GLASILO SLOVENSKE NA WE PODPORNE JEDNOTE leto—. Y*»fb torek, 6. marca (March «), 1928. STB V.—NUMBER 66 Pilsudakljev teror nI Megtl «• f poffntil volUcev. Varit?a, 6. marca. — Včeraj ao bilo volitve poalancav ta novi Poljaki eejm (parlament). Volitve ao bile «akoro brat primere valtd množine kandidatov in vltdntga terorja, ki Ja iprem-Ijtl kampanjo opoaicijt. VoKl-nava bpja ee Je udaltAilo 14 atrank s okrog 8060 kandidati Za bratptaalne delavce nI Jtla v ae ttrehe, kaj Šele plesi. PaMaJ Ja veliko bdlj kritičen. kot kapitaMati prltnajo. ' M lam t. Ha. — Velik in Ime-niten Ja bil plat, ki to ga paae-tlli v dvorani Royal Poinciana hotela v Palm Baach breapoealnl, na pa oni, ki pripadajo k itirtm milijonom delavcem, ki ižčejo šaman dalo vaak dan. Ti boga-tati, ki ao tt dranjall v hotelski dvorani, pripadajo mal trnu rat-redu bogatih poetavačev, ki tt vaeeld avoja fcratpoealnostfc na račun delavcev. •PoloAaj v Ameriki je v resnici veliko bolj kritičen, kot veleka-pitalisti prlanajo. Na eni strani tt ablra ogromno bogastvo, ka-krAnega svat do danes Ae nI videl, na drufft »t ran i ae pa ijud-atvo vodno bolj pogreta v bedo in revlčino. Ako čitamo Atevilkt a profltih, ki jih dele InduatrJJ-ake korporacljt med te postava-ča, se preproetemu Človeku kar aavrti v glavi. Oaneral Motors kompanlja Jt itkatalt $886,104,-886 čistega dobička. Kjer so taki dobički, bogatini ne vedo, kako bi zapravili denar, aa katerega niso potočill ene anojne kaplja. Počim i zapravljajo denar V letovUčlh na jugu, poleti na aa-varju, aH pa v Evropi. Medtem ko tt meče denar takorekoč proč, pa delavci etradajo, brezposelni delavci šaman hodijo od tovarna do tovarna ta delom, duhovni rasnih ver pa pridigajo delavnemu ljudstva o «»kontni božji pravilnosti in dobrotljlvoatl. gj moral prajallAMreAiti. praMč* no ta deltvce. Ako ta bo v 4» fltll ratvijtl trajni raartd po-etavačcv, ki žive na rfcčun de« lavatva, ae mora logično na drugI strani rta viti stalna armada brezposelnih delavcev, ki bi radi delali, pa aa dobe dela. Takt znamenja napovedujejo ratkro-jevanje človelk« družbe. Washington, D. C. — Herbert Hooverjava predsedniška kandidatura razgaljuje ne aamo njegove stare grehe doma, temveč tudi v Rusiji.« Kot je anano, je Hoover takoj po vojni vodil a-meriftko pomožno akcijo v Evropi. Njegovi republikanski nasprotniki, predvsem senator Willis v Ohlu, mu zdaj očitajo, da je ob času civilne vojne med so-vjeti in caristi v Rusiji pomagal belim generalom Judeniču, Vrangelu in Kolčaku z živili, katera Je ameri&ko ljudstvo poklonilo strtdajočim ljudstvom v evropskih deželah. Willis očitt Hooverju, da je v Cherbourgu naložil poln parnlk Živil in vojnega materijala In ga poslal carističnemu generalu Judeniču v Reval. v Washington. Washington, J*. C. — Senator Wataon, prednik senatnega trgovskega oda*kai.,je is javil zadnji dan «j rodeecd februarju, da pričneta; preiskava In zaali-Aanje o vzrokih stavke na premogovnem j^u v torek dna marca. Kož prva priča bo za-sllian John L. Lewis, predsednik organizacije United Mine Workerz. ^ to pridejo na vrsto drugi oporniki delavskih strokovnih Jtgnnizacij. Kadar bodo ti kopßßH t svojimi izpovedmi, bodp^asllAanl premogpv- V tem &#u se senatorji, ki to tvorili fttdoeek, ki je na licu mesta prejsjttval tazmere na stavkovnem pol J uf izdelali poročilo, da ga pnedldla odseku. Tt pododsek jt bjavt}, da je ttav-kovni distrfkt "packa" ne Ame- Premogovniki podjetniki delajo na vta kriplja, da tpravlje skoti svoja, jtlo čatnilko orodja v javnost Propaganda, da imajo ten t tor ji, ki so si ogledali rtz-mere na; ttavkdy*em poUu« predsodke Wi njim. mK nikl bodo nHmfttt obvestili kon-grtsnlke in eaietorje. kako vi, toap'7 mezde plaluJeJo izuČenlm rudarjem in kako }£ "dobro-srčne" kompaniJe lroAUt svoje Profite, da itboljAajo tfvljensk položaj rudarjev; Ah, to bo krokodilovih aolta! Ta tolzt ae bodo prav lahko nalovila v rečeta. ." . Me I bo urt^ Avstralija. — V jeseni v maaecu novembru bodo volitve v Avstraliji. Prad volit-vami tt b^ pa vrAlla Ae konferenca dtlavake