- iiiiuiiiiiiii
3 —
IIIIIIIIIH
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN t : IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
KO. 34
CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Lep slovenski večer je bil nedeljo v hotelu Hollenden
Slovenci so v nedeljo večer Popolnoma okupirali hotel Hol-len(len na Superior Ave. in 6. fsta- Ko si stopil v vestibul si bil
kot da
esčeči slovenski narodni noši. zgorej, pred vhodom v ban-
ocaran in nisi mogel verjeti,
se nahajaš v velikem ameri-
tjem hotelu. Pri vhodu iz ves-
. a v prvo nadstropje, kjer
;. Je vršil banket v počast mi-
s ru Snoju, so stala namreč
■ Iri brhka slovenska dekleta blei
In _
n®vn° dvorano, so stale druge no?e zale dečve, tudi v narodnih raSah: Človeku so se nehote
misnila prsa p°nosa.ko Je porod dlse sme slovenska na" noša. tukaj javno pona-8t !' d°čim se v naši lastni roj-kadomovini ne sme. Da, veli-doif demokraciia te naše nove nn^°Vme' n.iena širokogrud-
'ost> svobod
mere
la v njej je brez pri-

b3d 300 oseb se je udeležilo a in lahko rečemo, da je
dtJ ^ to
^ kar s
bil°vse,i„ v-	• v"
tako - v ' tako Prisrcno>
'lini kar ° eden na J lepših večerov, ■ '' - Sm° Jih še doživeli. Tako je
^anaše, slovensko.
večer'1 nekoliko °Pišem° Potek ga, a- Predsednik Slovenske-|L. ^dnega odbora, Mr. John kvart ,e ch' je naprosil odlični
firacla h Lube' Samsa in brata | kaj n .da hi nam zapel ne-
fantjees,mi- In zapeli so ti naši jih je ako lepo in ubrano, da gradj^ navduš^na. publika na-5on0v s toplim aplavzom in
Mr iu-S° morali nastopiti, je to'I helich je Poudarjal, da se raz|es neka.i posebnega, da sl0Ven tSa v ameriškem hotelu v Zg , a Pesem, najbrže prvič seliTVlni hotela. Zelo ga veje t'l *'ekel Mr. Mihelich, da Zastoj a udeležba in da so ' a,n,ei VSe rajzne skupine, lke strank
stv,
Nato.	ppp
Je izročil stoloravnatelj-
zelo !'?Zulu dr- Mallyu, ki je in duhovito vodil
[»a^tno
al ' •
Dr ^ Program. Calk K,.al!y j® najprej pokli-
la. Jjb^edi
angleškega konzu-Bissikerja, ki je pou-
Prišel 1 0 ga veseli. da je
VeHcev tudi v družbo sl°" liko W° katerih je slišal že to-v'delia ga- Povedal je, da je otj ,Sko leto plesati sloven-> - oke v mestnem avdit6ri-
^ednarodni razstavi
in
G. zelo dopadli. ji
°v ln da boljših vojakov
"^lil'^nzul Je z zanosom po-v°jakoiUnaŠtv° jugoslovanskih
^ m T • ""	VUJOAU
bo 'Zjavljal je, da Anglij ^rovala, dokler ne bo-
svobode
do
Hi. o
izve
lnCol ni Principi
1aneracije' za katere se b°-
^'ein Zavezniki proti dikta-I Nato le K-, ■
NoVant 1 Predstavljen ju-^sanov- minister g. Sava MU*. zelo fin dečko, ki je ^-^^esedah govoril, da
vidi v slovenskem narodu željo po nečem višjim, lepšim. Izselili so se Slovenci v tujo deželo, ker so bili željni svobode, toda pri tem niso pozabili svojih bratov in sester, ki so ostali zasužnjeni pod nemško in italijansko peto.
Slovenci v Ameriki ste se oddahnili, je rekel g. Kosanovič, ko ste slišali, da je nastala Jugoslavija po prvi svetovni vojni. Toda; to naše veselje je trajalo le kratkih 20 let. Prihru-mel je sovražnik in ustavil delo novega življenja v lepi Jugoslaviji.
Prvič v zgodovini stoje slovanski narodi v skupni fronti z Anglo-Saksi za svobodo in demokracijo, ki si jo bodo znali tudi izvojevati.
Predstavljen je bil češki konzul dr. Grdavsky, ki je s pono som poudarjal, da ne govori tujcem, ampak prijateljem Slovanom. Severni in južni Slovani imajo toliko skupnega, kot nobeni drugi narodi sveta. Za svobodo in pravico so se borili v prvi svetovni vojni, za isto se bore i sedaj. "Ko bo ta vojna minila," je izjavljal konzul, "bomo Slovani še tesnejše zvezani med seboj."
Zatem je govoril vseučiliščni profesor dr. Boris Furlan, ki je v krasno zemišljenih besedah poudarjal in izražal upanje, da bomo Slovenci strnili svoje sile in moči, da bomo v tej slogi pomagali zrušiti našega skupnega sovražnika. Ko so po prvi svetovni vojni nekateri dobili svobodo, je idealizem prenehal in obstal sredi razmaha; izgubil je dinamiko in tedaj je pričel sovrag z delom.
Itfclija je izgubila v prvi svetovni vojni 600,000 vojakov in zavezniki so ji dali v nadomestilo 600,000 Slovencev. Italija je začela s potujčevanjem našega naroda, toda ni mu mogla ugasniti iskre slovenstva v srcu. Če bi bile svetovne sile stopile na noge, ko so videle, kaj se dela, bi ne bilo sedanje vojne. In če bodo po tej vojni zopet postale brezbrižne, bo zopet nova vojna. Imperialistične države morajo biti v službi dobrega, za napredek človeštva in, ta sila mora z mečem v roki zagptoviti svetovni mir in pravico za vse narode. In tedaj bo tudi Jugoslavija dobila svobodo an pravico in živela v bratstvu in slogi z vsemi narodi, kar je bil vedno njen smoter.
Stoloravnatelj je prebral brzojavko g. polkovnika Mirka Burje, ki obžaluje, da se ni mogel odzvati vabilu na banket ter pozdravlja slavljenca, g. ministra Snoja in vse navzoče. Navzoča pa je bila ga. Pauli-Burja, katero je dr. Mally
(Dalle na 3 stranO
VATRO GRILL, NOVI PROSEKUTOR
ŽUPAN FRANK J. LAU-SCHE JE IMENOVAL NA EDINO MESTO, KI JE BILO ŠE PRAZNO NA POLICIJSKI SODNIJI, SLOVENCA MR. VATRO GRILL-A, PREDSEDNIKA TISKOVNE DRUŽBE ENAKOPRAVNOSTI. PLAČA JE $3,100 NA LETO. ČESTITAMO!
Fantje se zbirajo
Jutri odhajajo sledeči slovenski fantje v armado Strica Sama :
John Rogel iz 977 E. 74. St., Gustav Šepetauc iz Myron Ave., Edward Ludwig iz 1111 E. 72. St., Rudolph Markužič iz 1132 E. 63. St., Victor J. Dobre (Ceep) iz 1035 E. 61. St., Tony Cimperman, iz 1240 E. 61. St.
Vsem tem našim korenjakom želimo, da bi se zdravi in srečno vrnili nazaj. Fantje, le po Japoncu, kadar vam pride v roke! -o-
Nezadovoljni nemški vojaki uhajajo iz Norveške na Angleško
Stockholm.—(ONA).—Stotine nemških vojakov, ki so bili nastanjeni ob norveškem obrežju in ki so se naveličali Hitlerjevega režima, je pobegnilo na Angleško s pomočjo mladih Norvežanov. Ti nemški vojaki so videli, da Nemčija ne bo nikdar zlomila odpora .Norvežanov in nikdar zatrla njih patrijotiz-ma, pa so začeli spregledavati, da tak narod ni na napačni poti Nemški vojaki mnogo trpe na Norveškem. V bolj severnih krajih jih je mnogo zmrznilo na straži radi pomanjkanja obleke in kuriva. Nemški vojaki uhajajo v tako velikem številu, da je vojaška oblast nekaj gar-nizij popolnoma opustila.
