PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 46 (13.277)
Trst, petek, 24. februarja 1989
Alarmantni podatki za februar
Letna inflacija prebila mejo šestih odstotkov
RIM — Inflacija v Italiji je februarja prebila mejo 6 odstotkov. Ta alarmanten podatek izhaja iz podatkov o naraščanju draginje v šestih večjih vzorčnih mestih. Če bodo številke iz Milana, Bologne, Turina, Genove, Palerma in Trsta potrjene, potem bo februarska stopnja inflacije v primerjavi z lanskim februarjem znašala 6,1 odstotka, mesečna rast cen pa ne bo nižja od 0,7 odstotka. Tako visoko inflacijsko stopnjo smo v Italiji zadnjič zabeležili junija 1986 s 6,3 %, toda takrat se je že naslednji mesec spustila na 5,9 odstotka.
Ta galop cen so v veliki meri povzročili vladni ukrepi ob koncu lanskega leta, ko so najnižjo stopnjo davka IVA dvignili na 4 %. To je povzročilo predvsem precejšnjo rast cen živil, podražile pa so se tudi storitve.
Vendar pa vse kaže, da s tem še ni konec naraščanja inflacije. Nove težave lahko pričakujemo zaradi stabilizacije cen nafte, zaskrbljujoči podatki pa prihajajo-z vseh področij potrošnje. Dejstvo je, da je mesečna rast cen samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta dosegla 1,5 odstotka (lani 0,8 %). Vse to pa ne vzbuja nič kaj rožnatih upov za letošnje leto, še posebej če vemo, da si je vlada za letos kot cilj zadala največ 4-odstotno inflacijo.
Naj dražje mesto je Turin, kjer so cene februarja narasle za 1,1 %, letna inflacijska stopnja pa znaša kar 7,4 %. Sedem odstotkov letno so presegli tudi v Bologni (7,3) in Palermu (7,1), nad državnim poprečjem pa sta tudi Trst (6,6 %) in Milan (6,3 %), medtem ko je z letno inflacijo 6,1 % Genova »najcenejša«.
Albansko prebivalstvo na najrazličnejše načine ivraia svoje nezadovoljstvo
Gladovna stavka rudarjev v rudniku Trepča še traja
Sestala so se tako predsedstvo Jugoslavije kot predsedstvo ZKJ in kosovsko pokrajinsko predsedstvo - Televizijski poseg Jožeta Smoleta
DEJAN VERČIČ
LJUBLJANA — 1345 rudarjev že četrti dan vztraja v Trepčinih rudnikih nekaj sto metrov pod zemljo. Nadaljujejo z gladovno stavko. Zdravje jim popušča. Petnajst so jih prepeljali v bolnišnico, nakar so rudarji preprečili nove prihode zdravniških ekip v jamo. Po zadnjih poročilih so štirje stavkajoči rudarji v jami izgubili zavest, prvo pomoč pa jim nudijo kar kolegi v jaških sami.
Na površini pa se je včeraj na Kosovu nadaljevala splošna stavka, ki so se ji pridružili učenci in študenti. V Beogradu se je sestalo predsedstvo Jugoslavije in izdalo sporočilo, v katerem med drugim pravi, da »vsi ti dogodki neposredno ogrožajo napore za stabilizacijo političnih razmer v pokrajini, slabšajo skupne politično-var-nostne razmere v državi in v sebi nosijo nevarnosti z nepredvidljivimi posledicami«. In: »Predsedstvo SFRJ opozarja, da nadaljevanje takšnih razmer vodi k še težjim posledicam, resnemu ogrožanju javnega reda in mira in ustavne uredtive v pokrajini, česar pa ne
more dovoliti. Predsedstvo SFRJ bo v skladu s svojimi ustavnimi in zakonskimi pravicami uvedlo vse z ustavo in zakoni določene ukrepe, da to prepreči.«
Sestalo se je tudi predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in ugotovilo, da »protestna zbiranja in prekinitve dela« na Kosovu »gredo na roko sovražnim silam, še posebej pa albanskemu sepratistične-mu nacionalizmu«. Zato je stavkajoče pozvalo, naj se vrnejo na delo.
Medtem pa se je na Kosovu nadaljevala stavka, ki je ponekod dobila prav nenavadne oblike. Tako v eni izmed tovarn delavci svoje nezadovoljstvo izražajo tako, da nočejo nehati delati. Že več kot štiriindvajset ur garajo za stroji in, kot pravijo, bodo delali do onemoglosti. Albansko prebivalstvo zahteva, naj odstopi partijsko vodstvo v pokrajini, predvsem pa kosovski partijski predsednik, prej šef tamkajšnje policije, Rahman Morina. Medtem ko stavkajoči Albanci zahtevajo, naj se ne spreminja srbska ustava in
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V rudniku Trepča 1345 rudarjev že 4 dni izvaja gladovno
stavko	(Telefoto AP)
Kongres demokristjanov skozi prizmo italijanskih političnih sil
Različna tolmačenja zaključkov kongresa in Forlanijeve izvolitve za tajnika KD
Tragičen požar v Gorici
**°žar v baru Baobab pri športni palači v Podgori pri Gorici je terjal dve smrtni žrtvi. Na sliki (foto Marinčič) poslopje, ki je bilo prizorišče tragedije.
NA 8. STRANI
RIM — »Krščanska demokracija je ob koncu kongresa, na katerem ni šlo vse gladko in brez težav, le našla svojo linearnost,« je zaključke kongresa KD previdno ocenil L'Osservatore Romano. Vatikanski dnevnik je Forlaniju zaželel uspešno delo, obenem pa ni skrival strahu Vatikana zaradi te menjave na čelu KD. Tako so v tiskovnem glasilu Svete stolice kot svoje vzeli De Mitovo opozorilo, da se je treba izogniti nekdanjim starim grehom in igram v boju za oblast, saj bi to stranki povzročilo velike težave.
Tudi KPI je zaskrbljena zaradi ponovne izvolitve Forlanija za tajnika KD. Po mnenju komunistov je to korak nazaj, kljub temu pa nekateri menijo, da lahko zmaga dorotejcev na kongresu predstavlja za levico v KD tudi priložnost za nove pobude, ko sedaj niso več »pogojeni« s tajnikom v lastnih vrstah. Tajnik komunistične partije Occhetto pa je novemu in bivšemu tajniku KD poslal pismo, v katerem jima po vsej verjetnosti predlaga, da bi se pogovorili o ustavnih reformah, o katerih so tudi sami demokristjani med kongresom večkrat govorili.
Socialistični tajnik Craxi je ob izvolitvi Forlanija dejal, da gre za »nov
videz« KD, novemu tajniku pa je zaželel, da sedanje sodelovanje med PSI in KD še poglobi, saj je to po njegovem mnenju izredne važnosti za demokracijo in napredek v italijanski družbi. Ob vsem tem je treba povedati, da ni skrivnost, da je Craxi ves čas »navijal« za Forlanija, saj ga z njim vežejo tesni prijateljski stiki, ki so se ustvarili predvsem med obdobjem obeh vlad, ki ju je vodil Craxi, novi demokris-tjanski tajnik pa je bil takrat podpredsednik ministrskega sveta.
Gre torej za tri različna voščila in tri različne ocene pravkar končanega demokristj anskega kongresa. To pa za novega tajnika KD lahko predstavlja tudi tri pole, ki jih bo moral pri svojem delu sekretar naj večje stranke nedvomno upoštevati. Tem trem pa lahko dodamo še četrti pol, kamor lahko uvrstimo laične stranke, ki se s sedanjo vlado v marsičem ne strinjajo. To potrjuje tudi izjava republikanskega tajnika La Malfe, ki v svojem voščilu Forlanija poziva, da pritisne na vlado za rešitev težav v zvezi javnimi financami in izboljšanje storitev. Pri tem pa je La Malfa tudi dal razumeti, da sedanja vlada po njegovem tega ni zmožna storiti.	q jj
Rock v Palabarilli, in reklami je zadoščeno
SANREMO — Tudi tretji večer od petih, ki jih obljublja dvojica RAl-Barilla (sponzorja t e moremo več zamolčati), je minil v znamenju levizijskega večera v objemu fragmentov itali-1 nske popevke (»bigi« so peli samo del popev-e z refrenom) in žgolečih gostov iz tujine. Tem, }z]emo Eltona Johna, je bil na voljo velešotor, 1 9a je postavil gospod italijanske paste in msčic za otroke, ki jim mame ne mažejo več nr.a z maslom, pač pa jim dajejo za malico Proizvode Belega mlina.
Sinočnji večer je bil vsekakor zanimivejši od bfvega, het je uvajal k naskoku na igralnice Tajpa, kjer bo mogoče od danes izraziti svojo l,ji,er,enco 0 Pevcih, ki tekmujejo na 39. festiva-j i Banske popevke. Kdor je igral že včeraj, je » 01 zaman, ker bodo njegov glas razveljavili. Se ‘rokratski zapleti ob igranju Totipa pa so mtrrn i neznatni' če jih primerjamo s težavami več'1 voditeljev s slavnimi priimki. Po tretjem °eru hi jim težko zamerili, če si ne znajo po-,•	saj je povsem jasno, da se jim zapleta
ni , Zaradi neoprijemljivih tekstov, ki jih je na-P,sa‘ kdove kdo.
Četverici sta se sinoči pridružili še Kay in Claire, ki sta vodili rock sekcijo festivala. Temnolasi dami sta tako predstavili cvilečemu občinstvu najstnikov nekaj pravih pevcev in nekaj preživelih, med katerimi sta izstopala Boy George in Sandie Shaw.
Razlika med rockom in klasičnim Sanremom je v »petju«. Tuji gostje le odpirajo usta, domačini pa pojejo v živo na registrirani glasbeni podlagi. Prav zaradi tega se je z organizatorji sprl Gino Paoli, ki je hotel nastopiti v živo tudi z orkestrom. Kantavtor je moral kloniti in klonila je tudi trojica Solenghi-Marchesini-Lopez, ki je sinoči pokazala, da ni izgubila svojega talenta, kot so ogorčeno trdili nekateri viri. V parodiji sester Carlucci je vrinila tudi drobec avtoironije po škandalu, ki ga je povzročila s pridigo sv. Rema. Potem pa si je trojica izposodila oddajo Ouark in poglobila naravoslovno razlago živalskih prebivalcev naravnega parka v Sanremu. Res je, da bi netopir vrste Toto Cotugno in put-ka, ki ji strokovno pravijo »brunetta dei Ricchi e poveri«, zavedla samega Piera Angela.
Elton John med vajo pred sanremsklm nastopom (AP)
Rimski polh trdno spi
DUŠAN KALC
RIM — Zima se bo spet zavlekla. Pri tem nimamo v mislih koledarske zime, temveč tisto štiridesetletno neprekinjeno zimo neizpolnjenih pričakovanj naše na-rodnoste skupnosti, da bo prej ali slej vendarle vzbrstelo popkovje priznanja nacionalnih pravic.
Pred kratkim se je vrnilo plaho upanje, da bo morda zabrstelo. Na začetku februarja je iz Miner-vine palače blag vetrc — znanilec odjuge naznanil, da se polh v brlogu Chigi počasi prebuja iz dolgega spanja. Minister Antonio Maccanico je namreč na desno in levo zagotavljal, da bo že enkrat prve dni marca nared tisti zakonski osnutek, ki naj bi vendarle odprl parlamentarno zakonodajno razpravo. Toda polhov zimski spanec je trd. To predobro vemo. Že desetletja se to dogaja. Zato nas ne preseneča novo sporočilo iz Minervine palače, da mora polh še malo polenariti v svoji dremavici.
Vsaj še mesec dni bo potreben - tako so nam včeraj potrdili na Maccanicovem ministrstvu za deželne zadeve - da bo vlada dokončno odobrila svoj zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine v Italiji ter ga nato posredovala parlamentu v proučitev.
Zakaj ta nova zamuda? Uradno zato, ker se morajo o vladnem dokumentu izreči še posamezna ministrstva, ki doslej očitno niso imela časa, da bi to naredila. Neuradno pa je težko razpršiti sume, da se za temi zaviralnimi manevri spet skriva strah pred preglasnimi nacionalističnimi reakcijami, pa tudi prepiri in razdori znotraj petstrankarske koalicije. Da so nacionaliredentističnof-ramazonska romanja v Rim le priprosila milost italijanstvu Trsta?
V najboljšem primeru bodo torej trobentice novih upanj pognale konec prihodnjega meseca. Kaj bomo mi medtem? Bomo čakali, kot potrpežljivo čakamo že 40 let? To nam ne pomaga. Moramo se otresti otrplosti, ki se nas loteva. Bolje je, da sami skušamo priklicati pomlad, če se ona tako obotavlja.
Medtem ko so mudžahedini izvoliti začasnega predsednika in premiera
SZ hoče diplomatsko vnovčiti zmedo in težave v Afganistanu
MOSKVA — Medtem ko so v Islamabadu predstavniki afganistanske gverile mukoma dosegli kompromis in imenovali za začasnega predsednika republike zmernega sunita Modžadidija, za premiera pa fundamentalista Sajafa, sovjetska diplomacija poskuša kovati svoj kapital na račun umika vojaških enot iz Afganistana. Dokazati hoče, da navzočnost njenih »internacionalistov« sploh ni bila poglavitni vzrok za krvavo vojno. Prvi namestnik zunanjega ministra Aleksandr Besmertnih je pred dnevi rekel, da so se pokazali kot nevzdržni očitki, češ da je bila navzočnost sovjetskih vojakov osrednji razlog za vojno v Afganistanu. Njegov predstavnik za tisk Vadim Perfiljev pa je včeraj neprikrito izrazil zadovoljstvo nad tem, da se v krogih mudžahidov ne morejo sporazumeti ter da »kabulska vlada čvrsto drži oblast v svojih rokah.«
Nasploh sovjetski tisk zadnje dni prikazuje vso tragedijo Afganistana tako, kot da je nepopustljivost uporniških krogov kriva za vse gorje. Pri tem komentatorji poudarjajo, da morajo Združeni narodi dobiti osrednjo vlogo pri obnovi porušene dežele. Sovjetska zveza ponuja in daje največjo gospodarsko in socialno pomoč prav v sklopu programa OZN. Moskva pri tem polemizira z novo ameriško administracijo Georgea Busha, češ da v Beli hiši hočejo zdaj zmanj-
šati na najmanjšo mero vlogo svetovne organizacije, in to pod pretvezo, da OZN primanjkuje sredstev. Bushu očitajo, da sploh ni posvetil niti besedice pomirjevalni vlogi Združenih narodov v Afganistanu, hkrati pa da obilno še naprej podpira z orožjem mudžahedine. Ker tako SZ kot ZDA po ženevskih sporazumih jamčita za mirno urejanje afganistanskega konflikta, se mora Washington zavedati, da bo imel na svoji vesti usodo beguncev, ki jim ne pustijo vračati se v domovino, poudarja komentator Izvestij. Ker pa se zunanji minister Eduard Sevardnadze šele odpravlja v Iran, se sovjetski komentatorji skrbno izogibajo vsemu, kar bi lahko Teheran pobudilo k še bolj togim stališčem v afganistanskem vprašanju. Porfiljev je včeraj sporočil, da so se poskusi ekstremistov iz Pešavara, da bi dosegli na zasedanju šure sporazum o ustanovitvi svojih državnih organov, izjalovili prav zato, ker niso osmerici iz Irana ponudili zadovoljivih rešitev. Vse to pa po besedah sovjetskega predstavnika za tisk dokazuje, da je tabor opozicije popolnoma razbit ter da sta partija Nadžibulaha in kabulska vlada še edina organizirana dejavnika, ki ju ne more nihče in v nobeni kombinaciji oblast prezreti.
ANTON RUPNIK
• Gladovna stavka
NADALJEVANJE S 1. STRANI
položaj pokrajine Kosovo v republiki Srbiji, je iz Beograda prišla vest, da je srbska skupščina sprejela spremembe ustave, ki dajejo Beogradu (ki je ne le jugoslovanska, temveč tudi srbska prestolnica) bistveno večja pooblastila na območjih obeh pokrajin na področjih vojske, policije in sodstva.
Stavkajoči še zahtevajo, naj jih obiščeta Stipe Šuvar in Slobodan Miloševič - predsednika jugoslovanskih in srbskih komunistov. Namesto zahtevanih pa so včeraj popoldan na Kosovo pripotovali predsednik predsedstva SRFJ Raif Dizdarevič, predsednik predsedstva republike Srbije Petar Gračanin, podpredsednik jugoslovanske vlade v odstopu Janez Zemljarič in načelnik generalštaba Jugoslovanske ljudske armade generalpolkovnik Stevan Mirkovič.
Udeležili so se izredne seje predsedstva pokrajine Kosovo, ki je sinoči v času poročanja še potekala za zaprtimi vrati.
Ljubljanski televizijski ekipi pa se je posrečil podvig: kot prva se je sinoči spustila med stavkajoče Trepčine rudarje 650 metrov pod zemljo. Vidno opešani rudarji so delovali odločno, najbolj pretresljivi izjavi, ki so ju Slišali včeraj vsi gledalci ljubljanske televizije, pa sta se glasili: »Moramo crkniti tu, ker nimamo kam iti.« In na vprašanje novinarja, kaj bo, če bi jih kdo poskušal iz jame odstraniti s silo, je rudar odgovoril: »Samo mrtvi pridemo ven.«
Zaradi velikega števila telefonskih klicov, ki jih je včeraj prejelo predsedstvo slovenske Socialistične zveze, je po malem ekranu v osrednjih poročilih gledalce nagovoril tudi predsednik slovenske SZDL Jože Smole, ki je povedal, da ne razume, zakaj se Šuvar in Miloševič ne odzoveta na pozive stavkajočih in ne gresta na Kosovo. Opozoril je tudi na nevzdržnost dvojnih meril, po katerih so množična zborovanja Srbov ali Črnogorcev naj čistejši izraz ljudske volje, shodi Albancev pa separatistični nacionalizem.
Gorbačov obiskal JE v Černobilu
MOSKVA — Sovjetski državni in partijski voditelj Mihail Gorbačov se je med svojim^ obiskom v Ukrajini včeraj mudil v Černobilu in v mestecu Slavutič, ki so ga v rekordne času zgradili po jedrski katastrofi v Černobilu in evakuaciji vseh ljudi iz Černobila in Pripjata.
Kot poroča tiskovna agencija Tass je Gorbačov obljubil, da bodo še vedno skrbeli za zdravje ljudi, ki so bili tistega tragičnega 26. aprila prizadeti. Uradne številke navajajo, da je umrlo 31 oseb, 273 pa so sprejeli na zdravljenje.
Nedvomno pa je radioaktivno žarče-nje prizadelo veliko večino prebivalstva na prizadetem območju, tako da bi se lahko posledice jedrskega žarče-nja pokazale tudi več let po katastrofi. Obljubljena budnost je torej obveza, da oblasti vsaj nekoliko omilijo strah ljudi, ki so se v tistih dneh nahajali na prizadetem območju.
V pogovoru s tehniki jedrske elektrarne pa so Gorbačova zanimali predvsem ukrepi in varnostni sistemi, ki naj bi v bodoče preprečili ponovitev kake jedrske nesreče ali celo katastrofe. Sovjetski voditelj je pohvalil napore tehnikov, pri tem pa poudaril, da dosedanje izkušnje dokazujejo, kako radi prej odpovejo ljudje kot stroji, zato sta usposabljanje in budnost glavna pogoja, da se prepreči morebitne nesreče.
Zaskrbljujoča napoved razpletov v Jugoslaviji
BEOGRAD — Miroslav Šolevič je ime, ki je v jugoslovanski neuradni politiki zaslovelo ob začetku »pohodniškega turizma«. Bil je vodja zloglasnega kosovskega odbora za organiziranje protestnih mitingov, nekateri so mu pravili kar »politični komisar Kosovega polja«. Po razpustitvi odbora v začetku lanskega oktobra se Šolevič v javnosti ni več pojavljal, zato pa je sedaj poskrbel za izredno glasen in srhljiv medijski povratek. V intervjujih za Nedeljnjo Dalmacijo in Borbo je namreč napovedal, kaj se bo v Jugoslaviji dogajalo v naslednjih mesecih, prognoze pa je opremil tudi z opisom okolij, »kjer se bo kaj zgodilo« ter načinov, »kgko se bo razpletalo«.
Kaže, da Šolevičevih napovedi jugoslovanski novinarji niso vzeli le kot blebetanje prenapetega srbskega revolucionarja s Kosova, ki bi se rad šel nekakšnega jugoslovanskega Nostradamusa. »Politični komisar Kosovega polja« namreč že dolgo velja za ljudskega glasnika politike Slobodana Miloševiča, ki je sicer nekajkrat ostro zavrnil namigovanja glede povezanosti kosovopoljskega odbora z vodstvom srbske partije, vrsta prič in zlasti kronologija nekaterih dogodkov pa vendarle dajeta bolj prav komentatorjem, ki Šoleviča zelo resno jemljejo. Med drugim je v zelo odmevnem članku v reviji Danas črnogorski književnik Jevrem Brkovič spomnil na zanimivo podrobnost: kosovski odbor za mitinge se je »razformiral« natanko en dan pred izbruhom nemirov v Titogradu (6. oktobra lani), ko so se na zborovanju pojavili prav vsi člani Šolevičeve skupine. Kot je znano, je titograjski miting, ki ga je prekinila odločna intervencija takratnih črnogorskih oblasti, sledil padcu vojvodinske vlade, udeleženci mitinga pa so s skandiranjem nedvoumno napovedovali, da je po Titogradu na vrsti še Priština.
In kaj potemtakem napoveduje komisar Miloševičevega generalštaba?
Stavka carinikov: hud kaos na mejah
RIM — Četrti dan »bele stavke« italijanskih carinikov na mejnih prehodih je bil položaj skrajno dramatičen. Predor pod Mont Blancom je bil več ur zaprt, na Brenerju pa obstaja resna nevarnost, da bi kakih 1300 šoferjev tovornjakov, ki čakajo v Sterzingu iz protesta zaprlo mejni prehod za vsa vozila. Od mejnega prehoda do Ster-zinga je kolona težkih tovornjakov dolga že 13 kilometrov. Nič boljši rti položaj na drugih mejnih prehodih. Cariniki dosledno spoštujejo pravilnik in ne delajo nadur.
Težave se bodo danes še stopnjevale, v ponedeljek pa pričakujejo še hujše zaplete, saj bodo cariniki odgovorili s pravo stavko, kar bo v celoti ohromilo ves tovorni promet. Težave so tudi na letališčih. Vse pa najbolj skrbi oskrba z gorivom, saj stavkajo tudi funkcionarji zadolženi za nadzorstvo tekočih goriv v čistilnicah.
Povsem razumljivo se v takem položaju stopnjujejo zahteve, naj vlada končno reši pereči problem uslužbencev carinarnic, ki so preobremenjeni z delom. Sedanja »bela stavka« ruši namreč ugled Italije, med drugim pa je lahko vsakomur jasno, da bo gmotna škoda ogromna. Oblasti se med drugim bojijo, da bi se ponovil primer izpred petih let, ko so razjarjeni šoferji za deset dni blokirali brenerski mejni prelaz. Sindikalne organizacije zahtevajo takojšnja pogajanja in pozivajo ministra Colomba, naj čimprej ukrepa.
»Če nas, recimo, pokliče Dževad Gali-jaševič (upornik iz bosanske vasi Mo-ševac, op.p.) ali kdorkoli drug, bomo v 15 minutah sestavili odbor ter mu prihiteli na pomoč, razbijat okostenele birokratske vodstvene strukture. Akcijo bodo seveda izpeljali nezadovoljni delavci v Zenici, rudarji iz Banovi-čev...« Bosna in Hercegovina po Šole-vičevem mnenju nima denarja, s katerim bi si še lahko kupovala socialni mir ter tlačila nezadovoljstvo delavcev. »Birokrati bodo morali oditi, kot so odšli v Vojvodini in Črni gori, tako kot se stvari urejajo tudi na Kosovu,« je še pribil Šolevič ter poudaril, da je Bosna praktično že padla. »Tudi Hrvaška bo prišla na vrsto,« nadaljuje prerok. »Predvsem zaradi bližine revolucionarnih dogajanj v drugih okoljih, o klimi v tej republiki pa sklepam tudi po pripovedih ljudi, ki prihajajo po nasvete k meni,« pravi Šolevič.
Na vprašanje, kaj glede tega ukrepa njegov odbor, je Šolevič odvrnil, da on samo napoveduje. Tako kot nadaljevanje »revolucije« vidi tudi v Sloveniji, ki se ne bo mogla dolgo upirati. Razlike med vzhodnim in zahodnim delom države so prevelike: medtem ko je na vzhodu že zmagala demokratizacija odnosov, v Sloveniji drži vajeti v rokah še vedno »okostenela birokracija, ki bi rada speljala vodo na svoj mlin in sicer na način, zaradi katerega smo tudi prišli v krizo...«
Recepta, kako naj bi speljali zadevo »severnjaki«, Šolevič sicer ni zaupal, bržkone pa je mislil na gradbena podjetja, kjer se že precej časa kuha, na železnico (strojevodje so se ob zadnji stavki radi pohvalili, da jih podpira tudi Miloševič) oziroma na nezadovoljstvo v mariborskih tovarnah, kjer je počilo že lani spomladi.
Čeprav je Šolevič nekajkrat poudaril, da le ugiba oziroma napoveduje, bo čas pokazal, ali je v resnici le prerok, ali pa tudi scenarist... (Z. Š.)
Letalo strmoglavilo v Bodensko jezero
DUNAJ — Avstrijski minister za družbena vprašanja Alfred Dallinger je umrl v letalski nesreči, ki je terjala življenje še drugih deset ljudi. Letalo commander AC 90, na katereni je bilo devet potnikov in dva člana posadke je vzletelo z Dunaja in je bilo namenjeno v Hohenems. Malo po 11. uri pa je letalo družbe Rheinthalflug airlines padlo v Bodensko jezero, kake tri kilometre proč od švicarskega mesta Ar-bon. Vzrokov nesreče je zaenkrat še težko določiti, saj bi lahko šlo za nesrečo, lahko pa tudi za atentat. Samozvana skupina Armade avstrijskega ljudstva je namreč telefonirala dunajski redakciji nemške agencije DPA in prevzela odgovornost za atentat na dvomotorno letalo.
Preiskovalci pa ne izključujejo možnosti, da je letalo strmoglavilo zaradi kake okvare. Malo pred nesrečo je pilot hotel pristati na letališču v Hohe-nemsu, a so ga zaradi goste megle preusmerili na letališče Altenrhein pri Arbonu. Tudi nad Bodenskim jezerom je ležala gosta megla, kar je nedvomno močno bremenilo pilota manjšega letala.
Megla je povzročila nemalo težav tudi reševalnim ekipam, ki so skušale najti morebitne preživele. Zaradi skromne vidljivosti (do 5 metrov) so našli le kolo letala, ne pa drugih ostankov. Policija pa izključuje možnost, da bi kdo preživel nesrečo.