stranke, da tt Izravnajo notranji neaporaauml. Tudi v avstralski delavski stranki prevladujeta dva straji: smerna in radikalna. Smerna stranka apelira aa tdrtv človtAkl razum In Ima v programu to, kar tt da doaefi. Strokovno organl-tirano delavstvo ne mara Imeti nobenih stikov t komunisti in drugimi tkttrtmisti. ki imajo aamo polna uata obljub la za-metujejo vsako praktično dalo v korist dtlavttva. Delavstvo zahteva uaptAtn tarif, omejitev ltttljtvanja v Avatralijo, podporo aa otroka, odpravo prisilnega vojaAkega vež banja, zavarovanje proti« odAkedbam, hrttpottl noati in bolaanim in Jjudtko kontrolo narodno banke In kredita. Dtlavtka vlada v Vlctorfjl Jt j|~se žniža .javilo |>rezpoealalh JpUUta ¿A |jd višin ustregla? NU Radikalni element tabavlja, dajaaiiAenJ* dalav-nega časa (gtjk zalAanju mezde. prav rja ^nt^tdtSrko^ da-lavci aa drAavnih Aelttnleah od-puAčajo. flldntr, ^vttrallja. - 8tev-blntki delali to uttanoviU lokalne tribunale ta rtAevanjt spornih rM<\§v, da ae po nepotrebnem na uttavljt dalo na atavbah. V teh tribunallh ao delavci la „(podjetniki. Ampak Aavno IndugtHJako aodiAče, ako ena ali druga stranka nI zadovoljna. . i / I; .t ' ' Rezultat, kolikor Jt ftt zdaj znan. jt tledtčl: »Volila nI niti polovica volilcev. Vladna stranka Je dobila v VtrAavl komtj tretjino mandatov, Zmagali pa so komuniati, ki ta adaj |rvič smeli potUviti kandidate, in j» o i al is ti. Samo v VarAavi to lavo-Ijtnl Štirje komuniati. V Lodau, kjer jt trediAče poljtkt induitrl-Jt, ao zmagali aocialiatl. V Gornji SltaiJi In koridorju Dantlga ao imagall Ntmcl. fflF^" Diktator PUaudskl Ja pritiskal na volUot v prid tvojih kan-didstov t največjim tarorjaai. Policija je razbila vaa voUlnt thodt delavskih atrank. Tajne* glasovanja ja bila brutalno po-gažena; v volilnih prottorih ko ttall vladni agantje in glodali, kako to volllci zaznamovali gia. aovnlet. Vladal kandidata to I-mali monopol filmov. Piitudtki Jt Atl tako daleč, da Ja dal pred. vajat film, ki Jt katal devico Marijo kot taAčitnloo nJega In nje-gove vlada v tvrho, da pridobi glasove katollAklh volilcev. \ Tragtdlja itlivii izvirajoča iz Mi • ' ' t ,>4 " . Oče vrgtl tvoja dva sinčka v kanal ker ju ni »ogel prehran i ti. Chleajp. — Nova tragedija v nižinah siromakov, Jd ne potnajo "velika ameriAke prosperitete," je bila te dni zabeležena v policijskih zapisnikih in časopisih. Prad nekaj dnevi so naAli dva mrtva dečka v umazani vidi ladijskega kanala v Indlana Har-borju. Policija {a slutila tločln-ako dejanje in ipčela ee je ptf- dečka identificirana ki aretiran je bil George Allen Chlaholm, star 861st iz Kanade in MvAi vojsk v svetovni vojni. Stanoval je v Indiana Haitorju. kjer Je bil upotlen kot navadni delavec. Po dolgem izpraAevanju je Chit-holm priznal, da sts dečka njegova sina: George, star 8 in Edgar, ata 7 let. Dalja Je priznal, da je oba utonil v kanalu dne 6. februarja (z razloga, "ker je !-mal prtveč otrok In premalo zaslužka, da bi jih mogal dostojno prehranlti in oblačiti/' Oatal mu je že eden aln. Njegova «ena Je na AngitAkem. Živel je pri družini mre. Helen Lawrence.. Chlaholm jt najprvo povedal policiji, da je dečka nagovoril, da sts sama skočila v kanal, čeA da bosta videla njuno staro mater. ki je že mrtva lir katero sta salo rada imela. Policija mu nI verjela, kajti oba dečka sta bila zvezana z žico. Kasneje je mož priznal Ae to, da ju je zvezal in obtožil a kosom železa, da bosta hitreje utonila. Dejal Je. da Ju je poljubil, predno je sinčka su-nil v vodo. Doetavll je tudi, da mu je mrs. Lawrence augeettra-la, naj ae Itnebi otrok, da bo loAJe izhajal. Ko Je dečka utopil In ae vrnil domov. Je povedal gospodinji, da ju je poslal v Gary.' V nedeljo zvečer se je hotel nesrečnik usmrtiti v zaporu v Indiana Harborju. Policija ga Je dobro zastraAila. Zavarovana Ja tudi ječa. ko Je policija aiiAala grožnje cikajoče nt llnčtnje. LjuMmcr if^gak" dobil 20 let. 4 Ottava. M. — Hiram K< « <1 farmarjev sin, ki aa ja hotel sad-njo jeeen iznebltl evojt nočne neveste a tam. da je položil dl-nkmlt v peč v Aoli. v kateri je bila njegova nevesta. lola Brad fortI, učiteljica, trr jo težko ranil, ko Je dinamit eksplodiral, je bil obeojen v zapor od enega do 20 lat. DaaaJ. S, marea.