KMETIJSTVO
Zadruge v prometu s kmetijskimi pridelki
' Po podaittdh, M Jih ima Glav-fea zadmžna nveza FL.RJ, je večina zadrug usposobljena la promet s kmetijsfeimi pridelkd. Od zadrug, ki so jih pregledali, Je spoeobn h za odkup: v Slo-Teniji 99,1 odstotka, v Crnj go-d   83^   io   na   Hrvatekem   77,7
odstotka. Blizu 4000 tometijskih zadrug danes že uspešno odku-pude vse vrste kmetijskih pni-del^ov  na svojem  ofzemlju,
Tuda udeležba zadrug v sikup-nih kredit h za promct s kme-tioskimi pridelki staino raste. To kaže naslednja talbeda:
Republiie
Brbija                              1,1
Hrvateka                          4,9
Slovenija                         0,89 Bosna In Herceoovtaa   0,4
Makedondja                     3,98
Cma  gors                       3,34
Treba je prpomnit), da tt po-datki ne kažejo sbvarne viloge Eadrug v promeitu s kmetiJRki-mi pridelki. Veliko število za-drug iz raznih vzrokov ne ta-fcorišča bančnih kreditov, tem-ˇeč jesnljejo kredite od odfcnp-n:h podjeitij, ali pa uporafoljaj« za . to poslovanj e lastna obrataa ¦redsbva.
Fomembne uspehe so doeeigU tudi pri usposabljamju osetoja, fci je zaposleno v zadrugah. V števiinih semina-rjih, tečajih In ladružmih šolah se je letos So-lalo na stofrne upravnikov za-drug, knjigovodij, komerc:aine-ga ta drugaga strokovnega osebja, W sedaj deJa v zadru-gah. Del kvalificiranega O6ebja pa so zadruge dobile iz drugih gospodar»k)h orgamizacij. Vse to je ugodno vplivalo na deio tn  razivoj  zadrug.
Da zadruge hitrc napredujejo T prometu s kmetijskimi pri-delki, dokazujejo podatikl \t Vojvodine. V letu 1954 so za-4ruge odikiipnle komaj 9°/9 raz-položljjviii tržnili presežkOT, T ppomatu z industrijcskami raat-knami ao scdelovale s komaj •,8%, v prometu z žiiom pa sa-hk) i 13%. V prvih desatib me-¦ecih leta 1955 )e bU odfcup na ¦ivoja leU 1954. V tem obdobju •o zadruge odkuptle za 3574 mifli.Kmov din lcmetpskiih pri-del«w. Toda samo v -obdobju ttovennber — februaT 1955—1956, to se ptraivi, odikar je zveznl li-ˇrSnl evet izda;l odiločbo o po-gogih odkuipa, so zadruge od-fcupil« za 4.372,000.000 din kme-tijšklih pridelkov.
KmeHjske zadruge so postale na eploSno zeiLo pomeniben ti-nJteaj T prometu s kmetijsldnii prlrdelfcl. V posiovanju zadrug pa aa ie vaini prohlomi, kl •viia()t>  in  otežujejo  ta   rasvo].
Nepravilen odnos podjetij do zadrug
Predvsem je tu prahlem kro-tfitiranja zadrug. Zgoraj naire-deni podatki kaiejo, da 90 pod-Jetja ie vedno glavni nosilcl kredlta za promet. T© jim amo-Soča, da zadrugam diHottrajo pogoj« in jih spremninjajo » ¦vojo komisio-nanje. Zadruge vselcafcor ne bodo mogle kmalo postatt saimoaU^jne gospodarefce crgajiiEacije, če ne bamo biatva. no apramenili naš« kre<Ltoe pclitiJce.
Gtledano v cdotl, Se ni praw«_ megai  raesmeida  med  zadzvKami
Odst.   udelezbe   v   kpeditUi VIII—0»          HI—19M            V—186«
vi-iiaa)
to tistJimd gosipodaiiak iml pod-jetji, ki se ukvarjajo s prome-tomn in s predelavo kmetijskih pridaMcov. Mnoga podiietja se na najraaličnejše načine priza-devajo, da bi zavrla razvoj za-drug kot samostojnih odkuipnli organizaoij. Razen tega mntvga podjetja onemogočajo zadrugam poslOTanje s tem, da jini ne-redno izplatujejo blago ln jJh tako delajo krediitno nespoeob-ne.
Kaže, da večina vodii) gosipo-darskih organizacij še ne razu-me pomena zadrug kot odkup-nih organizac.j, za kaiterih uspo-sabljanje se morajo razen za-družnlh zvea in polHičnih or^ ganizacij aktivno zavzemati tudi gospodarska podjetja. Smi-se) odločbe o povečani vlogl zadrug v prome-tu s kmef.jski-mi pridelkj je prav v tem, da zadruge s tem, ko v\se bolj za-jemajo proces prometa, tudi čedalje bolj vplivago na saimo kmetijsko proizvodnjo, jo spie-minjajo in uamerjajo na nova pota.
Bazen težav, kj Jzhajaj« \z odnoeoiv z banko in s podjetji, pa je še vnsta težaiv, ki so pr-vOTnsrtiveno posled.ca Slabosti sa-mih zadrug. Ni redek primer, da zadirnge kupojo neko blago, ne da bd vnaprej zagotovile njegovo prodajo, pri tem pa bla@o plafajo še ienad tržnih cem. V Makedoniji imajo n. pr. v kočainskejn otkraju na zalogi 300 do 350 too riža, ki eo ga drago plačal: in ga še sedao ne morejo prodaiti. Razen tega se dogaja, da zadnrge začanjajo poslovme stifke z nekattezimi podijetji, ne da b; poprej pie-veirile njihovo sodidmost. Doga-ja se, da podjetja likvidirajo, zadruge pa imajo zaradi tega Skodo, dostkrat pa se ce\p po-stavlja vj>ra5anje njihovega cb-stoja.