Delegacija socialistov iz naše dežele na obisku pri SZDL
LJUBLJANA — Sloveniji in deželi Furlaniji-Julijski krajini grozi po 1992. letu, da bosta potisnjeni na rob dogajanja. Evropa se bo združila, center dogajanj se bo preselil na Porenje, med Francijo in Nemčijo, naši predeli bodo marginalizirani, še zlasti, če se SR Slovenija in avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina ne bosta povezali v okviru skupnosti dežel Alpe-Adria. Vse to je bilo uokvirjeno v moderne tokove političnega življenja Italije in v proces demokratizacije jugoslovanskega javnega življenja. Te ugotovitve so bile v ospredju razgovora delegacij PSI Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine in SZDL Slovenije, ki sta ju vodila deželni tajnik Ferruc-cio Saro in predsednik Jože Smole.
Po uvodnih pozdravih je deželni tajnik Saro poudaril izreden napredek stranke na zadnjih volitvah. Sedaj stranka preživlja kongresno razdobje s strateškimi cilji zamenjave večine v deželi in v državi. PSI skratka napoveduje možnost zamenjave zavezništva tudi na deželni ravni, kar povezuje s sprem-bami v KD. Saro je nato govoril o obmejnem sodelovanju, izredni pozornosti pa tudi zaskrbljenosti zaradi procesov, ki smo jim priče v SFRJ. Opozoril je na nevarnost Evrope dveh kategorij: osrednje okrog Porenja in obrobne, kamor bo spadala prav dežela FJK. O podobnih vprašanjih je govoril načelnik deželne svetovalske skupine Enrico Bulfone, ki je obravnaval tristransko obmejno sodelovanje med FJK, Avstrijo in Slovenijo.
Podpredsednik deželne vlade Gi-anfranco Carbone je izhajal iz interesa dežele in Socialistične stranke za demokratični razvoj v Sloveniji in v Jugoslaviji. Izrazil je zaskrbljenost zaradi nevarnosti balkanizacije in zaradi tako različnih stališč med jugoslovanskimi republikami in podprl je slovenske težnje po ustvarjanju pluralizma, ki pa ima lahko različne oblike, o čemer vedno odloča vsaka republika po svojih kriterijih. Konkretno je predlagal, da bi poskrbeli za neposredno povezavo med jedrsko elektrarno Krško in Centrom za civilno zaščito, da bi ustanovili skupen naravni kraški park in okrepili znanstveno sodelovanje Slovenije z ustanavljajočim se sinhrotronom in drugimi tržaškimi znanstvenimi ustanovami.
O slovenski narodnostni skupnosti je Carbone dvakrat podrobneje govoril. Najprej na lastno pobudo, nato pa po odkritem in nekoliko polemičnem posegu in vprašanjih predsednika Smoleta. Slovensko javnost namreč zanimajo načelno stališče PSI do zaščitnega zakona, do odnosa do slovenske manjšine in očitki, da se podreja nacionalističnim pritiskom. Smole je zahteval pojasnila glede lokacije
pospeševalnika in ogrožanja prebivalcev Bazovice.
Carbone je v imenu delegacije povedal, da sedaj pripravlja minister za dežele Maccanico vladni zakonski osnutek. Socialisti se bodo zavzeli za pravičen vladni zakon in bodo zato angažirali vse svoje izvoljene predstavnike. Carbone je govoril o političnem odnosu do slovenske narodnostne skupnosti in o pobudah, da se poveča zaupanje Slovencev; te pobude bodo sprejeli takoj po kongresih. Na ta način skušajo spremeniti zgodovinski absurd, ko je 1921. leta celotna slovenska manjšina prešla iz Socialdemokratske stranke v Komunistično partijo, čeprav so bili socialdemokratsko razpoloženi najvidnejši predstavniki slovenske kulture.
V	nadaljevanju je Carbone dejal, da zadnjih petnajst let ni resnejše asimilacije, da slovenska manjšina premore lastne kulturne, gospodarske in druge ustanove. Manjšina ima probleme, razpolaga s premalo sredstvi, veliko stvari je treba urediti in zato je treba sprejeti zaščitni zakon. Toda masimalistične zahteve so nestvarne in neuresničljive, celo škodljive, socialisti predlagajo postopnost in reformizem, maksi-malizem pa je učinkovit samo volilno in ne služi reševanju stvarnih problemov. Resnična tema je dvojezičnost. Ni nobenih problemov z osebno zaščito, kolektivno pa je treba uravnovesiti, ker zajema celotno prebivalstvo in zahteva širši konsenz, sicer je sploh neuresničljiva. PSI ni pod pritiskom nacionalistov, utrla si je lastno pot in prepričana je, da je ta pot najbolj koristna za Slovence. Glede pospeševalnika pa je Carbone zelo podrobno navedel znane razloge za izbiranje lokacije. Zavrnil je kakršenkoli namen prizadeti bazovsko prebivalstvo in poudaril, da so pripravljeni prek Gorske skupnosti financirati ustrezno gospodarsko pobudo, ki naj bi pomenila kolektivno odškodnino.
V	nadaljevanju razprave so se člani slovenske delegacije poglobili v večino odprtih vprašanj. Na koncu je predsednik Smole optimistično ugotovil, da se stvari v Jugoslaviji vendarle premikajo v smeri večje politične demokracije. Slovenija je lahko tri korake naprej, štiri pa ne more biti, zaradi tega vztraja pri ustavni graditvi političnega in ne večstrankarskega pluralizma. Politični in gospodarski sistem omogočata širše sodelovanje in skupna vlaganja, zato je pozval, naj bi ustanovili tudi v Sloveniji zasebno banko sosednih podjetnikov iz dežele FJK. Strinjal se je z različnimi ekološkimi predlogi in na koncu dejal, da je treba okrepiti dnevne stike med SZDL in PSI, ki morajo postati bolj neposredni in konkretni.
BOGO SAMSA
Še o nemških vizumih za državljane SFRJ
BONN — Jugoslovanski veleposlanik v Bonnu dr. Milan Dragovič je dopoldne za bonske dopisnike zahodno-nemških in tujih sredstev javnega obveščanja priredil tiskovno konferenco, na kateri je spregovoril o jugoslovanskih argumentih v zvezi z napovedano namero notranjega ministra ZRN Zimmermanna, da že na vladni seji 1. marca predloži spisek ukrepov za omejevanje dotoka azilantov, vključno z uvedbo vstopnih vizumov za jugoslovanske državljane.
Kar zadeva zanimanje tiska, se je bolj ofenzivni nastop jugoslovanske strani brez dvoma izplačal, saj je bila udeležba dopisniškega korpusa rta tiskovni konferenci nad vsemi pričakovanji. Kar zadeva jugoslovansko argumentacijo, pa je takšna, da bo moral minister Zimmermann poslej tu in tam le odgovoriti na vprašanje, zakaj se otepa boljših rešitev problema, rešitev, ki jih ponuja sodelovanje z Jugoslavijo, in morda tudi na vprašanje, kakšen je delež vizumov v sedanjem prizadevanju desnice, da potisne politično os dežele še bolj na desno.
Kot je uvodoma dejal Dragovič, gre za ukrep, ki ima tudi mednarodne razsežnosti, zato je prav, da zahodno-nemška javnost zve tudi za jugoslovanski pogled. Le na videz naj bi šlo za tehničen ukrep z namenom zavreti dotok neupravičenih prosilcev za politično zatočišče.
Danes pogreb cesarja Hirohita
TOKIO — Kot je bilo pričakovati' so številni državniki izrabili priložnost današnjega pogreba japonskega cesarja Hirohita za dvostranska srečanja, tako da je Tokio postal neke vrste sedež planetarnega vrha. Pogreba japonskega suverena se namreč udeležujejo delegacije iz 163 držav, v katerih je kar 55 šefov držav. Včeraj je v Tokio le nekaj minut pred francoskim predsednikom Mitterrandom prispel tudi ameriški predsednik Bush, za njim so dopotovali egiptovski predsednik Mubarak, filipinska predsednica Aguino-va in pakistanska premierka Bhuttova. Italijanski predsednik Cossiga se je včeraj v Tokiu že sestal z Mitterrandom, na programu ima še pogovore s španskim kraljem Carlosom, z jordanskim kraljem Huseinom in z ducatom drugih državnikov.
Pri vsem tem pa je nesporno dejstvo, da so v diplomatskem naporu Sovjeti prehiteli skoraj vse države-Mihail Gorbačov je namreč v Toki° dva dni pred prihodom Busha posla* svojega namestnika Anatolija Lukia-nova, ki se je že sestal z vsemi najp°' membnejšimi japonskimi voditelji.
Medtem pa je vse pripravljeno _za današnjo šintoistično pogrebno sve^®' nost. Poleg uradnih delegacij se v pogreba v šinjukujskem parku Gioe udeležilo kakih 10 tisoč oseb. Za varnost bo skrbelo 32.000 policijskih a9en tov, ki so še v prejšnjih dneh prečesali i zasedli celotno prizorišče pogreba.
17. dijaško obmejno srečanje Primorske bo v Kopru
KOPER — »DOSP ni dijaška stvar, ki se rodi v šoli in v njej umre! Spomini gredo z učenci v življenje...« Tako je pomen vsakoletnega srečanja srednješolcev z obeh strani meje med Slovenijo in Italijo lepo označil profesor Bojan Pavletič iz Trsta na pogovoru vseh ravnateljev sodelujočih šol v Sežani. Odločili so se, da 17. DOSP bo in to v Kopru! Po negotovostih do zadnjega trenutka, na vrsti je bila namreč Ajdovščina, pa je organizacijo odpovedala, so nadaljevanje srečanja zagotovili Koprčani. Nosilki sta Srednja družboslovno ekonomska in njena soseda z italijanskim učnim jezikom, ob pomoči drugih koprskih in šol iz Izole in Pirana. Na željo zamejskih predstavnikov pa bo DOSP letos že 22. aprila, saj maturantov kasneje ne gre motiti pri pripravah na zaključni izpit.
In kakšno bo letošnje dijaško obmejno srečanje? Prevladovale naj bi vsebine, ki omogočajo spoznavanje mladih, izmenjavo mnenj in soočenje kultur narodov in narodnosti. V ospredju naj bi bila ustvarjalnost mladih na kulturnem področju, kjer so možne številne aktivnosti od literarnih srečanj s pisatelji, pesniki in publicisti z obeh strani meje, zatem literarni natečaj, likovni ex tempore, pa prikazi dramskih, recitatorskih in glasbenih utripov mladine po šolah.
17. DOSP bo ohranil tudi tekmovalni del srečanja, vendar v ožji obliki kot doslej. V športu naj bi se sodelujoči pomerili največ v treh ali štirih disciplinah: fantje v košarki, malem nogometu, odbojki in krosu; dekleta pa, taka je bila prvotna odločitev, ki jo organizatorji lahko še spremenijo, v odbojki, namiznem tenisu in krosu.
Ravnatelje srednjih šol od Tolmina, Gorice, Trsta do Pirana, mimogrede, med njimi sta bili le dve ravnateljici z Obale, je na pogovoru v Sežani vodilo prepričanje, da gre dijaško srečanje organizirati skrajno racionalno, brez nepotrebnega blišča in stroškov. Razmere res niso take, da bi že tako skromno odmerjen denar namenjali srečanjem. Od tu tudi predlog, v pogovoru sicer zavrnjen, da bi DOSP pripravljali vsaki dve leti. Racionalno organizacijsko usmeritev je potrdil tudi ravnatelj Družboslovno ekonomske šole v Kopru Valerij Novak in poudaril, naj manifestacija omogoča spoznavanje kultur in izmenjavo, četudi različnih gledanj mladih. Ravnateljica šole z Italijanskim učnim jezikom Nadja Vi-dovich pa je posredovala vest o Pripravljenosti delavcev njene šole za pravočasno in skrbno or-Sanizacijo srečanja. Povedala je tudi, da že pripravljajo prevode Potrebnega gradiva.
MIRJAM MUŽENIČ
Vse več težav na mejnih prehodih zaradi stavke carinikov
TRST — Težave na mejnih prehodih Furlanije-Julijske krajine (kot sicer drugod po državi) postajajo iz dneve v dan večje. »Bela« stavka carinikov, ki ne opravljajo nadurnega dela, da bi opozorili na nujnost reforme tega sektorja in na potrebo po priznanju v resnici opravljanih funkcij, je namreč ohromila blagovni promet na mejah in povzročila še druge težave. Cariniki so včeraj stavkali že tretji dan zapored, v programu pa imajo še štiri dni stavke, če ne bo prišlo do novosti. Že včeraj je namreč sindikalna federacija CGIL zahtevala, naj poseže sam ministrski predsednik De Mita za rešitev sedanjega spora, ki v Furlaniji-Julijski krajini zadeva okrog 500 carinikov. Na Fernetičih je na carinske preglede včeraj čakalo skoraj 600 tovornjakov, še več pa jih je bilo na jugoslovanski strani. Na Pesku jih je bilo okrog sto, na Škofijah pa osemdeset. Tudi na Kokovu na ni bilo nič bolje. Na mejnem prehodu na italijansko-avstrijski meji pri Trbižu je čakalo okrog 600 tovornjakov na Italijanski in 400 na avstrijski strani. Ti zastoji so povzročili nemalo težav tudi običajnemu prometu, saj se je na cesti, ki vodi do mejnega prehoda, v pomanjkanju posebnih parkirnih prostorov, ustvarila dolga vrsta tovornjakov.
Za rešitev spora je posegel (pri finančnem podtajniku) tudi predsednik tržaške Trgovinske zbornice.
Z včerajšnje tiskovne konference na Deželi
KPI: Zaradi notranjih sporov je deželna vlada nedelavna
TRST — »Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine se nahaja v popolnem mrtvilu, kar je po našem mnenju odraz nesoglasij med strankami, ki sestavljajo sedanjo večino in negotovosti, kako je treba ukrepati v posameznih sektorjih«.
To skrajno negativno oceno o »zdravstvenem« stanju deželne vlade so včeraj izrekli komunisti, ki so na tiskovni konferenci analizirali trenutni politično-upravni položaj v Deželi in orisali delo, ki ga opravljajo v deželnem svetu F-JK. Načelnik svetovalske skupine Paolo Padovan ter tajnik Lodovico Sonego sta skupno z drugimi svetovalci predvsem vztrajala na dejstvu, tako sta poudarila, da je zaradi imobilizma deželnega odbora delovanje deželnega sveta skoraj v celoti zamrznjeno. Trditev je načelnik svetovalske skupine podkrepil s primeri, med katerimi tudi s tem, da je bilo doslej v deželnem svetu predloženih okrog 70 zakonskih osnutkov, od katerih je le približno dvajset s strani deželnega odbora. Da je deželni svet skoraj brez dela dokazuje po njegovem tudi dejstvo, da se je doslej v šesti mandatni dobi, če izvzamemo seje, ki so bile namenjene proračunski razpravi in seji, ki sta sicer predvideni po deželnem statutu, le petnajst sej v osmih mesecih. In še na teh, je dodal, so v glavnem na dnevnem redu le odgovori na vprašanja in interpelacije.
To je po mnenju komunistov zelo zaskrbljujoče, pri čimer še ugotavljajo, da se sedanja deželna večina nikakor ne znajde v tej tretji fazi, v kateri bi morala Dežela dokončno premostiti vse težave, s katerimi se je ubadala v prejšnjih letih. Obstajajo namreč številni problemi, ki jih Biasuttijeva up-
rava še ni rešila. Poleg tega, da še ni sprejela nobenega ukrepa v zvezi z bližajočim se letom 1993 je tudi vprašanje decentralizacije še nedorečeno. Za njeno celovito izvajanje je po mnenju KPI potrebnih še 10 do 12 zakonskih osnutkov, ki bodo točneje določevali naloge in pristojnosti krajevnih uprav.
Po mnenju KPI je tudi opaziti, da socialisti s težavo prenašajo »težo in nadutost« krščanske demokracije in dodajajo, da je socialistična stranka, tudi glede zelo važnih problemov, v zadnjem času večkrat glasovala skupno s komunisti. Težave v deželni večini se po Padovanovem mnenju opaža-
jo tudi glede novega zakona o industriji, nelahki odnosi pa so tudi v zvezi z zdravstvenimi in skrbstvenimi vprašanji, kjer si stojita nasproti demokris-tjanski in socialistični odbornik.
Kar pa se tiče dela komunistične skupine je svetovalec Padovan ugotovil, da je stranka v tej mandatni dobi doslej vložila dvanajst zakonskih osnutkov, med katerimi tudi nekatere zelo važne. Sem sodijo predvsem predlogi, ki zadevajo številne probleme, ki so povezani z varstvom okolja. O teh predlogih, o katerih je na tiskovni konferenci govoril predvsem svetovalec Sonego, so komunisti poudarili, da jih deželni odbor povsem zanemarja.	A. S.
Trije predstavniki iz dežele v vsedržavnem svetu KD
RIM — Adriano Biasutti (predsednik F-K), Armando Angeli (deželni odbornik) in Giuseppe Tonutti (bivši administrativni tajnik stranke) so trije predstavniki, ki bodo zastopali Furlanijo-Julijsko krajino v vsedržavnem svetu krščanske demokracije. Poleg njih bodo v tem organizmu stranke relativne večine v državi in deželi še deželni tajnik Bruno Longo in evropski poslanec Alfeo Mizzau kot zastopnik evroparlamentarcev KD. V njem pa ni našel mesta predstavnik iz Trsta. Vendar obstaja možnost, da ga bo zastopal pokrajinski tajnik Tripani. Po statutu je treba namreč v vsedržavni svet KD izvoliti tudi dvajset pokrajinskih tajnikov (vendar le s posvetovalno vlogo) in Tripani bi lahko bil med njimi. Na tak način bi bile v tem političnem organu KD zastopane vse štiri pokrajine iz dežele.
Tako je odločil osemnajsti strankin kongres, ki se je zaključil v sredo v Rimu. Biasutti, Angeli in Tonutti bodo v vsedržavnem svetu stranke zamenjali Bertolija, Agrustija, Richettija in Cattarossija.
Za obnovo legendarne partizanske bolnice Franje
Ugoden odmev na solidarnostno akcijo
CERKNO — Solidarnostna akcija za obnovo legendarne bolnice Franja, ki jo je pred mesecem in pol zasul plaz, ja naletela v Sloveniji in tudi v zamejstvu (kjer je v preteklih dneh stekla širša akcija) na ugoden odmev. Na posebnem žiro računu pri Mestnem muzeju Idrija se je doslej nabralo 60 milijonov dinarjev, ki so jih nakazali posamezniki in skupine, kot so Vsedržavno združenje partizanov Italije, borci legendarne XIV. divizije, Društvo upokojencev Cerkno, Pionirski odred Ludvik Ličar iz Cerknega in mnogi drugi. Nekatere delovne organizacije ponujajo celo pomoč v delu, strojih ali materialih. Nad porabo zbranega denarja bo bdela komisija, ki so jo ustanovili pri operativnem odboru za sanacijo Franje v idrijski občini.
Predmete iz poškodovanih barak bodo začeli restavrirati v začetku prihodnjega meseca. Prav v kratkem bo tudi znano, koliko sredstev bodo zahtevala dela v soteski Pasice. Na Geološkem zavodu Ljubljana namreč pripravljajo program sanacije, ki predvideva zmanjšanje naklona pobočij nad bolnico. To pa pomeni, da bo treba iz tesni spraviti zelo veliko zemlje in kamenja s posebno tehnologijo. Dela bodo opravljali delavci Geološkega zavoda, bržkone v sodelovanju z Zavodom za urejanje hudournikov in Soškim gozdnim gospodarstvom, kar je še stvar dogovora. Pravkar potekajo tudi dogovori s predstavniki Elektrogospodarstva Gorenjske o obnovi električnega sistema. Soške elektrarne Nova Gorica so namreč obnovile staro električno centralo, torej jez, cevovod in strojnico, ki je spet začela delovati oktobra lani, vendar jo je plaz poškodoval. Prav tako je poškodoval daljnovod, ki ga je postavilo primorsko in finansiralo slovensko elektrogospodarstvo, s katerim se je izboljšala oskrba z električno energijo na širšem območju in ne le v Franji. Ko bodo sistem obnovili, nameravajo ogrevati nekaj bolnišničnih barak, v katerih so bili občutljivi predmeti, na primer operacijski pribor itd. Naj dodamo še to, da se bo predvidoma 7. marca v Ljubljani sestal odbor za zaščito Franje pri predsedstvu SZDL Slovenije, ki ga vodi Jože Smole in na katerem bodo pregledali dosedanje rezultate pri obnovi.
»Potrebna tudi politična konkurenca«
Predsednik
SZDL Slovenije Smole
Jože
Velika škoda za požari na Krasu in Obali
,40per
tako
- Je gozdni požar na Krasu i-Fko tudi naravna nesreča? Nekako
v - se je vprašal udeleženec posveto-hii^v v Kopru, ki ga je pripravil re-s /hiški štab za civilno zaščito skupaj ^Pristojnimi republiškimi organi, JLA rornVeZ° s*sov za varstvo pred poža-
J^zpravljalec je k temu pripomnil, Vj *hora biti požar na prostem, v nara-ke Prav katastrofalnih razsežnost, l(0r k na podlagi res velike škode lah-t Požar »uvrstimo« med naravne ka-oc tr°fe' Žal je namreč tako, da pri ga|ni škode niso upoštevani stroški da šteJe se samo povzročena ško-' ti ponavadi ni velika, ne upošte-
Vamo
40 v
pa ekološke in druge škode, ki
stik razvitem svetu prištevajo in je do-■ krat neizmerljiva; zato priračunava-t Zraven kar dvajsetkratno večje vso-na kot je dejansko škoda. Zakaj se je Ob ^osvetu govorilo o tem, je jasno. ai aln°kraško območje bi pri bolj re-lahk01 olDračunavanju požarne škode . ‘ko računalo na kak solidarnostni airiar.
vi?a nanizamo nekaj številk, bomo štev 1 se ie v za£lnjih osmih letih t«!,,*0 požarov na prostem nekako us-lo- V povprečju jih je nekaj več kot
400 vsako leto, od tega je nekaj več kot dve desetini gozdnih požarov. Od leta 1980 pa do konca lanskega leta je v Sloveniji pogorelo skoraj 4100 hektarov površine, od tega kar krepki dve tretjini na Obali in Krasu.
In kaj so na posvetu še zlasti poudarili predstavniki obalnih in kraških gasilcev, občin in sisov za požarno varnost? Predvsem potrebo po enotni in kar se da skrbni in seveda stalni službi opazovanja in obveščanja, nato pa sistem alarmiranja in vključevanja gasilstva po potrebi, in seveda kar se da hitro. Nekdo je na posvetu pribil, da pri gašenju požara na prostem v prvih nekaj desetih minutah 20 ljudi naredi več, kot čez pet ali več ur dve stotini gasilcev. Kot učinkovit se je izkazal ukrep, ki tudi v kritičnem, torej sušnem obdobju, dovoljuje zažiganje. Vendar z dovoljenjem, in to le ob koncu tedna, dovoljenje pa velja le en dan. »Nima smisla, da ljudem prepovedujemo zažiganje trave, prepoved bodo vseeno kršili, pa še vedeli ne bomo, kje zažigajo. Če imajo dovoljenje, pa vemo za vsako zaplato trave, kje gori, in tudi do nepotrebnega preplaha ne more priti,« menijo na Obali,
kjer so lani 70 odstotkov vsega denarja za opremljanje gasilstva namenili prav za gašenje požarov na prostem. Kar se tiče pravočasnega odkrivanja gozdnih požarov, se je izkazalo, da lahko pri tem veliko pomagajo športni letalci. V Sloveniji je 27 letalskih centrov, toda le dva, Portorož in Slovenj Gradec imata sklenjen sporazum, s katerim je dogovorjeno, da opazujejo
ogroženo območje in sporočajo podatke naravnost gasilcem. Tako je predstavnik zveze letalskih organizacij pripomnil, da izredno dobro sodelujejo z občino Buje, kjer so lani odkrili več kot 60 odstotkov vseh požarov prav iz zraka in da so iz letala tudi usmerjali in vodili gasilsko enoto na zemlji, kar se je izkazalo za zelo učinkovito.
KSAVER DOLENC
SEŽANA — Če se zavzemamo za gospodarsko konkurenco, moramo pristati tudi na politično merjenje sil, pri katerem naj zmaga tisti, ki ima boljši program in lahko dokaže, da bo ta program tudi uspešen, je med drugim v sredo dejal predsednik RK SZDL Slovenije Jože Smole na pogovoru o političnem pluralizmu in aktualnem dogajanju v Sloveniji, na pogovoru, ki se ga je udeležilo izjemno veliko Se-žancev. Pri tem je Smole poudaril, da odpiranje prostora za svobodnejše izražanje mnenj, programov in predlogov, ki naj bi pripomoglo k hitrejšemu odpravljanju nakopičenih problemov, ne bi smelo pripeljati do uvedbe večstrankarskega sistema, temveč do novega političnega pluralizma nestrankarskega tipa. Potem ko je govoril o vlogi SZDL v novih političnih pogojih, postopkih za izvolitev novega predsedstva SFRJ, možnih novostih v bodočih splošnih volitvah prihodnje leto, pripravah na oblikovanje nove ustave in drugem, je gost jedrnato predstavil tudi program mandatarja Anteja Markoviča za delo bodočega zveznega izvršnega sveta. Nova vlada bo potrebna najširše podpore predvsem na področju protiinflacijske politike, ki naj bi začela kazati otipljivejše rezultate šele v naslednjih letih. Jože Smole se je zavzel tudi za temeljito programsko, tehnološko in ideološko preveritev našega trga, če se bo hotelo naše gospodarstvo hitreje vključiti v mednarodne tokove, za kar naj bi ga spodbujali tudi z odločnejšim zmanjševanjem zaščitnih carin. Sežanci so predsedniku SZDL postavili več kritičnih vprašanj, med drugim tudi o tem, če je bilo potrebno, da je SFRJ ravno ob izbruhu afere Rushdie gostila iranskega predsednika Hameneia in na Hirohitov pogreb poslala delegacijo tako visokega ranga.	J- O.
Protestno zborovanje zaradi protislovenskega izbruha pri Sv. Ivanu
»Dovolj smo potrpeli, agresivneje moramo uveljavljati naše pravice«
Pozivi za vpis v italijansko šolo
Neprijetni postopki nekaterih ravnateljev
Mera je polna. Slovenci ne moremo več mirno trpeti, da nam ne priznavajo povsem osnovnih narodnostnih pravic. Še več, da nam postopoma odvzemajo tudi to, kar smo nekoč že imeli, da se naš jezik mora čedalje bolj umikati iz mesta v podeželje, iz javnosti v sfero privatnega in da se sploh prezirajo naše potrebe in zahteve. Na vse to moramo naposled odgovoriti, odločno in enotno, po možnosti v novih oblikah in z novimi sredstvi, saj prav naše dosedanje stalno nazadovanje dokazuje, da stare oblike in sredstva ne zadostujejo več.