«— Avatrijaki faAitti so hoteli dana« napaati italijansko poslaniAtvo, Policija ■ p.m ■■i.i.fia w ▼ ^ri • Ja poartdovtla ta dva dtmon-stranta ata bila ranjtna. DaaaJ, ft, marca, — Vladal organi, ki komentirajo Mutaollnl-jtv sobotni govor, poročajo, da prtmljer Selptl najbrž Ignorira najnevejži izbruh itaMJantkega diktatorje. Ntdtljnl komentar Je, da oficijelna Avstrljt t zadovoljstvom beleži, da Jt Muaao» lini pracej Izgubil na svoji arbo-rltotti. Njegov tadnji napad na Avatrijo Jt bil precej "fcnehak v primeri t preji njimi. Avatrijaki krogi ae toliko ne zanimajo aa ono, kar Je povedal, kot aa aanV mejo aa stvari, katera Ja Benlto zamolčal. V preJAnJIh grožnjah ja Muasolini trobeatal o "vlhra-nju italijanske zastave severno od brenerskega prelaza," torej o invaziji Avstrije, dotim Je adaj rekel le. da bodo "govorila dejanja prihodnjič." Nadalje nI Muasolini niti « e-no beeedo omenil obtoibo Aatri-Ja glade zatiranja nemAkega jezika v cerkvah anekt(ranega dala Tlrolake. HaA to Je vaAna zadava Avatrije. NemAka katollAka duhov silim na Tirolskem^Je sprejele resolucijo, s katero pasiva papeža, da jim Isposluja svobodo jeziks v cerkvi. Ta ke-rak tudi dlži malo po razkolu v cerkvi, ksjtl nemAkl duhovni It-JavljaJo, da se ne bodo atkrali afaAlstovske Uredbe gleda I- JanAčine, ne glede na ta, če jim Vatikan dovoli aH ne. Plttaton, Pa,—Policija Je zad-njo nedeljo razbita protestni shod v Pittstonu in okrog 70 radikalnih njderJtv In drugih o-aeb Je bilo jyptiranJh. Kaantje to bili vtl UpuAčeni. raten ^ote-pht Lieste Normana Hapgoo-da ter njegove žene. ki Je bivAa Mary Donosu iz Bostona, katera Je vodila jmane demonstracije proti akaekuclji Sacca In Vantattlja. , Shod je Ml sklican po lokalnem "Odbtytü za reAitev unije," mastne oblatil so pa odredila, da nt smt blt| nobenega tborova-nja, dokler ae bo končan boj med frakcijami rudarske unije v tam mas^. Pri sklicanju shoda je bilo naznanjeno, da boeta Hapgood in njegova Aena glav-oa govornika v i>brsmbo treh odbornikov rudarske unije, ki so v rs poru na obtožbo, da so ubili organizatorja Franka Agatlja. •TROHI BIOUA" V PI/)RIDI. Obtožen Je, da Ja kotel «MU predsednika Cafltta la Okra-gena. — Atirje tmtHikl de-zerterji ubiti v Mehiki. Mežico CHy, 6, marea. — JCa-toliAkl župnik Ifeneo Oslo Uy-vt Jt bil v soboto aretiran na obtožbo, da Je delal dinamitne bombe In naredil načrt ta umor predModriika Cállete in prtdted-nlAkegn kandidata Alvr/x» Ob regona. Neki odličen odvetnik in več drugih oseb je zapletenih z župnikom vred. Policije, ki Je o-patov tla župnika Atlrl metate, It naAla v njegovem stanovanju vse načrte In pisma mnogih kt-toličanov v Združenih drftevth, (I plAejo, da poAlljajo denar, ob loko in orožje v Mehiko. Atlrje emeriAkf vojaAkl deter-terji, ki to pobegnili v Mehiko it Arizone In tem oropali več votov na cesti Brttnada - Thiene, so bili tadnji teden utlre Jeni v spopadu s voJaAko str« to New Yerk, N. Y. — Narodno druAtvo ta napredfk zamorske-ga ljudstva poročt, dt ao zamorci v Filter ju, Miza., živeli v dobi od lata 1017 do 1980 Aa v pijo-naži. DruAtvo Izjavlja, da Je mlad zamorski fant, katerega I-me Je druAtvo zamolčalo, živel t svojo ttttro samo 811 milj proč od Vlckburga na plantaži v pravi sužnoeti. Mezde nieta prejela nobene sa delo. Njih poAta Je bila uničena. Zamorski dtltvci sploh niso mogli dobiti nobenega denarje od belopoltnih podjetnikov. Končno sta fant In njegova sestra potegnile, da tU se reAUa teh suženjskih razmef. DruAtvo Ja stvar s)K>r epd fo«i*g» «motri- »¿0 P« year. I MEMBER OP THE FEDERATED PUSS Chicago) and Canada $«.00 per m p»mr 11 i mm (laa. L1! ZAVEDNI RUDARJI, VELIKO DELA VA8 SE ČAKA. Ko bodete pričeli reorganizirati svojo orf«nisacijof to je uvajati nov duh vanjo, bodete naleteli na tovariše, Id vam bodo rekli, da hočejo biti "svobodni" in da «e nočejo podvreči nobenim obveznostim, da lahko store, kar jih je