Zagrebu. To akademsko pevsko družtvo je sklenilo napravit:. izlet v Bel grad in tam prirediti j koncert v zvezi s srbskim pevskim j družtvom "Obilič". Razmere med! Jugoslavjani so jako iskrene, tako da je danes kaj navadnega, ako naprav- j ljajo družtva izlete iz Zagreba v Bel- | -grad, ali narobe. Srbska vlada je na- j '. klonila "Obiliču" nekoliko podpore, | ker so pri takih podjetjih veliki stroški in ker srbska vlada vselej rado-voljno podpira talke korake. Vse je bilo pripravljeno. Pevci "Mladosti" so odpotovali iz Zagreba, plačali so vožnjo do Zemuna in nazaj, in ko so dospeli do Zemuna, ustavili so jih tam naši žandarji in jih niso pustili dalje do Belgrada. Nič ni pomagalo ugovarjanje, Hrvati niso smeli v Belgrad, ampak so se morali vrniti v Zagreb. No, to je vse v redu. Vlada ima oblast in lahko stori, kar hoče. Vlada lahko prepove izlet, kadar hoče, ali toliko poštena bi morala biti, da bi izlet prepovedala, predno se hrvatski pevci odpravili na pot. Tako pa so Hrvati prisli'do Zemuna in šele sedaj, ko so bili pred pragom Belgrada, zavrnila jib je, češ, dalrje pa ne smete. To ni prav. Vlada vendar ve, da mladi dijaki nimajo preveč denarja, in če ga imajo kaj, nimajo ga za to, da bi se vozili le do Zemuna in potem pa takoj nazaj. Ali vlada je hotela pošaliti se s pevci "-Mladosti". Hrvati so se pritožili, a zastopnik vlade je prepoved s tem opravičeval: rekel je, da se naša vlada boji, da ne bi Srbi natepli Hrvatov, ker je sedaj konflikt s Srbijo radi srbsko-bolgar-ske zveze carintfce zveze. Tak odgovor je največja nesramnost, ktero si dovoljuje le avstro-ogrska vlada napram Slavjanoma. Res je konflikt s Srbijo, ali v tem konfliktu stoje avstrijski Slavjani na strani Srbije; in poitetn je treba uvaževati, da so si Hrvati in Srbi bratje, da je "Mladost** Listnica uredništva. Mr. M. K. in drugi v La Salle, 111. Vsled občesitraaisikega zanimanja za novoizšlo knjigo "Mučeniki" od Aš-ikerca naročili smo jih večje število iz Ljubljane. Knjige so danes došle ter Vam jih objednem pošiljamo po pošti. Pozdrav! Pozor! Slovenci Pozor! s^SALON^' ^modernim kogljlSčem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni Čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna i a izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča ^ IVI art I rt Potokar 564 So, Center Ave. Chicago, Hi. Mazilo za lase. Najbolje, po zdravnikih priznano in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las in plešavost je "CRESQEINT". Veliika škatlja $2.00, tri velike ška-tlje $5.00. Vsak naročnik dobi knjižico '1 Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase" zastonj. Kdor želi samo knjižico, naj pošlje nekoliko poštnih znamk. P. FRANK, 229 East 33rd St., New York City. podp. društvo O -X v- svete Barbare Zjedln]ene države Severne Amerike. Sedež: Forest City', Pa. Irano dne 31. Januarja 1903 v državi Pennvtvanfo, ODBORNIKE: PredMdnik: J0S7P ZALAR, mL, Eox 547, Poreat City, T*. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Rm, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa....... H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Bor 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W V«. FRANK SUNK, P. O., Lnzern«, Pa. šla v Belgrad, da obišče svojega pobrat ima "Obilica" in da vsak človek ve, da Srbi ne bi Hrvatov v Belgra-du nabili. Največja nesramnost je toraj, ako vlada trdi, da hoče ščititi Hrvate pred Srbi. Take zaščite mi ne potrebujemo, ampak potrebovali bi zaščito pred tako vlado, kakor je na Dunaju in v Budimpešti. (Konec prihodnjič.) POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, P». .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O Box *f7, Tm* City, Pa. Društvsno glasilo je "GLAS NARODA". DR. J. E. THOMPSON. 334 W. 29th. St. NEW YORK. U slučaju vsake bolezni in ako Vas drugri zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravičše in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino n tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravlje in samo tukaj govori se Slovensko. Mi trošimo denarje samo za uobra zdravila Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik! Starčevič cigarete Kje je ANTON LIPIČ"? Pred mesec dni je bival v Winter Quarters, Utah, <>d tam pa je sel v Crested Butte, Co'o. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anton Kosec, Bos D:t, Sunnvside, Utah. za $3.00. Mi prodajamo 5 funtov starokra jovskega tobaka za pipo ali 3 funte bosansko-avstrijskega ali turškega tobaka za cigarete. Kdor naroči za $3.00 blaga, dobi zastonj lepo pipo in iraportiranega "STARČEVIČ" cigaretnega papirja. Za $3.00 pošljemo 500 Starčevič cigaret, narejene iz najboljšega staro krajskega tobaka. Vsak naročnik dobi 4 odrezke (kn-pone), ktere naj razdeli med svojt prijatelje in naj jim pokaže naš to bak. Zato prejme doHčnik od na? zlato uro In verižico, ali škatljo za cigarete ali tobak z napisom: "Živil* Slovenci v Ameriki!" Pišite na: SLAVIC TOBACCO CO., 237 East /8th St., New York. N. Y (7-2—7-3 v d) Kje je JOHN KRALJ,, doma iz vasi Zagred št. 32, fara Škocjan na Dolenjskem .' Visok je približno šest čevljev, ravne postave, temnega obraza, pod nosom ima črne brke in govori bolj koncem jezika. Tu je biva! 4 leta ter poročil mojo hčerjo. I>ne 15. novembra 1905 ob 11. uri ponoči je samovoljno zapustil svoj j ženo in 3 mesece staro dete. Pi^nl je ženi že iz Denverja, Co.o., a brez naslova. V New Mexicu je bil pri rojaku Alojziju P... iz Bučke, kjer je pravil, da je samec. Opeharil je tirkaj več roja'kov in jim odnesel hranjeni denar seboj. Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti "Glasu Naroda", ali: SIMON KATZMAN, (2S-3) Frontenac, Kansas. C--- HJ& m^MmSm Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: 30 milijonov kron. liezervnega zaklada je: 700.000__kron« Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo daveuo močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri poznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost ,za vaš denar. * MESTNA HI^ANIUNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Na§ zaapaUi ▼ Združenih državah je it več let ua» rojak 109 Greenwich S L, NEW YORK, N. Y. FRANK SAKSER, 1752. Saint Clair St., CLEVELAND, O. ■mi a^sž* - - © • Ju gosli ivanska Katcl. Jednota. lokorporirana dne 24. januarja T 901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. UBADNDLl: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calnmet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURU L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn Fomošni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mint. Blagajnik: IVAN GOV2E, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEBOd, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KE RŽI S NIK, III, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, I1L Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in m-benem drugem. Denarna pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega idbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Rlarkberrv St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožb«. Društveno glasilo je: '4GLAS NARODA". 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. I)ne 13. febr. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 16. Hrvatov, 40 Makedoncev in 73 Slovencev. Umrli so v Ljubljani: Leopold Ker-žič, delavka 16 let; Justina Stibernik krojaškega pomočnika hči, 3 in pol mesece; Kerto Poeschl, knjigovodje-va hči, 5 mesecev; Franja Zaje, za-sebnica, let; — V bolnici: Alojzij Mokir, brivec 30 let: Fran Šimenc, sarfctač, 53 let; Ivan Kapelj, umir. finančni nadpaznik, 49 let. Nesreča v tovarni. Iz Trnovega na Notranjskem se poroča. Dne 13. febr. okrog 4. ure popoldne je prišel Franc Žiiideršie iz Ilirske Bistrice v parni žagi Josipa Samsa pod strojev jermen. mu je levo roko, levo nogo in i le vej strani. Raztrgalo mu rtenju okrog kolesa vso obleče pieo in čevlje na nogah. > že ob 7 uri izdihnil. Z Rev« Druga nesreča iz Trnovega: Dne 12. ival pa« mu pol »pali ostanke ponesvece-ka Antona Baša iz Jase-kamenje za zidavo in iz-okoli 2<>0 stotov težko ode v hipu se skala odtrga in vso težo na njega. Odrezala be nogi pri kolenih, eno roko, glave in mu tudi drobovje raztuesarila. S težavo so zbrali ostanke njegovega trupla izpod skale. Nesrečne/ zapušča tri otroke in ženo. Bil je obče priljubljen mož naše stran ke in odbornik jablaniške občine. V Temnici pri Kostanjevici na Krasu se je vnel voz sena. V bližini je bila 41etna sosedova hčerka gostilni-čarjeva, ki je bila nakrat vsa v plamenu in se opekla na nogah, rokah in obrazu, da so jo na j»ol mrtvo prinesli domov. Potreba bi bilo, da bi se matere nekoliko bolj brigale za svoje otroke. Z ukradenim denarjem hotela pobegniti. Posestniku Lovrencu Severju v Savi jah št. 24. je bilo ukradenih od 21. do 24. januarja iz zaklenjenega predala 290. kron in štirje zlati prstani. vredni 34. kron. Orožniškemu po-stajevodji Schleimerju se je posrečilo priti tatu na sled v o.sebi Josipe Dre-.-a rje ve iz Savlj št. 25, katera je bila dala prstane svojemu ljubimcu, kolar-skemu pomočniku Antonu Jemcu iz Savlj.. Na to je Drešarjeva pripeljala v Ljubljano mleko in ko je izvedela, da je orožnistvo zasleduje, je pustila na nekem dvorišču voziček in se v mestu skrila. O tem je bila obveščena ljubljanska policija, ki je Drešarjevo pričela takoj zasledovati. Popoldne se je hotela llrešarjeva peljati z gorenjskim vlakom, a jo je predno je stopila na vlak, prijel tam službujoči nad-stražnik Keržan in jo aretoval. Pri nji so dobili še 54 kron 12 vin.. Oddali so jo sodišču. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Otrok ponesrečil. Zaradi pregreška zoper varnosti življenja sta se morala pred sodiščem zagovarjati Janez Kunavar, kovač na .Težici, in njegova žena Frančiška, ker sta pustila svojega triletnega sinčka Janezka brez varstva vsled česar je bil otrok povožen in je še tisti dan umrl. Obsojena sta bila vsak na pet dni strogega zapora. Gospodarja ni maral sitnosti delati. Jožef Stiglie, preje delovodja na žagi Antona Kobija na Borovnici, je bil od finančnega nadkomisarja na Vr- hniki kot priča pod prisega zaslišan, je-li mu je znano, da daje njegov gospodar Jožefu Zuri vino, katerega ta nezadaeanega drugim delavcem prodaja. Stiglic je pri dveh zaslišanjih odločno tajil, da mu o tem ni nič posebnega znano. Bil je obsojen zaradi krivega pričevanja na 1. mesec težke ječe. V Ameriko jo je hotel popihati. Mestna policija je na južnem kolodvoru prijela Janeza Sodjo, posestnika sina iz črnomaljskega okraja, ki je mislil odpotovati pred naborno stavo v A-meriko. Sodja je bil obsojen na 14 dni strogega zapora. Poleg tega bo pa še plačal 10 kron denarne globe. Tatinska bratranca. France Germovšek I. in tega bratranec France Germovšek II. sta na Ranzingerjevem skladišču izmaknila zavitek črnega blaga, kakršno se rabi za predpasnike v vrednosti 25. kron 50 vin. Mestna policija je našlo to blago v Predoviče-j vem hlevu v slami zakopano. Germovšek I. je bil obsojen na G tednov, Germovšek II. pa na 2 meseca težke ječe. Ukleniti se ni pustil poklicanemu mestnemu stražniku Anton Seme, delavec v Ljubljani, ker je bil aretovan zaradi razgrajanja in razbijanja v gostilni Ivane lievceve na Poljanski cesti. Postavil se je stražniku po robu, ga opraskal na roki, mu zvil levo roko in ga butnil v prsi; tudi je stražnika psoval. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. V konkurz je zabredla Ana Tolazzi, bivša trgovka v Obernali in v Boh. Bistrici. Primanjkljaj znaša 3383 K. 27. vin. Tolazzi navaja, da je več delavcev, katerim je na up dajala, odšlo, ne da bi bili kaj plačali, ter da ie na ta način zgubila 3400 kron. < >bsojena je bila na 8 dni strogega zapora. PRIMORSKE NOVICE. Požar v Bazovici. Dne 13. febr. je nastal ogenj na posestvu Jakoba Raz-tna -t. (Ki v Bazovici. Zgorela sta ske-denj in hlev. Živino so rešili sena pa le polovico. Skoda znaša kakih 1400 kron. Velika zasluga domačega ljudstva, ki je neutrudno gasilo, da se ogenj ni razširil. Zažgali so — otroci. Igrali so se menda pred hlevom ali skednjem z ognjem. ŠTAJERSKE NOVICE. Umrl je v Gradcu višjesodni svetnik v pok. J. Casteliz, sin bivšega ce!j«kesra župana. Služboval je v Celju. Laškem in Mariboru. Pretkanega sleparja so prijeli dne 13. febr. v Mariboru. K neki gostilni-čarki v Mariboru je prišel pred dvemi leti že večkrat kaznovani kovač in agent Aleksander Hirt iz Gradca. Žena bi bila rada dobila lastno koncesijo. Ker je Hirt vedel, da ima denar, je to izrabil. Dejal ji je, da ima v ministrstvu znanca, ki bo lahko preskr-bel, da bode dobila koncesijo. A za to uslugo mora žrtvovati 100 kron, ki jih je žena rada izplačala. Hirt je zahteval za posredovanje tudi 10 kron, ki jih je tudi dobil. Čez nekaj časa pa ji piše z Dunaja, da je koncesija že pripravljena, a mora sama priti po njo. Ker žena ni utegnila, je poslala dva pooblaščenca. Ta dva je speljal Hirt v gostilno in jima velel počakati, odšel je in ni ga bilo več. Žena je imela s tem zopet 40 kron škode. Sedaj so pa sleparja prijeli v Mariboru. Vojaško sodišče v Mariboru je obsodilo na 11 mesečno težko ječo arti-l lerijskega korporala Karola Zwettija, ki se je samovoljno odstranil iz Gradca in dne 2. decembra v Mariboru pre strelil roko stražniku Raabu. Pred celjskimi porotniki se je začela 13. febr. obravnava proti 46 letnemu Pavlu Kekiču zaradi ponarejanja avstrijskih bankovcev. Obtoženi je doma iz Jaške na Hrvaškem, a je ameriški državljan, ker je bil več let gostilničar v Clevelandu. Kot tak je baje načeloval družbi, ki je izdelovala avstrijske bankovce ter jih razpe-čavala po-svojih agentih po Ameriki in tudi Evropi. Zaradi tega zločina je bilo že lani v Celju obsojenih sedem oseb. Zagovornik iz Amerike ni prišel, kakor se je poročalo, temuč zagovarja Ivekiča eeljski odvetnik dr. Karlovšek. Kekič taji, a pokopal ga bode najbrže neki Madjar Sciics, ki je prišel pričat iz Amerike. Ta namreč pripoveduje, da je prišel po naključju v njihovo tajno delavnico. V prvi razburjenosti so ga hoteli zabosti l>otem pa je moral priseči molčečnost ter so ga sprejeli v svojo družbo, kjer pa mu ni ugajalo, ter je vso stvar ovadil policiji. Zatrjuje se, da ima Kekič 100.000 dolarjev premoženja, dočim pravi sam, da premore le 15.000, ki si jih je pridobil z gostilno. Zagovarja se slovensko, dasi zna tudi nemško in angleško. Zanimanje za obravnavo je zelo veliko. HRVATSKE NOVICE. Velikemu županu varaždinskemu, baronu Rubidu, razni listi očitali, da je posilil v svojem uradu neko gospo Štefanijo Jakopič, vsled česar jo je zapustil njen mož; ker je na to Štefanija Jakupič barona tožila, da mora vzdrževati njo in njene otroke, jo je-le ta dal zapreti. Z ozirom na te vesti je zastopnik barona Rubida izjavil, da bo tožil 1'Novi List" in "Gross Oestereich1Kakor pa poroča "Gros Oestereich", si je Rubido premislil tožiti ta dva lista, ker bi bili obravnavi o teh tožbah na Reki, oziroma na Dunaju, česar se pa Rubido boji, ker bi ga tukaj zakrinkali. Zato je Rubi-dov zastopnik tožil samo hrvatski humorist ični list "Štefek z mustači" v Varaždinu zaradi pesmi "Krivopri-sežniku" in "Prešestniku", o katerih pesmih misli, da se tičejo njega — velikega župana. — To je junaštvo, tožiti tam, kjer se vq da bo obtoženec obsojen, ako je kriv ali ne! Črnogorci in "Hrvatsko Pravo". Splitsko "Naše Jedinstvo" piše: "Hrvatsko Pravo" je nedavno tega napadla Črnogorce, da so lopovi, da so ničvredneži in da so dobri samo za ropanje. Čujemo, da je ta članek tako razžalil* dva Črnogorca, da sta sklenila odpotovati v Zagreb in pozvati dr. Franka na dvoboj ali si na drug način poiskati zadoščenja." BALKANSKE NOVICE. Za spomenik carju-osvoboditelju je dovolilo bolgarsko sobranje na predlog finančnega ministerstva 100.000 levov. DotiČna vsota se izplača odboru za postavljenje spomenika carju-osvoboditelju Aleksandru II. Spomenik se namerava postaviti v Plevni, kjer se zgradi tudi poseben mavzolej. Prebivalstvo Sofije. V Sofiji so pravkar končali ljudsko štetje. V mestu je opravljalo posle ljudskega štetja kakor posnemamo iz lista "Le Courier de Sophia" 460 uradnikov. Te dni so se zaključili akti, tičoči se ljudskega štetja; iz njih je razvidno, da šteje sedaj glavno mesto, Bolgarske Sofija, 83.000 prebivalcev. Sofija se torej, kakor se kaže, mogočno razvija in je postala po številnosti svojega prebivalstva prvo mesto na slovanskem jugu. Tiskovna svoboda v črni gori. Zadnja številka črnogorskega uradnega Ii sta priobčit je v svojem službenem delu tiskovni zakon za knježevino Črno goro, v katerem se nahajajo tudi tele določbe: "Tisk je v Črni gori svoboden. Cenzura je denarna kavcija ste odpravljeni" Časopisje ni podvrženo nobenim administrativnim naredbam. Časopise in druge tiskane stvari lahko prepove državna policijska