-o-
Nemci žrtvujejo slovaške vojake v Rusiji LONDON.—(ONA).—Češkoslovaški krogi tukaj obtožujejo Nemce,, da nalašč žrtvujejo slovaške čete v Rusiji s tem, da jih pošiljajo na najbolj nevarna mesta. Slovaški obrambni minister Catlos je sam izjavil napram tujezemskim časnikarjem v Bratislavi, da branijo slovaške čete najbolj težavne pozicije na fronti v Ukrajini in da imajo slovaški letalci letala, ki so že iz mode.
-—o-
Tudi za narodno obrambo
Vsaka stvar, s katero se človek krepi, da dobi več odporne sile v borbi za svobodo in demokracijo, se lahko imenuje, da je za narodno obrambo. Tako lahko brez skrbi imenujemo "obrambne klobase," ki nam jih je prinesla Mrs. Mary škrjanc, ki je po postavi svakinja slovenskega odvetnika Leona Kushlana. Ker močno sumimo, da je imel Leo svoje "prste vmes" pri produkciji teh klobas, 4'ga brez skrbi lahko imenujemo, da vrši svojo dolžnost do domovine v veliki meri (sodeč po obsežnosti klobas in spin). Leo si je gotovo vzel k srcu-današnji položaj, ko hočemo drug drugega prekositi, kdo bo na]rravil več in večje. Danes gradijo največje bombnike, največje tanke največje topove, največje ladje. Zato je začel Leo delati tudi največje klobase. Naš urednik je moral mnogo doprinesti iz svoje energije, da je pospravil eno samo. Hlačni jermen je šel za dve luknji nazaj, energija za civilno obrambo pa za 200°/c naprej. Upamo, da nam administrator cen, g. Henderson, ne bo štel te zaloge v zlo. Leo in Mary: prosimo ob priliki ?iadal j nega sodelovanja za- obrambo Rožnika in tamkajšnjih "beguncev."
Topovi iz ameriških trdnjav razbijajo japonske baterije
Washington, 9. feb. — Orja ški topovi iz ameriških trdnjav pri vhodu v zaliv Manila so preprečili namero Japoncev, da bi vzeli te trdnjave in pa ameriško fronto na polotoku Batan.
Japonske baterije so iz južnega obrežja metale težke izstrelke na trdnjavo Corregidor in na druge okoliške trdnjave pred vhodom v zaliv Manila. Toda trdnjavski topovi so več teh japonskih baterij prisilili k molku.
Armadica generala MacAr-thurja, ki še vedno drži fronto na polotoku Batan, je zopet odbila več japonskih naskokov. Japonci so na več krajih poskušali predreti ameriško linijo, toda vselej so se morali umakniti z velikimi izgubami nazaj.
Japonske baterije, ki so priče le zadnjo soboto obstreljavati ameriške trdnjave, niso napravile dosti škode. Vendar se je pojavilo vprašanje, koliko časa bo do.trdnjave vzdržale proti tej novi taktiki Japoncev.
Francoski paraik Normandie zgorel
Do 3,000 delavcev je bilo na bivšem francoskem parniku Normandie, ko je izbruhnil na njem požar. En delavec je mrtev, nad 200 jih je ranjenih. Parnik se je močno nagnil.
New York, 10. feb. — Včeraj popoldne je zanetila iskra od acetilenke silen požar na bivšem francoskem luksuznem parniku "Normandie." Iskra je padla na rešilne pasove v bližini in kmalu so bili trije zgornji krovi v plamenu. Ameriška vlada je bila parnik zasegla v newyorškem pristanišču prošlo leto in ga je prekrstila v Lafayette. Parnik je bil zgrajen leta 1935 in je veljal $60,. 000,000.
na
HaS&ajoe smeti in odpadkov bo maNj enkrat n j
enkrat na teden v mestu
direktor v Lau-X ministraciji, Sam Da-N in anJ'a hišnim gospodar-
nTdiniam vesel° vest'
No poK- njim Pondeljekom ha\ral° smeti in odpadke v	leden. Ko bo pa stvar
>anifmzirana, se bo vršilo celo vsakih pet
Obem s to boljšo postrežbo, bo pa mesto prihranilo še od $72,000 do $180,000 na leto, ker je županova administracija združila oddelek za pobiranje odpadkov in smeti v enega.
Mesto so razdelili v 21 okrajev in po ena skupina pobiralcev lahko obide vsakega teh okrajev v enem dnevu.
Iz raznih naselbin
Duluth, Minn. — Na Balkanu pri Chisholmu je zadnje dni umrl slovenski farmar Rupar, ki zapušča poleg žene odrasle otroke. Podrobnosti o tem rojaku nam niso sporočene. — Na Ely. ju je rojakinja Glavan padla po poledenelih tleh v ulici Lawrence blizu železniške postaje tako nesrečno, da se je zelo nevarno pobila.
Chicago. — Dne 31. jan. je avto povozil Martina Golobiča ko se je vračal z dela. Nahaja se v bolnišnici z zlomljeno nogo in hudimi poškodbami na glavi.
---o-
Važna seja Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima jutri večer ob osmih važno sejo v SDD na Re-cher Ave. člani so naprošeni, da se udeleže v velikem številu. Za domovino Podružnica št. 21 SŽZ je kupila za $100 obrambnih bondov. Vsa čast vrlim ženskam.
NOVI GROBOVI
Mihael Romih
V pondeljek zjutraj je naglo-ma umrl Mihael Romih, star 57 let, stanujoč na 1315 E. 49. St. Tukaj zapušča brata Martina in sestro Frances, omož. Flis in več drugih sorodnikov. Doma je bil iz fare Sv. Jurij ob južni žel. na Štajerskem, kjer zapušča mater Terezijo, enega brata in dve sestri, ter več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 39 let. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:30 iz želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. na Whitehaven pokopališče.
Frank Baskovich
Po dolgi in mučni bolezni je umrl v Huron Rd. bolnišnici poznani Frank Baskovich, star 54 et, stanujoč na 20202 St. Clair Ave. Tukaj zapušča hčer Alice, brata Mike, sestro Mary omož. Kuhar, v De Pue, 111. po pol brata Roberta in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Brežicah na štajerskem, kjer zapušča več sorodnikov. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St čas pogreba še ni določen. Naj počiva v miru, preostalim soža-lje.
-o--—
V Srbiji so Nemci ubili nadaljnih 300 oseb, a zaprli so jih nad 2,000
'London.—(ONA).—Jugoslovanska vlada poroča, da so nemške oblasti v Jugoslaviji zopet začele z ubijanjem na debelo. V enem s^mem okraju so masakrirali 150 Judov, 20 Srbov in 130 beguncev iz Nemčije.
Trupla umorjenih so naciji pometali v reko. Ta morija je bila izvršena v okraju Braka.
V teku treh dni so Nemci zaprli nad 2,000 Judov in Srbov in to radi večje aktivnosti čet-nikov.
Nad 3,000 delavcev je bilo zaposlenih na parniku, da ga predelajo za ameriško bojno mornarico, ko je izbimhnil požar. Prihitele so požarne brambe, ki so bruhale vodo od vseh strani na parnik. Ob šestih zvečer je bil cgenj pod kontrolo. Toda danes zjutraj ob 2:45 se je parnik nagnil močno na stran. Oblasti so ukazale, da se vsak odstrani s parnika in njegove bližine, ker se boje, da se bo čisto prevrnil Sedaj čakajo, če bo plima ob šestih zjutraj zravnala parnik v prejšnji položaj.