volja. Rekli bodo, da verjamejo v ^popolno in neomejeno svobodo/1 Kajne čudno, da bodete naleteli na svoje tovariie, ki vam bodo tako govorili in ki ne spadajo med najbolj ner umne in nežavedne. Rekli bodete, nismo pričakovali, d* smo naleteli na tovariše, katere smo smatrali za pamet-ne, pa zagovarjajo tako budalost. Rudarji, vi hočete a pomočjo svoje organizacije varovati svojs pravice na» pram premogovniškim podjetnikom. S svojo organi^ ° tovariši si silno žele posuti odborniki v organizaciji. Po-______________________ Ivsod se skušajo pokazati, kdo so in kaj znajo. Na sejah ki j« MuTborbe «a~boij*. "¿bata'.' ..........nek njih iamlh in oeUUsa delavstva. Skoro vsi člani, ki 10 upo. «Ion! pri tukaj taji Jaklafni. ao bili poklicani pred delovodjo as zaalllanje. kjer se Jim Je pretilo t odalovitvijo as vtako najmanj-»o akcijo v pomoč «trajkarjom. Nadalje pile prav pohlnavako a svoji ainfcfc niiniaif vodijo prvo besedo, sploh se hočejo pokaaati ob vaaki priliki, mesto ds čakajo ha priliko, da je zanje umestno, da govore. . tJMfltfV Med sposobnosti odbornika organizacija pa gotovo ne spada pogosto gobezdanje, ampak pri odborniku orga-nlzacije štejejo njegove lastnosti in sposobnosti Veliko jih zapusti or »»•»mm nega cilja, ki so si ga vzpostavili Tedaj «javljajo čez odbornike organizacije, da se kar kadi. takrat so podobni lisici v basni, kateri grozdje ni bilo kisjo, ampak je viselo le previsoko, da ga ni mogla doseči. Zavedni rudarji, veliko vzgojevalnega in podučnega dela boste morali še izvršiti, da bo rudarska organizacija sposobna voditi boje s premogovniškimi podjetniki, ki mri IZ NASELBIN vesti Pa. — V nekaterih tovarnah ae dala le precej dobro, v drugih pe jako zlabo. Slovenci smo večino zaposljeni pri American Bridfe kompani-ji, ld sedsj tudi bolj slabo obratuj*, Ako ima človek družino, talko izhaja a tem malim za-•luškem* No svetujem rojakom, da bi hodili sam sa delom, ker sploh ne dobi. American Bridge kompenf ja ima tak sis-tem, da niti brat brata ae more jraviti v delo. Gospa Atoddja aa ni pozabila oglasiti pri slovanskih d rutinah v Ambridgu. Najprej se je o- $ ' Zupsnčič. nam je dal tudi številne prevode. Iž angleščine je prevedel znamenita dela Dickensa Cheatertona, Shawa, Os. Wlldeja, WaldSworthya, O'-Neila in drugih. Iz francoščine je prevedel dela, ki-so jih pisali Mollere, Voltaire. Daudet, Flau-bert, Maupassant, j Merim^ee, Anstole France, Rostand. Prevajal pa je tudi is drugih jezi kov. Največji in liasnamenitej-li njegovi prevodi pa ao iz del Shakespeare-ja in aicer je prevedel do aedšj že dftset njegovih del: Julij Cezar, Benelki trgovec. Macbeth, OtheUo, Zimska pravljica, Sen kresne noči, Komedija zmelnjav. Kar hočete, Mnogo hrupa sa nič/Ukročena trmoglavka. 8 svojimi deli Je Oton Zupančič dokazal, da ni samo glasnik sedanjega ponižanega slovenstva, nego tudi klicar bodočega poveličanega alovenakega naroda. Nfèii m Mfcft V "Corriere Adriático" opUu-je neki «snikar gospodični ki bi rada postala časnikarica, časnikarski pdldft sledeče: "Predvsem, draga moja gt>-spodična, Vam svetujem, da ee nikakor ne lotite časnikarskega poklica, ki Je zelo različen od tega, za kar se splolno smatra. Kmalu bi se počutili v njem »la-bo, čim bi izprevideli, da časni-kar ni samo tleti privilegirani stvor, ki ^iodi z brezplačno vstopnico v gledališče, ki .je vabljen na bankete, slavnosti in sprejeme, ki potuje na železnicah po znižani ceni. Občinstvo ne ve, da je poleg malega števila takozvanih privilegiranih posameznikov, ki pa istotako plačujejo svoje predpravlce s celo vrsto nedvoumnih ponižanj in muk — veliko Itevflo časnikarjev, ki Hodijo spet ob sori te vstajajo popoldne, tiko da nikoli solnda ne vfdijo. In «e ga vidijo, ga vidijo ekosi mi-eže ti-skamilkih oken. V naglici pou-živSjo svoje kosilo £»i večerjo, ne potujejo skoraj nikoli nika. mor, ne obiskujejo Javnih mest, preživlajo dolge ure med pisalno mizo v uredništvu ia marmornato mizo sa impsfftea» cijO. Njihovo življenje je strahovito afvo in enolléno, ravno sato — da bi njihov list bil čim zanimivejši in rsslollčttejll no-vejli, svežejll priVlačnejli te pote akfualne vaebine. , ,, -ogospodična, ki ste polni ttuslj —- pravi Časnikar, tiati, ki "dela časni", ni čla&kar, uvodničar. Le-ta, v večini slučajev, pile lepp doma, sredi svoje udobne pisarne, preskrbljene z bogato knjižnico, velikim Itevílom lističev; potem polije svoj članek tftkarfcl da ga prepile v več ižvodih in končno podpiie pod članek svoje ime in priimek, pridane tudi par svojih naslovov; nato polije članek v uredniltvo z naročilom, da naj se izvrll korektura pabló brezhibno; končno zihteva ganiiacijo, .....