To temeljno občutje ali točneje spoznanje je prevevalo sestanek, ki sta ga predsinočnjim priredili Kolesarski klub Adria in Športno združenje Bor v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Zborovanje je bilo sklicano z namenom, da bi na njem protestirali zaradi ponižanja, ki ga je bila slovenščina deležna na zadnji seji svetoivan-skega rajonskega sveta, ko je bilo med zasliševanjem krajevnih športnih organizacij in društev predstavnikoma Adrie in Bora onemogočeno, da bi opravila svoj poseg v slovenščini. Na sestanek so bili povabljeni svetoivan-ski rajonski svetovalci slovenske narodnosti ter predstavniki vseh slovenskih organizacij in ustanov, še posebej številnih šol, ki delujejo v svetoivan-skem okrožju. Njihov odziv je bil precejšen, čeprav ne polnoštevilen. Šole so bile na splošno premalo zastopane, mnogi pa so tudi obžalovali, da se sestanka ni udeležil predsednik svetoi-vanskega rajonskega sveta,, ki je tudi slovenskega rodu.
■ Udeležence je najprej nagovoril predsednik ŠZ Bor Mitja Race in obrazložil namen sestanka. O samem poteku seje svetoivanskega rajonskega sveta z dne 13. t. m., na kateri je prišlo do protislovenskega izbruha, pa sta poročala predsednik Adrie Radi Pečar in podpredsednik Bora Livij Valenčič, ki sta se seje v imenu svojih društev osebno udeležila. Njuna izvajanja sta
dopolnila rajonska svetovalca KPI Igor Canciani in SSk Aleksander De Luisa. Poročevalci so med drugim povedali, da sta posege v slovenščini med zasliševanjem slovenskih športnih organizacij res začela motiti predstavnika MSI, a opozorili so tudi, da so se proti njima in nekaterim drugim, ki so se jima pridružili, odločno postavili po robu le svetovalci KPI in SSk, medtem ko so ostali, s predsednikom vred, »previdno« molčali. Stvar je huda, saj rabo slovenščine v rajonskem svetu izrecno predvideva 27. člen njegovega pravilnika in je v skladu s tem na njegovih sejah redno prisoten občinski tolmač.
Sami poročevalci in potem številni drugi, ki so posegli v razpravo (teh je bilo več kot deset), so odločno obsodili opisani dogodek in ugotovili, da je le eden izmed vse številnejših primerov kratenja splošno priznanih in celo nekoč že uveljavljenih pravic naše narodnostne skupnosti. Strinjali so se s predlogi, da je treba dogodek ožigosati z resolucijami, z nastopom pri županu Richettiju in s podobnimi sredstvi, ki sodijo v tradicionalno politično
prakso. Toda več ali manj vsi so bili tudi mnenja, da vse to ne bo zadostovalo, če hočemo, da se Slovencem pri Sv. Ivanu, a tudi v drugih rajonih in občinah, ne bodo pisali vse temnejši časi. Kot je posebno prepričljivo povedal prof. Bojan Pavletič, bi Slovenci na vseh področjih javnega življenja (in ne samo na političnem v ožjem pomenu besede) morali agresivneje in načrtneje nastopati v obrambo svojih koristi in potreb, oziroma za svojo narodnostno uveljavitev.
Predsednik Bora Race je povzemajoč razpravo napovedal, da bo skupno z vodstvom KK Adria dal pobudo za ustanovitev koordinacijskega odbora, ki naj bi združeval vse slovenske organizacije in ustanove v svetoivan-skem rajonu. To pa naj bi bil prvi korak do širšega organiziranega in množičnega gibanja za uveljavitev slovenskih narodnostnih pravic v tržaški občini in sploh v Furlaniji-Julijski krajini.
Na sliki (foto Križmančič) protestno zborovanje v Borovem športnem centru
M. B.
Pred dnevi so nas nekateri slovenski starši obvestili, da so prejeli dopisnico italijanske ravnateljice za 5. didaktično okrožje, ki jih v peremtor-nem tonu poziva, naj se do 25. februarja (torej v roku petih dni) javijo na italijanski osnovni šoli Dardi z urnikom od 8.30 do 13.30. Na hrbtni strani dopisnice je ponatisnjen zakon o dolžnosti staršev, da poskrbijo za obiskovanje šoolobveznega pouka svojih otrok. Citat zakona se konča z določilom, da se starše, ki za to ne poskrbijo, kaznuje po obstoječih normah. Omenjeni starši so nas spraševali, kaj naj to pomeni, saj so svoje otroke že vpisali v slovensko osnovno šolo in to pred 15. februarjem, ko je pač zapadel rok o predvpisih. Ker je bil ton poziva izredno uraden in kategoričen, podoben pa pozivom, ki jih prejemamo za plačevanje glob, so bili v dvomu, kaj naj storijo. Spet drugi starši pa so poziv občutili kot pritisk na vse tiste starše, ki so iz različnih razlogov še v dvomu, ali naj otroka vpišejo v slovensko ali italijansko osnovno šolo.
Da bi ugotovili, kaj je botrovalo pozivom, smo se obrnili neposredno na ravnateljico 5. didaktičnega okrožja Liliano Ouerzola. Povedala nam je, da je po zakonu dolžna preveriti, ali imajo vsi učenci, ki morajo na njenem področju obiskovati šoloobvezen pouk (sezname le-teh posreduje ravnateljstvom Tržaška občina), to pravico zagotovljeno. »Šoolobveznih otrok je na našem področju okrog sto. Ker po končanem pred vpisnem roku nismo imeli podatkov o vpisih za okrog 30 otrok, smo njihovim družinam poslali poziv. Ne glede, ali so slovenske, italijanske, židovske, francoske, itd. Mi ne izvajamo nikakršnega pritiska: držim se reka ' sovražniku, ki beži, delaj zlate mostove" (v tem primeru sicer ne gre za sovražnike). Pozivi so vsekakor popolnoma zakonit postopek.« Na vprašanje, kaj se zgodi, če se starši ne odzovejo pozivu, nam je ravnateljica pojasnila, da sporoči imena županu in
da občinska uprava nato preverja položaj otrok.
Na naše vprašanje, ali ne bi bilo primerno izogniti se pozivom družinam otrok, za katere se nato izkaže, da so že vpisani v slovenski šoli, tako da bi po zaključku predvpisov didaktična ravnateljstva obojestransko pregledala vpise otrok, ki prebivajo na območju didaktičnega ravnateljstva, nam je Ouerzolova odgovorila, da bi za to lahko dala pobudo tudi njena slovenska kolegica.
Da bi ugotovili, kako je kaj s temi dolžnostmi didaktičnih ravnateljev, smo se včeraj obrnili na funkcionarja šolskega skrbništva, ki nam je sicer v osebnem imenu povedal, da ni posebnih okrožnic, ki bi to določala in da didaktični ravnatelji to počnejo na lastno, sicer povsem zakonito pobudo. Dokaz za to je med drugim dejstvo, da so se za poziv odločili le nekateri ravnatelji.
Ker nam je Ouerzolova obrazložila, da mora občinska uprava preverjati, če otrok obiskuje šoloobvezen pouk, smo se obrnili tudi na podžupana in odbornika za šolstvo Augusta Seghe-neja, ki je zanikal, da bi Občina dala ravnateljem kako navodilo v tem smislu. »Za to področje je pristojno skrbništvo; če se je kaj zapletlo, se je verjetno iz birokratskih razlogov.
Tokratni primer ne bi zaslužil večje pozornosti, če se ne bi ponavljal iz leta v leto tudi v bolj kritičnih okoliščinah. Nekateri slovenski starši so denimo tudi letos prejeli pozive didaktičnih ravnateljev, naj vpišejo otroke v italijansko osnovno šolo, in to pred iztekom predvpisnega roka. Svoj čas je ravnateljica 7. didaktičnega okrožja pojasnila, da je s pozivi hotela le obvestiti starše o predhodnem vpisu. Kakorkoli že, možnosti, da se ravnatelji zlahka izognejo temu, so: dovolj bi bilo, da bi skupno s slovenskimi didaktičnimi ravnateljicami (stvar ni prezahtevna, saj sta imenovani le dve) pregledali seznam šoloobveznih otrok, ki ga je posredovala Občina, (nf)
Občni zbor KD Vodnik
Ko pomanjkanje prostorov pogojuje kulturni razvoj
Včeraj so jih imeli samo v knjigarni Cappelli
Kdo se top Satanskih stihov?
V sredo zvečer je bil v društvenih prostorih v Dolini redni občni zbor KD Valentin Vodnik. V skoraj dveur-nem zborovanju, katerega se je udeležilo nadvse skromno število ljudi, so predsednik, blagajnik in predstavnika obeh društvenih odsekov podali pregled in obračun delovanja v zadnjih dveh letih. Po pozdravih predstavnikov nekaterih organizacij in precej neplodni diskusiji je bila na vrsti še razrešnica odstopajočemu odboru. Občni zbor se je zaključil z volitvami novega društvenega odbora.
Občni zbor KD Valentin Vodnik se je začel s skoraj tričetrturno zamudo, temu pa je v prvi vrsti botrovala izredno skromna udeležba občinstva, saj se je zborovanje začelo v prisotnosti 23 ljudi. V predsedniškem poročilu je Vojteh Lavriha že na začetku omenil hud problem, s katerim se ta kulturna organizacija že dolgo let in vedno znova spoprijema. Poudaril je težave in ovire, ki jih ustvarja pomanjkanje primernih prostorov, za katere se društvo že od nekdaj poteguje. Prostori lahko postanejo neobhodno potreben element, ki ovira ali pa omogoča kulturno bogatenje neke vaške skupnosti. Dolina nima urejene javne strukture, društveni sedež pa je zdaleč neprimeren celo za manjše prireditve. Zaradi tega se je treba vsake nove pobude lotevati z vprašanjem prostora, kar lahko postavi v dvom samo prireditev. Kljub temu se odborniki niso odrekli delovanju, pač pa so svoje zamisli uresničevali v občinskem gledališču v Boljuncu, v cerkvici sv. Martina, v gostilni in v torkli v Dolini.
Junijski glasbeni, likovni in literarni večeri so tako doživeli že sedem izvedb. V zadnjih dveh letih delovanja so bile še druge svetle točke: nastop Karst brothersov, pri katerem je sodelovalo tudi boljunsko društvo, koncert nemškega ansambla Swingin' Fast Food, otroška revija Veselo zapojmo in gostovanje Svetlane Makarovič, vse do proslavljanja 110-letnice tabora in društva v Dolini. Prav ob tej priložnosti, ki je še posebej sodila v izvirno vaško okolje, je bilo globoko občutiti nelagodje, ki ga pomanjkanje prostorov brezpogojno ustvari.
Zaskrbljujoč je bil tudi blagajniški obračun, ki ga je podala Ivanka Mozetič. Razne najemnine, gostovanja, ne nazadnje pa še nove finančne terjatve bistveno obremenjujejo blagajno društva, ki razpolaga le s (skromnimi) prispevki ustanov in posameznikov.
Prijetno pa je bilo poročilo o delovanju otroškega pevskega zbora. Zbor, ki ga vodi Suzana Žerjal, je v treh letih vidno napredoval. Poleg pevske dejavnosti se otroci zabavajo tudi ob
animaciji in fotografiji. »Radi pa bi, da bi se naša skupina še povečala in izboljšala,« je na koncu dodal Rado Kocjančič, eden od mladih pevcev. O delovanju moškega pevskega zbora je spregovoril Marino Kermac. Zbor je v zadnjih dveh letih doživel zamenjavo dirigenta in s tem tudi nov način dela. Kljub napredovanju pa ostaja nerešeno vprašanje pomladitve te pevske skupine, h kateri se že preveč let ne pridruži niti en dolinski pevec.
Po poročilih so bili na vrsti pozdravi. Pismeno sta čestitala Godba na pihala iz Ricmanj ter dolinska sekcija PSI, pozdravili pa so predstavniki dolinske majence, sekcije KPI, župan Občine Dolina in tajnica ZSKD. Med sorodnimi kulturnimi organizacijami sta bili zastopani le KD Prešeren in KD Venturini. Že na začetku smo omenili, da je bila diskusija precej neplodna, saj ni prišlo do stvarne obravnave nakazanih problemov. Novoizvoljeni odbor torej čaka nelahka delovna doba. Izkušnje pač jasno kažejo, da bo treba delovanje vidno skrčiti in ga povsem prikrojiti zanimanjem posameznikov. Novi pristop pa bo na žalost zahteval tudi odstopanje od kakovosti v prid ponovnega vzpostavljanja stika z okolico in ljudmi, (dam)
Kdo ve, kako so si razumniki pred štirimi stoletji, ko je bila oblast vsemogoče inkvizicije na višku, podajali skripte Giordana Bruna? Kako so se spogledovali in si šepetaje pravili imena tistih, ki so prišli do skript velikega filozofa, ki je zaradi svojega revolucionarnega mišljenja zgorel na grmadi? Čeprav so odtlej pretekla štiri stoletja, pa si bomo vseeno ustvarili sliko o tem, kaj pomeni inkvizicija, če se bomo le podali v kako tržaško knjigarno in povprašali po Satanskih stihih indobritanskega pisatelja Sal-mana Rushdiea (ki je s svojo knjigo o Indiji že izzval nejevoljo Indire Ghan-di). Smrtna kazen, ki bi po mnenju ajatulaha Homeinija - najmogočnejšega varuha Korana in muslimanske vere - morala doleteti v Angliji živečega pisatelja, lebdi z vso svojo težo tudi nad glavami knjižničarjev, ki bi si upali postaviti v izložbo to (po mnenju Homeinija) bogoskrunsko delo.
Kjerkoli vprašaš po tej knjigi (naša majhna raziskava se je osredotočila predvsem na štiri knjigarne), so si reakcije precej podobne: prodajalec te najprej globoko pogleda v oči in preuči poteze tvojega obraza (da ne bi bil po nesrečnem naključju Iranec), šele nato ti skoraj šepetaje pove, če knjigo ima ali ne. Najbolj nonšalantni
So prodajalci knjigarn, kjer knjige še niso dobili in je tudi ne bodo (gre v lavnem za manjše knjigarne). Naj-olj oprezni pa so v knjigarnah, kjer jo že imajo. Tako so me v knjigarni Cappelli na Korzu (to je edina knjigarna, kjer je bilo včeraj mogoče dobiti Rushdiev roman) sprejeli s precejšnjim nezaupanjem. Ker pa sem že prej stikala po policah in si ogledovala zadnje Magrisove in Tomizzove knjige, me je prodajalec le popeljal v
zadnjo sobo, kjer hranijo samo deset izvodov romana, skritih na zadnji polici najbolj zakotne omare. Prodajalec je kar priznal, da so precej zaskrbljeni in da zaradi tega knjige ne bodo postavili v izložbo.
Kot rečeno, je v drugih knjigarnah (Mondadori, Borsatti, Svevo) nemogoče dobiti Satanske stihe, ker jih še niso prejeli, oziroma so jih že porazdelili. Zadnje tedne so namreč prejeli številna naročila, tako da so prve izvode (prejeli so jih kar majhno število) morali izročiti naročnikom (v Tržaški knjigarni bo na prodaj prihodnji teden). Upravitelj knjigarne Monda-dori je bil nekoliko pogumnejši in je dejal, da bo knjige dal tudi v izložbo (prejeti bi jih moral jutri). »Saj nisem nikoli storil nič hudega, vedno sem imel le eno ženo, še s to pa nisem nikoli ravnal slabo, kot je sicer navada v muslimanskih državah,« je hudomušno dejal. »Sicer pa upam, da bo policija nadzorovala knjigarne, kot to že delajo v drugih mestih.«
Ali bodo iranski homeinistični študentje (kot njihovi kolegi od Comuni' one in liberazione in mladi fašisti s Scorsejevim filmom) res skušali bojkotirati prodajo te dobro reklamiziro-ne knjige ali celo "kaznovati" trgovce?
Danes začetek simpozija o neoklasicizmu v Trstu
Danes se bo v hotelu Savoia ExceIsior začel dvodnevni simpozij z naslovom "Neoklasicizem v Trstu", ki ga prireja odborništvo za kulturne dobrine Občine Trst. Simpozij, na katerem bodo predavali pomembni tržaški in vsedržavni strokovnjaki in ki bo obravnaval vse različne tematike, ki so povezane z neoklasiciz-mom (od svetovno-nazorske miselnosti in odnosa do vere, do politike, arhitekture in umetnosti ter trgovine), spada v sklop manifestacij, ki jih Občina Trst posveča temu kulturnemu pojavu. Zasedanje bodo spremljali tudi koncerti, na katerih bodo izvajali skladbe iz tega obdobja (prvi bo jutri ob 20. uri v hotelu Savoia Excelsior, nastopila bosta flavtist Lukas Graf in pianistka Silvia Urbanis), hkrati pa bodo priredili tudi vodene obiske najpomembnejših neoklasicističnih palač.
Simpozij se bo začel danes ob 9.30 s pozdravom župana Richettija, ob 10. uri pa se bo začela razprava.
Koncert za raziskovalce miramarskega Centra za teoretsko fiziko
Zbor Obala iz Kopra v Grljanu
Mešani pevski zbor Obala iz Kopra bo pod vodstvom svojega dirigenta Mirka Slosarja nastopil danes z začetkom ob 20.30 v cerkvi svetih Evfemije in Tekle v Grljanu. Koncert prireja Odbor za Grljan in Miramar v sodelovanju z Mednarodnim centrom za teoretsko fiziko iz Miramara. Eden glavnih namenov prireditve je, da bi raziskovalci in gojenci Centra, ki prihajajo iz najrazličnejših krajev sveta, nekoliko spoznali kulturo naših krajev.
B.G.
lica
POHIŠTVO
UL. FLAVIA 53
PROMOCIJSKA PRODAJA :
KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE
S POPUSTI
od 20% oo 50%
Do 31. MARCA 1989
V Trstu 3.000 mz razstavišča in lastno parkirišče
PLAČILO NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC
obv. občini 8/2/1989
Po podatkih občinskega statističnega urada
Zaskrbljujoč porast cen in življenjskih stroškov
Februarja so se življenjski stroški v Trstu povečali za 0,9 odstotka, kar je stopnjo inilacije dvignilo na 6,6 odstotka, torej za štiri stotinke odstotka več kot v januarju. Če te podatke primerjamo z lanskimi, lahko ugotovimo, da se je stopnja inflacije v Trstu povečala za 1,6 odstotka.
Poglejmo podrobneje podatke, ki jih je zbral občinski statistični urad. Od petih postavk sta dve ostali nespremenjeni: to sta postavki za energetske in stanovanjske stroške. Pri tem pa je treba upoštevati, da pri prvi niso še upoštevali porasta cene metana, pri drugi pa novih tarif za vodo. Stroški za porabo vode so namreč vključeni med stanovanjske stroške. Precej so porasli razni stroški ( + 1,3), na kar so v na j večji meri vplivale nove tarife za mestni prevoz (cena za navadno avtobusno vozovnico je namreč poskočila od 500 na 700 lir). Stroški za prehrano so se v enem mesecu povečali za 0,6 odstotka, za oblačila pa 0,1 odst.
V lestvici petih italijanskih mest, kjer sistematično zbirajo statistične podatke o inflaciji, je Trst na drugem mestu. V primerjavi z januarjem so se življenjski stroški namreč največ povišali v Turinu (za en odstotek) in Trstu (za 0,9 odstotka), najmanj pa v Genovi (0,6 odst.). Po stopnji inflacije (v primerjavi z lanskim februarjem) pa je Trst v zlati sredini. Inflacija je najvišja v Turinu (+7,4 odstotka), sledijo Bologna ( + 7,3), Trst (+6,6), Milan ( + 6,3) in Genova ( + 6,1). Če pa pogledamo po posameznih postavkah, lahko ugotovimo, da so se razni stroški najbolj dvignili v Turinu ( + 1,7); oblačila so se najbolj podražila (kar seveda ne pomeni, da so najdražja) v Milanu, prehrana pa v Bologni in Milanu (za 0,9 odst.).
Porast življenjskih stroškov v petih italijanskih mestih potrjuje trend zadnjih mesecev in utemeljeno zaskrbljenost zaradi stalnega višanja cen na drobno. Po teh podatkih naj bi letna stopnja inflacije na vsedržavni ravni znašala v februarju 6,1 odstotka. Če bi urad ISTAT potrdil ta trend tudi za druga mesta, bi to bila najvišja stopnja inflacije, ki so jo zabeležili v zadnjih 32 mesecih.
Po mnenju strokovnjakov jo je v največji meri treba pripisati posledicam davčnih ukrepov za prehrambene izdelke (v petih mestih so se ti stroški dvignili za povprečno en odstotek), povišanim cenam pohištva, gospodinjskih strojev, gostinskih uslug in višjim honorarjem za zdravnike, frizerje, čevljarje ter druge podobne storitve.
Od danes do nedelje kongres KPI
Knjiga in grafike v Tržaški knjigarni
Tržaški komunisti pred novimi izzivi
»Slovenski glas« o nas in o naši problematiki
S političnim poročilom tajnika Nica Coste se bo danes popoldne ob 17.30 v dvorani v Ul. Madonnina pričel pokrajinski kongres tržaških komunistov, ki se bo zaključil v nedeljo z izvolitvijo novega strankinega vodstva in delegatov za bližnji vsedržavni kongres. Za kongresno skupščino vlada veliko pričakovanje, v prvi vrsti seveda med komunisti, a tudi v drugih političnih krogih, ki z velikim zanimanjem sledijo preobrazbi znotraj KPI, za katero se v prvi vrsti zavzema sekretar Occhetto. Krajevni komunisti se soočajo s krizo identitete, ki jo doživlja KPI po vsej državi, le da se v tržaški stvarnosti prepletajo specifična vprašanja, tako da je že zgodovinska vloga partije v tej realnosti po svoje specifična. Na zadnjih upravnih volitvah je KPI na Tržaškem izgubila dosti glasov, v odstotkih pa manj kot drugod v deželi, kot dokazuje dejstvo, da so tržaški komunisti, čeprav z nekaterimi težavami, potrdili svoje tri predstavnike v deželni skupščini.
Na kongresu bo sodelovalo 261 delagatov, ki bo zastopalo 4.706 članov stranke. 32 sekcijskih kongresov se je udeležilo približno 25 odst. vpisanih, kar v glavnem odraža udeležbo na vsedržavni ravni, ki niha med 25 in 30 odst. prisotnih. Politični dokument, ki ga je oblikoval Occhetto, je v naši pokrajini naletel na podporo približno 66 odst. udeležencev kongresov, medtem ko je drugod po državi isti osnutek naletel na več kot 90 odst. konsenza. Alternativni dokument, ki ga je predložil senator Arman-do Cossutta, je pri nas žel podporo približno 15 odst. članov stranke, kar je precej več kot drugod, kjer je dokument le redkokdaj presegel 10 odst. podpor (povprečno od 5 do 7 odst.).
Cossutta, ki v bistvu očita Occhettu, da se postopoma izneverja komunistični tradiciji, je na Tržaškem doživel precejšnjo podporo v nekaterih mestnih in predmestnih sekcijah (posebno pri Sv. Sergiju, pri Sv. Ani in v mestni sekciji Tomažič), v okolici in med slovenskimi komunisti pa so njegove kritike dejansko naletele na gluha ušesa. V mnogih sekcijah, kjer so komunisti slovenske narodnosti v večini, ni nihče predložil Cossuttovega dokumenta. Zanimivo bo v tem sklopu nedeljsko glasovanje, na katerem, bodo, kot že omenjeno, izvolili tudi tri delegate za vsedržavni kongres. Za enega delegata, kot smo lahko izvedeli, se na tihem potegujejo Cossuttovi pristaši, v Rim pa bo odpotoval tudi slovenski komunist, čigar ime pa ni še znano.
Kongres bo v nedeljo dopoldne zaključil Gianni Cer-vetti, ki je predsednik komunističnih poslancev v Strasbourgu. Jutri napovedujejo tudi navzočnost državnega voditelja ZKMI Giannija Cuperla, ki je doma iz Trsta in ki je bil pred kratkim izvoljen na to mesto. Edini kandidat za tajniško mesto je Nico Costa, ki je lani prevzel mesto Uga Polij a.
S. T.
Proslavljanje Dneva slovenske kulture v Tržaški knjigarni je bilo vse v znamenju slovenske (oz. širše slovanske) ustvarjalnosti, ki ne priznava političnih in nacionalnih meja, a hoče prodreti v širši kulturni prostor. Sinoči so v Tržaški knjigarni (v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico) predstavili namreč troje-zično knjigo Slovenski glas, ki jo je pred kratkim izdala NŠK in otvorili razstavo grafik banjeluškega umetnika Kemala Sirbegoviča, ki živi in ustvarja v Parizu.
Kemalovo grafično mapo, ki je zasnovana kot vizija 12 mesecev v letu, skozi verze francoskih pesnikov od renesanse do sredine našega stoletja, je predstavil umetnostni kritik Brane Kovič, ki je poudaril Kemalovo sposobnost, da z grafiko interpretira poezijo. O trojezični knjigi Slovenski glas, ki vsebuje prispevke devetih avtorjev (Rakarja, Zlobca, Pahorja, Lokarja, Merkuja, Kravosa, Bratine/Palčiča in Pirjevca) v slovenščini, italijanščini in francoščini (gre namreč za referate, predstavljene v Parizu na prireditvah, ki so spremljale Trouver Trieste in
(Foto Križmančič)
na katerih so predstavili "slovenski Trst"), je nato govoril Jože Pirjevec.
»Knjiga se je porodila iz jeze, ki sem jo občutil vsakič, ko sem v velikih knjižnicah v tujini iskal gradivo o Trstu,« je dejal Pirjevec. »Povsod je bilo namreč ogromno gradiva o našem mestu, skoraj nikjer pa beseda o tu živečih Slovencih.« Tako je Pirjevec zbral in uredil "pariške" referate, ki so objavljeni v pričujočem zvezku (objavo katerega je omogočila tudi Prefektura, ne pa slovenski bančni zavodi, kot je poudaril Pirjevec). Knjiga predstavlja hiter presek o življenju, zgodovini in kulturi tu živečih Slovencev, ki gotovo ne bo zadovoljila našega ožjega občinstva, saj je namenjena predvsem tujemu občinstvu, ki želi kaj zvedeti o nas.«
Profesor moderne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani Peter Vodopivec je nazadnje orisal najbolj zanimive značilnosti te publikacije, kateri je le uspelo orisati zgodovinski razvoj Trsta iz mesta, ki je bilo "okno v svet" v današnji Trst, ki je predvsem "mesto ob meji" in v katerem obstajajo žal še vedno trdne nacionalne pregrade.
S predajo misijonskega križa
Jutri se prične slovenski misijon
Jutri se bo vzporedno s koncem italijanskega misijona pričel slovenskih del tega verskega dogodka, ki se bo zaključil 12. marca. Slovenski duhovniki in redovniki bodo ob 16. Uri v stolnici sv. Justa prejeli blagoslovljeni misijonski križ iz rok tržaškega škofa Lorenza Bellomija.