Koliko škode je povzročil požar, ni znano. Toda zatrjuje se, da bo parnik še vedno mogoče popraviti.
Kolikor je dozdaj znanega, je umrl samo en delavec na poškodbah. 110 delavcev je v bolnišnici, nekako toliko jih je pa dobilo manjše poškodbe.
Najprej se je mislilo, da je v parniku najmanj 200 delavcev, katerim je ogenj odrezal beg. Toda pozneje so ugotovili, da ni v parniku nikogar. Kot se poroča, je nastal požar slučajno in da ni nobene sledi o kaki sabotaži.
Ko je ameriška vlada zasegla Normandie, je obljubila plačati lastnikom primerno odškodnino. Parnik je bil v newyorškem pristanišču od začetka vojne in lastniki so imeli s parnikom vsak dan $1,000 stroškov, dokler ga ni prevzela ameriška vlada.
Angleške čete so se umanile pred Japonci na otoku Singapor. Japonci trdijo, da se bližajo mestu
Lausche vpraša za pol milijona dolarjev več
župan,Frank Lausche je pred. ložil mestni zbornici vsoto $16,-619,925 za mestne stroške v tekočem letu. To jeza $403,711.00 več,' kot je mesto izdalo lansko leto.
Davčne pole
Davčne pole za dohodninski davek vam točno izpolni slovenski odvetnik William J. Kennick Na razpolago je vsak dan od do 6 zvečer in vsako soboto oc 2 do 7 zvečer v njegovem uradu na 982 E. 63. St.
Nemci so odprli šole po mestih v Italiji
London. (ONA). — Naciji so odprli, v Rimu takozvano "Hitlerjevo hišo za mladino" ter ustanovili šole po vseh večjih italijanskih mestih. To kaže, da nameravajo imeti Nemci Italijo v popolni oblasti. Nemčija bo v slučaju zmage osišča popolnoma dominirala Italijo.
-o-
Finske otroke pošiljajo na Dansko Berlin. — Okrog 1,200 fin. skih otrok so poslali na Dansko od novembra. Vzrok je, ker na Finskem zelo primanjkuje živeža. V kratkem nameravajo poslati na Dansko nadaljnih 1,000 otrok, katere bodo spremljale ženske dobrodelne organizacije.
-o-
Ameriški časopisi bodo zmanjšali obseg Atlanta. — Direktorji zveze izdajateljev časopisov v južnih državah so sklenili, da bodo zmanjšali obseg dnevnikov. Tega ne bodo storili radi tega, da primanjkuje papirja sedaj, am pak ker ga bo morda primanjkovalo v bodoče, zato bodo že zdaj na vse strani varčevali s papirjem.
-o-
Singapor, 9. febr. — Angleške čete so se nekoliko umaknile na severnem delu otoka Singapor pred silnim napadom Japoncev. Japonski bombniki in bojna letala so ovirala Angleže, da niso mogli braniti novim japonskim četam izkrcavanje na otoku preko preliva iz Malaje. Japonci se vozijo v malih čolnih preko preliva na Singapor in japonske obrežne baterije krijejo prevažanje čet.
Angleške čete napenjajo vse sile, da bi zabranile Japoncem prodiranje proti mestu Singapor. (Japonsko poročilo sinoči javlja, da so japonske čete samo 10 milj še od mesta Singapor).
Angleži priznavajo, da imajo Japonci v oblasti 10 milj severnega obrežja otoka. Vprašanje je, koliko nadaljnih čet bodo Japonci lahko že izkrcali na otoku, ali če bodo mogli Angleži to pre. prečiti.
Trije Latvijci usmrčeni ker so imeli orožje
Zurich, Švica. (ONA). — Naciji so usmrtili v Rigi, Latvija, tri domačine, kateri so bili ob-dolženi, da so imeli skrito orožje. To je prvič, da so Nemci začeli izvrševati smrtno kazen tudi v Ostlandu, kamor spadajo Litva, Latvija in Estonija.
Na Poljskem je vedno več "slučajnih" smrti nacijev
Zurich, Švica.—(ONA).—Na Poljskem vedno bolj raste število "slučajnih" smrti nemških uradnikov. V teh poročilih so jasni dokazi, da so tajni zarotniki vedno bolj na'delu in da Nemci plačujejo za svojo brezobzirnost napram Poljakom.
-o-
Uradniki Zadružne zveze Za leto 1942 so sledeči uradniki Zadruge: Predsednik George Panchur, podpredsednik Anton Jankovich, tajnik - knjigovodja Joseph A. Siskovich, blagajnik
ZA 2 PALCA SE JE POTEGNIL ZA ARMADO
Napier, Neb. — Ralph Wright je jezdil 40 milj daleč, da bi se vpisal v armado. Naborna komisija ga je zavrgla, ker je bil za 2 palca prenizek. Fant je šel domov in se je začel pretezati. Včasih se je za par minut celo obesil za vrat. Po enem letu je šel zcpet k naboru in bil je visok dovolj, za 2 palca se je pretegnil.
-o-
Nemci ne kažejo več slik z ruske fronte London (ONA)—Naciji so ustavili vsako nadaljno kazanje premikajočih sjik z ruske fronte. Vzrok tej odredbi je, kot trdijo naciji, ker v takem mrazu ne morejo snemati slik na fronti.
-o-
Demokratska seja Nocoj ob 7:30 bo v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. seja Slovenskega demokratskega kluba iz Euclida. Članstvo je prošeno, da se v velikem številu udeleži. Po seji bo
Kanada je začela izvažati v Rusijo
Toronto. (ONA). — V letu 1941 je Kanada izvozila v Rusijo za $5,331,000 raznega blaga To največ v zadnjih treh mesecih lanskega leta. To je ogromna vsota, če se pove, da je izvozila Kanada leta 1940 v Rusijo samo za en dolar vrednosti blaga.
Anton Nahtigal; gospodarski . odbor: Andrej Zupane, Louis neka^ okrePC1^ w . Ižanec, Jack Zakovšek, Anton!	.
Malovasich; nadzorni odbor:i V<ftrtek :30 b? dar«v?na Anton Bokal, Anton Jankovich, !v cerkv* sv; ^da masa zadusm-Vinko Godina; ostali direktorji'ca Pokojmm Anthony Gole v
spomin 3. obletnice njegove smrti, ob sedmih pa bo maša za njegovega očeta Antona Gole v spomin 10. obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
so: Mrs. Mary Ižanec, Frances Novak, Peter Malovasich, John Pezdirtz in Frank Race.
Važna seja
Nocoj ob 7:30 je seja kluba društev, gospodinjskega odseka in direktorija Slovenskega društvenega doma. Urediti bo treba vse potrebno za prireditev, ki bo v korist ameriškega Rdeče, ga križa.
Prememba prireditve
The Yugoslav (Slovene) Club bo priredil premikajočo sliko "Song of a City" v javni knjižnici na Superior in 64. cesta 11. marca in ne na 11. februarja.
r r
6117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Cleveland, Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanade na leto $5.50. Za Cleveland Do nošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
•83
No. 34
Tue., Feb. 10, 1942
Izza kulis v Washingtonu
(Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young)
Administracija skube izdatke, ki niso za obrambo, do kosti in potem strže še kosti. Proračun za civilne urade za leto 1943 je bil zmanjšan od leta 1942 za $1,257,899,349. In J to, bi rekli, je že precej en kupček bankovcev.
Douglas MacArthur, naš odlični Amerikanec in bri-Ijanten strategist, katerega izvrstno vodstvo, vdanost do službe, velik pogum in odličen odpor pri obrambi Filipinov, si piše zgodovino, na katero bo Amerika ponosna še dolgo, dolgo let, bo morda prihodnji predsednik Zed. držav. MacArthur je eden najboljših generalov zadnjega stoletja.