■ *■ - Elektrilal stol sa IHlaois Springfield. 111. — Državna u-prava Je naročila električni stol aa ekaekucije zločincev v jetni Anicama v JoUetu ia Chasterju. Naročbe Je bila oddana W. D. AIHson Co , v Indiaaapolisu, Te dni Je družba s|x>ročila. da odklanja naročilo, ker noče delati stola sa uamrčenje ljudi 1 Nato Je bU atol naroden pri neki dragi firmi, ki Ima lajto vest Prva ekaekucija s elektriko v državi Illinois Js dolžena sa 18. aprila v Ckeeterju. Ns prvo ek»ekt»oi-Jo v Jolietu je Ml -obsojen dr v in več izvodov Itevilke, v kateri iside njegov flanek. f Ne, gospodična; časnikar, kakor pravi Robert de Jouvenel, je tisti, ki včasih tudi pile in ki — kakor pravi Ethile de Gi-rardin, "veliki časnikar, ki je imel po eno idejo na dan" — ne vidi svojega podpisa v listu več-krat nego trikrat na letp, četrtič pa le tedaj, *ko pobegne u-pravnik ali odstopi ravnatelj. ; Pravi časnikar je tisti, ki mora znati — bodisi s svojimi besedami ali tujimi frasfttii, to je vseeno — vsak dan sestaviti tisto količino vesti, ki jo čitatelj želi kot svoj vsakdanji obrok, posebno danes, ko je časnik sestavljen bolj iz vesti in poročil nego iz idej in razprav. Zato mora časnikar znati pisati ne tistega, k|r je njemu vleč in kar bi mu bilo v zadoščenju, marveč ono, kar mu veleva aktualnost; a vse, kar pile — o gospodična, ki ste ml v prekrasni pisavi napisali itiri dobro preltudirane, izbrulene in vtemeljene strani — more pisati le v naglici, v nekoliko minutah, sredi veeelega, živahnega pogovora ostalega u rednlitva. £ Zato mora imeti časnikar — ki ae je kot tak rodil, kakor ae (ode n. pr. ljudje alsbe pamet ali kruljevci — čisto sVojo kulturo, vedno jako obsežno, ki ps se kaže globoka samo tedaj, kadar mu v kakem trenotku en ciklopedija njegovega znanja dovoljuje, da se pomudi malo dlje pri temi, ki mu ugaja. Drugače pa mora njegovo pero dirjati, vedno dirjati da izpolnuje ¡lističe s vestmi, ki se vaipajo iz telefona, brsojava aH is kratkih beležk, napravljenih v hitrici na meetu. kjer ee čaanikar niti malo ni zabaval, a kamor Je bil moral nenadoma oditi po nalogu svojega ravnatelja. Vi. gospodična, morda mislite, da so dejansko časnikarji vsi tisti . ki se kot taki izdajajo, ker ao nekako tzmamili od ravnatelja ali glavnega urednika časnikarsko legitimacijo — v imenu prijateljstvs ali sorodstva; to čim ste s takim izpregovorili par b^šMNki« *odit<\ (U JC poklic lahak sa vaakogar in aagijlv vsakomur, ki Js seč nego navaden analfsbet. Kaj le! Da človek "aa res" prirojeno neko sposobnost, ki se med drugim n. pr. izraža v tem, da najde fep naalpv ta suho poročilo agencije *8tefani", pri starejših pav Notlranja revolucij«. Cikaftka 'Tribune" ima poro. voditi od lastne samokritike. «evalca v Moskvi, ki poroča med Predvsem pa je treba prestati * starcev. (Lisdje arednj»! •osti so večinoma odpadli od ide^kve Vere. red revolucijo. Ruaija m je povečini kmetska dežela: « odstotkov prebivalcev je kme-tov. Sovjetska šola zelo počasi prodira med mužtke. Ni dovolj Šol ln ne učiteljev. Obvezni ¿ol ski pouk na kmetih pride v v* !933> ni mogoie. časa se pet let —»mo« ra raa|Ji mužik še tavati v ne-pismenosti in praznoverju. NI Poročevalec piše dalje, kaka popje drže mužtka na verigi Popje grozijo kmetskim dekle-tom, da jim lasje izpplejo z gla-ve, če sa poroče z tjoljševikom. Nosečim ženam pray i jo, da bo-do rodile otroka z grbo, ako iz-praglovore eno samo besedo « komunistom. Seveda verjamejo popu in