oblast samo v slučaju, ako se prepriča, da še v njih žali knez-gospodar, kneginja in vladarska hiša, da se napada zakoniti red prestolonasledstva ali da se meščani poživljajo na ustajo proti zakoniti oblasti, odnosno k dejanjem, ki so pod kriminalnim zakonom. Ča-sopise, knjige, slike in td., ki niso prepovedane po tem zakonu, lahko svobodno vsak črnogorski državljan raz-pečava in razprodaja na javnih prostorih. V to ni potreba nobenega posebnega oblastvenega dovoljenja. — Črna gora ima sedaj, kakor je iz navedenega razvidno, naprednejši in svo bodnejši tiskovni zakon, kakor Avstrija! Naša država je pač v vsaki zadevi — ' in orbe ultima"! "Macedonija in Macedonci". Ta znamenita knjiga, ki opisuje Macedo-nijo in Macedonce v geografskem, etnografskem in statističnem oziru in o kateri se je že v našem listu govorilo je izšla te dni v Belgradu. Knjigo je spisal načelnik srbskega korespon-denčnega urada, Ivan Ivanič ki je bil dolga leta srbski konzul v Macedoniji in ki temeljito pozna zemljo in narod ki biva v nji. Knjiga obsega 21 tiskovnih pol velikega formata in stane 6 dinarov. Naroča se pri knjigotržcu Saviču v Belgradu. Kdor se zanima za veleinteresantuo zemljo Maeedonijo, naj poseže po knjigi. RAZNOTEROSTL Zdivjani psi Pred nekaterimi leti so poslali iz Škotske v Patagonijo par sto ovčarskih psov, da pomagajo pastirjem pasti velike črede. Psi so izpolnjevali popolnoma svojo nalogo, toda potomstvo se je izprevrglo. Pastirji so namreč pustili v puščavah več mladih psičkov, ker jih niso potrebovali. pokončati pa jih tudi niso hoteli. In ti psi so popolnoma podivjali, da so sedaj strah čredam in pastirjem, Marsikaterega pastirja so že raztrgali. Podivjani psi so hujši kot volkovi ter tudi volkove nadkriljujejo po zvijačnosti in predrznosti. Dreyfus — žaljenje. Pariški živinski trgovec Levy je tožil svojega tovariša, ker mu je v prepiru rekel "Dreyfus". Sodni predsednik Mag-naud je toženega obsodil ter svojo obtožbo tolmačil s tem, da je ime Dreyfus doslej, dokler se ne izvede revizija njegove pravde, sramotilno, ker pomeni toliko, kot izdajavec domovine. Večkratni morilec. V Kapstadtu se je ustrelil neki Basson v trenutku, ko so ga hoteli prijeti. Dognalo se je, da je izvršil neštevilno umorov. Svojim žrtvam je namreč posojeval denar proti zavarovalnim policam. Ko je imel polico v roki, je zavarovanca u-strelil ter vzdignil zavarovalnino. Po smrti degradiran. V Budapešti se je ustrelil poročnik Aleks. Erhardt. Po njegovi smrti je vojaška oblast razglasila, da se je ustrelil prostak Erhardt, ker je poročnik degradiran dan po smrti zaradi dolgov. Grof Zeppelin je začel že tretjič graditi zrakoplov na krmilo. Dolgovi Nemčije. Vse nemške državice so dolžne skupno 15.000 milijonov mark. NA PRODAJ SALOON. Zaradi odhoda iz Clevelanda, Ohio, prodajem saloon na 1298 St. Clair St. po nizki ceni. Več pove: JAKOB RAMONDELI, 129S St. Ciair St., Cleveland, Ohio 24-2—2-3) JOHN VENZEL * 101? E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0 Izdelovalec »kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanjt in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevan je naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega ein ka. Izdelugem tudi plošče iz alumi nija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80. (10-2—10-8'06 v d^ Kje je JOSIP KOCJANCIC ? Doma je iz Poljan pri Zuženberku na Dolenjskem. Pred 3 leti je bil v Broofe-lynti, N. Y. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat Anton Kocijančič, 154 TVillson Ave., Cleveland, Ohio. (2S-2—2-3) Iščem svojega brata ALOJZIJA ŽU-RATA, doma pri Beli cerkvi blizo Novega mesta na Dolenjskem. V Ameriko j prišel pred 2 leti. Rojake prosi za naslov: John Zura, Box 6, Rural Ridge, Allegheny Co-Pa. (28-2—3-3) OPOMIN. Vse one, kteri mi kaj dolgujejo \ gotovem denarju, prosim, da v krat kem času poravnajo svoj dolg, dri* gače jih bodem s polnim imenom i1 rojstnim krajem priobčil v časnikih FRANK MODIC, (7-2—7-3) Van Houten, N. Mes NAZNANILO. Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rabijo, 78 North James St. (Armour Sta.), Kansas City, Kans. Ta je pooblaščen za pobiranje naročnine za naš list, kakor tudi za knjige in inserate. Pošilja tudi denar v staro domovino po našem posredovanju. Upravništvo "Glasa Naroda". HAVI SE PREDNO SE RAZBOLt Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19. strani. Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komu na svetu potreba nauka o čuvanju zdravja, j s v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno še le takrat išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna. Blagor onemu, liaterijc zdrav, a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši i.i delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen. Zatoraj rojaki ! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se samo na: r Dr. E. C. Collins Medical Institute Kajti znano Vam je daje 011 edini, kateri Tam garantira in vas v resnici do kraja in po-poluoma ozdravi bodisi katere Koli bolezni kronične ali akutne kakor: bolezni na pljučah prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, biuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma. Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje. Ozdravljen: trganja po nogah in bolezni v prsih in želudcu. Ozdravljen: tajne bolezni in izpadanja las. Javna, zahvala. Springfield, Ills. DRAGI GOSPOD DR. E. C. COLLINS M. I. NEW YORK. Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj P-1£lj30-ma zdrav. Vas pozdravljam s spoštovanjem Johan Intiliar, 1917 So. 15th Street, SPRINGFIELD, ILL. John dubik, 17 Reed St., North Adams, Mass. Alex Lombardi, Glems Falls, N. Y. katero dobite zastonj, uko pismu Da bodete bolezen ložje spoznali pišite po knjigo „Zdravje", priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako ste bolni ali slabi ter rabite zdravniške pomoči, natanko opišite svojo bolezen in naznanite, koliko časa že trpi In koliko ste stari ill Vse glavne uzroke radi katerih je bolezen nastopila in pisma naslavljajte na sledeči naslov. DR. E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th Street, New York, N. Y. Zavod je odprt vsaki dan od g ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 Ure dopoludan do i ure popoludan. NAZNANILO. Družtvo sv. Jožefa št. 29 J. S. K. J. v Imperialu, Pa., naznanja vsem cenjenim utdom, da bode imelo na dan sv. Jožefa, to je dne 19. snšca t. L skupno VELIKONOČNO SPOVED in SVETO OBHAJILO. Kteremu izven Imperial a, Pa., ibivajočemu udu pa nikakor ni mogoče, da bi se gOTaj imenovani dan udeležil skupne spovedi, mora pa I. tajniku doposlati s povedni iistefc in to najkasneje do bin-koštnih praznikov. Dalje «o vsi izven Imperiala bivajoči udje opozorjeni za redno pošiljanje mesečnih prispevkov, da se temu ali dragemu ne pripeti ikaka neprilika, toajti vsaki, kteri dolguje dva meseca, bode suspendiran in tretji mesec črtan. Pocdnir vrnem »obratom! Alojzij Tolar, L tajnik, P. O. Box 242, laperia], Pa. Comnapie Generale Transatlantique. [Francoska parobrodna družba.) Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam zalogi v zalogi vsakovrstno meso, namreč: suho klobase, rebra, jezike, sunke itd. Govorim v vseli slovanskih jezikih. Pripoiočim se za obilni obisk. ..........mu..... BRATOM Slovencem in Hrvatom naznanjam, da Imam na prodaj izvrstna domaČa naravna Tina lastnega pridelka po jako niakej ceni. Staro belo ali Črno vino po 40c., Claret 40c. s posodo vred. Pri manjših naročilih od 50 galea se mora plačati za posodo. Z naročilom sc naj do pošlje polovica zneska naprej, druga polovica se pa plača; sprejemu vina. Z» obilna naroČila se toplo priporoča Prank 8tttanioli| posrstaik vinogradov m M K. R, He. T rt——. CeL P" DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA iN LJUBLJANE. POSTNI PARMKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka...................12,0»H) ton, 25,tJOO konjskih moči. "La Savoie" ,, ,, ,, ............... "La Touraine" „ ,, ................. "L'Aquitaine" ,, ,, ,, ............... "La Bretagne"............................. "La Champagne" ......................... "La Gascogne"............................ Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. . Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. pri dopoludne iz pristanišča št. 42 North Hirer, ob Morton St, N. 12,000 ton, 2->,i)00 l-2,(*Ht „ 25,000 10,<*w> ,, 12,000 m.MHi ]t;,i >m( N,.HI. „ . 8,«« 0 ,, 0,1 X HI .{S.IMlO '.•,000 La Gascogne •LA LORRAINE La Bretagne •LA SAVOIE •LA TOURAINE M. 8. marca 1906 * LA LORRAINE 15. marca 1906 Ln llretasue 22. marca 190ft "LA SAVOIE 29. marca 1906. - LA PROVENCE 5. aprila 1906. »LA LOli R Al NE Parniki » 2V*zdo zaznamo vani imajo po dva vijaka. Wm Kozminski, generalni agent za zkpad. 71 Dearborn St., Chicago, III, 12. apr. 1906. 19 apr. 1906-26. a pri . a 1906. 3. maja 1906. 10. maja 1906. |Jn inn zahvalnic dobivamo vsaki dan, ktere priobčujemo jk> MU I (J (J časopisih. Zahvalnice dobivamo od onih, ki so si pri nas naročili najlepši spominek iz Amerike, ker so se prepričali, da pri nobenem urarju t celej Ameriki oe morejo dobiti takih rečij niti za deset dolarjev, kakor na primer : Ura s 15 kameni, dobro idoča in trdo pozlačena s 3 pokrovi in za katero pismeno jamčimo 35 let. Zraven tega fino pozlačena verižica in prstan z lepim kamenom poljubne veličine. Vse to stare pri nas samo 4 dolarje. Rojaki, ki še nimate take ure naročite si ono takoj pri nas, ker se Tam tako lepa prilika ne bode v Vašem življenju nikd*r več ponudila. Pri naročilu pošljite v pianu en dolar, a drago plačate na ekspresu Denar se vrne, kdor ni z blagom zadovoljen Nag naslov je: NEW YORK WATCH COMPANY* 447 g. 87th Stroet, New York. taitfom kadax doipti aa kaka poetajev X«« York la m« v«i kak priti k FBAJIK AAJUXBrJU MVI iUvttka 37tf Ctartiaaifc —...... . .... tiho, in ko so odhajali polagoma na vse strani na odkazana jim mesta, so molčali vestno. Glavni reditelj in vodja te vojske je bil Bole, in poznali .-»«> ga vsi kot strogega poveljnika. Zastavljali so zaporedom vee dolin in jarkov, nahajali tudi v snegu dovolj sledu o volku, a volka samega ni bilo na dan. Kosmatinec je sigurno čutil nevarnost ter jo ob pravem času popihal čez gore. Doktorjevi poizkusi, kazati malomaren obraz, so b.ili jako komični; k -reči je bil pošel Boletu zopet ogenj »• pipi; zato med užiganjem ni pogle-lal prijatelja. "Ah!" je zinil doktor čez nekoliko časa. "Dopoldne je bil pri meni, saj veš, la imava nekaj skupne kupčije, in pri tej priliki je povabil ženo mojo, guvernanto in otroke k sebi, da jim pokaže svoje umetno vrtnarstvo in novo toplico, ki jo je letos zadal. Žena ni Šla. a poslali smo Elzo z otroki tja." Ko je bil zvedel doktor to novost, se ga je polastilo nekaj kakor ljubo-sumnja; vsa dobra volja ga je minila, in ko se je Bole trdovratna poprijel zopet razgovora o politiki, je postal oni jako redkobeseden. Koncem je pre skočil nanaglem k pravdni stvari, ki si jo je bil opoldne izvolil kot povod svojega pohoda na Drenovem ter se potem kmalu poslovil pri prijatelju. Leta je imel tudi svoja opravila in ^a ni zadrževal. Na potu domov je ugledal Hrast '.e oddaleč Boletovo guvernanto z o-» t roki vred. Meden jih je pa spremljal. Onadva sta hodila počasi, le otroka, Ive dekletci, stari po osem in devet !"t, sta skakali po cesti in po snegu kraj ceste ter se do dobrega kepali. Solnee je sevalo z zadnjimi žarki čez !