Tajništvo slovenskega misijona bo v ponedeljek, 27. t. m„ priredilo tudi Utolitveno komemoracijo v Rižarni. Okrog 30 duhovnikov in redovnikov se bo ob 15.30 poklonilo žrtvam tega Uničevalnega taborišča. Nato se bodo misijonarji odpravili na dom vseh slovenskih vernikov in laikov Za skupen pogovor o verskih in so-tilanih vprašanjih.
Odložena seja v Dolini
Dolinski občinski svet se bo sestal v torek in ne danes, kot je prvotoma sklenil občinski odbor. Skupščina, ki se bo sestala ob 18.30, ima na dnevnem redu celo vrsto upravnih zadev in tudi ratifikacijo nujnih stiepov občinske uprave. Med drugim bo tekla beseda tudi o občin-skem davku na obratovanje tvrdk in obrtniških delavnic ICAP, ki ga do-lQča nedavni odlok ministra za finance Colomba.
Prihodnji teden v gledališču Rossetti
Lindsay Kemp in Momix Dance za ples na svetovnem nivoju
Tudi tržaško občinstvo si bo končno lahko ogledalo dve res kvalitetni predstavi plesnega gledališča. Prihodnji teden bo Stalno gledališče FJK s pokroviteljstvom in finančno podporo Pokrajine Trst namreč gostovalo mednarodno znani plesni skupini Lindsay Kemp Company in Momix Dance Theatre (zlasti skupina Lindsaya Kempa predstavlja že enega od stebrov sodobnega baleta). Kljub globoki slogovni in spektakelski razliki, predstavljata skupini neke vrste sintezo tega, kar je plesno gledališče proizvedlo novega v zadnjih letih.
Skupina Lindsaya Kempa, ki bo nastopila v gledališču Rossetti v torek, 28. februarja, in sredo, 1. marca, (s pričetkom ob 20.30), bo predstavila novo verzijo Shakespearove komedije Sen poletne noči. Kempova Poletna noč bo sicer vsebovala vse prvine angleškega gledališča, od ljudske burleske in harlekinad do plemenitih mizanscen dvorskega gledališča in bo na ta način svojevrstno izpostavila značilnosti tega (najbolj) raznolikega Shakespearovega teksta, ki se odigrava na atenskem dvorcu, v gozdovih, med pastirji in preprostim ljudstvom in v katerem ima škratek Puck najvažnejšo vlogo. Pucka bo poosebljal sam Lindsay Kemp (ki je med drugim potomec Shakespearovega klovna Williama Kempa), ki je s pomočjo Davida Haug-htona pripravil tudi scene in kostume, glasbo je napisal Carlos Miranda, nastopala pa bo tudi Nuria Moreno.
V soboto, 4. marca, ob 20.30 in nedeljo, 5. marca, ob 16. uri pa bo v Rossettiju nastopila skupina Momix Dance Theatre, ki — za razliko od Kempa osredotoča svojo pozornost predvsem na gibih in izraznosti telesa, tako da ples zadobiva skoraj akrobatske in atletske značilnosti.
Za ogled obeh predstav je v Pasaži Protti mogoče kupiti mini-abonma po znižani ceni.
Testenine res drago stale sovjetsko vohunsko mrežo
Agenti vojaške protiobveščevalne službe SIS-MI so v teh dneh hudo zaposleni. Njihova prisotnost je številna predvsem v vseh večjih italijanskih mestih od Trsta do Rima in morda še dlje, da bi odkrili druge vohune sovjetske tajne službe KGB, povezane z 42-letnim Giorgiom Stančičem, ki so ga karabinjerji preteklo soboto aretirali v našem mestu.
Pod drobnogledom preiskovalcev so sedaj vse tržaške banke. Agenti protiobveščevalne službe skušajo ugotoviti, ali so v tržaških bančnih zavodih naložene tudi nejasne vsote vzhodnega "porekla" in upajo, da se bodo po tej poti dokopali do dragocenih imen. Stančič, ki je trenutno v koronejskem zaporu, vztrajno molči. Po vsej verjetnosti ne bo nikoli izdal imen drugih agentov KGB, saj ve, kaj tvega. Preiskovalci v teh dneh preverjajo upravičenost odsotnosti uslužbencev v nekaterih tovarnah v Liguriji in Lombardiji, ki naj bi bile vpletene v to afero. Zanimajo jih seveda odsotnosti — od nedelje dalje, torej od dneva, ko so drugi vohuni KGB v Italiji po javnih občilih izvedeli, da so karabinjerji aretirali Stančiča.
Izrednega pomena za preiskave so trenutno predvsem fotografije, ki so jih, seveda na skrivaj, posneli italijanski tajni agenti pred aretacijo tržaškega tehnika podjetja IRET. Preiskovalci si prizadevajo, da bi ugotovili imena oseb, ki se s Stančičem redno pojavljajo na fotografijah. Delo protiobveščevalne službe SISMI je seveda pod strogo vojaško tajnostjo, zato novice le s težavo
prihajajo na dan. Poleg tega pa je preiskava tako obširna, da ji bo verjetno nemogoče priti do konca.
Kot vsaka vohunska zgodba, je tudi vest o Stancicevi aretaciji pritegnila zanimanje ljudi in spodbudila njihovo domišljijo. Na straneh italijanskih časopisov so se v teh dneh pojavile raznovrstne vesti o povezavi tržaškega tehnika z drugimi agenti KGB v Italiji. Na straneh dnevnika Corriere della sera je bil včeraj objavljen članek, v katerem je pisalo, da je Stančič izročal tajne dokumente Valeriju Popovu, bivšemu dopisniku tiskovne agencije Tass v Rimu. Članek je obarvan z domnevami o tem, kako so Stančiču sploh prišli na sled. Popov, ki se je skušal s pomočjo tržaškega tehnika dokopati do dragocenih projektov zapletenega kibernetskega sistema "Catrin", je od svojega dobavitelja poleg tajnih dokumentov prejemal tudi po več kilogramov italijanskih testenin. Bivši dopisnik se je namreč v Rimu navdušil za italijansko kuhinjo. Ker je Stančič včasih tudi večkrat na mesec prevažal čez mejo testenine, so postali pozorni nanj...
Namestnik državnega pravdnika De Nicolo je v teh dneh že nekajkrat zaslišal osumljenca. Aretirani tehnik seveda ni hotel povedati, kdo mu je izročil tajne dokumente načrta "Catrin". V to zadevo pa naj bi bilo vpletenih tudi nekaj pomembnih italijanskih tvrdk. Odvetnik Domenico D'Onofrio, ki ga je imenoval sam osumljenec, se trenutno še ni vrnil iz Rima, kjer je bil menda nujno zadržan.
Pokrajinski odbornik obiskal Dijaški dom
s Pokrajinski odbornik za socialno skrbstvo Mario Martini je pred kratkim v .P+mstvu nekaterih pokrajinskih funkcionarjev obiskal Dijaški dom "Srečko
s°vel", kjer ga je sprejel ravnatelj Edvin Švab P- Švabu in nierrovim sodelavcem
Predstavnik pokrajinske upra-
stv 6 Svabu in njegovim sodelavcem čestital za vzgojno in izobraževalno poslan-r. 0 Dijaškega doma. Martini je obrazložil načrte Pokrajine na področju social-®9a skrbstva in podrobno predstavil posebno izredni projekt, ki zadeva nujne sege v korist večje skupine tržaških mladoletnikov, ki se soočajo s posebnimi Pok -nimi in družinskimi problemi. Pri izvajanju tega projekta, za katerega je skrh ^na ^ala na razpolag0 80 milijonov lir, se bo odborništvo za socialno ostvo posluževalo tudi struktur slovenskega Dijaškega doma.
Perelli: Občinska koalicija se mora soočati z LPT in KPI
rem ^ačelnik socialistične svetovalske skupine ben le yčeraj v izjavi za tisk poudaril, da bo b
v tržaškem občinskem svetu Pe-
6Z1 -	.---j - u.ju.. t-u iuiv poudaril, da bo bližnji občinski proračun pomem-
rriorJj^^kusni kamen za koalicijo, ki vodi Občino. Proračunski dokument bo r°fj 1 P° mnenju predstavnika PSI določiti nekatere konkretne posege na podred!., Pr.omel:a’ obnove mestnega zgodovinskega jedra in revizije občinskega Soqj ac2iskega načrta. »Proračunska debata bo nudila tudi priložnost za politično 6 z k isto za Trst, tudi zato, ker se sedanji odbor ne more naslanjati na ziju V01'0 le polovice svetovalcev v občinski skupščini,« pravi še Perelli, po mne-Kpi Katerega bo treba to soočanje razširiti tudi na naravovarstvenike in tudi na lja= ’ ”ki tudi na Tržaškem nudi nekatere zanimive politične novosti, ki predstav-r0A° Priložnost za enotne nastope v korist gospodarskega in družbenega prepo-d našega mesta«.
V torek je odšel v bližnji gozd in se ni več vrnil
Obmejni miličniki odkrili truplo 89-letnega upokojenca iz Trebč
Andrej Kralj
Jugoslovanski obmejni miličniki so včeraj dopoldne našli truplo 89-letnega Andreja Kralja iz Trebč 140, ki je v torek izginil brez sledu. Upokojenec je ležal kakih sto metrov od meje. Kaj je povzročilo njegovo smrt, trenutno še ni znano, vse pa kaže, da je umrl naravne smrti. Pokojnik leži sedaj v mrtvašnici v Sežani, kjer bodo verjetno danes odpravili obdukcijo. Šele potem bodo izdali dovoljenje za prevoz trupla v Italijo. Tako vsaj lahko sodimo po skopih podatkih, ki nam jih je posredovala milica iz Sežane.
Kraljevi sorodniki so bili o žalostnem odkritju takoj obveščeni. Pokojnik sicer ni imel pri sebi dokumentov, saj jih je pustil v suknji, ki jo je pustil na kolesu prav blizu gozdiča v Trebčah. Obmejni miličniki pa so takoj posumili, da je mrtvemu starčku ime Andrej Kralj. Karabinjerji iz Opčin so jih namreč že v torek obvestili, da se je
89-letni upokojenec morda izgubil in pomotoma zašel na drugo stran meje. Od gozdiča v Trebčah do mejfe je približno dva kilometra. Reševalci so pogrešanega med torkom in sredo iskali ves dan in vso noč, njihova prizadevanja pa so bila na žalost zaman.
Kaj se je pripetilo starčku in koliko časa je taval po gozdu, ostaja trenutno še skrivnost. Kralj je v torek dopoldne sedel pa kolo in se odpeljal proti bližnjemu gozdiču, da bi nasekal nekaj drv. Ko je prispel do cilja, je naslonil kolo na kamniti zidek in slekel suknjo, da bi se lotil dela. Ni pa jasno, zakaj je pustil sekiro pri kolesu. Čeprav je bilo mraz in je neprijetno pršilo, se je brez suknje odpravil v gozd. Upokojenec se verjetno ni hotel oddaljiti, saj je bilo brez suknje pošteno mraz. Najverjetnejša je domneva, da je nesrečni mož v megli izgubil orientacijo in začel tavati po gozdu, a ni več mogel najti poti do doma.
Natečaj Društva Slovencev miljske občine o starih zanimanjih in poklicih naših ljudi
Društvo Slovencev miljske občine razpisuje natečaj med slovenskimi učenci, dijaki in študenti iz miljske občine z naslovom:
ZANIMANJA IN POKLICI NAŠIH LJUDI KI JIH DANES NI VEČ
Spis naj vsebuje opis in izvirno ime zanimanja ali poklica, njegovo delovanje in korist, orodja in uporabljene snovi (materiala), pripomočke, čemu je služil, kakšen je bil vloženi trud in zaslužek ter kako je bil razširjen med ljudmi. Mogoče je še ostal spomin, kako je bil določen poklic upoštevan in cenjen ter kakšne govorice so se o njem širile med ljudmi, mogoče pa tudi razne smešne zgodbice. Upoštevana bo tudi risba samega dela in orodja (kar pride v poštev za 1. in 2. razred osnovne šole).
PRAVILA:
1.	Učenci 1. in 2. razreda osnovne šole predložijo risbo z imeni poklica, orodja, snovi in kraja, vsi ostali pa predložijo spis, h kateremu lahko priložijo še risbo ali sliko.
Na izdelku naj bosta jasno napisana ime in priimek, razred ali letnik, šola ali zavod ter točen naslov in telefonska številka.
2.	Rok za vložitev-izročitev izdelkov zapade v sredo, 31. maja 1989 ob 20. uri.
Izdelke naj učenci izročijo svojim razrednikom ali zastopniku Društva ali vratarju Slovenskega šolskega centra v Miljah, Ul. D Annunzio 62, vsak dan, razen sobote, od 7.30 do 17. ure. Istemu lahko izročijo svoje izdelke
tudi dijaki in študenti, posebno če ni na zavodu ali šoli nobenega zadolženega za prevzem izdelkov.
3.	Komisija za pregled in ocenjevanje izdelkov se bo predvidoma sestala v petek, 2. junija t. 1. ob 19.30, v prostorih Društva ter jo bodo sestavljali zastopniki ustanov in šol-zavodov ter staršev pod predsedstvom zastopnika Društva. Seja bo javnosti odprta ter se je lahko udeležijo tudi ostali člani Društva, šole, zavoda, ustanove in staršev, kjer bo njihov nasvet vedno dobrodošel.
4.	Izdelke bo komisija razdelila na pet skupin: I. skupina za 1. in 2. razred osnovne šole; II. skupina za 3., 4. in 5. razred osnovne šole; III. skupina za nižjo srednjo šolo; IV. skupina za višjo srednjo šolo; V. skupina za študente.
Od vsake skupine bo komisija izbrala za nagrade po tri izdelke, ostali izdelki pa bodo deležni priznanja za udeležbo.
5.	Razglasitev nagrajencev in nagrajevanje najboljših izdelkov bo, kot vedno, po sporedu vsakoletne Veselice, predvidene za soboto, 10. junija. Istega dne bodo vsi izdelki razstavljeni v prostorih Društva.
6.	Izbrane in nagrajene izdelke bo Društvo poslalo v objavo mladinskim glasilom in slovenskemu tisku v deželi in sosednjih krajih Slovenije ter vsem trem slovenskim radijskim postajam naših krajev.
7.	Pripombe, pojasnila in morebitne pritožbe izročite pismeno ali ustno Društvu ali njegovemu zastopniku.
Vsaka pripomba, nasvet ali pojasnilo bo dobrodošlo, ker si Društvo prizadeva izboljšati in razširiti svoje delovanje med vse miljske Slovence.

;«;ij > SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
LEPA VIDA
Režija: Meta Hočevar Jutri, 25. t. m., ob 20. uri IZVEN ABONMAJA
Hermann Broch
POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
Izvaja Bogdana Bratuž
V nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri, ABONENTI IMAJO POPUST!
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
z vrtcem in šolo
vas vabijo na proslavo
DNEVA
SLOVENSKE KULTURE
danes, 24. t. m., ob 20. uri v gledališki dvorani G. Verdi v Miljah.
Pri sporedu sodelujejo: otroci občinskega vrtca, učenci celodnevne šole, srednješolci, domači gojenci Glasbene matice in zbor Jadran.
Naš letošnji gost bo DEKLIŠKI ZBOR iz Križa, Ki ga vodi Bogdan Kralj.
gledališča
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče ponovi Cankarjevo LEPO VIDO jutri, 25. t. m., ob 20. uri za IZVEN.'
V	nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri v izvedbi Bogdane Bratuž: Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE.
VERDI
V	nedeljo ob 16. uri (red G) ponovitev Rossinijevega SEVILJSKEGA BRIVCA. Dirigent Spiros Argiris. Režiser Bep-pe De Tommasi. Ponovitve bodo trajale do 11. marca.
Nocoj ob 20.30 v gledališču Cristallo bo na sporedu baletna predstava v spomin na Puccinija, Rossinija in Verdija v izvedbi baletne skupine gledališča Verdi. Vstopnice so na razpolago po enotni ceni 8000 lir pri blagajni gledališča Verdi in gledališča Cristallo.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališče Porta Romana ponovilo NAJ A, delo ih režija Angela Longonija. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve bodo na sporedu do 28. t. m.
Teatro Slabile v sodelovanju s Tržaško pokrajino bo v torek, 28. t. m., in v sredo, 1. marca, predstavil Lindsay Kemp Company v delu SEN KRESNE NOČI, ki ga je priredil in izvedel L. Kemp.
4. in 5. marca pa bo na sporedu MO-MIX SHOW s skupino Momix Dance Theatre. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes (s pričetkom ob 10.30) bo baletna skupina gledališča Verdi predstavila ciklus baletov za šole v gledališču Cristallo. Ponovitve do 28. t. m. Cena vstopnice je 2000 lir. Rezervacije sprejemajo pri blagajni gledališča Verdi.
Nocoj ob 20.30 baletna predstava gledališča Verdi.
izleti
V nedeljo, 26. t. m., ob 9.30 bo v prostorih TPPZ v Bazovici ORIENTACIJSKI SESTANEK vseh udeležencev izleta "Po poteh prekomorskih brigad". Izletniki, ki še niso plačali stroškov, jih lahko poravnajo isti dan. Pridite zanesljivo!
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Un pešce di nome VVanda, kom., VB 1988, r. C. Crichton; i. J. Clesse, J. Lee Curtis. EXCELSIOR I - 17.30, 22.00 Gorilla nel-la nebbia, pust., ZDA 1988, r. M. Ap-ted, i. Sigourney VVeaver, Bryan Brown.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 22.00 Gi-ochi nell'acqua, krim., r. Peter Gree-naway, i. Bernard Hill, Juliet Steven-doy. □
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Ammazza-vampiri 2
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Iniziazioni di una moglie infedele NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Chi ha incastrato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988, r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 'O re, r. Luigi Magni, i. Giancarlo Giannini, Ornella Muti. □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Cocktail, r. R. Donaldson; i. T. Cruise, B. Brovvn. MIGNON - 16.30, 22.00 S.O.S. Fantasmi,
kom.	; r. R. Donner; i. B. Murray, K. Al-
len.
EDEN - 15.30, 22.10 Calde cugine ninfo-mani, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30 22.10 America di notte 2, dok., ZDA 1987, r. D. Adnopoz.
CAPITOL - 16.30, 22.00 L'orso, pust., r. Jean-Jacques Annaud; i. medvedek Vouk in medvedinja Kaar, Jack VValla-ce, Andre Lacombe.
LUMIERE FICE - 16.00, 20.00 Scemo di guerra, 18.00, 22.00 Taps, sguilli di ri-volta.
ALCIONE - 16.00, 21.45 L'insostenibiIe leggerezza delVessere, dram., ZpA 1988, r. Ph. Kaufman, i. D. Day-Lewis, J. Binoche, □
RADIO - 15.30, 21.30 La vicina di časa,
porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom D -
Baletna predstava danes v Cristallu
Danes ob 20.30 bodo v gledališču Cristallo uprizorili balet »Hommage Pucciniju, Rossiniju in Verdiju«, v katerem bo nastopila baletna skupina gledališča Verdi. Za koreografijo je poskrbel Tuccio Rigano, kot solisti pa bodo nastopili Susanna Proja, Stefano Teresi in sam Rigano. Predstavo bodo ponesli tudi v druga mesta Furlanije-Julijske krajine in Istre. Listke prodajajo v prodajalni gledališča Verdi, uro pred predstavo pa jih je mogoče kupiti tudi v gledališču Cristallo.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, Tl. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina SOLISTI FILHARMONIJE IZ BERLINA.
Nedeljski koncerti. V mali dvorani gledališča Verdi bo v nedeljo ob 11. uri nastopil ansambel INSIEME VOCALE.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 24. februarja 1989
MILENA
Sonce vzide ob 6.52 in zatone ob 17.44 - Dolžina dneva 10.52 - Luna vzide ob 21.53 in zatone ob 8.00.
Jutri, SOBOTA, 25. februarja 1989
INOSLAV
PLIMOVANJE DANES: ob 5.14 najnižja -32 cm, ob 10.54 naj višja 25 cm, ob 16.48 najnižja -37 cm, ob 23.18 naj višja 44 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,3 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb pada, brezvetrje,, vlaga 93-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alex Balos, Stefano Cavalliere, Francesco Maiorana, Giada Zorzut, Linda Tonsa, Stefano Cannone.
UMRLI SO: 83-letna Erna Soleri, 84-letna Tereza Bubich, 68-letni Bruno Zor-zet, 46-letni Giuseppe Stella, 77-letna Luigia Antonini, 77-letna Antonia Kravos vd. Grazioli, 77-letni Francesco Hacka, 85-letni Vittorio Vidari, 68-letna Mar-gherita Pergolis vd. Mauri, 34-letna Susanna Medori, 79-letni Ruggero Mejorin, 82-letna Maria Zorn vd. Rampati, 86-let-na Matilde Pavlin por. Gravner.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. februarja 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, E rta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
18. letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni?
Samo na RAZPRODAJI
v TRŽAŠKI KNJIGARNI OD 1. DO 31. MARCA.
razstave
V	galeriji Cartesius je do 3. marca na ogled razstava slikarja Carmela Nina TROVATA.
V	galeriji Tommaseo (Ul. Monte 2/1) je do 1. marca odprta razstava slikarke ROSENHOLZ.
SKD Tabor, Opčine - Prosvetni dom
Do 28. t. m. razstavlja JOŽE CESAR. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure.
razne prireditve
Slavistično društvo vabi učitelje in profesorje slovenščine na predavanje prof. Franceta Žagarja BESEDILNE VRSTE PRI SPOROČANJU. Predavanje bo danes, 24. t. m., ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu.
Zadružni center za socialno dejavnost in KRUT prirejata danes, 24. t. m., v sklopu petkovih popoldnevov srečanje s pevovodjo Ignacijem Oto, ki bo spregovoril O RAZVOJU ZBOROVSKEGA PETJA NA SLOVENSKEM. Srečanje bo v prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK, v Ul. Petronio 4, ob 16. uri.
KD I. Grbec - Skedenj vabi danes, 24. t. m., ob 20.30 na POSVETOVANJE S KOZMETIČARKO O NEGI OBRAZA.
KD Lipa vabi danes, 24._t. m., ob 20.30 v Bazoviški dom na SREČANJE S PSIHOLOGOMA Marijo in Vinkom Skalarjem o vzgoji otrok.
KD F. Venturini priredi GLAS IZ RIMSKIH MLINOV. Srečanje s sen. Stojanom Spetičem, edinim predstavnikom slovenske manjšine v italijanskem parlamentu bo jutri, 25. t. m., ob 20. uri v centru A. Ukmar-Miro pri Domju.
Kriška sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prireja jutri, 25. t. m., ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Nastopil bo MPZ Vesna.
Amaterski oder J. Štoka Prosek-Kon-tovel priredi DAN SLOVENSKE KULTURE jutri, 25. t. m., ob 20:30 v Kulturnem domu na Proseku. Nastop dramske skupine KD Kraški dom z lepljenko Vaški vrtiljak. Režija Drago Gorup in ŽPZ Prosek-Kontovel, vodi Miran Žitko.
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 vabi jutri, 25^ t. m., na DISKUSIJSKI VEČER O PONIŽNOSTI. Osnovo za debato bo dal videoposnetek diskusije, ki jo je vodil sociolog Alberoni. Začetek ob 18.30. Vabljeni!
KD F. Prešeren iz Boljunca vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 26. t. m., ob 17.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Toplo vabljeni!
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom
v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri TO PEVČEVO SRCE JE. Splet, besede, pesmi in glasba ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU in 120-LETNICI USTANOVITVE OPENSKE ČITALNICE. Spored oblikujejo: MPZ in ŽPZ Tabor pod vodstvom S. Grgiča, koledniki Kristina Kovačič, Sandra Filipovič, Igo Rizman, recitatorji Giuliana Sosič, Loris Tavčar, Matejka Grgič, Sabina Citter, Matija in Jernej Danev, Mitja Ozbič, Danijel Malalan, pri klavirju Katja Granier in Ivan Milič, flavta Martina Ozbič, harmonika Aleksander Ipavec, diapozitivi Stojan Sosič, zamisel OLGA LUPINC.
KUD Magnet priredi PLES POD VODO v nedeljo, 26. t. m., ob 20. uri na Pomorski postaji v Trstu.
KD Primorsko - Mačkolje vabi na prireditev OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 26. t. m., ob 18. uri v srenjsko hišo v Mačkoljah. Sodelujeta pesnik Ace Mermolja in MePZ Maestral iz Kopra.
ŠK Kras in KD Rdeča zvezda vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v nedeljo, 26. t. m., ob 17.30 v Športnem centru v Zgoniku. Nastopa plesna skupina L Al iz Izole. Vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu - Peterlinova dvorana - vabi v ponedeljek, 27. t. m., ob 20.30 na pogovor o knjigi dr. Franceta Bučarja USODNE ODLOČITVE. Pri pogovoru bo sodeloval tudi avtor knjige.
Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci obvešča, da bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PRAZNIK VČLANJEVANJA. Aljoša Žerjal bo predvajal svoje filme: Štanjel v NOB, Rižarna in Čile. Vabljeni člani in prijatelji. Sledi družabno srečanje.
Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 26. t. m., ob 17. uri v osnovni šoli J. Jurčič v Devinu. Poleg zborov bo natopila Šentjakobska dramska skupina z veseloigro A. T. Linharta TA VESELI DAN, ALI MATIČEK SE ŽENI v režiji prof. Dine Slama. Slavnostna govornica bo občinska odbornica za kulturo prof. Marinka Terčon.
razna obvestila
Pustni odbor Boršt-Zabrežec priredi danes, 24. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu, v zahvalo vsem, ki so prispevali in omogočili uspeh letošnjega pusta in še posebno v hvaležno zahvalo požrtvovalnim kuharicam DRUŽABNO VEČERJO Z ZABAVO. Za veselo razpoloženje bosta poskrbeli Tonca in Vanka s svojimi dovtipi. Vabljeni vsi vaščani!
Tečaj za izvajanje jezikovnih določb zakona o globalni zaščiti. Danes, 24. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11 prvo predavanje na temo PRAVNE OSNOVE PRAVICE DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA. Predaval bo prof. Samo Pahor.
Danes, 24. t. m., bo ob 18. uri v prostorih znanstvenega liceja F. Prešeren sestanek za PROSLAVO in BROŠURO OB 40-LETNICI USTANOVITVE KLASIČNEGA LICEJA. Vabljeni vsi, ki se za to zanimajo.
Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina bo imela svoj redni kongres jutri, 25. t. m., ob 20. uri v mali dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji!
Mladinski odbor SKGZ, ciklus informativnih večerov "Slovenija v Jugoslaviji" USTANAVLJAMO DEMOKRATIČNO ZVEZO. Javna debata z Dimitrijem Ruplom. V torek, 28. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani.
KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 7., in četrtek, 9. marca, TEDENSKE PLAVALNE URE v bazenu v Strunjanu. Vpisovanja in informacije na sedežu KRUT, Ul. Cicerone 8/B, od 9. do 12. ure.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši -Prosvetni dom v torek, 28. t. m., ob 20.30 bo OB LJUDKSEM MISIJONU srečanje z misijonarjem jezuitom.
prispevki
V	spomin na Olgo Parker daruje Ed-ward 100.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Angela Doljaka darujeta Claudio in Neva Leghissa 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na prijatelja Draga Gantarja darujeta Elvia in Marko Tence 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na drago mamo Josipino Deklevo darujeta hčerki 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Ivana Štoko darujeta Anica in Drago Štoka z družino 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Lojzko Čebohin - Groz-dano darujeta Anica in Drago Štoka
20.000	lir za Zvezo vojnih invalidov.
V	spomin na dr. Draga Gantarja darujeta Mira in Erika Fonda 30.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Silvestra Oto daruje Adalgisa Biekar 15.000 lir za KD I. Grbec.
Namesto cvetja na grob Borisa Čoka daruje sestrična Dora Barut 20.000 lir za bolnico Franjo.
V	spomin na pok. nečakinjo Edo daruje stric Romano z družino 100.000 lir za MPZ V. Mirk.
Elza in Tonči Pertot darujeta 50.000 lir za ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Draga Gantarja daruje Nadja 10.000 lir za obnovo bolnice Franje.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka darujeta Ada in Sergij Ota 50.000 lir za obnovo bolnice Franje.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka darujeta Marija in Karlo Sancin 20.000 lir za obnovo bolnice Franje,
mali oglasi
23-LETNO DEKLE išče katerokoli zaposlitev. Tel. 229402.
PRODAM stanovanje, 130 kv. m, pri Sv. Justu. Tel. 362311 v večernih urah.
PRODAM golf GL 1300, letnik 1984, v dobrem stanju in po ugodni ceni. Tel. 0481/21767 ali 520898.
PRODAM manjšo hišo na Škofijah z nekaj zemlje. Tel. 003867/60619 v večernih urah.
IŠČEM zazidljivo zemljišče v dolinski občini, v Bazovici ali na Padričah. Tel. 280591 - zvečer.
IŠČEM majhno opremljeno stanovanje v najem v Trstu ali okolici s telefonom-Tel. 228538 ob urah obedov.
NUDIM lekcije iz matematike. Tel. 327281.
UPOKOJENKO, izobraženo, za trajnejšo družbo sprejme osamljena gospa iz vile ob začetku Ul. Rosetti. Tel. 572734.
GOSTILNO z dolgoletno tradicijo dajem v najem. Tel. 824685 ob uradnih urah-
PROFESORICA matematike nudi lekcije. Tel. 0481/882339.
OTROŠKO posteljico 130 cm x 61 cm podarim potrebni družini. Tel-040/393624.
OSMICA je odprta v Repniču - Zajčja farma.
menjalnica				23. 2. 1989	
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MIT.AN	TRST	
Ameriški dolar ...	.. 1346.—	1335,—	Japonski jen 		10,659	10,300
Nemška marka ...	.. 737,350	733,—	Švicarski frank		864,050	859,—
Francoski frank ..	.. 216,—	213,50	Avstrijski šiling		104,730	104.-"
Holandski florint	.. 653,160	648,—	Norveška krona ....	201,300	200."
Belgijski frank ...	..	35,153	34,400	Švedska krona		214,060	212."
Funt šterling		.. 2358,800 2345.—		Portugalski eskudo	8,903	8."
Irski šterling		.. 1965,—	1930,—	Španska peseta 		11,707	11,200
Danska krona ....	.. 189,400	186,50	Avstralski dolar		1111,750	1050."
Grška drahma		8,778	8,200	Jugoslov. dinar 		—	0,17
Kanadski dolar		.. 1124,200 1100.—		ECU		1530,600	—
n-||/n	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dCIKd	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija Donijo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Slavje črnske glasbe ob podelitvi grammyjev
Najvišje svetovno glasbeno priznanje, slavne grammyje, sta si letos zaslužila dva pevca črnske lahke glasbe: Bobby McFerrin (na sliki) in Tracy Chapman. Komisija ameriške National Academy of Recording Arts and Sciences je v noči med sredo in četrtkom podelila grammy awards McFerrinu, najboljšemu pop pevcu leta, in njegovi pesmi Don't Worry, Be Happy, najboljši pesmi leta. Chapmanova pa je to ugledno priznanje odnesla kot najboljša ženska predstavnica pop glasbe in kot najuspešnejša debitantka leta, ki se je predstavila z najboljšo LP ploščo folk glasbe.
Dva temnopolta pevca sta se tako zmagovito uveljavila v najvišjih kategorijah grammyjev. Lahko pa bi rekli, da je bila končna odločitev komisije predvidljiva, saj se je že nekaj časa govorilo, da bo Chapmanova med nagrajenci, še posebno po izjemnem uspehu, ki ga je doživela lani na velekoncertu za človekove pravice. Bobby McFerrin pa je s svojo pesmico, pravo himno ustaljeni »dobromiselnosti«, očaral celo novega predsednika ZDA.
S prestižnim grammyjem pa se med drugimi lahko ponašajo še George Michael, Robert Palmer, Tina Turner, kvartet-Manhattan Transfer, Terence Trent D'Arby, Anita Baker in irska rock skupina U2. Zlati grammy pa so podelili tudi Pavarottiju, in sicer kot najboljšemu"opernemu pevcu.
V pričakovanju novih nastopov razgovor s članoma skupine
Agropop - legenda se nadaljuje
Skupine Agropop prav gotovo ni potrebno predstavljati, ker je na Primorskem zelo priljubljena. Na tem našem koncu - prav tako na Koprskem, kot na Tržaškem in Goriškem - je nastopala kar precejkrat (v Dolini, Boljuncu, Ricmanjih, Gorici). Sedaj nastopa drugod, torej uživa trenutek oddiha, kar se Primorske tiče, že v začetku aprila pa se bo pojavila v Šempasu. O skupini, njenih načrtih in še o marsičem smo se pogovorili z Alešem Klinarjem, glas in klaviature, in s Poldetom Poljanškom, glas in saksofon.
Kdaj se je pravzaprav začela legenda Agropop?
Ko je Poljanšek prišel iz vojske leta 1984, smo prvič stopili na oder, takratna uspešnica pa je bila Paradni tango. Naša Šerbi je bila še popolnoma nedolžna deklica z vasi, sedaj pa... No malo za šalo, malo zares, tako smo tudi začeli in sicer pod imenom Mesarji. Ker pa je bilo ime malce pretežko, tudi glede na okoliščine, v katerih smo živeli in živimo, smo se odločili za Agropop. Veliko važnost smo že na samem začetku polagali na obujanje starih ponarodelih pesmi in tako smo se opredelili za lahki melodični in čestokrat tudi narodnozabavni rock.
Nekatere vaše pesmi, oziroma vajine, saj sta edina avtorja, so bolj rockovske, ostale pa zelo spominjajo na Avsenikove polke. Kako naj si to razlagamo?
Treba je najprej poudariti, da v začetku sploh nismo imeli blaznih ambicij, ampak smo igrali bolj za špas ter zganjali vsemogoče, popolnoma absurdne farse, ki jih je narod, na naše veliko presenečenje, zelo resno sprejel. Zakaj igramo mi tako različne pesmi, pa naj pove kar publika sama: prilagodili smo se željam poslušalcev in vključili v repertoar tisto, kar je v tem trenutku najpopularnejše, in sicer malo narodnozabavne glasbe in nekaj patriotskega rocka. Tako lahko prebredemo celo Slovenijo od Štajerske do Primorske, ne da bi se komu zamerili. Kar se pa tiče rocka samega, mislimo, da ni nikoli doživel velikega razmaha, vsaj v Sloveniji ne. Rock je bolje sprejet v večjih jugoslovanskih centrih, kot so Zagreb, Beograd, Sarajevo. Dvomimo pa, da se z rockom dobro preživljaš.
Kaj bi bil Agropop brez Šerbi?
Šerbi je naš zaščitni znak in je ni mogoče zamenjati, zato Agropop brez Šerbi kratkomalo ne bi obstajal.
Nekateri vas obtožujejo, da v živo mnogo slabše igrate kot na posnetkih, predvsem- ritmična sekcija...
Najprej morava objasniti, da je ansambel postal »funkcionalen« v enem samem tednu in takrat je res slabo zgle-dalo. S časom pa smo se izboljšali in skušali popraviti nekatere napake. Kljub temu pa lahko mirne duše trdimo, da imajo tudi ostali ansambli iste probleme. Dovolj je, da poslušamo stare posnetke v živo legendarnih Rolling Sto-nesov in že imamo popolnoma drugo mnenje. Agropopovci posvečamo dosti več važnosti sceni in odrskemu žuru, kvalitetno pa bi se lahko izboljšali le, če bi to zahtevala publika ali konkurenca.
Primorski glasbeniki se pogosto jezijo, češ da samo Ljubljančani imate pravico do uspeha, ostali iz »provinc« pa so kratkomalo zapostavljeni.
To pa ni tako. Pred nekaj leti je bilo tudi nekaj takih primerov, vendar diskografske hiše zanima predvsem uspeh. Res je, da smo mi iz Ljubljane lahko v stalnem stiku z mediji, vsem pa je že dobro znana dolgoletna borba med Ljubljano, Koprom in Mariborom. Mi smo sodelovali že z vsemi tremi, celo prej s Koprom in Mariborom kot z Ljubljano.
Do kdaj bo živela skupina Agropop?
To se ne da povedati, saj smo mislili, da bomo že po prvem letu izumrli. Zgodilo pa se je ravno obratno: že štiri leta polnimo vse slovenske, koroške in vaše primorske dvorane. In skoraj smo se prepričali, da bomo zdržali še vsaj nekaj desetletij, dokler nas bo pač narod hotel.
(lev)
	
	
VI

lil
današnji televizijski in radijski sporedi
. ..... ...

rt rai 1____________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
10.30	Dnevnik
10.40	Ci vediamo alle dieci 12. del)
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Glasbena oddaja: Disco-ring (vodi Kay Sandvik)
15.00	Izobraževalna oddaja: Leteči zmaj
16.00	Risanke: Cartoon Clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!,
vmes igre in risanke
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: 39. festival italijanske popevke (iz Sanrema)
22.50	Dnevnik
23.00	39. festival italijanske popevke (2. del)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
0.25 Inf. oddaja: Otrok 90. let
CANALE 5_______________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia mat-
trimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prate-ria, 16.30 Webster
16.55	Kvizi: Doppio slalom,
17.25	C est la vie, 17.55 O.K. II prezzo e giusto!
18.55	Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.40 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-lumbro)
^0-25 Radio Londra 0.30 Film: Charleston (kom., It. 1977, r. Marcello Fon-dato, i. Bud Spencer, Herbert Lom)
2.40	Aktualnosti: Forum
8.25	Variete: Maurizio Co-stanzo show 6-45 Rubrika: Premiere 0.55 Nanizanki: Baretta - E' dura ma vale la pena,
1.55	Mannix
HC RAI 2__________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: I ribelli dell'Hon-duras (pust., ZDA 1953, r. Jacgues Tourneur, i. Glenn Ford)
10.20	Risanke, Trentatre
11.05	Tečaj nemščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
16.30	Dnevnik - pogrebna svečanost za Hirohita (prenos iz Tokia)
17.30	Rubrika o zdravju
18.30	Športne vesti, nato nanizanka Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: L’oro dei legionari (pust., Fr. 1984, r. Henri Verneuil, i. Jean-Paul Belmondo)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.25	Dnevnik - posebnosti
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	International DOC Club
0.40 Film: Local Hero (kom., ZDA 1983, r. Bill For-syth, i. Burt Lancaster)
RETE 4________________
7.55	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.35	Film: II gladiatore di Roma (pust., It. 1962, r. M. Costa, i. G. Scott)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'a-more
18.00	Nanizanka: NewYork
19.00	Aktualno: Dentro la noti-zia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California
20.30	Film: Cabaret (glas., ZDA 1973, r. Bob Fosse, i. Liza Minnelli, Michael York)
23.00	Nanizanka: Spenser
24.00	Film: Dimenticare Vene-zia (dram., It. 1979, r. Franco Brusa ti, i. Ma-
riangela Melato)
IT ALI A 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
|	RAI3	|
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: L'-infelice Holderlin
12.55	SP v nordijskem smučanju: tek na štafeto moški (iz Lahtija), vmes (ob 14.00) deželne vesti
15.00	Inf. oddaja: Mladi se srečujejo z Evropo
15.30	Glasbena oddaja: Black and blue
15.55	Inf. oddaja: Drobci
16.40	Aktualno: Spaziolibero
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Videobox
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Complimenti per il Festival (vodi Pie-ro Chiambretti)
20.30	Aktualno: Telefono qi-allo
21.55	Dnevnik - večerne vesti
22.00	Telefono giallo (2. del)
23.15	Inf. oddaja: Drobci
24.00	Dnevnik - zadnje vesti, nato jahanje (prenos iz Bologne)
0.20 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Il nido dell aguila (pust., ZDA 1984, r. Phi-lippe Mora, i. Rutger Ha-uer, Kathleen Turner)
22.20	Kviz: Per la strada
22.50	Variete: Megasalvishow
23.05	Šport: Grand Prix 0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanke: Troppo for-te, 0.45 Giudice di notte,
1.15	Kung-fu
OPEON
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes (ob 11.00) nanizanka The Bill Cosby Show
[jjjf RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Inf. oddaja: Kaj je film -Animirani film (15. odd.), nato kratki film Kras 88
11.10	Mozaik. Tednik
12.00	Nadaljevanka: Umor Mary Phagan (McMur-try, 2. del)
12.55	SP v nordijskem smučanju: 4x100 km moški
16.15	Video strani
16.30	Dnevnik, Mozaik. Tednik
17.35	Glasbena oddaja: Kotal-karska pravljica
18.15	Spored za otroke in mlade: Drejček in trije Marsovčki (8. del)
18.35	Nad.: Safari (1. del)
19.05	Risanka, TV Okno, Naše akcije
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokumentarec: Naš edini svet - Mesto v pesku
20.40	Nadaljevanka: Detektiva iz Miamija (8. del)
21.50	Dnevnik
21.50	Variete: Mini Show Magnifico
22.00	Film: Prostrana dežela (dram., ZRN 1987, r. Luc Bondy, i. Michel Piccoli, Milena Vukotič)
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori d arancio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Sugar baby (kom., ZRN 1985, r. Percy Ad-lon, i. Marianne Sageb-recht, Elsi Gulp)
22.50	Športna rubrika
TMC__________________
11.00	Nanizanka: Ai confini delLArizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Il mio bambino na-scera (dram., ZDA 1976, r. Jerry Thorpe, i. Mariel Hemingway)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Rubrika: Ogledalo življenja
PjlP) TV Koper______________
9.55	SP v nordijskem smučanju: tek ekipno 3x10 km
12.55	SP v nordijskem smučanju: tek za kombinacijo 4x10 km moški
15.15	Košarka: evropski pokal
16.10	Šport spektakel
Danes iz tehničnih razlogov odpadeta oddaji TVD
Stičišče in Odprta meja.
19.00	Rubrika: Mon-gol-fiera
19.30	Tednik: Sportime Magazine
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Košarka NBA Today: Cleveland Cavaliers-Mihvaukee Bucks
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika: Sottocanestro
23.15	Nočni boks
24.00	SP v nordijskem smučanju: moški tek (povz.)
ff" RTV Ljubljana 2
17.00	Ansambel Slovenski muzikantje
17.45	Športni dogodek
20.00	Festival Tri srca
21.00	Iz koncertnih dvoran: Monserrat Caballe v Dubrovniku
22.25	Skupščinska kronika
22.45	En avtor en film: Dur-djul
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Happy (dram., ZDA 1983, r. Lee Philips, i. Dom DeLuise, Dee Wal-lace)
22.20	Nanizanka: Il teatro di Ray Bradbury
22.50	Aktualno: TMC nocoj
23.05	Nogometne vesti
TELEFRIIILI___________
13.30	Nanizanka: La costa dei Barbari
14.30	Risanke
15.45	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kmetijska rubrika: Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Se un iorno busserai alla mia porta
2.00	Rubrika: Punto di vista
22.30	Inf. tednik: Tigi 7
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di.
Franca, nato dražba
1.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški portreti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi;
12.00	Zenske in politika; 12.40 Zbori; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični svet v barvah; 14.30 Zapisi in glasba;
15.00	Epska pesnitev: Odiseja (6. del); 15.15 Naši kraji in ljudje; 16.45 Postni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasba; 11.05 Za starejše občane; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Milana Ferleža; 20.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugo-ton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori;
18.30	Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop,- 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Notranjepolitična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zunanjepolitični komentar; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Iz kulturnega sveta; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show business; 17.33 Lepe popevke;
18.00	Bubbling; 18.33 Prijatelj D J; 19.00 Iz operet; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo;
19.00	V svetu fantazije; 20.00 Mix Time;
21.00	Nočni val.
Ogenj (podtaknjen?) opustosil bar Baobab in dve stanovanji nad njim
Dva mrtva in
Priletna zakonca sta umrla, tri osebe, oče mati in hčerka - slednja dokaj hudo - so bile ranjene. Ogenj je razdejal dve stanovanji in povsem uničil bar. To je tragični obračun požara, ki je včeraj ponoči izbruhnil v lokalu Baobab, zraven goriške športne palače, na vogalu med ulicama delle Grappate in Madonnina.
Goreti je začelo v času po zaprtju lokala in pred 2. uro ponoči v baru, v pritličju enonadstropne stavbe. Poslopje je nekoliko odmaknjeno od drugih hiš. Pri dežurni službi za prvo pomoč (štev. 113) so prvi, menda anonimni poziv, ki jih je obveščal o požaru, prejeli okrog 2. ure. Prihitela je dežurna izvidnica policije, skupaj z gasilci, osebjem Zelenega križa in bolnišnice. Ogenj je takrat že razdejal bar v pritličju in zajel del prvega nadstropja, zublji pa so že načenjali tudi ostrešje.
Reševalci so takoj vdrli v stanovanje zakoncev Perissin. Zakonca 69-letno Anno Comuzzi, rojeno v Ro-mansu, in 73-letnega Nicoloja Peris-sina, rojenega v Vilešu, je ogenj presenetil v spanju. Gasilci in bolničarji so skozi plamene in gost dim uspeli priti do njiju in ju prenesti do rešilcev. Starčka sta še dihala, vendar s težavo. Dirka rešilcev proti bolnišnici je bila zaman, saj sta oba umrla že med prevozom. Po vsej verjetnosti je smrt nastopila zaradi zadušitve. Njuna spalnica je namreč na desni strani poslopja, nekako nad vhodom v bar, medtem ko se je ogenj najbrž začel širiti z druge strani. Plameni njune spalnice niso zajeli neposredno, saj so na oknih ostale zavese skoraj nedotaknjene. Usoden je bil gost dim, ki je starčka zadušil.
Medtem ko so si prvi reševalci zaman prizadevali, da bi rešili življenje priletnima zakoncema, se je tričlanska družina na drugi strani poslopja v dramatičnih okoliščinah skušala rešiti pred ognjem. Družina Calabrese je živela prav tako v prvem nadstropju, zraven stanovanja zakoncev Perissin. Ogenj jim je že onemogočal izhod skozi vrata, tako da so 53-letni Arcangelo Calabrese, njegova 47-letna žena Anna Miculin in 23-letna hčerka Caterina Calabrese morali skočiti skozi okno v prvem nadstropju.
Najtežje se je poškodovala hčerka. Edina pot za beg iz stanovanja ji je bilo okno na pročelju, pod katerim je bila plastična lopa bara, ki je že gorela. Caterina Calabrese je skoči-
la nanjo, lopa se je pod njeno težo vdrla. Zaradi padca je dekle dobilo zlom vretenca in druge poškodbe na hrbtenici. Sprva so jo sprejeli v goriški bolnišnici, nato pa prepeljali na Katinaro v Trst, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi preprečili nevarnost paralize. Prognozo so si pridržali.
Anna Miculin se je prav tako spustila skozi okno. Tudi sama je padla in dobila udarce, zaradi katerih se bo zdravila 10 dni. Najdlje je v stanovanju ostal Arcangelo Calabrese, ki je naposled skočil proti drevesu pred hišo. Veja je ublažila padec, tako da je dobil samo udarce po udih. V medicinskem oddelku se bo zdravil en teden zaradi posledic dušitve.
Gasilci so bili včeraj še do poldne na delu, da so odstranjevali posledice požara. Gotovo je, da se je ogenj vnel v baru, ki ga upravlja 23-letni Maurizio Iurlaro iz Gorice Ul. Filla 12, ki je skupaj z družabnikom zaključeval postopek za odkup od prejšnjih upraviteljev. Poslopje je last Valerie Benedetti, Ul. delle Grappate 37.
Glede vzrokov požara so včeraj postavljali dvoje hipotez in sicer kratek stik ali nameren požig. Kot nam je povedal gasilski izvedenec Venturini, je možnost kratkega stika dokaj verodostojna, saj kaže da je bila električna napeljava v slabem stanju. Lesne obloge na stenah in stropu ter zelo vnetljiva notranja oprema naj bi nato omogočile tako naglo in dramatično razširitev požara.
Precej vztrajno pa so nekateri včeraj postavljali možnost namernega požiga. Po uradno nepotrjenih govoricah naj bi nekdo slišal eksplozijo v baru in avtomobil, ki se je naglo oddaljil. Ob molčečnosti preiskovalcev zaenkrat ni mogoče preveriti verodostojnosti te hipoteze. Državno pravdništvo je vsekakor uvedlo preiskavo in poverilo gasilcem pripravo tehničnega poročila o vzrokih požara.
Tudi policija z vso pozornostjo preverja hipotezo požiga. Bar Baobab je bil priljubljeno zbirališče mladih, v njem so se občasno odvijali koncerti. Nič čudnega, da se je kdaj pojavilo tudi kako mamilo, oz. da je kak odjemalec že imel opravka s policijo in sodstvom. Za nekatere je torej bil lokal tako rekoč na slabem glasu. Vprašanje je, ali je to dovolj za požig, ki je terjal dve življenji. (mm)
trije ranjeni v požaru
Na slikah (foto Visintin): zgoraj gasilci pri gašenju ognja, ki se je iz bara v pritličju razširil v prvo nadstropje; smrtni žrtvi Anna Comuzzi in Nicold Perissin; prizadevanje reševalcev, da bi rešili življenje Perissinu, ki pa je izdihnil med
prevozom v bolnišnico
Včeraj popoldne v Gorici
Poskus ropa v Ranca Commerciale Storilca že spravili na vamo
Jutri v Ronkah prireditev ob dnevu slovenske kulture
Proslave tudi v drugih krajih na Goriškem
Lahko bi se zadeva končala precej drugače. Rop v banki je namreč sila resna in nevarna zadeva. To je včeraj spoznal tudi 33-letni Goričan Marco Mischou, Raštel 18, iz sicer policiji in sodišču dobro znane družine. Ura je bila okrog 15.30, ko je moški, srednje postave, vstopil v Banco Commerciale na Korzu Italia in se odločno usmeril k blagajniku, Yvonu Marchettiju. Neznanec je Marchettiju z sicer nekoliko neodločnim glasom zaukazal: "Kvišku roke, to je rop!". Ker ga uradnik prvi hip ni popolnoma dobro razumel je moral mož ponoviti: "Hočem denar!".
Blagajnik je v trenutku prebledel, saj ni točno vedel, kaj ima mož v črni torbi, ki jo je držal v desni roki in če se šali, ali misli zares. Menda je Mischou zagrozil, da ima v torbi bombo. Kljub temu pa je bil toliko priseben, da je "nasilneža" prepričal, da bo za denar zaprosil ravnatelja banke. Oddaljil se je od blagajniškega okenca ter po telefonu sporočil ravnatelju zavoda, Giuseppeju Panzutu, kaj se dogaja.
Medtem je mož, ki je bil oblečen v ponošena oblačila, ponovno zaprosil-blagajnika, naj mu poskrbi vsaj nekaj drobiža. Le dobri dve minuti zatem so prihiteli policisti in pospremili nerod-
nega roparja na Kvesturo, kjer so kaj kmalu ugotovili, s kom imajo opravka. Možakar se sploh ni upiral posegu policistov. Med odhodom iz banke se je celo začel vsem uslužbencem opravičevati, da je hotel dobiti le nekaj drobiža.
Kaj je pravzaprav prepričalo reveža, da se je včeraj namenil v banko z nepoštenim namenom? Morda še sam ni imel jasnih pojmov.
Jutri zvečer
Občinski svet v Števerjanu
Občinski svet v Števerjanu se bo sestal jutri, 25. t. m. ob 18. uri. Na seji bodo določili višino novega davka na gospodarsko dejavnost in usluge (ICAP), določili tarife davka za pobiranje in uničevanje odpadkov, tarife za usluge, ki jih občina nudi na povpraševanje občanov. Na dnevnem redu je tudi nekaj vprašanj, ki so tako ali drugače vezana na proračun, o katerem bodo sicer razpravljali na prihodnji seji.
Dan slovenske kulture bodo danes in jutri obeležili v številnih krajih na Goriškem z vrsto pevskih, glasbenih in recitacijskih večerov.
Posebej velja opozoriti na tradicionalno prireditev Slovencev v Laškem. Zbrali se bodo jutri ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah. Prireditev ob dnevu slovenske kulture pripravljata Posvetovalna komisija za vprašanja slovenske manjšine pri Javnem večnamenskem kulturnem središču v Ronkah in SKRD Jadro. Slavnostni govor bo imel Filibert Benedetič, medtem ko bosta kulturni spored oblikovala moški pevski zbor Fran Venturini od Domja in harmonikar Corrado Rojac.
V Dolu bo kulturna prireditev že danes ob 20.30 v šoli na Palkišču. Vabilu KD Kras Dol-Poljane so se odzvali pevci moškega zbora KD Jezero in recitatorji - gojenci Dijaškega doma iz Gorice.
Bogat spored glasbenih, pevskih in recitacijskih prireditev se obeta jutri.
KD Jezero vabi ob 20.30 v občinsko telovadnico, kjer bodo predvajali barvne diapozitive o Krasu, pel bo zbor Jezero.
Pevski večer pripravljajo jutri ob 20.30 v domu Andreja Budala v Štan-drežu. V goste prihajajo pevci zbora
Lahko bi rekli, da tudi prometne nesreče rastejo kot gobe po dežju. V zadnjih treh deževnih dneh smo namreč zabeležili celo vrsto lažjih ali celo smrtnih prometnih nesreč. Najo-čitnejši vzrok nesreč je nepriprimerna hitrost, kar je posebej nevarno ko so ceste mokre.
Včeraj okrog poldneva je v središču Zagraja zaneslo v jarek tovornjak, last podjetja Union Beton iz Červinjana, ki ga je upravljal 21-letni šofer Maurizio Giacomini iz Fare.