posledica je, da kmet sovraži novo vlado in ovira raz-voj dežele. Ker mužik ne zna &] tati, ga ne morejo doseči a ti-j skom. Sovjeti morajo prej na-! Bariton kr. opere v- Ljubljani Anton dubelj^sevje minulo nedelje predstavil; slot^fpSki kolo-, niji v New Yorku z nastopom, ki je pomemben v marsikaterem pogledu. Najprej zato, ker je to prvi slučaj, da je resničen* slovenski pevec-umetnik nastopil v Ameriki, ra-zun le ne posegamo, nazal Franju Navalu. Subelj v njegovem mehkem čustvovanju, v njegovem instinktivnem pojmovanju slovenske narodne pesmi in t- last but not least — v njegovi divnU in pravilni izgovorjavi slovenščine je vseskozi plod slovenske zemlje. To ao menda ču tili njegovi jako številni pdslu šalci, ki Jim je dubeljevo petje, zlasti njegovo predavanje slovenskih pesmi, odjeknilo na U-jtestvent Žici prav doli v srcu ln ki so zato dajali izraza avoje-mu zadoščenju z navdušenim a-plavzom. Rekel sem, da je bilo občinstvo mnogoštevilno; rajši bi rekel presenetljivo mnogoštevilno. Tolikokrat slišimo očitanja na račun apatlje našega občinstva ta umetniški ulitek, da se človeku dobro zdi, da za enkrat more pohvaliti občinstvo. Pomislite, nedelja popoldne z rekordnim mrazom v tej zimi in dvorana habito polna; ne le vai sedeži zasedeni marveč tpdi ves stoječi prostor nabito poln in prebitek poslušalstva v veži pred dvora-no- Ko g. Subelj obišče druge kolonije, upamo, da se bo občin-stvo odzvalo enakomerno. Ra-zun izrednega ufcitka bodo vsaj enkrat slilali pravilno zspste slovenščino. H Anton Subelj Je mlad, ali sa nJim ao leta trdnega učenja, ličil se je v ljubljanskem konser-vatoriju pod mojstrskim Huba-dom, na Dunaju te v Berlinu. — Sedaj Je član ljubljanske opere. V svojem programu nam je podal nekoliko opernih komadov iz mednarodnega repertoarja, nekoliko večkrat poslušanih slo-venskih balad, nekoliko slovenskih narodnih pesmi, moderno aranilranih, te eno novo slovensko kompozicijo, Adamičevo "U-apavanko," pravcat biser. Dodal je tudi eno angleško kompozicijo v dobro izgovorjeni angleščini. Glas in netaoet pevčevega čustvovanj* *e poctysta asjbrij učiti RO^gpneracijo čitanja in pisanja, predno morejo upati na kak uspeh na deželi. Včasih naletiš na bahavo*! bezdanje: Revolucija ni zatrla religije v Rusiji, ker je ne more! — To je plitvo gobesdanje, ki» prezira dejstva. Nastop novega režima, pa naj bo še tako radikalen, le ni revolucija v moi-ganih vsakega posameznika. Sistematična izobrazba je edina revolucija, ki lahko zatre religt- i jo izobrazba, ki doseže sle-1 heraega Človeka, toda človek! mora biti prej dostopen izobraz- i bi: mora,|nati vsaj fltati in pi- ] sati. Mužlka in vsakega drugega ] ignoranta je težko prisiliti, da bi mislil drugače, pa tudi nič ne | pomaga. Ignorant je ignorant, če verjame ali ne verjame popu, dokler ni poučen in prepričan o novem in boljšem življenakem nazoru. To pa doseže — ako ni» | njegovi možgani že pretvorjenij v cement — edino z izobrazbo. Splošna, obVezna šolska u-, obrazba po srednji in zapadni' Evropi ter Severni Ameriki je j stara komaj dobrih petdeset let i V Rusiji je pa sploh še ni bila ; Kako naj torej trezen človek pričakuje, da bo revolucija, ki je odnesla carizem in lnstslir»-la sovjetski eksperiment, pretvorila milijone kmetov, živečih j v najčrnejši temi ignorance, odkar pomni zgodovina, čez no<5 v nove ljudi, z novim, znanstve-nim nažorom? Sploh je dejsvo, da je moji® imihjon ruskih delavcev tolf* doseči v zadnjih dvajsetih letih, pojav, ki nima paralele v igob- j vini. gova izvrstna dikcija in drama- • tična nadarjenost, podprU po inteligenci in finem čutu, pa izredno usposabljata tudi za ep*; no recitativo. Subelj je to «M» pokazal s pesmijo, ki jo je Mg za nameček. Baje je specijsUt za otrolke peami; to je redk» nadarjenost te vtis, ki «nol» dobili na nedeljskem koncerta,] potrjuje ta sloves. 