Obljuba predsednika Roosevelta filipinskemu narodu gre v klasje. Ako vam kdo poreče: "Škoda, da bije MacArthur brezupen boj," recite: "Le malo potrpite! Japonci ne bodo nikdar ujeli MacArthurja, niči ne zajeli trdnjave Corregidor!" To lahko rečete s tako gotovostjo, s kakršno branijo Amerikanci in Filipinci svoje pozicije.
Ljudski komisar Filipinov je Joaquin Miguel Elizalde, ki je bil tudi predsednik podjetja Elizalde & Co. Ko so Japonci zavzeli Manilo, je moral bežati, a njegova družina je ostala v Manili. Ameriški vojni oddelek mu je sporočil, da so Japonci uničili vso njegovo nepremično premoženje. Ko je Elizalde slišal, da so mu Japonci zaplenili ali uničili podjetje, je rekel: "No, dali smo Japoncem dovolj vrvi, da se bodo lahko obesili."
Kmalu potem, ko je bilo v poslanski zbornici glasovanje glede spremembe v nevtralni postavi, pri katerem je večina republikancev volila proti, je rekel Wendell Willkie Joe Martinu, načelniku republikanske stranke: "Joe. tisti republikanci, ki so volili proti odpravi nevtralne postave, bodo težko ponovno izvoljeni. Pronašli bodo, da je dežela solidno za Rooseveltom." 'Ko je Joe Martin temu oporekal,'je dodal Willkie: "Poslušaj, Joe, ako boš izvolil 80 odstotkov od onih poslancev, ki so volili proti predsedniku, se boš izkazal kot najbriljantnejšega političnega vodjo vseh časov.'
Naš narod se nahaja danes v totalni vojni. Vsak moški in vsaka ženska vprašujeta: "Kaj naj pa storim za svojo domovino v tej uri nevarnosti?" Biblija govori nekje: "Kar tvoja roka najde, da bi bilo treba storiti, stori z vso svojo močjo!" To je odgovor vsem onim, ki ne vedo, kako bi pomagali domovini v tem kritičnem času.
Ker so se slovanski duhovniki zoperstavili fašističnim protiverskim demonstracijam, so jih fašisti ožigosali kot sovražnike Italije in brezvestne služabnike Boga. Preganjale so jih tudi politične oblasti. Prej kot v enem letu po podpisu konkordata, je bilo poklicanih v goriški provinci deset slovenskih duhovnikov pred policijskega načelnika ter kaznovani so bili s takozvanim ukorom, ki je prvo svarilo za pregnanstvo.
Osebe, ki so dobile ukor, niso smele spremeniti svojega bivališča brez privoljenja policije, niti niso smele oditi iz svoje niše med .sončnim zahodom in sončnim vzhodom. Obiskati niso smele nobenih javnih prostorov, niti niso smele občevati z "sumljivimi" osebami. Omejitev osebne svobode pod takimi okoliščinami je bila, naravno, velik udarec za duhovnike, ki so lahko klicani vsako uro k bolniku.
Pod stalno policijsko nadzorstvo so bili postavljeni sledeči duhovniki: župnik Jakob Rejec in kaplan Jaklin iz Solkana; kromberški vikar in skladatelj Vinko Vodopivec; vipavski dekan dr. Ignac Breitenberger; župnik Srečko Premrl iz Podrage; župnik Franc Černigoj iz Kamnja; župnik Jože Fon iz Ajdovščine; župnik Lojze Pavlin iz Kobarida; župnik Valentin Batič iz Podbrda; župnik Oskar Pahor iz Mirna in katehet Filip Terčelj iz Gorice.
Bili so obdolženi v splošnem protiitalijanske propagande, d a, so dajali verski pouk v svojih cerkvah in župniščih v slovenščini; da so razdeljevali knjige, sicer verske vsebine, toda tiskane v slovenščini; da so razdeljevali knjige Mohorjeve družbe in končno, da so občevali s svojimi rojaki v njih materinščini.
Po starem običaju so bile v cerkvi sv. Ignacija v Gorici pridige v slovenskem jeziku vsak večer meseca decembra. Nekega večera so vdrli v cerkev fašisti ter zagrozili duhovniku, naj pridiga v italijanščini. Ker se duhovnik ni hotel pokoriti ukazom vsiljivcev in ker se jih stoteri verniki v cerkvi očividno niso nič bali, so fašisti odšli, toda vrnili so se zopet drugi večer, motili pridigo s šundrom ter prerezali električne žice, da je bila cerkev v temi.
Ko so šli ljudje iz cerkve, so opazili, da je bila vocia v kropilniku pomešana z rdečo tinto in mnoge so na poti domov napadli fašisti, dejansko in z zmerjanjem. Čeprav je bilo takrat v cerkvi več italijanskih policijskih stražnikov, ni bil niti eden vsiljivcev aretiran. Toda policijski prefekt
BESEDA IZ NARODA !
* t
Zveza slovenskih domov Anton Grdina p°kazal zanimi
ve slike v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Prijazno ste vabljene vse članice ter znanci in prijatelji, da ^e udeležite te predstave, kajti Mr. Grdina je obljubil, da bo izbral najlepše slike za ta večer. Nekaj slik bo iz starega kraja in nekaj pa tudi od tukaj ; poleg tega pa boste lahko videle vsaka samo sebe, če ste se bile udeležile povorke pri tej ali oni prireditvi. Le pridite, ker to bo nekaj imenitnega. Saj veste, da se naše članice vedno kaj zmislijo, včasih bolj za -meh in včasih pa mora biti tudi kaj resnega in zanimivega.
Ob tej priliki bodo pokazane tudi slike, ki so bile posnete ob priliki srebrne poroke, ki sta jo obhajala v juliju lanskega leta dobro poznana Mr. in Mrs. Če-bular iz Lucknow Ave. Slike je posnemal Mm. Grdina pred cerkvijo ,in potem tudi na domu. Prepričana sem, da vam ne bo žal, če se boste udeležili --e slikovne predstave.
Na željo bo pripravljen tudi -•kusen prigrizek in tudi kaj pijače bo na razpolago, kajti ta dan bomo praznovale tudi rojstni dan večih naših članic in poleg tega pa tudi rojstni dan naše tajnice Frances Sušelj. To ■/am bo zabave. Vabljena je pa tudi naša urednica ga. Albina \Tovak, da nam bo povedala kakšno špasno kot zna le ona.
Torej, žene in dekleta in prija-;elji sploh, da se vidimo v četrtek večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Članica.
Zveza slovenskih narodnih domov v Clevelandu in okolici priredi ples v petek 13. februarja zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ta prireditev ima dva dobra namena: prvič, da se snidejo direktorji vseh slovenskih domov, ki so člani federacije ali zveze; drugič, da se opomore federacijska blagajna.
Federacija naših domov je potrebna. Domovi imajo danes skupne potrebe in vprašanja, katera je potreba reševati. Skupni sestanki domovih zastopnikov odkrijejo marsikatero nejasno zadevo, katero si po izmenjavi sugestij in načrtov razjasnijo v prid posameznega doma. Že v preteklosti se je pokazalo, da je bil skupni nastop koristen in odločilen. Bodočnost nam kaže v isto smer, posebno v sedanjih časih, ko je Amerika v vojni.
Mi imamo sedaj naše narodne domove in ž njimi moramo računati. Vsak dom zahteva svoje gospodarstvo, da se vzdr žuje v danih razmerah. Ni dovolj, da smo domove postavili, da bi hirali in razpadali, ampak storiti moramo vse v danih močeh, da živi v njih častno slovensko narodno življenje. Na ši domovi morajo biti središče slovenskega društvenega, kulturnega in zabavnega udejstvo vanja. Vsak dom naj bo ognji šče, kjer se bomo ogrevali za nove in predvidene načrte.