Tovornjak se je prevrnil, zato so zaprli cesto vsemu prometu. Na kraj nesreče so prihiteli poleg policistov go-
KD Tabor z Opčin in zbora Primorec iz Trebč.
Na prireditvi KD Briški grič v Števerjanu, ki bo jutri ob 20.30, bosta v združeni sestavi nastopila dva zbora iz Podgore, moški pevski zbor A. Paglavec in mešani zbor Podgora. Program bodo dopolnili člani mladinske anima-torske skupine KD Briški grič, ki jo vodi Sten Vilar.
Pomemben kulturni dogodek se obeta jutri zvečer v Sovodnjah, kjer bo ob 20.30 premiera kriminalne komedije Osem žensk. Igrajo članice dramskega odseka KD Sovodnje, režija Emil Aberšek.
Boris Zaplatil v galeriji Exit
Drevi ob 18. uri bodo v galeriji Exit v Ulici Favetti 16/3 odprli razstavo mladega ljubljanskega likovnika Borisa Zaplatila. Zaplatil je doslej imel vrsto samostojnih razstav v raznih krajih Jugoslavije, v Nemčiji in Švici. Njegove slike so predstavili tudi v New Yorku in Barceloni.
Ljubljanski likovnik bo goriškim ljubiteljem umetnosti predstavil svoja najnovejša dela. Razstava bo na ogled ob torkih, četrtkih in sobotah od 17.00 do 20.00 do vključno 21. marca.
riške cestne policije tudi gasilci, ki sprali s cestišča razlito olje in gorivo. Cesto so ponovno odprli za promet okrog 17. ure.
Včeraj okrog poldneva se je v prometni nesreči v Ločniku lažje poškodovala 50-letna Zaira Rojc iz Gorice, Ul. Ponte del Torrione 41. V goriški bolnišnici so ji nudili le prvo pomoč.
Prav tako včeraj popoldne sta se na pokrajinski cesti med Doberdobom in Dolom lažje poškodovali 76-letna An-tonietta Cherin in njena 56-letna hčerka Silvana Condolf, obe iz Ronk. Z re-šilcem so ju prepeljali v tržiško bolnišnico.
razne prireditve
V goriški knjižnici Franceta Bevka v
Novi Gorici, Ul. Gradnikove brigade, bo danes ob 19. uri srečanje s psihologom in pisateljem dr. Vidom Pečjakom in z njegovim najnovejšim delom Poti do idej. V prostorih knjižnice bodo istočasno odprli razstavo del s področja psihologije.
razna obvestila
Slavistično društvo Trst obvešča učitelje in profesorje goriškega območja, da bo danes ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu predaval znani strokovnjak dr. France Žagar. Tema predavanja: Besedilne vrste pri sporočanju.
Predavanje sodi v okvir redne dejavnosti Slavističnega društva, tema pa je bila izbrana prav na podlagi tukajšnjih (zamejskih) potreb in problematike.
Kmečka zveza obvešča, da 28. februarja zapade rok za predstavitev prošnje za dopolnilno odškodnino (indennita com-pensativa).
Zveza opozarja kmete, da je do 5. marca rok za plačilo takse na številko IVA. Interesenti naj se oglasijo v uradu zveze, Ul. Malta 2, v dopoldanskih urah.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Cocktail«.
VERDI 18.00-22.00 »Home boy«. VITTORIA 17.30-22.00 »U2 - Rattle and drum«.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncertni večer. ENCELSIOR Danes zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Sraka«, 20.00 »Vroč poljub«. Filmsko gledališče: 18.15-20.15 »Ostani z mano«.
ŠEMPETER 20.00 »Sprožilec«, 22.00 »Vroča Cecilija«.
DESKLE 19.30 »Mama je ponorela«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicold - Ul. 1 Maggio 94 - tel. 790338.
Berite
»Novi Matajur«
RANK XEROX
RANK XEROX je v svetovnem merilu vodilno v proizvodnji fotokopirnih strojev, elektronskih pisalnih strojev in sistemov telefax. Podjetje LOG. O. S. je njihov zastopnik.
Z našimi stroji in našimi storitvami so naši klienti zadovoljni, kar je za nas najvažnejše.
V tej luči je izredno pomembno, da so naši tehniki profesionalno na najvišji ravni: zato iščemo
ASISTENTE TEHNIKE
z diplomo iz elektronike/elektrotehnike (z ustreznimi izkušnjami)
Interesenti naj se obrnejo na:
LOG. O. S. Ul. Trieste (nasproti letališča) — GORICA
Tel. (0481) 20040 - 20666 - 21162 — Fax 20265
— JAMČIMO MAKSIMALNO DISKRETNOST —
Prevrnjen tovornjak v Zagraju Vrsta lažjih prometnih nesreč
Protestni večer Društva pisateljev in centra PEN
Slovenska solidarnost s Salmanom Rushdiejem
»Zbrali smo se, ker danes sežigajo knjigo in hočejo umoriti pisatelja. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so v Evropi še v tem stoletju ravno tako sežigali knjige in pobijali pisatelje.« S temi besedami je pisatelj Jaša Zlobec začel svoj poseg na javnem protestnem večeru, ki sta ga v znak solidarnosti s pisateljem Salmanom Rushdiejem v torek priredila Društvo slovenskih pisateljev in slovenski center PEN. Zlobčeve besede so izzvenele kot graja zoper nasilje nad svobodno besedo in vsakršno obliko kršenja človekovih pravic. Kar se pa konkretno tiče obstoječega iranskega
Jaša Zlobec
režima, je Zlobec dejal, da v tej državi zavestno ignorirajo tiste minimalne dogovore, brez katerih niti najbolj negotovo sožitje ni mogoče. »Poziv k uboju Salmana Rushdieja je samo vrh ledene gore, toliko bolj srhljiv, ker je v njem simbolično osredotočeno sovraštvo do besede kot najbolj svobodne človekove pustolovščine.» Zlobec je obenem kritiziral stališče jugoslovanske diplomacije do obiska iranskega predsednika republike. »Z obiskom Alija Hameneija v naši državi so prišle spet na dan vse slabosti jugoslovanske zunanje politike, naše bratenje z najbolj avtoritarnimi režimi, hkrati pa strah pred Evropo, pogosto pomešan s pravim sovraštvom. Z najvišjimi državnimi častmi smo torej sprejeli človeka, ki ponuja denarno na-rado morilcem pisatelja. In vse to rez kanca zadrege.«
Pred Zlobcem je spregovoril pisatelj Veno Taufer, ki je dejal, da ni to prvič, ko obe pisateljski organizaciji prirejata tovrstna srečanja. Spomnil je na niz protestnih večerov v podporo Janši in tovarišem prejšnje poletje, obenem pa poudaril angažiranje v korist zaprtih muslimanskih intelektualcev v Ju-oslaviji pred nekaj leti. Dejal je, a je treba nasilje in poskuse nasilja obsoditi ob vsaki priložnosti, pri tem pa ga je podprl Branko Hofman, ki je predlagal, da bi protestni večer posvetili vsem preganjanim ljudem. Zatem so sledile recitacije odlomkov iz proze in poezije. Nastopilo je preko deset slovenskih književnikov, med temi tudi tržaški pesnik Miroslav Košuta.
IVAN VOGRIČ
Na Prešernovi proslavi v Trstu predvajali film Tevžej
Prvi igrani film iz Koroške
Posnetek iz prvega koroškega igranega filma Tevžej
TEVŽEJ. Igrani film, 20 min., č-b. Sneman na Žili, v Rožu in v Podjuni 1. 1986. Montiran na RTV-Ljubljana 1987-88.
Režija in scenarij: Marjan Sticker. Fotografija: Miha Dolinšek. Organizator: Milka Hudobnik. Mentor snemanja: Janez Hrovat.
Igrajo: naturščiki; v glavnih vlogah: Mihi Mischkulnig, Emi Hudobnik in drugi.
Na osrednji tržaški Prešernovi proslavi, ki je letos simbolično združevala skupni utrip »slovenskih zamejstev«, smo imeli priliko videti tudi dokaj izviren filmski prispevek s Koroške. Šlo
je za kratek črno-beli igrani film Tevžej mladega režiserja Marjana Sticker -ja, ki je zaradi vzburljivega filmskega posredovanja in teme sprožil deljene vtise med gledalci v Mali dvorani Kulturnega doma. Film zgneteno in v vročičnem ritmu prikazuje več značilnih »občih mest« koroškega mikrokoz-mosa, toda teh slik iz dežele pod Karavankami ne podaja s pričakovano mešanico krajevne domačnosti in svetobolja, pač pa z mladostnim in polemičnim nabojem.
Ekspresionistično turobni in dinamični črno-beli posnetki, opremljeni s
prikazujejo kratko in emblematično življenjsko parabolo Tevžej a, ki je -kot pojasnjujejo avtorji - »na južnem Koroškem precej razširjeno ime za vaškega posebneža, umsko prizadetega, izobčenca...«. Travmatična uvertura v njegovo mlado življenje so materino posilstvo, njeno družbeno ožigosanje in njena odrešilna »lepa smrt«. Tevžej (Mihi Mischkulnig) odrase in postane vseprisotni opazovalec družbenega dogajanja, nema priča vaškega odmiranja, antropološkega brisanja in biološkega iztrebljenja neke skupnosti. S svojo čudaško »darkersko« uniformo straši poneumljajoče turiste in beži pred naskokom motornih žag, ki požirajo koroške gozdove. »Močan je šele tedaj, če stoji na glavi« pravi režiser o svojem junaku. In res, v poslednjem apološkem prizoru vidimo Tev-žeja, kako stoji na glavi in kako počasi iz njega zrase mah, vejevje, življenje. (Tudi če se potem junak pogrezne v vodo...)
Ne oziraje se na »surovost«, »obscenost« in »spornost« nekaterih scen (npr. posnetki o prašičjem uboju in pogrebu), gre tu predvsem izpostaviti simbolično moč zgolj vizualne govorice tega prvega koroškega »filmskega projekta«. Režiser Sticker je s pomočjo snemalca Dolinška vizualiziral še en slovenski mit. Tevžej torej kot nekakšen koroški »Peter Klepec«, »Martin Krpan« ali »Kranjski Janez« rezko, hladno in brezkompromisno opozarja na koroško črno-belo tragedijo. Ta sporočilnost ni nikakorne vezana zgolj na ozki (koroški) zamejski mikrokoz-mos, ampak sprejemljiva in izzivana zlasti navzven.	_
DAVORIN DEVETAK
Delo Angela Longonija je na ogled v gledališču Rossetti v Trstu
Naja, drama o življenju v kasarnah
Posnetek iz drame Naja avtorja in režiserja Angela Longonija
Naja je izraz, ki se je že dolgo tega udomačil v italijanskem vojaškem žargonu, pomeni pa preprosto služenje vojaškega roka: enoletno življenje v kasarni, z vsem dobrim (tega je bolj malo) in slabim (tega je očitno več), kar ta »klavzura« prinaša dvajsetletnim nabornikom. Pomeni prehod iz civilne družbe v zaprt sistem, ki temelji na povelju, na izničevanju volje posameznika in težnji po splošnem uniformiranju. Ko se za nabornikom zaprejo vrata kasarne, se mu odpre svet, ki je povsem drugačen od tistega, v katerem je dotlej živel. Svet, v katerem je težko dobiti kak smisel, v katerem je ustvarjalnost nemogoča, ker so vse vloge že vnaprej točno začrtane in oddane. Vojak lahko igra v kasarni le podrejenega. Iz tega kroga se »reši« le, če si še sam podredi drugega vojaka. Te »rešitve« so bolj pravilo kot izjema in s svojim nasiljem uveljavlja-
jo v kasarnah dejanski zakon džungle: premoč telesno močnejšega nad šibkejšim.
Tak preokret v življenju pomeni za vojaka travmo, ki ima lahko tragične posledice. Pred dvema letoma so se italijanska sredstva javnega obveščanja razpisala ob številnih samomorih, poskusih samomorov in »nepojasnjenih nesrečah« v kasarnah. Takratni dogodki (109 samomorov italijanskih vojakov v letih 1985-87) so izzvali val polemik, preiskav, parlamentarnih razprav, »navdihnili« pa so tudi odrsko delo, ki ga je avtor, tridesetletni Angelo Longoni naslovil preprosto Naja. V izvedbi rimske gledališke skupine Teatro di Porta romana je v teh dneh na ogled v tržaškem gledališču Rossetti.
Naja »pripoveduje« o nedelji, ki jo mora pet vojakov zaradi kazni prebiti
v kasarni. V delu so zaobjete dejansko vse značilnosti kasarniškega življenja: veliko hrepenenje po prostosti, po svobodi; navidezni prijateljski odnosi, ki se porodijo zgolj iz velikanske potrebe po komuniciranju v okolju, v katerem je komunikacija omejena na odgovor »Da-gospod, Ne-gos-pod«; podrejevanje in podrejanje; ravnodušnost do vsega, kar se dogaja v kasarni. Protagonisti tega vojaškega univerzuma so izdajalski »starešina« Franco (Francesco Paolo Cosenza), njemu podrejeni Claudio (Sebastiano Filocamo), tragični Luca (Riccardo Magherini), po prostosti koprneči Tonino (Antonio Rosti) in samosvoj Car-melo (Carmelo Vassallo). Luca ne zdrži, da bi prebil nedeljo v kasarni, tudi zato ne, ker mora pomagati bolni materi. Zato pobegne. Kaj kmalu (zaradi ovadbe) pa ga karabinjerji iztaknejo...
Vse dogajanje se odvija v kasarniš-ki sobani, kjer peterica preživlja svoje vojaško življenje. Scenograf Gianma-urizio Fercioni jo je realno upodobil, tako kot zelo realni, v sočnem žargonu nabornikov, so dialogi avtorja in režiserja Angela Longonija. Tema in rockerska glasba Vasca Rossija zelo efektno parata posamezne prizore in nudita gledalcu čas za premislek o komaj sklenjenem dogajanju na odru.
Dramsko delo Naja je pred letoma doživelo velik uspeh tako med gledalci kot med gledališkimi kritiki. Nekateri od njih so celo zapisali, da se je s tem delom »rodil« mladi dramatik, kakršnega Italija že dolgo časa ni imela. Angelo Longoni je za Najo prejel tudi nagrado Riccione Ater 1987.
Ob uprizoritvah Naje v Trstu bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine v sodelovanju s Krožkom Mia-ni priredilo tudi javno srečanje na temo: Naja: od realnosti na sceno in s scene do realnosti. Okrogle mize se bodo udeležili general Giusepe Cac-camo, admiral Falco Accame, novinar dnevnika Corriere della sera Luigi Calligaris in avtor Angelo Longoni. Srečanje bo jutri ob 18. uri v gledališču Rossetti.
M. K.
Mladinska revija Galeb spet med našimi učenci
Te dni je v roke slovenskih učencev in dijakov priletela nova številka (5)
mladinske revije Galeb
Zadnja sezona ravnateljevanja Vilija Ravnja-ka v Drami SNG Maribor je v znamenju praizvedb in mednje sodi tudi Modri angel Igorja Koršiča. Na premieri v nedeljo zvečer je bilo Sledališče polno kot ob najbolj privlačnih predstavah Borštnikovega srečanja, kar gre verjetno Pripisati tudi temu, da se je pri tej uprizoritvi Preizkušal z gledališko režijo znani filmski reži-Ser Karpo Godina.
Že prva asociacija ob naslovu Koršičeve dra-r16 pelje na pravo pot: znameniti film Josepha ».°n Sternberga, s katerim je zaslovela Marlene retrich. Koršičeva drama z istim naslovom go-°ri o snemanju tega filma, odnosih v ekipi in Političnem dogajanju v Nemčiji tistega časa — s®.večji glasnosti nacizma in polarizaciji, ki zala ' nastaja med ljudmi. Dogajanje se odvi-Ja na dveh ravneh: v izrazu v ozadju se »vrtijo«
ključni prizori iz filma, iz ospredja pa pobira gledalec drobce medčloveških odnosov: von Stern-bergovo vero v Marlene (s čustvovanjem, ki nakazuje več od običajnega delovnega razmerja), nasprotovanje nacistično nastrojenega Emila Janningsa, odzive na režiserjevo delo iz sveta...
Koršič ni znanim dejstvom pravzaprav ničesar dodajal; zgradil je nekakšno dramsko impresijo, osvetlil segment neke zgodovine. To je privedlo do pomanjkanja pravih oziroma novih konfliktov v drami; ni bilo dramskega loka, ki bi s svojo napetostjo vznemiril gledalca. Zato je drama bolj učinkovala s svojimi slikami v igri luči, ni pa bilo dogodka, da bi jo iztrgal mrtvemu teku, upravičil pisanje in uprizarjanje nove drame. Če lahko očitamo tehniki, da sta se ji na premieri luč in ton vse prevečkrat izmuznila iz
rok, moramo Karpu Godini priznati, da se je dobro znašel na odru, in iz materiala, ki mu je bil na razpolago, oblikoval gledljivo predstavo. Čeprav je verjetno načrtoval drugače, sta bila njegova igralska aduta Vlado Novak kot Jannings in Slavko Cerjak k.g. v vlogi Sternberga. Novak je prepričljivo oblikoval oba lika: Janningsa in profesorja Nesnago, se iz nadute filmske zvezde levil v nemočnega starca, obema vdihnil toliko življenja, zato si je aplavz publike resnično zaslužil. Vlado Novak je s tudi to vlogo dokazal, da sodi med najbolj talentirane slovenske igralce.
Slavko Cerjak je svojega Sternberga odigral kot pokončnega človeka, prepričanega v lastno delo, mirnega in brez vsakršnega patosa, uglajeno veličino, a hkrati tudi človeka, polnega topline.
Glavno vlogo Marlene Dietrich in Lole je odigrala mlada študentka AGRFT Tanja Ribič, z
zunanjostjo, ustrezno tej vlogi. Kot Marlene je bila plaha in odločna hkrati, dovolj prepričljiva, premalo energije pa je pokazala kot Lola. Za pevko v pristaniški krčmi je bila premalo agresivna, nastopaška, vulgarna, kar lahko pripišemo tudi začetniški tremi.
Prijetno presenečenje so s svojimi suverenimi nastopi pripravili člani mariborskega dramskega studia, vidnejše vloge pa so odigrali še Rado Pa-valec, Peter Boštjančič in Tomaž Škorjanc, prav tako se je vtisnil v spomin glas Milene Muhič (spomini stare Marlene Dietrich med prizori).
Dramaturg uprizoritve je bil Igor Koršič, sceno je zasnoval Aljoša Kolenc, kostume pa Metka Ajhmajer.
HELENA GRANDOVEC
Košarkarski pokal prvakov
Scavolini v težavah
LIMOGES - SCAVOLINI	92:84
(45:46)
LIMOGES: Beugnot 10, Jullien 3, Da-coury 9, Brooks 26, Ostrowski 26, Dancy 2, Collins 16, Vestris.
SCAVOLINI: Minelli 9, Gracis 9, Mag-nifico 10, Ferro 2, Daye 17, Vecchiato 3, Zampolini 13, Costa 9, Silvestrin 2.
REZULTATI 10. KOLA Nashua - Jugoplastika	83:88
Aris - Makabi	90:102
Limoges - Scavolini	92:84
Barcelona - CSKA	78:73
LESTVICA
Barcelona	10	9	1	850:785 18
Makabi	10	8	2	934:861 16
Jugoplastika	10	6	4	854:813 12
Aris	10	6	4	875:874 12
Scavolini	10	4	6	800:833 8
Limoges	10	3	7	852:857 6
CSKA	10	3	7	795:812 6
Nashua	10	1	9	814:939 2
PRIHODNJE KOLO (2. marca) Scavolini - Makabi, CSKA - Aris, Jugoplastika - Barcelona, Nashua - Limoges.
SODNIKA: Sanchis (Šp.) in Grbac (Jug.); PM: Limoges 16:20, Scavolini 10:14; 3 TOČKE: Beugnot 2:5, Jullien 1:3, Dacoury 1:2, Brooks 0:1, Minelli 1:4, Gracis 1:2, Ferro 0:1, Daye 1:2, Zampolini 3:5; GLEDALCEV: 5 tisoč.
LIMOGES — Razen velikih presenečenj, je Scavolini praktično izločen iz finalnega dela pokala prvakov, v katerega se uvrstijo prve štiri ekipe. V preostalih 4 tekmah mora namreč vsaj trikrat zmagati in obenem upati, da Jugoplastika ne osvoji niti točke več.
Sinočnjega srečanja Scavolini, pri katerem se je poznala odsotnost poškodovanega Drewa in z Gracisom, ki zaradi udarca ni mogel dati običajnega doprinosa, sicer ni slabo začel. V prvem polčasu je bil enakovreden domačinom, v drugem pa se je povsem izgubil in prepustil pobudo Limogesu.
KORAČEV POKAL
MILAN — V sinočnji povratni polfinalni tekmi Koračevega pokala je Philips sicer premagal Vismaro (70:65, polčas 37:47), vendar se je v finale uvrstil Vismara, ki je prvo polfinalno tekmo osvojil s 95:81. V finalu se bo Vismara pomeril s Partizanom (16. marca v Can-tuju in 22. marca v Beogradu).
Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju
Domačinkam še eno zlato
LAHTI — Tudi včerajšnji dan 38. svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju je potekal v znamenju velikega finskega slavja. Finske tekmovalke so namreč osvojile zlato kolajno v štafeti 4x5 km pred Sovjetinjami in Norvežankami. Na dobro 6. mesto so se uvrstile Italijanke.
Tekma je bila še posebno zelo zanimiva v končnih potezah, ko je Sovjeti-nja in vodilna v svetovnem pokalu VValbejeva s silovitim šprintom celo ogrozila zmago domačink, ki so do zadnje menjave zanesljivo vodile.
Italijanke so torej bile šeste in bi verjetno posegle še po višjem mestu, če Carrelova in Desderijeva ne bi povsem odpovedali. Zelo dobro pa sta se obnesli predstavnica iz naše dežele Di Centa in Belmondova.
VRSTNI RED: 1. Finska (Maattaa, Kirvesniemi, Savolainen, Matikainen) 54'49"8; 2. Sovjetska zveza 54"56"9; 3. Norveška 55"52"3; 4. Švedska 56'29"; 5. ČSSR 57'55"1; 6. Italija 58'31"6; 7. Švica 58'38"; 8. Kanada 58'44"2; 9. Francija 59'08"3; 10. Avstrija 59'13"5.
Danes bo moška štafeta. Predvideva se velik boj med Švedi, Sovjeti, Finci
in Norvežani. Po odstopu Maurilia De Zolta bo Italija nastopila z Albarellom, Vanzetto, Saurerjem in Barco.
Finska
Sov. zveza
Norveška
Švedska
NDR
ČSSR
KOLAJNE
6
2
1
1
0
0
Odpovedali trening smuka
VVHISTLER — Zaradi slabega vremena so odpovedali včerajšnji trening za moški smuk za svetovni pokal, ki bo jutri v VVhistlerju.
Univerziada v Zagrebu?
ZAGREB — V intervjuju za zagrebški dnevnik »Sportske novosti« je predsednik svetovne študentske športne organizacije (FISU) Primo Nebiolo izjavil, da ne ve, kdo bo letos gostil univerziado, potem ko se ji je Brazilija odpovedala. Med drugim so organizacijo ponudili Maroku, ZRN, Zagrebu in Seulu. Nebiolo je dejal, da bi študentske igre spet rad videl v Zagrebu, kjer so že bile leta 1987.
Kolesarska dirka po Siciliji
Uveljavitev Italijanov
AGRIGENTO — Na 6. izvedbi enotedenske kolesarske dirke po Siciliji so italijanski tekmovalci v močni mednarodni konkurenci dosegli velik uspeh. Zadnja etapna zmaga je šla preseneteljivemu Moru, končno zmago pa si je zagotovil Leali. Za slednjega je to prvi uspeh na etapni dirki, odkar je pred 10 leti začel svojo pot med profesionalci.
VRSTNI RED 6. ETAPE: 1. Moro (It.), ki je 181 km od Caltagirona do Agrigenta prevozil v 4.1T49" s poprečno hitrostjo 43,246 km na uro; 2. Pedersen (Nor.) po 7"; 3. Van Orsouvv (Niz.) 7"; 4. Pavlič (Jug.) 12"; 5. Giannetti (It.) 13"; 6. Van Vliet (Niz.), 7. Rooks (Niz.); 8. Soerensen (Da.); 9. Gal-leschi (It.); 10. Petito (It.), vsi isti čas.
SKUPNA LESTVICA: 1. Leali (It.) 27.23'07"; 2. Cavazzi (It.) po 9"; 3. Rooks (Niz.) 10"; 4. Van Orsouw (Niz.) 10"; 5. Argen-tin (It.) 14"; 6. Van Vliet (Niz.) 15"; 7. Gusmeroli (It.) 16"; 8. Soerensen (Dan.) 17"; 9. Vitali (It.) 17"; 10. Della Santa (It.) 17"; 14. Kelly (Ir.) 18".
Karabinjerji prijavili duhovnika
PAL I AN O (Frosinone) — Na nedeljski nogometni tekmi Paliano - Subiaco (1. amaterska liga) je med navijači obeh ekip prišlo do pretepa. Letelo je tudi kamenje, tako da so karabinjerji z veliko težavo spet vzpostavili mir. V svojem poročilu so med drugim zapisali, da je bil med tistimi, ki so metali kamenje, tudi duhovnik Costantino iz Subiaca, kateremu je priskočil na pomoč društveni zdravnik Angelucci. Nekdo od aretiranih naj bi zaklical: »Lahko računamo na pomoč vplivnih prijateljev politikov.«
Na pokrajinskem šolskem smučarskem prvenstvu
Našim tekmovalcem tudi komplet kolajn
Pred dnevi so izpeljali pokrajinsko šolsko prvenstvo v veleslalomu za višje srednje šole, in sicer v kraju Forni di Sopra, ker na Zoncolanu ni snega. Forni di Sopra je namreč ob letošnji muhasti zimi edini kraj, kjer imajo sneg, čeprav umeten. Proga je še kar dobro zdržala, saj so se vse štiri kategorije tekmovale na isti stezi z 22 vratci. Še kar dobro so bile zastopane tudi naše šole: med 16 zavodi v ženski konkurenci so bile tudi dijakinje Žiga Zoisa, Franceta Prešerna in Jožefa Stefana, pri dijakih pa so tekmovali smučarji omenjenih naših treh zavodov in še tekmovalec učiteljišča Anton Martin Slomšek.
S končnim izkupičkom smo lahko več kot zadovoljni, saj je na skupni lestvici šol pri mlajših mladinkah in mladinkah licej France Prešeren na odličnem 4. mestu, zmagale pa so smučarke Galileia s točko prednosti pred Oberdanon in licejem Dante. Smučarke DTTZ Žiga Zois so prištele na 10. mestu, stopničko više od DPZ Jožef Stefan.