1 Glas mu ni izredno volumiaM zen, sli enakomerno kpv«* obsegu, izšolan skoz in »ko* mllejli v Slednjih legah Upravičeno smemo pričakovati, da ima Anton Subelj lepo dočnost pred seboj. Pridakovsn smemo tudi da bodo naši rojsw tukaj in zunaj New Yorks U ie več prilik uživati njego^ umetnost. Po skromnem mnenju tega pisca, bi «orali < ski starti k bodočim Subelje^ OMt^om pripeMjv " odrasle otroke. Narodn kakor Jih Subeg poje. bodo v njih aimpatu umevanja za nsred. iSgiw^Q izvirajo, kot-- sredstva, po tujltev svoje obup«»" SOCIALIST! V MILWAUKEE JU PRIČEL! 1 OBČINSKO KAMPANJO. SUHAčl .M0*1 ."MOKHIM KANDIDATOM. I*rvl javni «hod ee jt obdrftaval dne 29. februarja. Milwaukee. Wla. — Tukajlnjl socialisti »o otvorlll svojo občinsko kampanjo i masnim shodom dns 29. februarja. C.lavni govornik je bil tupan D. W. Hoan, ki ponovno kandidira ta ftupana. 0 Hoanu pravijo, da bo* lahko smagal pri volitvah v mesecu i-prilu. Boj se bo odigraval ta li-vojevanja socialistične večine v občinskem svetu. Nesoolalisti so kontrolira)! mestni svet od dneva. ko ja bil Hoan leta 1016 i» vikrat Uvoljen mestnim'"lopa-nom. Mesto je imelo socialiltič-nega ftupana. nI pa imelo socialistične večine v občinskem «a-stopu. _ CikaAkl rojstni dan. | Chicago. Dne 4. marca je bilo ( hicago staro 91 1st. Dne 4. marca 1887 jo dobilo meet-ne pravice. Takrat ja liheio mesto 3800 prebivalcev. William t. lOgden ja bil prvi «upan, ki je bil it voljen s 709 glasovi. MM* ni knjllnWar Frederick Hex. ki je prelistal lapraftene arhive, poroča, da prva finančna aproprla olja, ki jo je dovolil mestni «vat v juliju 1887, je bila vsota |60 ta Itaulitev velike luie sredi State ulice. Eratna polta v Mehiki. Mexico City. - Prva domala trsčna poštna svsta v Mehiki, katere ustanovitev se jtartpisnJi 1 san I man ju. ki ga jo vxbudt) v Mehiki Charles Lindbergh s svojim i m »letom, se odpre 16. april» t. 1. med mehtlkim glavnim me-stom in Tamplcom. V to svrho je fte podpisana pogodba med driavnim komunicljsklm * de-partmentom In Mexican Aerial korporacljo. Mafija. 6. marea. — Tolpa Ob- oroftonlb molkih je včeraj pri-koračila bolgarsko msjo pri Pe trlču in napadla blilnje vasi. Napadalci so metali bombe in u-bili tri osebe — msd temi lansko In otroka — nakar so pobegnili. ... :.....K' K risa v Egipta. Kairo, 6. mama. — Egiptovski prem i j er Barvat pala je vča- raj podal ostavko pod prptvaso bolet ni, Kaktično je reaigniral ker je njegov kabinet tavrgel novo pogodbo gloda protektora-ta t jf sliko Hrltanljo. , In ta pol leta pa $8.00, Oaftl S» N» F» J» daplalaja $4*8# 88 jjlti HMPBU 4 ^ L ¿^asi Za mssio Chicago li CMitt sa lata 87.10, paMeia 88.7l.li 8887 S. IjfMSi Aro* CHICAGO. ILL. NarslajU svf easUl S.N.I Ns tel J o vsč droit« ja ursd preskrbel avln make. so kraano ItdHane okrogla; Nato Weber: 'Tudi najbolj la diplomacija danes ne pome ¿Mottta volitve ta francosko TOREK, L MARCA sin z nekim aardinskim ribičem, ki jo je vodil, in svojo psioo os drugo stran morske otine. V platneni vreči je imela ve-1 j lik kos klobase. Bodra je atra-(iala že dva dnL Stara lena ji je dajala vaak trenutek vohati dišečohrano in jo tako dratila. Prišla »ta v Longosardo. Vstopila je pri nekem peku in vprašala po stanovanju Nikolaja Ravolatija. Ta se je bil vr^ nil k svoji stari obrti, k mizarstvu, V i Starka je odprla vrata in ga poklicala : — Hej! Nikolaji j Oni se je obrnil; tedaj je starka spustila svojo peko, rekoč: — Daj, daj, poiri! Požri! Z besnela Žival ee je zagnala in ga zgrabila ta grlo. Mož je iztegnil roke, jo tesno objel in jo zavalil po tlak. V nekaj trenutkih ae je zvijal in tolkel s nogami ob tla; nato je ostal miren, med tem ko mu je Bodra raztrgala vrat, ki ga je zgrabila kakor cunjo. Dva soseda, ki sta sedela pri vratih, sta se dobro spominjala, da sta videla odhajati starega ubožca s črnim, izstradanim psom, Id je vso pot žrl nekaj sivega, kakor mu je tlajal njegov gospodar. Zvečer je prišla starka domov. To noč je dobro spala. Prevedel I. V. O. tri okna so gledala aa U divji in žalostni obsor. živela je tam sama s svojim •inom Antonom in njuno psico Bodro, veliko in suho živaljo s trdo in dolgo dlmko ovčarske pasme. SlužIla je mladeniču pri njegovih lovih. Nekega večera Je po prepiru Antona Severinija zavratno u-moril Nikolaj Ravolati z enim nožnim sunkom le isti dan, ko je pričel na otok. Ko je etara mati dobila truplo svojega otroka. ki so jI ga prinesli mimoidoči, ni jokala, pač pa ga je dolgo časa nepremično gledala; nato je iztegnila ntiA truplom velo roko in mu prisegla maččevanje. Ni hotela, da bi ljudje ostali s njo. zaprla se je v hlčo s truplom in tulečo psico. 