Na sejah federacije se resno razmotriva o skupnih vprašanjih in potrebah. Vsak zaklju ček ali sklep, katerega bodo sprejeli vsi domovi ter istega tudi izvajali, istemu bo ne dvomno tudi sledil naš slovenski narod. Naloga federacije je, da obdrži ugled vseh narodnih inštitucij, ki stoje kot vidni spomeniki našega mnogoletne ga truda in dela.
Zdi se mi, da v pretečenih letih nismo več polagali preveč važnosti in zanimanja v naše domove. Nekateri so jih skoro omalovaževali, kar je na škodo domov. Baš v časih, ko je postala premostitev stare in nove generacije tako važna in potrebna, bi morali z vsemi silami iskati voditelje v mladi generaciji, katere bi vzgojili v duhu in ponosu, kakor smo bili mi sami, ko smo postavljali te domove. Le voditelji iz mlade organizacije bodo dovolj močni in privlačni, da bodo govorili in izobraževali mlado generacijo, ki bo nekoč gospodarila tem domovom. Ce ti mladi gospodarji ne bodo imeli smisla do lepote naših domov, do važnosti njih razvoja in do potrebe skupnega udejstvovanja, potem bodo stali ti domovi samo še nekaj let, dokler ne odmrje pionir ameriškega slovenstva v Clevelandu in okolici.
To so problemi federacije naših slovenskih narodnih domov, katere bo reševala na svojih sestankih. Zato je federacija potrebna vsestranske opore takoj in v bodočnosti.
Pridite na prireditev teh domov. v petek zvečer, 13. februarja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
Janko N. Rogelj, predsednik SND.
Podružnica štTo SŽZ
Pri naši podružnici št. 10 S. Ž. Z. bomo imele slikovno predstavo in sicer v četrtek 12. februarja zvečerj ko nam bo Mr.
Mary Kužnik v spomin
"Čas celi srčne rane, a zaceli jih nikdar . . ." tako pravi naš stari pregovor. Že tri leta počiva v grobu truplo naše nikdar pozabljene prijateljice in dobrotnice Mary Kužnik. Navadno se človeka, ko umrje, kaj kmalu pozabi, toda Mary Kužnik pa ne smemo pozabiti, saj jo je bila v življenju sama dobrota. Kolikim društvenim zastavam je bila botra ne vem prav gotovo, vem pa, da jih je precej. Vem pa tudi to, da kadar smo jo vprašali za pomoč pri enem ali drugem društvu je bila vselej na razpolago. Zato je tudi prav, da se je tudi še po smrti spominjamo.
Samo spomirji na umrlega njemu tudi ne koristijo dosti, ampak je naša dolžnost, da se ga tudi v molitvi spominjamo in jih priporočamo božji milosti. Zato pa priporočam, da bi se ob tretji obletnici njene smrti, katera je danes 10. februarja, prav iskreno spomnili umrle Mary Kužnik v molitvi. Ti pa draga prijateljica, soproga in mati vživaj nebeško veselje pri Bogu svojem Stvarniku. Saj vsi vemo, da odkar je odšel v večnost Tvoj sin — duhovnik — da si tudi sama vedno želela za njim v pravi nebeški dom.
Vendar pa se nam srce krči v žalosti, odkar Te ni več med nami. Eno željo pa še imamo do Tebe in to je, da kadar se bomo mi poslovili iz te solzne doline, da se snidemo .nad zvez-
I	t *
dami. Zato pa tudi Ti nas ne pozabi in prosi ljubega Boga z nas, ki smo še ostali na zemlji. .
Počivaj mirno, blaga žena in večna luč naj Ti sveti,
Jacob Resnik.
To in ono na Hubbard Rd.
Mario Modesti je obiskal nadškofa Sedeja ter zahteval od njega, da ustavi slovenske pridige v cerkvi sv. Ignacija, drugače on, policijski prefekt, ne more jamčiti za varnost vernikov. Toda stari vladika se ni dal oplašiti, ampak je povedal policijskemu prefektu, naj se odpove službi, če si ne upa vzdržati red in zakon.
,Čas tako nekam hitro mineva, da skoro ne bom vedel kdaj je zima minila. Največ doma sedim in poslušam radio, kjer vedno slišim poročila, da je treba tej naši domovini pomagat. Zato pa sem se tudi jaz odločil, da bom tudi jaz kar največ pomagal v tej borbi za naš obstoj. Prav za prav za mojega se dosti več ne brigam, ker itak ne bom tukaj zavedno, ampak treba je malo poskrbeti za tiste, ki bodo prišli za nami. Za tiste je treba malo bolje poskrbet, da bodo imeli bolj udobno življenje in da jim ne bo treba po 16 ur na dan garat, kako sem moral jaz. •
Ker je pomoč res potrebna in ker na radio vedno priporočajo, da naj vsak po svojih močeh pomaga do zmage in ker jaz nimam denarja, da bi kupoval bonde, k vojakom me tudi ne marajo, ker ne znam puške držat in streljat z njo še manj, zato pa sem se odločil, da se bom pa kmetijskega dela bolj oprijel. Sicer mi zadnja leta to delo ni šlo nič preveč k rokam in se ga vsa leta, kar sem tukaj, nisem oprijel in sedaj si pa mislim, če je res zmaga od mene odvisna, se bom pa le po-stbpil tega napornega dela.
Tisto vino, o katerem sem že enkrat nekaj pisal in ki je bilo po Kristusovem načinu narejeno, gre sedaj že precej h koncu. To se reče tisto vino je bilo narejeno iz vode. Ampak rečem vam, to vino je bilo pa od muh, kajti takega še nisem predihal v svojem življenju. Veste, ko sem tisto grozdičje ob-ral in stlačil v sod, vsak' tisti, ki se s tako stvarjo ukvarjamo, vemo, da so v grozdju tudi tisti prijazni črvički. In če je dovolj groždja, da se ga lahko stiska, tedaj ostanejo vsi tisti črvički v preši in to še ni tako slabo, ampak kadar se pa kar vse skupaj zmaši V sod, to se reče grozdje in črvički ali črvički in grozdje, kakor sem napravil -jaz to leto, radi slabe letine, če sem hotel piti. To je pa že od sile, kar se lahko reče, da je.
Ko začne tista . tekočina postajati alkoholična, tedaj se pa 'tisti črvički n&vžijejo omamlji-vih snovi, da v sodu cvilijo na vse mile viže. Sedaj si lahko mislite, kako se človek počuti, če se navžije tiste dobrote zvečer' prej ko gre spat. V želodcu povzroča prav take ceremonije kot črvički v sodu. Veste pa to ni navadno smrčanje, ampak je bolj podobno piskanju. Saj jaz tega ne vem, ampak moji domači -mi pripovedujejo naslednji dan, ko radi mojega piskanja ne morejo zatisniti očesa vso noč. Ker pa ta pijača, ki je narejena iz vode, nima posebnega "kika" zato jo je treba pa precej povžiti, če hoče biti človek malo dobre volje.
Seveda, ko človek le dosti popije tiste brozge, ga pa tudi najne in trebuh postane tako velik, kot ga je imel maršal Matevž Galius, ki je moral svoj trebušček v samokolnici voziti s seboj. Le poglejte njegovo sliko, pa si boste lahko predstavljali, kako sem izgledal jaz, kadar sem se ga malo bolj na-lezel. Tak sem bil, da bi se že skoro čevljev ne bil mogel sam obuti, če bi ne bil imel nalašč zato posebnih klešč z dolgimi ročaji, da potem lahko potegnem čevlje na noge, tako obširno prtljago sem nosil, dokler je bilo še kaj tiste pijače pri hiši. Največja sreča pri tem pa je to, da je bil sodček majhen in sem ga kar kmalu izpraznil. Vedno sem pričakoval, da bo prišel kateri naših urednikov kaj naokrog, da bi mu bil dal pokuSit te dobre pijače, a ga ni bilo in ga ni bilo od nikoder.