>elo planoto. Doktorja je v prvem trenutju jezilo. da ga Elza tu sreča. ''Smejala se bo Medenu in meni," je dejal sam pri sebi. Ogniti se ni bilo moči, in naposled — čemu tudi — je mislil dalje Hrast ter jako prijaznega obraza šel znancema nasproti. Ste li bili pri nas?'' vpraša prva Elza. Da, da; opravilo sem imel pri Boletu! Vi pa ste si ogledali vrtnarsko toplico pri gospodu Medenu!" reče doktor ter pozdravi vljudno. "Vse sem poizvedel na Drenovem." "Da, gospod Meden je bil tako lju-beznjiv, da nam je razkazal svoje krasne naprave. Milica, ne skači tako i >o snegu !' * Rekši, prime mlajšo delci ico za roko. Hrast je hotel študirati obraze svojih dveh zna..cev, a videl je le, da je Meden jako dobre volje, Nemka pa taka, kakršna je bila sinoe. Neprilično je bilo tudi stati dolgo v snegu, zato se je naglo poslovil. Tudi Meden se je vrnil; saj guvernanta ni imela več daleč domov. Pri slovesu sta si podala roke, kar je Hrasta zopet neprijetno dirnilo. Molče in naglo je korakal proti trgu, tako da je oni komaj ostajal poleg njega. "Fino dekle to," reče zopet Meden ter si mane roke; "jaz ne poznam tu blizu nobene take!" "Vi se boste še zaljubili," pravi doktor, "akoravno vedno pridigujete, da vse ženstvo ni počenega grosa vredno!" "Zaljubil? He, he — jaz poznam guvernante; in ta je taka, kakor druge !' se smeje oni. "Tepec domišljavi!" si je mislil Hrast; glasno pa je dejal: "Ste se li že danes o tem prepričali?" "Vse so koketne in gledajo, kje bi koga ujele-" "O Elzi tega ne morete trditi, gospod Meden!" oporeka Hrast skoro nejevoljno. "Ko bi Vas ne poznal tako dobro, dejal bi, da ste se Vi že zaljubili v njo ker jo tako iskreno zagovarjate," :n i oni te>- se na glas zagroliota. Hrast bi se bil skoro zardel. Nasmehnil se je posiljeno, a ker sta bila dospela na razpotje, odkoder je vodila stranska pot na Medenovo posest vo, mu je bil prihranjen odgovor. Poslovila sta se oba s smehom na ustnih. Doktor je bil storil komaj dobrih ati in premetavati knjige in I s,(> korakov, ko je postal priča čud-p. Dolgo je iskal; naposled iz- nf'n-'b smešnemu prizoru, vendar zaprašeno knjigo tam iz *,0<1 malim klancem, čez kterega je •ga kota: to je bila isnana slo- držala tukaj cesta, se je vil potočec a slovnica. Obriše jo lepo in po- 111 preko istega je vodil lesen most z a svojo mizo. velikimi okornimi držaji. Onkraj mo- li imela miru. I stuJe 8tal- ali bolje, se je upiral suh, je večkrat ponehal v koščen konj mučnim poizkusom svo-i delu. vzel knjižico v roke, na- >e"a jahalca, da bi ga spravil čez most se v stol nazaj ter mehanično Bodisi, da konj sploh ni rad zaupaval al liste. Gledal je, da li nima j sv©jih kosti lesenim mostovom, bosi kaj nerodnih obstranskih o- tla ga je kaj druzega strašilo: in proizvodov gimnazijalčeve | dalje ni hotel ne z lepo, ne z grdo Cyclamen, (Spiral Jauko Kersnik.) (Nadaljevanje.) "Kje ste si pa izj>osodili to šentano kljuse? Kdo Vam ga je zaupa?" "Izvrsten konj je to!" odgovori Metri a, "k«» bi Je časi kaj ovsa videl. "Kupite mu ga Vi za plačilo, da Vu> tako lepo hom!" se šali Hrast. "Kam pa hočete vendar tako pozno?' "Prej nisem mogel; v pisarni sem moral sedeti! Po plesu pa je treba malo čistega zraka. Tu doli bom jahal proti Drenovemu." Keksi udari konja zopet po vratu ter odjaše v poraznem, težkem dirku S vi i je doline |K*te je zopet pritiskal krčevito ob konjev trebuh. Doktor je s smehom zrl za njim, dokler ni izginil za bližnjim ovinkom ter se potem obrnil proti trgu Hipoma ustavi svoj korak. "liroti Drenovemu! Tako je dejal: kaj vraga, ko bi bil to tretji — nas norcev?" je za mrmral sam pri sebi ter s porogljivim smehom stopil zopet naglo dalje. Tako poetičen ni bil več, nego prej na poti iz trga. IV. Tisti teden je teklo doktorjevo življenje zopet po starem tiru. Mnoga opravila mu niso dopuščala sezati v mislili vun izza štirih sten temne pisarne, in morda je bil trden sklep njegov, ostajati - fantazijo doma. Tudi i/prehajat -e ni hodil veliko, in kadar je krenil iz trga, se ni obrnil proti Drenovemu. Nekaj dni se je jezil vselej. kadar >e je spomnil, kako mladostno je šel onega dne tja vun k Bo-letovim, a \ četrtek se je že smejal sam sebi, v petek pa mu vsa stvar ni prišla več na misel. V djoto dopoldne ga pa nenadoma obiš.-e Bole. "Doktor, ti jezični doktor", kliče že med vrati; "pusti akte in pravde in meč pravice vtekni za omaro. Puško vzemi, 'puško svojo risano' — 'Al-lons. enfants de la patrie1!'' "Kaj pa je za božjo voljo T" se smeje Hrast, "ali je Turek pod tvojim gradom, ka-Ii?" "Nič l>oljšega, prijatelj! Volka imamo v drenovskem gozdu, velikanskega volka, in jutri udarimo nanj!" "Jutri? Kje bo volk že jutri!" "Ne daleč! Navadil se je naše okolice. Ves teden prihajajo kmetje k inei i pravit, da i:a slede; Včeraj je vzel irori nad Leskovim brdom tri ovce iz Bmatoveira hleva in danes j^ že hodil okrog naše pristave. Jaz sam s. -n videl sled v snegu." "Torej jutri,' je dejal Hast; "ali imaš dovolj gonjačev?" "Na izbor! Govoril sem z okrajnim glavarjem, in ta razpošlje danes oklic po bližnjih vaseli. Ta gonja se napra-\i uradno. Zvečer seveda boste pri meni malo počili — če volka dobimo ali ne. Ti prideš gotovo?" "Sigurno!" odgovori oni naglo, pa takoj mu je bilo skoro žal; izgovoril bi se bil rad, toda domisli se, da je lov na volka glavna stvar in ne večerja pri Boletu; te se še lehko ogne. Medtem