2lval jI čepela ob vznožju postelje in venomer tulila, Iztegnila glavo čez svojega gospodarja in stisnila rep med noge. Ni se Kanila, kakor tudi mati ne, ki je pretakala neme debele sobe in ga nepremično Vdova Pavla Saverinije je živela sama s svojim sinom v mali hišici na pečinah Bonifacija. Mesto, ki je bilo zidano na obronku gore. je viselo tik nad morjem in gledalo preko aoteeke obrežnih pečin na najnižji del Sardinije. Ob vznožju mesta je bile nepretrgana vrata obrežnih pečin, ki so ga obkrožale akoro od vseh strani. Te pečine, ki so bile podobne velikanskemu koridorju. eo služile kot luka. kamor so do prvih hiš prihajale majhne italijanske in sardin-»tke ribižke ledje in v Kakih štiri-najat dni star pernik, ki je vršil službo z Ajeeciom. Na belem griču je tvoril kup hiš še bolj bd madež. Hiše so n* *nezt,a divjih ptic, katere jih tako pritrjajo na Mkalo, vladajoč tako nad tem «tračnim prehodom, kamor se parobrodi ne podajajo v nevarnost Brez prestanka biča veter morje ia golo pokrajino, vso fcz-glodeno, z bomo trsve pokrito, pada v nižino in pustoči oba bregova. Belkasta morska pena, ki ec drži skalnih peči, ki veepo-vsod molijo is valov, je podobna vihrajočim cunjam valujočih jader nad vodno površino. Severinijeve vdove hiča je bila ziden» na skalnati pečini in asveda. Vprašajte vašega lekarnarja «a pristni Bolgare» zeliščni éaj. 75c in $1.25. Bolni ljudje* Uveli ae dašeli kjer nI lekarn, bi morali imeti moj veliki družinski zavoj, čevelj ea 5 meeeeev. Poti ji te mi $1.26 ia jaz vam a» takoj pošljem. Meelovtte: 8. H. , Von Schlick, PresldeOt, 100 Marvel Build-iag, Pittsbur*h, Pa. % etu ee ni lotil nihče, ker eo ee bali topov in podkopov. Tudi na Novem trgu eo etraše takoj sa« pazile sovražnika. Zatrobili eo rogovi; Jelo je zvoniti v k rižanski eerkvi In kmalu nato pa v cerkvi evetege Klemena in Frtdolina ne Hregu. Isprva so rojili konjeniki ob jarkih in vi- Hat Pregreta vaak dan ta eno lete In knjige AMERIŠKI SLOVENCI, vredno |5.00SS nam pošljete brez odbitka sveto $7.80. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLESKA SLOVNICA, vredna $100, ZAKONjHOGK-NEZIJE, vredna $1J0, In PATER KALAVBN-TURA V KABARETU, viedna lUOjH vrednost $5.00 (to dnevnik Preeveta n cm leto za evoto $7.80.^ 't^N To velja za ¿Bne S. N. P. J. za vse 79m ■ — Moja prva knjiga "Platoniana ljubezen" je končana. Honorar mi pride zelo prav. — Kako pa mislil porabiti denar? v#' f . f' — Alimente bom plačal z njim. V šoli. Učitelj: ... in bog je uetv*. ril človeka. — Da, toda moj oče pravi, da izviramo od opic^ — Že mogoče, dragi dečko, toda šola se ne briga za rodbinske zadeve. T.v* NA PRODAJ JE MESNIC^ Delujoča dober "Bueines" Moderna najfinejše vrste oprava vštevši stroj za izdelovanje ledu. "Leaee" In nitka cena rent ali najemnina. Dober prostor t stalnimi odjemalci izvrstna prilika za Slovenca ali Hrvata. Za podrobnosti pokličite na telefon Canal, 5792, (Chicago, IU.) Adv. vrsdnoetl aa $2.50 knjig, n* pr. JIMMY HIGGLNS, KON BIOGENEZIJE, aH pa ZAJEDALCE In H TENICO In INFORMATOR ako nam potljeto g $4.00. Na fltnl pošljejo $4.60. AH pa ta $3410 po Ust Proaveta In knjigo JWMY HIGGIN8. Nal $3.60. • t - t 4 i _ Jt> rj^Úi ' mmmmmmmmmmmmmmrné ' To vee velja n stare ln nove naročnike. Vsak i poolatl celo eveto bres odbitka- Denar In tu SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA .V,- * • t.» '* «*• -v "*. ' t ; ■■■■ Vj it*. ji, Tiska vabila za veselice in shode, viatnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku b drugih - VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI S. N. P. J. PRINTERY ' u i' ' 2657-59 So. LmAJs Avmai CHICAGO. ILL. TAM SE DOBE NA 2BU) TUDI VSA USTMBHA POJASNILA