Tudi sosede sem vabil, da bi j ga .bili prišli pokusit in ker so čitali v Ameriški Domovini,
kakšne komedije uganja naše vino, pa si niso upali blizu. Tako ni kazalo drugače, da sem napne in trebuh postane tako vsega sam predihal. Res je bilo precej sitnosti pri hiši,, ne zame, ampak za druge, ki žive z namo pod isto streho. Torej upajmo in prosimo Vsemogočnega, da bi to leto trta kaj bolj obrodila, da bi bilo več natur-nega vina. Martin Kerin je že rekel, da bo letos trta dobro obrodila, kajti on se precej razume na take stvari.
V listih sem tudi čital, da bodo mestne gospe morale prijeti za motike in obdelovati vrtove, sejati solato in pa korenček. To vam bo okusna tista jed in olje se bo gotovo pocenilo, kajti tista solatca bo dobra kar brez olja. Pri vsem tem pa je značilno, da je zunaj mesta še na tisoče akrov neobdelane zemlje in tisti, ki jo obdelujejo in producirajo niti prodati ne morejo in če že kaj prodajo, pa skoraj niti za seme ne dobijo. Zelo pa sem radoveden, če bodo tudi tiste bogate dame vzele motike v roke in šle okopavat korenček . . . Ljudje mnogo ukrepljejo, kar se pa vselej ne obnese. V drugem oziru pa imajo mogoče tudi prav, da si napravijo farme kar doma.
To bi bilo po mojem mnenju priporočljivo radi tega, ker pravijo, da itak ne bomo farmarji mogli dobiti dovolj gumijastih obročev za avtomobilov ter bo tako farmar čisto odrezan od mesta, ker ne bo mogel svojih produktov pripeljati tja. Da bi pa vpregel konje in z njimi peljal v mesto, pa spet ne gre, ker bi se vse zdavnaj prej pokvarilo kot bi prišlo do mesta. Najvažnejše je pa tudi to, ker dandanes ima že malo kateri farmar konje, ker vse obdeluje največ s traktorjem. Ce ne bodo farmarji mogli voziti na trg, se jim bo pa tudi veliko dela prihranilo, ker ne bo treba toliko orat in sejat. Vse tako nekako izgleda, da se bližamo starodavnim časom, ko bo bolj reven stan lepo doma krog hiš posedal in pasel dolgčas in premišljal o starih, zlatih časih. Seveda, mogočnjaki se bodo pa lepo vozili okrog v svojih razkošnih liumzinah.
Ker je pa dežela v nevarnosti, moramo pa radi ali neradi držati skupaj in vse voljno potrpet do končne zmage, potem pa naj to koristi komur hoče. Jaz pravim: dežela je naša in mi jo hočemo imet in jo obdr-žat za vsako ceno!
Prej sem bil že nekaj omenil o vozilih, naj povem pa še to, da je naš Eddy prav dobro slutil, kaj vse se bo zgodilo in da ne bo mogoče dobiti obročev za avte, zato si je pa že lansko leto kupil kočijo in tudi sanke, da je preskrbljen za poleti in pozimi. In ker se je sedaj nastanil pri svoji stari materi, « katero sta si tako na roke, pravi, da bo kupil še enega konjička, da bo bolj siguren, ker bo imel par. Sedaj bo hodil tukaj v našo višjo šolo v Madison, ker pravijo, da jim talent bolj izobrazijo tukaj, ker je dovolj svežega zraka, kot pa tarr^ v Clevelandu. Pozdrav.
Frank Leskovic.
Zapisnik gl. letne seje
Slovenske moške zveze v Bar bertonu, Ohio, dne 18, januarja 1942.
Prvi gl. podpredsednik Anton Rudman otvori sejo ob 10:30, ki# vsled nenavzočnosti gl. preds, Fred Udovicha vodi sejo. Gl. podpr. Rudman, ki je zaeno predsednik zborovanja, prečita pismo gl. predsednika, kjer se oprošča, da mu je nemogoče se udeležiti te tako važne letne seje; to pa radi nujnega dela v tovarni, kjer je zaposlen ter so tam le obrambna dela ii\ ni pod nobenim pogojem dovoljeno izoslati od tega ' dela. Zatjo prosi br. prvega gl.!
Km
podpredsednika, da on ® njega vodi zborovanje. 5 želi gl. preds. vsem navzt obilo uspeha, da delujemo5 no za napredek SMZ. P«***1 lo gl. predsednika se z vese «q vzame v naznanje in se gafprj v da oprosti, kajti zdaj je Vr in moramo topogledno ka,)bisk trpeti.	I
Poročila gl. uradnikom < podpr. in preds. zborov? pQ]
"K |li bo ana "Ni
Anton Rudman, poda svoj' ročilo in med drugimi prav vesljivo novico, da je ) ustanovil v Detroitu, Mich-vo podružnico SMZ, ki "41 g 15. Dalje poroča, da se je "K ležil raznih prireditev kj*: je mogel ter žrtvoval čas>:)0ra| nar in to vse za dobrobit"g, II. gl. podpreds, Mihael šič iz Strabane, Pa., je s^Jhodu da se mu radi dela ni-1®"? Ti s
udeležiti te seje.
Poročilo gl. tajnika Gledal
do v
H. Lauterja, ki poroča o kih in izdatkih SMZ. P"v je bilo vse prav povoljn0, smo sicer dosti dohodkov?ritlig di precej stroškov. Napoji, li pa smo v blagajni pretep ^ to za $1,100, (enajst s to).J bil na blagajna je zdaj $< kar je prav lepa vsota, članstvu napredujemo bližamo že tisočaku. roča, da se je skušal P° sti udeležiti vseh priredi'1 raznih podružnicah.
Poročilo gl. blagajni
asel
01, ] i bih iknjj
Kje b;
"In f>adlj
"Pol "Vs< em,,
% p, sli 2
"B01 Poje Sla i a.
V
Win
ry Zupca, ki poroča išt®J dohodkih in stroških, k1' čno ujemajo z poročilu tajnika. Pravi, da pri V°, ci št. 8 v Euclidu, O., PrJ .... napredujejo, ter želi 1 Pogj
r(Je 0: "Jon
> ; "P0i; Vzel osveti 1 nan ,vo, v Opre H. ni
Slo.
vsestranskega uspeha.
Poročilo zapisnikarji Grdina. Pravi, da nima sebnega poročati, ker nje čase radi zaposlje«f'; utegnil udejstvovati Prl gu SMZ, skušal pa bo si v bodoče. Ako bo mog°cC zdaj so razmere pač radi vojne ni dosti čas8', je težko zdaj pridobi^ stvo, ker možje in fantJe' s na vrsti, da bomo drug r va j
JCfllt
gim poklicani k voja tem pa mnogi od teh fronto braniti domovi"10^ bila napadena. Zato s no mi najbojj priza naši organizaciji so saI11! Potem je tudi, da m"0^ in se jim ni mogoče u , ti sej kakor bi bilo P*1'® Ni jim pa treba tega z' kajti ko pride mož,
nrnoni in nnHnrnPTTl oel. i n vr,
urnem in nadurnem varne, to se mti kaj

hoditi na seje. Prav di teh težav ne smem0
: d« <h . v.
Vrni 0vatij
Indij - ja
d4Tedzai
a®'a i glliiše
Jim
,v J
" Polj
.JU
lodušni, pač pa
iti k»r
>>bl
ante-
na delo. Ko se stvar	1
tie]
napreduje in možje s® j n ti ■ ■ i
Kta
že 1,
K kV
tem bolje stvar rasti*1 . da po družnica št. 6 *
nimajo zanjo.