je bil Bole že odšel. A še enkrat f»e vrne. "Skoro bi bil pozabil. Ta volk mi tie i vedno v glavi. Pomisli, naša guvernanta se hoče v istini učiti slovenskega jezika — jaz pa nimam — sram naj me bo — nobene slovnice v hiši. Imaš li kaj pripravnega?" Advokat se je nasmehnil. "Menda imam nekod kaj takega. Ali takoj po t rebujež ? " "Kaj še! Saj to je le ženska afek-tacija. Kadar ji bom prinesel knjigo, \>elej bo prezgodaj. Pa ves kaj. »la ne bom vee vezal vozlov v ruto — poišči, poišči tisto knjigo ter jo prinesi jutri s seboj!" "Bom, če jo najdem." V tem se je Bole poslovil. Hrast je sedel zopet k svoji mizi ter pisal dalje; pa ne več nego dve vrsti, zakaj kar sredi stavka se mu je ustavilo jH'ro. Vrgel ga je na mizo ier stopil pred svojo malo, lepo urejeno knjižnico in jel |x> spodnjih predalih pre" ' Ne trpite za retimatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. R1CHTERJEVIM SidroPainExpellerjcm in čudili se bodete radi hitrega ozdravi jeu ja. — Ra bil sem Va5 Pain Eipeller 20 let drugod in tukaj z i zborni m i vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytaf, Hamel, IIL Na vsaki steklenici je knada varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F7. Ad. RlCHTER & CO. 215 Pearl St., New York. morem "Dobro, izvrstno!" je kričal Hrast, "mislil sem, da boste to suho kljrse na ramo vzeli ter ga nesli čez most. Pa kleka se Vas je usmilila — ha, ha!" "Ko bi ne bila cesta tako ledena in ko bi bil konj -na ostro kovan, bi ga bil pač spravil čez most!" se odreže Megla resno; "tako pa se je bati, da si kako nogo zlomi, če ga zapodim." "Vi se menda bolj za svoje noge bojite, nego za konjeve!" se smeje Hrast. Medtem je lezel Megla zopet počasi v sedlo. (Dalje prihodnjič.) Kje je FRAN BUČAR? Doma je iz Kamene pri Novem mestu. Pred 1 letom je bival tukaj ir. je odšel v Cambria County. Rojake prosi za njegov naslov: Frančiška Hren. Box 432, Irwin, Pa. (2S-2—2-3) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom sirom Amerike, osobito pa v MILWAUKEE, WIS., in okolici naznanjava, da sv« pred kratkem otvorila na 236 LAKE ST. lepo urejeni SALOON, kjer točiva raznovrstno pijačo najboljše kakovosti, na razpolago imava dobre smotke in fin prigrizek. Pri naju bode vsak gost vljudno in dobro postrežen. Za obilen poset se priporočata: BRATA ANTON in JOSIP JERMANČNIK 236 Lake St., Milwaukee, Wis. (tor. pet — 24-3) ■- rrt ffij A— [Hj Čast mi je naznaniti slavnemu ¥ občinstvu v Citicagi, III., kakor Q tudi rojakom po Zjed. OTiavall, ^ da sem otvoril novo urejeni gj saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicazo. lil., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleža^.o Atlas-pivo, izvrstni wiiiikey. I s Continental Limited iz New Torka. Vozovi s komotno otvarjajočimi se stoli prosti Vstavi se v NIAGARA FALLS. Krasni komfortni Tlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas Oft? in Omaha. Direktna zveza s Tezasom, Mexico, Colorado, Les Angelas, Baa Fradseo, Portland, Tacoma In ▼send točkami onstran srednjega poln-dnevnika. Informacije gleif vožnja oskrbljenja PuUmanovih is škili vagonev dobiti J« pA H. B. McOTiKTtTiATf, O. B. 887 Broadway. New Yozk, J. B. BABJtY, 17» " Važno za iste, kteri nameravajo ▼ kratkem odpotovati v staro domovino. Nemški brzoparnik KAISER WTT.TTF.TAf DER GROSSE odpluje dne 6. marca ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Parnik Cunard črte CARPATHIA odpluje dne 6. marca opoludne iz New Yonka v Reko in Trst. Poštni parnik ROTTERDAM odpluje dne 7. marca ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski poštni parnik LA GASCOGNE odpluje dne 3. marca ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Nemški potniki parniik KOELN odpluje dne 8. marca ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Avstrijski parnik SOFIA HOHENBERG odpluje dne 10. marca v Trst in Reko. Nemški parnih PENNSYLVANIA odpluje dne 10. marca ob 4. uri pop. iz New Yorka v Hamburg. Lepi poštni parnik VADERLAND odpluje dne 10. marca ob 10:30 dop. iz New Yorka v Antwerpen. Ameriški poštni parnik ST. LOUIS odpluje dne 10. marca ob 9:30 dop iz New Yorka v Southampton. Nizozemski poštni parnik NOORDAM odpluje dne 14. marca ob 7. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA LORRAINE idplnje dne 15. marca ob 10. uri dop iz New Yorka v Havre. Nemški brzoparnik DEUTSCHLAND odpluje d.ie 15. marca ob 8. uri dop. iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni pai-nik KROONLAND tdpluje due 17. marca ob 10:30 dop. iz New Yorka v Antwerpen. Ameriški poštni parnik PHILADELPHIA odpluje dne 17. marca ob 9:30 dop. iz New Yorka v Southampton. Nemški poštni parni'k PATRICIA odpluje dne 17. marca ob 10:30 dop. iz New Yorka v Hamburg. Parnik Cunard črte ULTONIA odpluje dne 20. marca opoludne iz New Yorka v Reko in Trst. Francoski poštni parnLk LA BRETAGNE odpluje due 22. marca ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Nemški poštni parnik FRANKFURT odpluje dne 22. marca ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Nemški poštni pamik BLUECHER odpluje dne 22. marca ob 10. uri dop. iz New Yorika v Hamburg. Avstrijski parnik GERTY odpluje dne 24. marca v Trst in Reko. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 24. marca ob 10:30 dop. iz New Yorka v Antwerpen. Ameriški poštni parnik ST. PAUL odpluje dr:e 24. marca ob 9:30 dop. iz New Yortka v Southampton. Nemški brzoparnik KAISER WILHELM II. odpinje dne 27. marca ob 7. uri dop. iz New Yora v Bremen. Nizozemski poštni parnik STATENDAM odpluje dne 28. marca ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Franeoski brzoparnik LA SAYOIE odpluje dne 20. marca ob 10. uri dop. iz New YoUka v Havre. Nemški poštni parnik GROSSER KURFUERST odpluje dne 29. marca ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 31. marea ob 10:30 dop. iz New Yorka v Antwerpen. Ameriški poštni parnik NEW YORK odpluje due 31. marca ob 9:30 dop. iz New Yorika v Southampton. Nemški poštni parnik PRETORIA odpluje dne 31. marca ob 8:30 don. iz New Yorka v Hamburg. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dt>-spete v New York, ne da bi naan Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cocrtlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vsložfbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika izogniti oderuhov in sleparjev v Ne v Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti oeni, kakor v glav uih pižamah parobrodnih družb. Vabilo na naročilo | Mohorjevih knjig Do 15, marca t. 1. sprejemamo na-ročbo (km ji g Družbe sv. Mohorja za 1 1907. Udnina s celo poštnino vred znaša $1.00. Naročniki prejmejo svoječasno knjige po pošti franko registrirano. Družba izda za leto 1907 sledeče knjige: 1. ZGODBE SV. PISMA, II. del, 13. snopič. 2. CERKVENI MOLITVENIK ; vezan v piatno, rudeča obreza, 15c. več; v usnje, zlata obreza, 30c. več. 3. PRI SEVERNIH SLOVANIH, potopisne črtice. 4. LEŠNIKI, spisal Josip Stritar. 5. UPORNIKI, domača zgodovinska povest. 6. KOLEDAR za leto 1907. Mi naročimo običajno več knjig, to da iimena poenejšifa udov ne bodo v družbenem koledarju tiskana. "GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, N. Y. 6104 St. Clair St., Cleveland, O. Edina slovenska unijskabrivnica ktero priporočam Slovencem in Hj vatom. V brivnicd so vedno trije brrv cL Rouki, toraj "s^oji k svojim' JOHN KRALJ. 1772 St Clair St., Clevelap^ O tu <13-6—lH-fl tor čet sobj NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj iepo urejeni slovensfci SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami. Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa 'Phone. Občevalni jezik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško. Za mnngobrojen obisk se cenj. ru jakom toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostiine. 115-1—16-7 06. pon, sred. pet) r—i .rfi w naravna KALIFORNIJSKA VIHA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 50 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 M* galon s posodo vred. - Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker m an je količine ne morem razpošiljati. Money Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont S L, Sna Francisco, CaL Alojzij Češark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje pa rob rod ne listke, (ftifkarte) za razne prekomorske Črt** V za lopi ima veliko število zabavnih in podučljitih knjig. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! -BANČNA PODRUŽNICA - CLEVELAND, O. 1752 St. Clair Street. Lastnik: Frank Sakner, 109 Greenwich St., New York. Vodj)a: Anton Bobek. ....prodaja.... parobrodne listke za razne prekomorske črte po izvirnih cenah. ... Pošiija-.~ denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. < CUNARD ILINE PARNIK! PUJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM. flSNm IMAJO JJlKO obsežen POKBIT PROSTOR WM>TU ZA SET AN J JK POT1CIKOV TRETJEGA RAZRED*. odpluje iz New Yorka dne 6. marca. CARPATHIA odpluje iz New Yorka dne 20. marca. odpluje iz New Yorka dne 3. a-prila. ULTONIA* 8LAVGN1A in PAN rf0X1A so pannki na ava vi-iakft Ti parniKi so napravljeni po najnovejšem kroja in zeio priklad*.-sa tretji razreda JEDILA eo dobra in potnikom trikrat na dam pc fvai postrežena, Vožnje iiatke prodajajo pooblaščen agenfcb (n SLAMA The Cunard Steamship Co., Ltd., Bioadwfcf, Hew Tort 126 State St<* Boston, 6? Dearborn et^ Chicago. Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. PRANK BAUDE-KA, stanujoč 342 Eeed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A Ta sprejema naročila za list, oglase in ima v za'cgi raznovrstne slovenske knjige. Upravništvo "Glasa Naroda". NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in oko lici priporočamo našega zastopnika & Pran Gabrenja, 519^ Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več !et v kupčijskej zvezi. Upravništvo "Glasa Naroda". THE FOBEST GUT BREW! US CO. Jedina Ceškc-Slavjanska protitrustna pivovarna družba ===== v Clevelandu, O. - Tari iz najboljšega amerikariskeirii sladu in iz imjiofti-ranega češkega hmela iz Žatra / pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat uaše piro poskusi, ne bo zahteval druzega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trustoTega jarma. Naša pivovarna nahaja se na Union Street, nasproti Wheatland iu Komo wood St. —■ Matej Bečko, kolektor. „ AUSTRO-AMERICAN LINE Regularni potni parnlkl "FRANCESCA" odpluje 6. marca "SOFIA HOHENBERG" odpluje 17.marca. "GIULIA®* odpluje 24. marca. vox 1 Jo med New York um, Trstom In Reko. ! 5 £««jpripravue)*a in najcenejša j aropr*i« j| I' ljai;e le £0 c«ntc>. Fotuiki o osjo iMi dan ua pMiiik g n ko od doma gredo 3 $ ^ Železniške cene iz Nt w Orlearsa eo zelo nizke na vse strani. . * Cuy. Phjne Cent. 161Q Bell Phone; South 143 tf THE STANDARD BREWING CO. •zdel'jje najboljšo vrsto pivs. 137 Train St. Cleveland, O. i« '»••f'-Uvi . v&iito. .. iit-S&šii 9 Rojakom in v Pittsburgu, Pa, okolici r^znaniam, da j. za tamošnji okraj moj ; p edini pooblaščeni zastopnik za vse posle \ »4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. Uradne nre: vsak dan od ^7. do ^8. ure, ter ob sobotah do i 8. ure zvečer. Rojakom ga toplo priporočam. Frank Sakser. č i nHp ■ ■ 11 »A1 ■ ■ » ^ '