Enkraten uspeh pa so poželi smučarji Stefana, saj so v ekipni konkurenci premočno prvi s 23 točkami prednosti pred Galileiem, Dantejem in drugimi italijanskimi zavodi. Tudi zastopniki Prešerna so zasedli solidno 8. mesto na končni lestvici, Žiga Zois je pristal na 11. in Slomšek na 16. mestu.
Med posameznicami moramo pohvaliti Francesco Rapotec (Stefan), ki je med mlajšimi mladinkami osvojila odlično 4. mesto, a med prvo deseterico je še Sarah Sosič (Žiga Zois), ki je bila osma. Pri mladinkah je bila najboljša Jasmin Rudež (Prešeren) z
12. mestom, 14. je bila Majda Janežič (Stefan) in mesto nižje Sara Kralj (Žiga Žois).
Enkraten uspeh so poželi trije mlajši mladinci, David Taučer (Stefan), Marko Suber (Žiga Zois) in Robert Renčelj (Stefan), ki so si porazdelili prva tri mesta. Tretji zastopnik Stefana, Mitja Kokorovec, je bil 9., Daniele Toscano (Prešeren) pa deseti. Pri mladincih so bili najboljši trije tekmovalci Stefana, Erik Vodopivec, Giulio Taučer in Aleksander Žezlina, ki so zasedli 2„ 6. oz. 7. mesto. Rezultati:
MLAJŠE MLADINKE: 1. Zimarelli (Galilei) 42"52; 2. Valli (Oberdan) 43' 51; 3. Germani (Galilei) 43"62; 4. Rapotec (Stefan) 44"08; 8. Sosič (Zois); 12. Ban (Prešeren); 13. Škerk (Prešeren); 25. Paulina (Prešeren).
MLADINKE: 1. Stefanek (Carli) 43 "13; 2. Taučer (Nordio) 44 "12; 3. Grimalda (Carducci) 49"23; 12. Rudež (Prešeren); 14. Janežič (Stefan); 15. Kralj (Zois); 16. Fachin (Prešeren); 24. Bezin (Zois); 27. Romagna (Zois); 29. Prelec (Prešeren); 36. Košuta ( Stefan).
MLAJŠI MLADINCI: 1. Taučer (Stefan) 44"88; 2. Suber (Zois) 44 "89; 3. Renčelj (Stefan) 46"39; 9. Kokorovec (Stefan); 10. Toscano (Prešeren); 17. Rudež (Prešeren); 20. Zacchigna (Prešeren); 21. Laurica (Zois); 33. Andolšek (Zois).
MLADINCI: 1. Tognoli (Geometri) 42"07; 2. Vodopivec (Stefan) 43"47; 3. Luci (Dante) 43"50; 6. Taučer (Stefan); 7. Žezlina (Stefan); 23. Preši (Prešeren); 25. Perzan (Slomšek); 27. Fabec (Prešeren).
V deželni finale, ki bo 1. marca prav tako v Forni-ju di Sopra, so se z- naših šol uvrstili brata Taučer, Renčelj ter Vodopivec. (G. Furlanič)
Jutri za svetovni naslov
V Las Vegasu Tyson - Bruno
LAS VEGAS — Izvedenci so si edini v oceni, da 27-letni angleški boksar Franck Bruno nima nobene možnosti, da bi Miku Tysonu iztrgal svetovni naslov v težki kategoriji. Bruno sicer pravi, da nihče ni nepremagljiv, vendar kaže, da je edini, ki v to verjame. Z druge strani je Tyson, ki je v zadnjih osmih mesecih, po zmagovitem dvoboju s Spinksom, živel dokaj neurejeno in tudi razburljivo (med drugim se je ločil od žene) izjavil, da na ringu nima v mislih nič drugega kot to, kako bi čimprej spravil nasprotnika na tla. V to pa res nihče ne dvomi. V zadnjem času se je sicer približal katoliški veri, kar pa ga verjetno ne bo motilo. Dvoboj bo jutri v Las Vegasu.
obvestila
PRIMOTOR KLUB
vabi člane, da se udeležijo seje, ki bo danes, 24. t. m., ob 20.30 v gostilni pri Studencu v Dolini.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 24. t. m., ob 20.30 na stadionu 1. maj seja odbojkarske komisije.
SK BRDINA
vabi vse člane, da se v nedeljo, 26. t. m., udeležijo izleta v Flachau - Avstrija. Vse informacije dobite na sedežu od 19. do 20. ure.
ŠD MLADINA
vabi vse ljubitelje smučanja na izlet v Flachau (Avstrija), ki bo 26. t. m., z odhodom iz Križa ob 5.30. Vpisovanje in informacije v Domu Albert Sirk v Križu še danes, od 19. do 21. ure.
TPK SIRENA
ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV vabi vse, ki jih zanima ribolov, na pripravljalno sejo za ustanovitev odseka za športni ribolov. Seja bo jutri25. t. m., ob 20. uri na sedežu kluba v Mira-marskem drevoredu št. 32 (nasip). Za informacije tel. 412951.
SPDT
obvešča, da so redne Zimske športne igre, ki bi morale biti v nedeljo, 26. t. m., v Ravasclettu, preložene na kasnejši datum.
SPDT
obvešča, da smučarski tečaj dokončno odpade. Vsi tisti, ki so se nanj vpisali, lahko dvignejo denar v uradih ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304) od ponedeljka dalje.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi vse prijatelje in člane na prikaz diapozitivov s Karakoruma (Dušan Jelinčič), ki bo danes, 24. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka v Ul. Carducci 8.
SPDT
prireja v nedeljo, 26. t. m., smučarski izlet v Flachau. Vpisovanje pri Devanu Cesarju ob večernih urah (tel. 911433). Odhod v nedeljo ob 5.15 izpred tržaške sodne palače. Vabljeni!
1. MOŠKA DIVIZIJA
NAŠ PRAPOR - GRADO	3:1
(15:10, 15:10, 10:15, 15:5)
NAŠ PRAPOR: Plesničar, Nanut, Le-giša, Verbič, Grinovero, Sošol, Mužič, Mikluz, Černič, Bevčar.
To je bila že šesta zaporedna zmaga Našega prapora, s katero je obdržal vodstvo na skupni lestvici skupaj z In-trepido iz Mariana in San Luigijem iz Gorice. O razpletu na vrhu bodo torej odločali neposredni spopadi med omenjeno trojico.
O tekmi z Gradežem povejmo, da je bila dopadljiva, Grado pa se je dobro držal zlasti v obrambi. To je sicer našim igralcem povzročilo nekaj preglavic, njihova zmaga pa ni bila v dvomu. (M. B.)
Druga dva slovenska predstavnika sta v zadnjem kolu potegnila krajši konec.
IZIDI 6. KOLA: Naš prapor - Mossa 3:0, Cormons - Corridoni 1:3, 01ympia - Torriana 2:3, Ronchi - Grado 3:1, San Luigi - OK Val 3:0, Intrepida - Caldini 3:1. Zaostali" tekmi: Torriana - Cormons 3:1, Grado - Naš prapor 1:3.
LESTVICA: Naš prapor, San Luigi in Intrepida 12, Torriana, 01ympia in Caldini 6, Ronchi, Corridoni, Grado in Mossa 4, OK Val in Mossa 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
V odločilnem srečanju za vrh razpredelnice je postava San Luigija premagala Lucinico. Sočanke so z drugo zmago delno izboljšale položaj na lestvici.
IZIDI 4. KOLA: San Luigi - Lucinico 3:1, Capriva - Cormons 1:3, Libertas Gorica - Soča Čerimpex 2:3, Mossa -Azzurra 1:3.
LESTVICA: San Luigi 8, Lucinico in Libertas Cormons 6, Soča in Azzurra 4, Mossa in Libertas Gorica 2, Capriva 0.
SKUPINA B
Vodstvo v tej skupini imata postavi Corridonija in Farre, predstavnice Agoresta pa so tretje.
IZIDI 4. KOLA: Farra - Fincantieri 3:0, Corridoni - Ronchi 3:0, Villacher Bier - Grado 0:3.
LESTVICA: Corridoni in Farra 8, Agorest in Ronchi 4, Fincantieri, Grado in Intrepida 2, Villacher Bier 0.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
V	prvem srečanju tega prvenstva je slovenska postava 01ympie klonila v Vilešu.
IZIDA 1. KOLA: Ronchi - Morarese 0:3, Villesse - 01ympia 3:0, počivala je Mossa.
UNDER 18 ŽENSKE
Po večtedenskih bojih si je končno prvo mesto zagotovila tržiška ekipa Villacher Bier, ki je prvenstvo sklenila neporažena. Slovenska ekipa Agoresta je v 18 tekmah zmagala le petkrat in s tem obtičala na spodnjem delu razpredelnice.
IZIDI 18. KOLA: Torriana - Lucinico 2:3, Pieris - Agorest 2:3, Morarese -San Luigi 0:3, Villacher Bier - Farra 3:0, Fincantieri - Libertas Gorica 3:0.
KONČNA LESTVICA: Villacher Bier 36, Fincantieri 32, San Luigi 24, Lucinico in Torriana 22, Pieris 16, Agorest in Libertas Gorica 10, Farra 8, Morarese 0.
PIERIS - AGOREST	2:3
(7:15, 15:10, 15:10, 9:15, 14:16)
AGOREST: Krašček, Maša in Magda Braini, Fajt, Grillo, Florenin, Pavšič, Tabaj.
V	zadnjem kolu letošnjega prvenstva je ekipa Agoresta uspešno nastopila v Pierisu. S tem so se slovenske igralke oddolžile za poraz, ki so ga utrpele v prvem delu prvenstva.
Igra je bila vseskozi zanimiva z mnogimi preobrati, na koncu pa je le slavila zmago gostujoča ekipa. (Miran Strgar).
UNDER 16 ŽENSKE
Vodeči Fincantieri je tudi v Gorici proti Libertasu potrdil svojo premoč v tem prvenstvu. Dobro napredujejo tudi igralke Soče, ki so začasno na 2. mestu razpredelnice.
IZIDI 12. KOLA: San Luigi - Grado 3:0, Soča Čerimpex - Mariano 3:0, Libertas Gorica - Fincantieri 0:3, Azzurra - Farra 3:0, Fossalon - Sagrado 2:3.
LESTVICA: Fincantieri 24, Soča Če-rimpex in Libertas Gorica 20, Azzurra 16, Sagrado 12, Farra in Fossalon 8, San Luigi 6, Intrepida 4, Grado 2.
UNDER15 ŽENSKE
AGOREST -
VILLACHER BIER	0:2 (8, 10)
AGOREST: Bizaj, Jarc, Petejan, Marson, Sfiligoj, Volk, Soban, Devetak, Jakin, Sošol.
Mlade predstavnice Agoresta niso bile kos razigranim Tržičankam, ki so z močnimi in natančnimi servisi spravile v velike težave domače igralke. Sicer se je pri Agorestu poznalo določena neuigranost, saj je velika večina igralk lani tekmovala le v miniodboj-ki. (Miran Strgar)
IZIDA 7. KOLA: Torriana - Pieris 0:2, Agorest - Villacher Bier 0:2.
LESTVICA: Ronchi in Villesse 10, Pieris 8, Villacher Bier 6, 01ympia, Agorest in Torriana 2.
UNDER 15 MOŠKI
Kot smo že povedali, je ekipa Vala Tekno Progress že predčasno osvojila naslov pokrajinskega prvaka. Slovenski odbojkarji so zadnje srečanje sicer izgubili, rezultat pa ni vplival na razpored na lestvici.
IZIDI 6. KOLA: Mossa - 01ympia 0:2, Torriana - Val Tekno Progress 2:1.
KONČNA LESTVICA: Val Tekno Progress 10, Torriana 8, 01ympia 6, Mossa 0.
UNDER14 ŽENSKE
V prvem prvenstvenem srečanju je postava Agoresta gladko izgubila v Ločniku.
IZIDI 1. KOLA: Torriana - Intrepida 3:0, Libertas Gorica - Pro Romans 1:2, Lucinico - Agorest 3:0.
UNDER 14 MOŠKI
Prvenstvo se bo začelo prihodnji mesec. Slovenske barve bosta branili postavi OK Val in 01ympie. (MJ)
«
danes igra za vas - danes igra za vas
1
Igor Malalan
totocalcio	:::::::::::::::		
Ascoli - Fiorentina	1	2	
Cesena - Juventus	X	2	
Como - Sampdoria	2		
Verona - Atalanta	X		
Milan - Pescara	1	X	2
Napoli - Lecce	1		
Piša - Inter	X	2	
Roma - Bologna	1	X	2
Torino - Lazio	1	2	
Empoli - Cremonese	X		
Licata - Messina	X		
Piacenza - Bari	1		
Reggina - Avellino	X		
Igor Malalan (letnik 1958} ni samo popularen kot kabaretist, temveč je tudi poznan v naših športnih krogih, saj je eden glavnih športnih sodelavcev pri Radiu Opčine. Igor je bil kot mladinec tudi vsestranski športnik. Najprej je začel s plavanjem, potem se je posvetil košarki in je tudi dokaj uspešno igral pri Poletu (minibasket in naraščajniki). Nastopil je tudi na deželnem nivoju v streljanju in je kot mladinec igral tudi v Primorčevih vrstah. Prejšnji teden je Brezigar zadel 10 rezultatov.
-
***
Za prvo dirko, ki bo v Milanu, bi poskusili bazo s skupino 2, v kateri je najsolidnejši Imhotep. V sk. 2 moramo opozoriti na regularnega Infu-sa d’Erbe. Presenečenje lahko pripravi Ittiana iz sk. 1.
V	Bologni je glavni favorit Gorio Vinci (sk. X), ki je na zadnji tekmi v nedeljo osvojil 2. mesto. Enakovreden nasprotnik mu bo gotovo Dely-veri (sk. 2), precejšen napredek pa kaže Empassi LP (sk. 1).
V	Tarantu ne bi smelo biti dvoma o končnem zmagovalcu, saj je Erfut (sk. 2) daleč najboljši. V sk. X je solidni Guarnago, omeniti pa gre še Fonsilia (sk. 1).
Tudi četrta dirka bo v Tarantu, tokrat pa bi se moral uveljaviti Focan-te (sk. 2), ki je nedavno že zmagal v podobni kombinaciji. Med prvimi bi morala biti tudi Bisante d'Oro (sk. 1) ter Gambolo (sk. X).
V	Firencah bi moral zmagati Gra-no di Valle (sk. 2), čeprav ima neugodno startno številko. Iz sk. X gre omeniti regularnega Giado Effe, preseneti pa lahko Biolun (sk. 1).
Težka je napoved za dirko v Padovi. Še največ bi se zanesli na Fusia (sk. X), ki ima ugodno startno pozicijo. V Iz. sk. 2 ne gre prezreti Elisi-ra Papa (sk. 2), v formi pa je še Clac Bi (sk. 1).
Dirka tris
Dirka tris bo v Bologni, kjer bo star-talo 21 konj. Naši favoriti: 10 Fenari Blue, 6 Dubspig, 14 Gombik. Za siste-miste: 17 Geran Om, 19 Expert Bi, 13 Day Cm.
totip
1. — prvi	2
drugi	X
2. — prvi	X
drugi	1
3. — prvi	2
drugi	X
4. — prvi	2
drugi	1
5. — prvi	2
drugi	X
6. — prvi	X
drugi	2
V1. italijanski ženski namiznoteniški ligi se je končal prvi del
Pri Krasu zadovoljili s tretjim mestom
Sonja Milič (levo) med prvenstvenim srečanjem v Zgoniku
V 1. italijanski namiznoteniški ligi za ekipni državni naslov se je končal prvi del prvenstva. Kras Globtrade se je dvakrat pomeril z ostalimi petimi ekipami in v severni skupini zasedel 3. mesto. V končnici, ki bo veljala za 5. ali 6. mesto v prvenstvu, se bo Kras Globtrade v polfinalu srečal z Libertasom Genova iz južne skupine. V primeru zmage se bo v finalu pomeril z zmagovalcem drugega polfinalnega para Citta della Calza Castel-goffredo - Enigma Messina.
O vtisih po končanem prvem delu tekmovanja, o osvojenem 3. mestu v svoji skupini ter napovedih o zaključku tekmovanja smo se pogovarjali z igralkami Krasa Globtrade, Alenko Obad, Branko Batinič, kapetanko Sonjo Milič in trenerjem Matjažem Šercerjem.
MATJAŽ ŠERCER, TRENER: »V letošnjo sezono smo šli s spremenjeno ekipo. V ekipo smo vključili mlajšo igralko Alenko Obad, kajti Damjana Sedmak je zaradi družinskih vzrokov prenehala igrati. S tretjo igralko so bili tudi rezultatski cilji drugačni, vendar se je po začetnih prvenstvenih tekmah pokazalo, da se lahko enakovredno borimo z vsemi ekipami. Rezultati s to ekipo so bili celo boljši od lanskih. Tretje mesto v skupini predstavlja garancijo, da bomo lahko dobro delali tudi vnaprej, da se bomo lahko še vedno borili, če ne za vrh, vsaj za 4. do 7. mesta - to pomeni za obstanek v ligi. Sedaj je nastala praznina v generaciji in delati moramo predvsem z mladimi. Verjamem v to, da bomo v treh do štirih letih tudi z mlajšo ekipo dosegali iste rezultate. Resnica je tudi, da imamo eno najstarejših ekip v ligi. Med mlajšimi je na primer Biserka Simoneta že pokazala napredek. Po točkah je v Italiji pri pionirkah četrta. V tej generaciji je tudi igralka Castelgoffreda Negrisolije-va, ki je četrta v Evropi pri pionirkah. Z intenzivnim in načrtnim delom v naslednjih letih se bomo s to generacijo lahko uspešno borili v A-ligi. Tekma v play-offu proti ekipi Genove ne bo lahka, če zanjo igra Kitajka. Če bomo peti, šesti, kar smo planirali že na začetku, bi bilo to nekje v našem realnem dometu. Letos smo tudi psihološko močnejši. Odkar
sem trener pri Krasu, smo lani in predlanskim veliko dobljenih tekem zgubili, letos pa smo veliko zgubljenih tekem dobili. Mislim, da je to poleg tehničnega napredka, zelo velik napredek. V prvenstvu sta bili najbolj naporni tekmi proti Castelgoffredu, kjer smo zgubljali 3:2. Takrat je Alenka Obad v najbolj odločilnih trenutkih odigrala iznad svojih sposobnosti, Sonja Milič je v isti tekmi v gosteh zgubljeno tekmo dobila, Branka Batinič je v odločilnih trenutkih v dvojicah odigrala zelo zelo dobro. Mislim, da Branka Batinič daje vedno vse od sebe, da je gonilna sila v ekipi, in velika psihološka opora, ter da se ostali dve igralki lahko čutijo poleg nje močnejše, bolj sigurne, bolj prepričane v lastne sposobnosti.«
ALENKA OBAD, IGRALKA: »Najbolj mi je ostala v spominu druga tekma, ki smo jo igrali s Coccagliom v gosteh, ko sem dobila Corbettovo z 2:1. To je bila druga tekma, ki smo jo igrali zunaj, in moja druga tekma, ki sem jo igrala v A-ligi. Zajela me je trema. Prav zmaga mi je vlila še dodatno moč za nadaljevanje drugih tekem. Najbolj pomembna tekma pa je bila tista, ki smo jo odigrali s Castelgoffredom, ko sem premagala Barbaro Semenza. Naše tretje mesto v tej skupini je zelo solidno in realna pozicija glede na kakovost drugih ekip, saj si prvo in drugo mesto delita Verona in Coccaglio, ki sta na papirju in tudi realno dosti boljša od nas. Ce bi imeli nekoliko več sreče, bi ju lahko tudi premagali, samo to bi bila bolj "srečna" zmaga. V končnici bomo igrali še štiri ali šest tekem. Ne vem, kdo nastopa za ekipo Li-bertasa. Če nastopa Kitajka, bo težko igrati z njimi. Če premagamo Libertas, bomo peti oziroma šesti. Glede na to, da smo že dvakrat premagali Castelgoffre-do, ki je solidna ekipa, mislim, da jih bomo ponovno. Peto ali šesto mesto je povsem dosegljivo.«
BRANKA BATINIČ, IGRALKA: »Uvrstitev na 3. mesto v naši skupini je rezultat homogenosti ekipe Krasa Globtrade. Takšen uspeh sigurno ne bi mogli doseči, ko bi bili v ekipi samo posamezniki,
ampak je to rezultat vse skupine (tu mislim na vso ekipo s trenerjem). Prijetno mi je ob misli, da se je edino Zgonik s 4:3 zoperstavil prvaku Veroni in podprvaku Coccagliu. In to je rezultat, ki s takšno ekipo, kot jo imamo, zasluži občudovanje. Tako pri Veroni kot Coccagliu so čisti profesionalni, mi pa imamo svoje igralke. Mislim, da bo Kras sigurno peti v končnici prvenstva in upam, da nas bo vsa publika in ljudje, ki imajo radi Kras, prišli pozdravit na našo zadnjo tekmo, ko bomo to dosegli. V takšni konkurenci v italijanskem namiznem tenisu s tolikšnim številom profesionalcev je Kras s petim mestom dosegel prodoren rezultat. Prepričana sem, da bo Kras Globtrade peti. Verjamem v svojo ekipo.«
SONJA MILIČ, KAPETANKA: »Najtežjo tekmo smo, po mojem, odigrale v povratnem kolu s Častelgoffredom. Le-ta je bistveno odločala o tretjem mestu v naši skupini. Obe ekipi smo se tega zavedale in čeprav moram reči, da so mogoče nasprotnice nekoliko podcenjevale predvsem Krasovo dvojico, so bile na-splošno dobro pripravljene. Enakovreden odpor smo jim nudile tudi mi. Branki se je pokazalo, da je bila dobro pripravljena, tudi sama sem bila pripravljena, čeprav me je pred tekmo z Barbaro Semenza obšel dvom in napetost. Vendar sem bila
nasplošno s to tekmo zadovoljna. Edino škoda za Alenko, ki je v tem drugem delu prvenstva pokazala precejšnjo zmedo v igri, kajti po začetnem dobrem zagonu, je čutila svojo odgovornost, ki jo prej sploh ni čutila, oziroma njena odgovornost do ekipe ni bila tako poudarjena, zdaj pa se je čutila toliko obremenjena, da ni uspela igrati tako kot smo jo bili pri njej navajeni. V zadnjih dveh tekmah je pokazala večjo borbenost, povsem pa je zadovoljila v tekmi z Recoa-rom, ko je premagala Filippijevo, s katero je v prvem delu zgubila. Resnici na ljubo, smo si tretje mesto zaslužili, čeprav bi z malo več sreče lahko dosegli kakšno zmago več, s tem pa ne bi bistveno spremenili položaja na lestvici. Lahko bi zmagali proti Coccagliu in Veroni, vendar sta obe ekipi še vedno boljši od nas. Želimo si osvojiti peto in šesto mesto, da bi lahko nastopali v konkurenci1 evropskega pokala. Ker poznam sestavo ekip v južni skupini, mislim, da lahko osvojimo peto mesto. Nasprotne ekipe ne smemo podcenjevati. Njena tretja igralka pa je precej šibka. Številka dve Camusso je obrambna igralka. Številka ena pa kaže, da je Kitajka. Odločila pa bo moč Kitajke in Branke Batinič.«
JASNA JURENIČ
Pred dnevi v Kopru
Prvi občni zbor ŠD A. Gramsci
21. januarja 1987. leta je skupina športnih navdušencev, pripadnikov italijanske skupnosti iz Kopra ustanovila športno društvo "A. Gramsci". Pretekli teden je bil na sporedu prvi občni zbor, na katerem je predsednik Gianni Katonar podal poročilo o opravljenem delu, poročilo, ki so ga kasneje dopolnili predsedniki raznih sekcij. Predsednik je z upravičenim ponosom podčrtal uspehe, ki jih je društvo želo v tem dvoletnem delovanju. Posebno so se izkazali kolesarji, ki so želi vidne uspehe posebno med najmlajšimi, ravno tako zadobiva namizni tenis vedno večjo veljavo, in to še posebno po zaslugi dobrega tehničnega vodstva. Delovanje namiznoteniške sekcije se je razširilo do Izole in v šahovski sekciji so vključeni tudi igralci iz Portoroža. To pomeni, da društvo širi svoje delovanje izven občinskih meja in skuša zajeti vse športnike iz obalnega pasu. Tudi stiki s šolo italijanske skupnosti so vsekakor pozitivni, vendar obstajajo objektivne možnosti za razširitev tega sodelovanja. Glede nadaljnjega dela bodo skušali razviti kotalkanje in tudi gimnastiko, kar bi omogočilo širše vključevanje deklet. V govoru predsednika je bil dan veliki poudarek srečanju, ki je bilo pred mesecem v Trstu s predstavniki društev članov ZSŠDI.
Predsednik ZSŠDI Odo Kalan je zbranim na občnem zboru prinesel pozdrave zamejske organizacije in predvsem želel društvu mnogo uspeha v bodočem delu, a je hkrati podčrtal, da nesmejo morebitni neuspehi negativno vplivati na delovanje in razvoj društva. Omenil je tudi, da so prav stiki med narodnostnima skupnostima važni ne samo s športnega vidika, saj je majšinska problematika večkrat sorodna.
Prisotni člani kluba so potrdili celoten odbor za nadaljnjo dvoletno mandatno dobo. (mž)
V nedeljo v košarkarskem prvenstvu D lige
Borovci pred tretjo zaporedno zmago?
Borovi postavi se v košarkarskem četrtoligaškem prvenstvu pišejo boljši časi, če bo znala potrditi trenutek dobre forme, ki ji omogoči, da osvoji dve zaporedni zmagi v okviru mestnih derbijev. Košarkarji Radenske bodo v nedeljo sprejeli v goste tretjeuvrščeno ekipo Itala Soteco iz Gradišča, ki odkrito meri na napredovanje v tretjo ligaško konkurenco. Fantje iz Gradišča so letos že drugič zaporedoma dokazali, kolikšne so njihove ambicije, saj so doslej igrali z zvrhano mero ustaljenosti. Ta prednost izhaja verjetno iz visoke stopnje izkušenosti posameznih igralcev, ki so v bližnji preteklosti še nastopali na višjih tekmovalnih rangih. Borovci so v prvem spopadu z Ita- , lo dobro odigrali večji del srečanja, na koncu pa naenkrat klonili pred utrujenostjo in povečanju pritiskov domačinov. Glede na zadnje nastope Borove ekipe pa bi lahko pričakovali dovoboj na povsem enakovredni ravni, tako da bi tretji zaporeden uspeh borovcev sploh ne predstavljal presenečenja.
(Cancia)
Z domače prvenstvene tekme Bor Radenska - Miane.