Porqčajo nadzorni
Pi

j
pregledali knjige in P, , SMZ, ter pronašli vs^. tako kot sta poročala i-in gl. blagajnik. Fin®11", nima kaj posebnega P
Poročilo gl vzame na znanje. Poroča Chas. Be?eVj
urad'"1
rega je gl. preds.
oblastil, da zastopa ^ konferenci Jugoslova'1 .
Slov^,
možnega odbora cije, ki se je vršila N ^ 111. Poročilo je PraV* in je približno isto 4 ^ je že javnosti itak Račun zastopnika 110J ferenco je bil $18.43 11 potne stroške, ki J1"/ zastopnik za to * ■ Zbornica poročilo
od"1
sprejme.
Dalje se Je
J '
udeležil zborovanja v Clevelandu v SN^ ča tudi o isti. Tudi
pči '■live 1
J- 5
''(j:
se d,
Je
"j
to
Z11"1
,SPra a v •
da'
> lu
'Prit! $
je
V
T> 1
'4 SI
zbornica vzame n*'*"^
Razprava glede iial M. Z. Grdina Pred1^
naj se napravilo 1 ^ kampanjo za	p^
Lauter podpira. j/
se
prične 1. marca i'1 " j) '(Dalje na 8
%
Je
> "li
on ® ie. navzt jemo

SATAN IN 1SKARI0T
Po nemSkem Izvirnik« K. May*
vest-
je 10 kf
.nikov: jorovi , svoji i prav e nei Mich' ki se je sv kjef čas
obit S
hael e sp°! ni-
ca V«
O*!]
"Govoril je z vami, na klopi ,ri vhodu sta sedela! Vrniva se! ge nekdo vas bo biskal." "Kdo?" "Winnetou." Porogala se je.
"Krasno —! Rada bi videla, 11 bodeta taka dva slavna west-ana našla Jonatanovo sled!" Ni je treba več iskati, seno-l! Sem jo že sam našel." "Kje?"
Tam je, kjer je lestva, se-ora!"
'^ka lestva?" Tista, ki je prej slonela pri
v vaše stanovanje." liste lestve namreč nisem sel nikjer, čeprav sem pre-
"ofc^jo djala Ce
ljno.
ijniks isto i, ki '0Čil°1U; ■i p' , v* :li

edal
vse stanovanje. Uganil
, . v Juditinem stanovanju
Ikovliitl? W Se Je po nj'ej" prišl° v ^prelj - CJe> sta lestvo seveda rabi-
irete«1 sto). $3,2
ta. mo Dali1 poi" redi''
^er je torej bila lestva, tam
treba iskati Jonatana.
■J?. kje J'e?" je vprašala aafjivo.
pokazal vam jo bom." Nevedni bi morali biti! > da imate dober nos, tako J Pa le ni, da bi na lestvo za-'2 nJ'im!" p m° videli! š]°Jdlva k vhodu!" aa sva. Poklical sem Winne-
To
Lariša sta prislonila lestvo
ia. carja ma
:er
J
;ljen° V2eiSk^la bova." pri fosvetii - Zldinji olJenko in
bo
Ig IČ
časa-bivat!
l * 'PQJ T3
3l"f paitia | 0Vedna je stopila v°> v f Sla sva naJPrvo na °Pre °natanovo stanovanje, al, jjj Vam ne bom popiso-ilo, j a zanimiva. Oken ni ntjeSiNk' n odkod prihaja sveži rug 'sva S Zaman u&ibal. Nič
ja
1 se4van'a SVa se V.Juditino sta-
,vi4 sin"
^janec je pravil, da je ku-j'eti.li')'edZadn-adnjem -Prostoru, v 'a kuh;6m Pa da spi" Res
san11 pri^'

Nila • bil
ii|o .za dimnik. Po tleh in
'fa^|°Soda""'i Je stala kuhinjska " % Vrvv__ kotu pa ogromen pr-
de"
i,i m o
kar
Je bii„ i v
ce/žimnica, po-b"; V pv.° ejami in kožami, fbleu '"'Zadnji sobi je visela
ir1 tla-6 P' se P'
,r>
Va
P' h
vse I
la k 1 j*
ldi"1
m
a j
V
c 1 na
5inS
i*
fcO»
o<i
s!
Pogledih je Zl6Zel P° njej" Je ozrl
'Vatan Ni ga:>.
ni Židinje, skrbeče
Po meni in vprašal: v
"P,
Je.
ZAPISNIK
lnJo. V kotu je stalo sphano iz prsti. Nad a v stropu luknja,
(C 2!
Policah
tft, ;?„V kotu
enJ'išce tn
Žila
; za vodo. V drugem ko
01eka
iflfjteju ' p0 mizi so ležali v feliko-Pfo tieh edu toaletni predmeti. a^a « P,a ''e bila razmetana iii t- ftka. la '
Jo »»vlaki je bilo videti,
■ki fametni pred kratkim nekdo nlK 1 Ž^g Po tleh.
'vai j *em malo prej pregle-aV 0 ' n° stanovanje, sem, J6 ^cj V1.enjeno> opazil različ-Ijive, y; So mi bile zelo sum-% Urtla je pravil, da je Ju-Hi" sPalnica
>ce
to )»P'

v predzadnji v v	je bilo njeno leži-
I\v;rUVli, v zadnji sobi-? eWala ZadnJ'i sobi, tam, kjer ?je nB aZlična navlaka, tam S, / Prstenih tleh dobro vi-Spe Je mal0 prej bilo leži-..Vavji
• a v 2vp Vsa ta opazova-da Z Yum°vo izpoved-Hi luk'ne lla tleh v kuhinjski
1 Pritličiia' ki se P° "jej Pride u vWl , Ali je Judita skri-
n ki KPritličje s svojo po-JPala> bl se. je mi, moški, je
&rjebii dotaknili, prostor, Da Predsobi njeno le-z navlako -? V J!VOt naj'u je gledala, v 'ki in • iskali ste —! Tudi ^avni poglavar Apa-
,Sda
al ^a
sietl^
v '.'^ašei
kažem,,sf»i jo, koj vam jo
Stala sva v predzadnji sobi. Winnetou je bil preponosen, da bi govoril z Židinjo, obrnil se je k meni in povedal glasno, da ga je morala slišati:
"Da je tale sqwaw moški, bi ji Winnetou odgovoril.
Moj brat naj mi da svetil j-ko!"
Vzel jo je, se sklonil, posvetil po tleh, kjer je ležala navlaka, in vprašal:
"Ali misli moj brat, da so tele reči vedno ležale tukaj?"
"Ne! Šele pred kratkim jih je nekdo nametal po tleh."
"Cemu?"
"Ker se ne sme videti, da tukaj le prav za prav nečesa manjka."
"Moj brat je prav odgovoril. Naj pogleda po tleh! Kaj vidi
-?" i ,
"Podolgovat štirikot, ki se po svoji barvi odraža od barve prsti, naokoli."
"Kako velik je tisti štirikot?"
"Prav tako dolg in širok kakor ležišče, ki sva ga videla v kuhinji."
"Res je! Kaj je bilo torej prej tukaj, kjer ležijo sedajle tele stvari?"	__
"Ležišče."
"Da! In sqwaw je ležišče odnesla. Zakaj ga je spravila nenadoma v kuhinjo?"
"Ker je hotela nekaj skriti, česar bi ne smela videti."
"Ta j o je!
"Pojdiva v kuhinjo!"
Šla sva. Winnetou je segel po odejah.
Vsa razburjena je viknila Judita :
"Senores, kaj naj to pomeni — ? Ležišče dame vam mora biti sveto —!"