Rezadostna adeležba proizvajalceT pri dobička
. Vse, kar sino do zdaj pave-dali, kaže na vrato problemor na področju pnomeita s kmetij-skami prjdelki, kj jih zadruge ne morejo same reSiiti brez po-moči drugih gospodanakli or-ganizacij. Na nedavnam pilenu-mu CManme zadružne zveze FLRJ so poudarili, da niti ofcrajne zadruine aveze in nji-hova podjeHJa, ntlli dpuge gospo-darsks organizaioije ne marejo uspeSno apravljaiti teh nailog. Za6o so sJkJenill, da bodo zaiali
usrtanavljati   posJovn«  zveze,  U
naj bi svojiim čiLanicain zadru-gam pomagale pn organizacijl prometa iu prodaji kmetijskib pridelkov.
Prenos prometa na kmeitijske zadrnge ima tudi ta namen, da tiijta akumula-cija, ki jo ustvar-jajo lz odkupa fcmetdjsikih pid-delkov, aluži za kxep.te<v z»-družnih skladov, fci so neabhod-ni za pospeševaoje kmetijske proizrvodnje. Da bi uresnW9iet» smoter, morajo zadruge Otaioo računartj na go&podarske kortstl individuaflnih protovajalcev. To pomenl, da moraao proraet • kme-tijskimi pridedki tako orga-nizirati, da bo kmet bolj zain-tere®irain, da avoje blago proda zadrugi. Zadruge morajo ¦•ndi-vidualnemu proizvajalcu zago-toviti določeon odstotek udedež-be pri dobičfcu ia prometa, kl je povmjan » riatoroom. V na-š; dosedanji praJosi nismo tem vprašanjem posvet:M dovolj po-zornosti. Del dobdčka, kl je bld vrnjein proizvajalcein (ristorno), je bil malenikoisten. V letu 1954 je n. pr. znašal maintf kot 1 od-stotek ustvarjenega dobičika. — Zadruin^ voditelji na tesrenu ponaivadi menijo, da s tem, Ce ne zagotavijo udele-žbe proizva-jalcev pri dobičku, ustvarijo v zadrugj večjo akumulacijo. — Pravilno pa je raivno obratno. Kmet nd zadost; go&podarsiko zainteresiran, da bi svoje bdago prodal zadrugi, zato ga nosj na trg ali drugaim in jemnlje tako vso raizliiko v cani, zadruga pa ne more krepiti svojih sMadcw.
Letos so začele nveze kmetij-siWh zadrug posvečaiti teni vpra-šanju več j^ozornostl.
Nepravilne težnje v zadmgah
Mnoei zadružni kadrl, name-sto da bj uaposabljali zadruge, ki naj bi tako postale za krne-tijske proizvaOalce pr;vlaine, ai prizadevajo, da bj z atkndnistra-tivnimi ukrepi zagoitovili zadru-gam monopol v pnometu s ksne-
Po Podatkah Zveznega ravx>da 1 za sta*lstiko so povprečnj de-nami dohodki inaSali v grospo-darstem letu 1954-55 za vsako doma«yo 157.153 din. Od tega odpade na dohodke Iz gospod&r-stva 96.018 din, ns dohodbe ix-ven   rospfKlarslva Pa  61.135 din.
V primerjavi s prejšnjim go-spodaraidni letomj (1953—1954) ao   pevzrrečni   deoacoi   dohodki
tij^ckni pr:delikd. Zato predOa-gajo omejitev in uknniitev trgov, gejmov ia podobno. Sevcda bi to zmanjSalo zanimanje kme-tijskih proizvajalcev za poveča-nje proizvodnje, k«r bi tafc: ukrepi pomenili ukinitev bvo-bodnega trga in uvedbo obvee-nega odkupa v novi oblikl, ka-terega negativne posdediee pa 90 že dobro znane.
V vrati okrajev ao v posa-meznih zadrugab pr.šle do iz-raza nepravilne težnje, kj se izražaao railifno. Njihovo bistvo pa je v tem, da zadruge ne de-lajo, ne odkupuiejo, zahtevajo pa maržo od gospodarakih pod-jedij, ti kupcujejo hlago na »njihovem taritorijiuc. Po6ame(Z-nl   vodje   zadrug,  ki  dopudčajo
take pojaive, pa prl tetn pozab-lijajo, da tako zadruge ne mo-rejo postali gospodarske orga-nizacije. Taiko delo jih pred njihiovim 61anstvom samo kom-promitira in jim oaemogoia, da bi začele kakršnekolj uapešn« aikcije za pospeševanje kirnetij-ske proizvodnje. Zadruge bodo lahko izpolnile avoj« naloge ˇ prometu s kmetijsfldma prideLM samo tedaj, fe jib. bodo proiz-vajsdci sprejeli kot svoje go-spodarske organizacije, če bo zanje promet 3 kmeftijsikinri pridelte: poinenil eoega tistih sredstev, s V aiteriml bodo po» apešUe kmetijsko proizvodojo In vpJivale na ratzvijaiije novii odnosov na vasl.
M. Markovič