Jutri v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Slovenski derbi med cicibonaši in Brežani
Po uvodu povratnega dela promocijskega košarkarskega prvenstva bi lahko sklepali, da se ravnovesja ne bodo Porušila, kajti vse kaže, da bomo prisostvovali reprizi prvega kroga tekem. Obžalovanja vredno je dejstvo, da zamujajo Kontovelovi košarkarji priložnosti za stik z vrhom. Trenutno jih od Prvouvrščenega CGI loči celih 6 točk, ln to bi lahko bilo že v tem trenutku nemogoče nadoknaditi. Medenovi fan-;le bodo tokrat nastopili v gosteh, in to kar proti Scogliettu, ki zaseda dru-9° mestb na lestvici. Odveč bi bilo po-Jasnevati, zakaj je to srečanje po-ntembno za našo vrsto, ki bi ji uspeh Pomenil nov vhod v ožji krog favori-°v, ki se borijo za vrh.
. Veselo pa bo tokrat v Borovem Portnem centru, kjer bo na sporedu lovenski derbi med Cicibono in Bre-9°m Adriatherm. Obe naši postavi kravo potrebujeta točki, da bi se čim-frei izvlekli iz neokusne kaše na dnu stvice. Srečanje bo zato potekalo v phamenju povečane agresivnosti. tere^vsem s strani domačinov, pri ka-P rm ni še docela okreval playmaker Udl Smotlak. (Cancia)
Na Goriškem začetek povratnega dela
vjjntn se bo na Goriškem pričel ponj. ni del letošnjega promocijskega enstva. Po enajstih kolih ni še SafVne9a favorita za prestop v D ligo, tv{ 56 *tar v štirih še borijo za vrh les-Ce- Manjšo prednost ima sicer Ardi-
ta, Alba iz Krmina, Corridoni iz Poljana in Petrolifera pa so ji takoj za petami.
Domovci se v prvem delu prvenstva niso izkazali, saj so le dvakrat slavili in trenutno zasedajo predzadnje mesto na lestvici. V nedeljo bodo gostovali v Ronkah proti istoimenski ekipi, ki ima na skupni lestvici le dve točki več od Dornikovih varovancev. Naši bodo nastopili v popolni postavi, zato imajo lepo priložnost, da osvojijo tretji par točk. V prvem srečanju so naši tesno 'zmagali, takrat pa so nastopili brez Nanuta in Podberšiča. Srečanje med ekipama Ronchi in Domom Gometal Simek bo v nedeljo ob 11. uri v občinski telovadnici v Ronkah, Ul. dei Campi.(af)
DRŽAVNI MLADINCI
BOR RADENSKA - ARTE 77:72 (37:32)
BOR RADENSKA: B. Pertot 1 (1:2), Kocman 6, Škerk 14, Bajc 16 (0:2), Cu-pin, Smotlak 22 (2:4), Guicciardi 3 (1:2), Paulina 15 (3:5).
Borovi mladinci so bili skozi vso tekmo v vodstvu, in predvsem se je izkazal Aleš Smotlak. Zelo dobro je igral tudi Paulina.
DRŽAVNI KADETI
SERVOLANA - BREG
ADRIATHERM	92:89 (53:43)
BREG ADRIATHERM: Schiulaz 3, Pavlica 18 (5:8), Simonič 22 (2:6), Debe-ljuh 28 (10:13), Starec 1 (1:2), Barini,
Škabar 2, Pettirosso, Gombač 4 (0:1), Bandi 11 (1:5).
TRI TOČKE: Pavlica in Schiulaz po 1.
v zaostalem srečanju proti enakovredni ekipi Servolane so Brežani, žal, izgubili. V prvem polčasu so stalno zasledovali domačine. Na začetku drugega je prišlo do delnega preobrata. Naši so igrali kot prerojeni ter si z Bandljem in Simoničem na čelu priigrali 8 točk naskoka (64:72), takrat pa so gostitelji ponovno zaigrali, tako kot znajo, in v napetem finišu vendarle zmagali. (A.Pavlica)
TURNIR ALPE-ADRIA
JADRAN FARGO - ZSŠDI 124:91 (58:44)
JADRAN FARGO: Doles 4 (2:2), Bajc 11 (1:2), Daneu 12 (3:3), Crisma 17 (1:2), Legiša 5 (3:4), Preselj 9 (4:6), Sterni 28 (2:4), Sosič 6 (0:1), Ažman 18 (0:1), Oberdan 8, Gerli 6.
ZSŠDI: Bizjak 2, Simonič 14 (2:4), Debeljuh 13 (5:7), Barini 9 (0:3), Grego-ri 27, Pavlica 12 (2:5), Briščik (0:2), Škabar 4 (2:4), Starec 2 (2:4), Kralj 8 (2:2).
TRI TOČKE: Daneu, Preselj, Grego-ri in Barini po 1.
V okviru turnirja Alpe-Jadran sta se v nabrežinski telovadnici pomerili najboljši slovenski reprezentanci letnikov 72/73. Visok rezultat priča o hitri in obenem dopadljivi igri. Rezultat je bil izenačen vse do 12. minute prvega polčasa (30:30), nakar je prišla na dan premoč jadranovcev. (A. Pavlica)
Važnost stikov med društvi
Če se Je nekoliko ozremo na zgodovino povojnega slovenskega športa, moramo ugotoviti, da je bilo nujno ustanoviti društva in jih včlaniti v strokovne zveze ali federacije. Spominjam se, da, ko smo prirejali prve športne dneve na stadionu 1. maj, so trenerji že ustanovljenih društev kar med tekmovanji skušali prepričati tekmovalce, naj podpišejo pristopnico in nastopajo za društva večinskega naroda. Skratka, le z legalizacijo našega delovanja smo stopili v javnost, saj smo bili do tistega trenutka le amaterji, ki izkoriščajo svoj prosti čas. A pot do priznanja našega statusa ni bila lahka; prebroditi smo morali mnogo težav, da smo lahko prišli do današnjega položaja. Spomniti se moramo na težave, ki jih je imelo Primorje pred leti med tekmovalno sezono, saj mnoga društva niso hotela z njim tekmovati zaradi imena samega; kasneje so bili kamen spotike naši pozdravi, potem pogovorni jezik med tekmovalci, in še bi lahko navajali primere nestrpnosti. A vendar z vztrajnostjo in upornostjo in na podlagi naših tekmovalnih uspehov smo prišli v deželne in tudi v državne selekcije. Postali smo neka sila, ki jo danes morajo priznati tudi najvnetejši nasprotniki. Vemo, da se občasno razplamti gonja proti nam in še posebno zaradi rabe našega materinega jezika: to se je prav te dni zgodilo na posvetu o telesnokulturni dejavnosti na sedežu krajevne skupnosti pri Sv. Ivanu. To pomeni, da je pred nami še dolga pot, da se bomo morali, žal, še dolgo časa potegovati za naše pravice.
In prav zaradi teh nestrpnih nastopov proti našim društvom so izredno važni stiki, ki jih moramo gojiti, a seveda ne za vsako ceno. Res je, da se srečujemo z mnogimi društvi med prvenstvi. To je neizogibno, a hkrati tudi koristno. Tudi ob takih priložnostih širimo spoznanje, da živimo sicer v Italiji, a da pripadamo drugemu narodu, da smo manjšina, kakor so Nemci in Francozi. Človek včasih le težko dojema, zakaj je naravno, da obstajajo druge manjšine, da se jim priznajo določene pravice, a da se o tretji le bolj redko govori.
Pred leti smo imeli tudi težave pri vključevanju v šolska tekmovanja. Počasi smo se prebili, in sedaj se lahko udeležimo vseh tekmovanj. Tudi med dijaki pride občasno do kratkih stikov, a to moramo pričakovati. Čudi nas sicer, da sami pedagogi, ki bi morali spremljati dijake, ne preprečijo takih izpadov in jih ne skušajo preprečiti ali pomiriti. Ampak kakorkoli že, smo tudi tu prisotni; morajo nas sprejeti za take, kakršni smo. Prišli smo tudi do sklepnega vsedržavnega dela tekmovanj, in tudi daleč od našega mesta smo zbudili med časnikarji in občinstvom pozornost: želeli so vedeti, kdo smo,- opozorili smo pre-
bivalstvo, da obstajajo v deželi FJK državne šole s slovenskim učnim jezikom. Kot sem omenil, to so več ali manj uradni stiki, a vendar ne smemo in ne moremo zanemariti tudi druge stike med društvi. Ne smemo se zapirati, temveč moramo poglabljati stike med društvi večinskega naroda, gojiti moramo prijateljske stike; na tak način bomo dokazali, da smo različni, da se ne zapiramo ali odbijamo sodelovanja; dokazali bomo le, da se hočemo razvijati z lastnimi močmi v okviru pravil, ki jih ureja italijanski olimpijski odbor - CONI. Važni so za nas tudi stiki z društvi in organizacijami iz matične domovine. Te so nam bile vedno naklonjene in taki stiki so vsem koristni in nujno potrebni. Sonarodnjakom bomo prikazali, v kakšnih razmerah delujemo, in na tak način bomo razčistili določena zgrešena pojmovanja o načinu dela v naših društvih; mi se bomo hkrati spoznali s težavami in pogoji dela v drugem okolju. To zbliževanje med športniki in voditelji bo pripomoglo k splošnemu razumevanju. Ne smemo se namreč oddaljiti od naših korenin, saj brez njih ne bi mogli obstajati dolgo časa. Taki stiki ne smejo imeti le tekmovalni pomen, ampak morajo imeti globlje cilje, ki jih ne smemo nikoli spregledati.
V sklop takih stikov spada na primer vsakoletno srečanje manjšinskih športnikov, ki ga prireja Zveza teles-no-kulturnih organizacij Slovenije. Žal, v zadnjih letih srečanja niso dosegla zaželenega cilja: morda niso bili kraji prvilno izbrani, oziroma organizatorji niso pomislili, da bi poskrbeli za tako obliko družabnosti, ki bi združevala udeležence tekmovanj.
Zgrešeno je tudi, da imamo bore malo stikov s športniki Slovenske športne zveze iz Celovca. Večkrat se dogovarjamo kako in kaj, a vendar so se naši poskusi v glavnem izjalovili. Ob uradnem srečanju decembra meseca je bilo sklenjeno, da se moramo vsaj dvakrat letno sestati. Prvi poskus naj bi nam uspel, saj bi moralo priti za 1. maj do nogometnega srečanja v Celovcu. Potruditi se moramo, da bomo dobili še katero drugo skupno manifestacijo. In že ko govorimo o stikih, je važno, da je prišlo do uradnega srečanja s predstavniki društva italijanske skupnosti iz Kopra. Navezali smo prve stike, sodelovali smo na njihovem občnem zboru in tako se počasi zbližujemo: mnogo problemov je skupnih, in prepričan sem, da si bomo lahko medsebojno pomagali.
Zavedam se prav dobro, da zahteva gojenje prijateljskih stikov mnogo truda in naporov, a vendar, če bi zanemarili ta del našega delovanja, bi pozabili na naše poslanstvo in na našo vlogo v okviru slovenske skupnosti v Italiji.
ODO KALAN
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000,	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir. beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
24. februarja 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po daljši preiskavi v Rimu zadali hud udarec trgovini s kokainom
Prekinjene niti zločinskih band Aretirali 14 trgovcev z mamili
RIM — Po nekajmesečni preiskavi je karabinjerjem v Rimu uspelo pretrgati niti dveh velikih mednarodnih kriminalnih organizacij v trgovini z mamili. Pri tem so aretirali tudi štirinajst oseb in zaplenili 42 kilogramov čistega kokaina. Preiskovalci ocenjujejo, da sta obe organizaciji v zadnjih dveh letih spravili na trg približno tri stote kokaina. Obe organizaciji sta delovali vzporedno, ena nanosi Ar-gentina-Španija-Italija in druga na osi Kolumbija-Španija-Italija. Glavna oporišča obeh organizacij so bila na Costi del Sol v Španiji, kjer so se Južnoameričani zaradi enakega jezika in stalnega turističnega vrveža lažje prikrili in organizirali stike z evropskimi grosisti za prodajo mamil. Poleg kokaina so v tem času zaplenili tudi približno 300 milijonov lir gotovine in šest avtomobilov.
Na italijanskih tleh so najprej začeli zasledovati Alvara Bergaminija in Alda Coianteja. Tako so 1. februarja v rimski mestni četrti Eur presenetili Coianteja skupaj z njegovim pomočnikom Domenicom Mignolom, ko sta od Argentincev Rubena Omarja Dinatala in Isidora Povede prejela dve vrečki, v katerih je bilo 10 kilogramov kokaina. V
nadaljevanju preiskave so odkrili še »vrh« kriminalne organizacije in v sredo zjutraj aretirali Francesca Maccionija, Rosario Peritore, Filippa Amorija, Marino Festa in Giusep-pa Blasija. Pri tem so zaplenili še 5 kilogramov kokaina.
Vzporedno s to akcijo pa so vodili še drugo preiskavo. Tako so odkrili, da je vodja kriminalne bande, ki nabavlja kokain v Kolumbiji, Carmelo Tiezzi, ki je bil že obsojen na 18 let zapora zaradi ugrabitve podjetnika Alda Palumba Rapida leta 1972. Ko so preiskovalci odkrili njegovo skrivališče v neki vili, so ga skrbno nadzorovali. Pred nekaj dnevi se je Tiezzi skupaj s svojim pomočnikom Massimilianom Petruccijem sestal z Vincenzom Santillom, ki bi mu moral izročiti nek kovček. Toda še preden se je to zgodilo, so posegli karabinjerji in v kovčku odkrili 15 kg kokaina. San-tillo je bil povezan tudi z znanim trgovcem z mamili Enri-com Pizziconijem, ki so ga pred kratkim aretirali v Švici. Karabinjerji so nato preiskali tudi Tiezzijevo vilo v Anziu, kjer so našli še 12 kg kokaina. Skupaj s Tiezzijem je živela Daniela Maroncelli, ki so jo po hišni preiskavi aretirali.
Vojni ujetniki odhajajo
Skupina 75 iraških vojnih ujetnikov, ki jih je Iran enostransko osvobodil, na letalu, ki jih pelje domov. Iranci so pravzaprav spustili 81 ljudi, vendar je 5 ujetnikov zaprosilo za zavetišče v Iranu	(AP)
Zaplemba orožja na Švedskem
Švedska policija je včeraj razkazala orožje, ki ga je avgusta zaplenila na stockholmskem letališču. Med zaplenjenim orožjem je bilo več brzostrelk kalašnikov, ročnih granat ter večja količina razstreliva češkoslovaške izdelave "semtex", ki je zaslovelo, ko so sledi tega eksploziva našli med razbitinami letala, ki je strmoglavilo pri škotskem mestecu Lockerbie	(AP)
Končala se je dolgotrajna suša posledice pa bomo še občutili
NEW YORK, RIM Medtem ko se je vreme nad Evropo in Sredozemljem končno spremenilo, lahko damo prvi obračun te neobičajne suše, ki pa ni prizadela samo Sredozemlja. Po ameriških podatkih je položaj najbolj dramatičen v južni Evropi, v Latinski Ameriki in na nekaterih območjih ZDA. Po mnenju večine meteorologov in klimatologov je bil glavni krivec obširno območje visokega azorskega anticiklona, ki je preplavil Sredozemlje in se v bistvu spojil s sibirskim anticiklonom, kar je preprečilo nastanek tako imenovanega sredozemskega višinskega zračnega toka. Taka poletna barična situacija je v bistvu spremenila zračne tokove na vsej severni poluti, medtem ko vzroke suše na južni poluti iščejo v spremembah hladnega pacifič-nega morskega toka El Nino.
Trimesečno pomanjkanje padavin je izsušilo vodnjake v severozahodni Španiji, ki so jo obenem prizadeli katastrofalni gozdni požari. Take suše v Španiji ne pomnijo od leta 1876. Podoben položaj je na Portugalskem, kjer so prizadete zimske sorte pšenice, cene povrtnin pa so bliskovito narasle. Prav tako dramatičen je položaj v Italiji, kjer so kljub sedanjemu dežju že uvedli redukcije v Genovi in v številnih drugih krajih, kjer pa so glavni krivci dotrajani vodovodi in vodovodna omrežja. O škodi na posevkih poročajo tudi iz Jugoslavije in Grčije. V Evropi je suša prizanesla skandinavskim državam, Zvezni republiki Nemčiji, Škotski, Angliji, Irski in delom Poljske.
V ZDA je suša prizadela severovzhodno obalo, tako da v New Yorku že primanjkuje vode. Še bolj dramatičen je položaj v Urugvaju, kjer so že začeli z zakolom Živine, ker primanjkuje krme in vode. V Buenos Airesu so redukcije električne energije, saj so hidroenergetski bazeni v bistvu prazni. Elektrogospodarstva pa nimajo težav s sušo samo v Argentini podoben položaj je tudi v ostalih državah, ki jih je prizadela suša.
Povsem drugačen pa je položaj južno od Sahare. Tu je celo na sušnem sahelskem območju deževalo, tako da so brez padavin le pustinjska območja na severovzhodu Južne Afrike in južnega Zimbabveja.
Strokovnjaki opozarjajo, da bo tak položaj negativno vplival na zaloge hrane. Zaradi suše bodo ZDA pridelale manj žit, prav tako Sredozemlje in Latinska Amerika. Glede dolgoročnih posledic pa so strokovnjaki skrajno previdni, saj si ne upajo zagovarjati niti teze, do smo z letošnjo zimo dosegli višek v tako imenovanih cikličnih štiridesetletnih padavinskih obdobjih in da bi se moral položaj nekoliko izboljšati v prihodnjih letih. Vsekakor pa pripominjajo, da bomo morali pogosteje voditi račune s skrajnostmi in manj s povprečnimi meteorološkimi podatki.
Medtem pa vse prognostične karte potrjujejo napovedi, da se je vreme nad Evropo dokončno spremenilo. Do konca tedna bo prevladovalo nestanovitno vreme z občasnimi padavinami, v nedeljo bo prišlo do ohladitve, tako da se bo meja sneženja marsikje spustila vse do nižin.
Štirje mrtvi pri Sirakuzah
SIRAKUZE — Štiri osebe so izgubile življenje v siloviti prometni nesreči, do katere je prišlo v noči na četrtek na državni cesti št. 115, v neposredni bližini železniške postaje pri Santi Te-resi Longarini. Najstarejša žrtev, Salvatore Nastasi, je imela 22 let, najmlajša pa 17. V nesreči sta izgubila življenje tudi 21-letna Carmelo Scandurra in Se-bastiano Costa.
Avtomobil alfa romeo 2000 je upravljal prav Costa, ki je šele pred štirimi meseci opravil vozniški izpit. Najbrž zaradi previsoke hitrosti in nespretnosti šoferja je avtomobil zaneslo iz ceste, ustavil pa se je ob nekem zidu.
Zunanje ministrstvo demantiralo katastrofalne vesti o malariji
RIM — Italijansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da ni nikjer zasledilo podatkov, ki bi potrjevali, da je 50 Italijanov umrlo zaradi malarije. Potovanje v afriške države se je za marsikoga sprevrglo v moro, vsi, ki jih je pičil zloglasni komar, pa le niso umrli. Žal so prav pred dnevi zabeležili primer smrti profesorice Miriane Presentini iz Arezza. Gospa si je decembra privoščila potovanje v Kenijo, ob povratku pa jo je obhajala slabost in je dobila tudi visoko vročino. Njena bolezen je sovpadala z valom kitajske gripe, kar je najbrž zavedlo tudi zdravnike, ki so jo zdravili. Šele po nekajdnevnem zdravljenju za gripo je gospa obiskala specialista, ki je ugotovil, da gre za malarijo.
Turistični delavci so medtem sporočili zunanjemu ministrstvu, da jih zelo skrbijo vesti o nevarnosti potovanj v Afriko in Azijo. Malariji in drugim tropskim boleznim se lahko še tako izčrpani turisti ubranijo s primerno preventivno terapijo. Kljub temu pa se je že mnogo turistov odreklo potovanjem v Kenijo, v druge srednjeafriške države ter v Šrednjo Ameriko.
Množični psihozi malarije pa najbrž ne bo veliko pomagalo pričevanje »pustolovca« Ambrogia Fogarja, ki je izjavil, da je bil tudi sam žrtev malarije, pa čeprav je preventivno užival ki-nin. Tropsko bolezen je menda preživel po golem naključju, saj je njegov zdravnik pravočasno ugotovil, za Kaj gre. Očitno je bil Fogar rojen pod srečnejšo zvezdo kot Fausto Coppi, ki je umrl prav zaradi malarije.
Štirje mrtvi pri Sirakuzah
SIRAKUZE — Štiri osebe so izgubile življenje v siloviti prometni nesreči, do katere je prišlo v noči na četrtek na državni cesti št. 115, v neposredni bližini železniške postaje pri Santi Te-resi Longarini. Najstarejša žrtev, Salvatore Nastasi, je imela 22 let, najmlajša pa 17. V nesreči sta izgubila življenje tudi 21-letna Carmelo Scandurra in Se-bastiano Costa.
Avtomobil alfa romeo 2000 je upravljal prav Costa, ki je šele pred štirimi meseci opravil vozniški izpit. Najbrž zaradi previsoke hitrosti in nespretnosti šoferja je avtomobil zaneslo iz ceste, ustavil pa se je ob nekem zidu.
BRUSELJ — Potem ko se je poleglo prvo navdušenje zaradi hitro in soglasno dosežene odločitve - take so v Evropski skupnosti velika redkost - v aferi Rushdie, so v evropski komisiji, ki je glavni izvršni organ dvanajsterice, previdno začeli tehtati, koliko bodo z umikom veleposlanikov iz Teherana izgubili. O ekonomskih sankcijah, ki jih je za-hodnonemški zunanji minister Genscher prvič in zadnjič omenil na tiskovni konferenci po sestanku ministrskega sveta ES prejšnji ponedeljek, zdaj ne govori -vsaj uradno - nihče več, kar že samo po sebi dovolj pove 6 tem, da so gospodarski interesi članic ES v Iranu vse prej kot majhni.
Gre seveda predvsem za udeležbo zahodnoevropskih firm v obnovi dežele po dolgotrajni vojni z Irakom, pri čemer se kaže bojazen, da bi se Teheran utegnil drugam obrniti za sodelovanje, popolnoma stvarna. Res je, da je Iran pripravljen precejšnjo količino svojih naftnih dolarjev porabiti za sodobno tehnologijo in obnovo infrastrukture oziroma naftne industrije, vendar so fundamentalisti v Teheranu prav te dni izjavili, da je globlja navezanost na Zahod ali Vzhod lahko nevarna, in da bi kazalo sodelovanje navezati tudi z drugimi. Potihem omenjajo v zahodnoevropskih časopisih te dni dejstvo, da prav te dni, se pravi, od
V zvezi s Homeinijevo gonjo proti pisatelju Rushdieju
Gospodarski interesi ovirajo uvedbo sankcij ES zoper Iran
kar je izbruhnila afera z britanskim pisateljem Rushdiejem, čigar »Satanski stihi« so povzročili v Iranu ogorčenje množic, v ES skupnosti pa so na smrtno obsodbo Rushdieja odgovorili z odpokli-com vodij svojih diplomatskih predstavništev, Teheran pa odpira na Kitajskem novi konzulat. Nove kanale za gospodarsko sodelovanje pa skuša vzpostaviti tudi z obema Korejama, Singapurom in Japonsko.
Od najnovejše odločitve ministrskega sveta dvanajsterice bi lahko imele največ koristi vzhodnoevropske države, razmišljajo te dni v krogih, ki so blizu Evropski skupnosti, Iran bo letos potreboval za približno deset milijard dolarjev blaga in storitev iz tujine, in če dvanajsterica ne bo previdna, bo namesto predvidenih 75 odstotkov izvoznih poslov z Iranom sklenila veliko manj. Toliko prej, ker je Iran že prejšnja leta raz-
vil z nekaterimi vzhodnoevropskimi državami - kamor po zahodnoevropskem pojmovanju sodi tudi Jugoslavija - prakso kompenzacijskih poslov, bo zasuk za Teheran še toliko lažji. Predsednik Ali Hamnei je, poudarjajo še v istih krogih, pravkar na obisku v Jugoslaviji in Ro-
tniji.
'Jajvečji obseg gospodarskega sodelo-nja z Iranom ima med vsemi zahod-evropskimi državami ZRN, od tod naj-vejša previdnost Bonna že če kdo bež-omeni gospodarske sankcije proti nu. V dobro obveščenih krogih stal-ga predstavništva ZRN pri ES poudar-o, da bi Bonn z zamrznitvijo gospo-rskih stikov - delno ali pa širšo - z nom izgubil ne le pomemben kos ve-ega izvoznega kolača (v enajstih me-:ih lanskega leta 2,5 milijarde dolar-’), temveč tudi velik posel pri graditvi Irske elektrarne, za katero je Iran pri-jvljen plačati tri milijarde dolarjev.
Italija je druga na seznamu iranskih partnerk iz ES - leta 1987 je v Iran izvozila za pol milijarde dolarjev - vendar ji je šele zadnje mesece uspelo dejansko normalizirati gospodarske odnose s Teheranom, ki dalj časa ni hotel italijanskim firmam poravnati dolgove za graditev pristanišča Bandar Abas. Zadevo so uredili šele prejšnji mesec, zdaj pa se v Confindustrii bojijo, da ne bo mogoče uresničiti dolgo pričakovanega obiska italijanske trgovinske. delegacije v Teheranu. Do aprila, ko naj bi delegacija krenila na pot, je namreč zelo verjetno, da Homeini ne bo preklical anateme nad Rushdiejem, prav to pa je pogoj, da dvanajsterica razveljavi ponedeljkov sklep o umiku diplomatskih predstavnikov.
Tudi v Franciji se uradna politika tačas razlikuje od gospodarskih interesov v Iranu. Francoski poslovneži so namreč
že tako prepričani, da jim v sodelovanju z Iranom pripada večji delež od tistega, ki ga dobivajo za zahodnonemškimi in italijanskimi firmami. Nedavni obisk zunanjega ministra Dumasa v Teheranu pa je pričakovanja v to smer le še spodbudil. V torek, se pravi prvi dan po tern, ko so ministri v Bruslju sklenili odpoklicati iz Teherana veleposlanike, je francoski minister za industrijo Faroux izjavil, da je kljub vsem dogodkom, z afero Rushdie vred, treba vztrajati pri poglabljanju gospodarskih stikov z Iranom-Poslovneži pa bodo ministra zanesi j iv° držali za besedo, toliko prej, ker je Peugeot januarja sklenil v Iranu velik pose za dobavo avtomobilske opreme in la-dijskih motorjev v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev. Firma Alsthom pa je pta zdaj sredi pogajanj za sklenitev pogoa be o dobavi dveh turbin v vrednosti šeststo milijonov francoskih frankov, investicijska banka Paribas je komaj' pre tedni odprla veliko poslovalnico v Te/ie^ ranu, v vrsti za navezavo sodelovanja Iranom pa je še veliko drugih.
Ob vsem tem so torej gospodarsk sankcije, ki naj bi jih Evropska skupne> sprejela za vse članice in pred kateri te dni posredno svarijo tudi fundame talisti v Teheranu, v glavnem malo v jetne.
MIRJAM AČIMOV-OBLAK