"Vsekakor!" sem dejal. "In zato ga bova spravila tja, kamor spada in kjer je bilo dose-daj."	• ■ - m.
"Kam?"
"V predsobo."
"Tam nikdar nisem spala!"
"Tukaj pa tudi ne."
"Vedno!"
"Na lestvi — ?"
Vidno se je prestrašila. *
"Na lestvi —? Kako lestvo mislite?"
"Lestvo mislim, ki jo iščeva. Prej pa vas moram vprašati še nekaj druga. Kje tiči mladi senor, naš prijatelj, ki ste ga ujeli in skrili v pueblu?"
"V vaše stanovanje sta ga spravila Meltona!"
"Ničesar ne vem o tem."
"Ce res ne veste, vam bova pa midva povedala."
"Res sem radovedna—."
"Pod vašim ležiščem je!"
Kriknila je in legla po odejah.
"Mojega ležišča se ne smete dotakniti! Take sirovosti, take podlosti ne smete zagrešiti!
"Vstanite, senora!"
"Ne! Le sili se umaknem! Saj ste rekli, da me bodete z lassom bičali —. Storite t ,o!"
Zoprno mi je bilo, da bi se je moral s silo lotiti, a Winnetou mi je prišel na pomoč. Resen človek je bil, včasih pa je le bodla tudi njega hudomušnost.
"Ce noče iti prostovoljno, jo bova pa* odplavila!"
Zgrabil je lončeni vrč, tako težek je bil, da ga je komaj ne sel, in stopil k ležišču.
Judita je planila na noge
"Kaka nesramnost —! Se po lil me bo!"
Winnetou še ni postavil težke posode na tla, pa sem že od-grnil posteljo in zmetal v stran vse, kar je ležalo na njej.
In našla sva, kar sva iskala
(Nadaljevanje z 2 strani*
junija. Zborndca to soglasno odobri. Dalje se razmotriva o novih podružnicah, ki se jih organizira tam, kjer jih še ni. Kjer je starost članstva omejena, toda se v smislu sklepa minule konvencije, za take slučaje zviša starost ter se sprejme take ustanovne člane pri novih društvih z višjo starostjo. Po vsestranskem razmotrivanju predlaga br. Piškur, da bodi starost za take člane 65 let. Be-nevol podpira. Predlog soglasno sprejet. Zato se pri novih podružnicah vpiše .tudi za člane to je le ustanovnike, ki pristopijo isti mesec za določeno leto. Ne velja pa to za druge rojake, kjer so že podružnice in tudi za nove ne kot le za tisti mesec, ko se ustanovi podružnico. To so le ustanovniki.
Nagrade za ustanovitev nove podružnice ostanejo iste kot so bile prej. To je $5.00 in pa $25, kjer je oddaljena za 200 milj. Nagrade za ustanovitev društev stopijo takoj v veljavo.
Tekom kampanje od 1. marca do 30. junija so nagrade za posamezne člane kjerkoli 25 centov od člana. Do te nagrade je upravičen sleherni član S. M. Z. Nagrade se izplača potem, ko je novi član plačal vsaj •3 zaporedne asesmente. Sprejeto.
Na razpravo pride zopet vprašanje, če se more zopet kaj kupiti Defense ali obrambnih bondov. Ze na minuli polletni seji se je sklenilo, da se kupi za $200.00 teh bondov, kar se je tudi storilo in s tem je SMZ prva pokazala zanimanje za nakupovanje teh bondov. Tudi to pot zbornica sklene, da se kupi teh bondov zopet za $200. Sprejeto. Tako bo zdaj imela SMZ za $400.00 U. S. obrambnih bondov.
Br. Piškur naznanja, da bo imela njih podružnica št. 4 v Girardu, O., ki zelo lepo napreduje, posebno veselico dne 31, januarja, ter vabi vse navzoče da bi se po možnosti udeležili. Br. gl. tajnik poroča, da bo imela podr. št. 1 istočasno veselico, ter obžaluje, da bosti obe na eni in isti dan. Vendar pravi, naj se po možnosti članstvo udeleži obeh. Jože Grdina poroča, da bo podr. št. 6 imela
svojo veselico v soboto 7. februarja in sicer v Knausovi dvorani. Zato vabi vse gl. uradnike, da pridejo na to veselico, kar izrecno žele člani podružnice št. 6.
Ker je dnevni red izčrpan, predsednik zaključi sejo ob 12 :40, ter se zahvali za tako lepo složno zborovanje, ki je bilo res zanimivo in tudi prav koristno, kajti mnogo dobrih stvari se je rešilo, ki bodo v prid S. M. Z.
Anton Rudman, prvi glavni podpredsednik;
Jože Grdina,
zapisnikar. -o-
Lep slovenski večer
(Nadaljevanje s 1 strani) predstavil navzočim. Predstavil
je obenem še druge zastopnice nežnega spola pri govorniški mizi : Miss Irwin, Mrs. John Mihe- ka, bo zmagala tudi stara domo,
Irwin, urednik Plain Dealerja. Izjavil je brez hlimbe, da imajo Amerikanci med vsemi Slovani najrajši Slovence, ki so cela stoletja vzdržali več, kot so drugi, celo veliki narodi. Ostanite zvesti Slovenci in zvesti ameriški državljani, je poudarjal Mr. Irwin.
Predstavljen je bil naš narodni mož, Anton Grdina, ki je pozival Slovence, naj stojimo kot en mož pri nasi novi domovini. Ako bomo pomagali ohraniti to, bomo pomagali ohraniti tudi našo staro domovino. Smo ameriški državljani, toda kri ostane kri in rojstne domovine ne bomo pozabili. Kot ameriški državljani smo se odpovedali domovini, nismo se ji pa odpovedali v svojih srcih. Obljubljamo, da bomo kot zvesti ameriški državljani pomagali tudi rojstni domovini. Ko bo zmagala Ameri-
lich, Mrs. James Mally, Mrs. Gr-davsky.
Potem nas je John J. Grdina pozabaval s par čarovniškimi točkami, ki jih je prav spretno izvršil.
Nato je bil poklican k besedi starosta slovenskih duhovnikov, msgr. Vitus Hribar. Ta je poudarjal, da moramo zvesto stati pri našem predsedniku Roosevel-tu, ki je up Slovencev in vsega sveta. Kje je država, ki bi toliko dala svetu, kot dajejo Zed. države, je zaklical ognjeviti govornik.
Nato je v pol resnem, pol šaljivem govoru kazal na zmožnost Slovencev, ki smo za to ustvarjeni, da bomo vodili vse Slovane. Malokateri narod je tako razsoden, malokateri tako gospodarski. Pozna naše Slovence, ki so imeli po 10 otrok, malo je zaslužil, pa si je kupil hišo in jo tudi plačal.
Slovanska je prihodnjost, je poudarjal msgr. Hribar, kar je le poudarjal tudi papež Leon XIII. Slovan ne sme lizati tuj-^u pete. Kadar se bomo Slovani zavedali, da imamo moč, bomo vladali svet. Tcda, je povzdignil glas osi-
vina.	•
Nato je govoril senator William M. Boyd, naš brat Hrvat, ki je izjayljal, da' navzočnost Hrvatov in Srbov poleg Slovencev tukaj zagotavlja, da bomo tudi delali skupaj. Poudarjal je, da med Slovenci ni petokolon. cev. Hitler je postavil v Bel-gradu Quislinga Nediča; postavil je v Zagrebu Quislinga Pave-liča, a v Ljubljani ga ni postavil, ker ga med Slovenci ni mogel najti.
Govoril je srbski duhovnik Rev. Glocar, ki je zlasti poudarjal, da moramo zreti na slovansko Rusijo kot na rešiteljico vseh Slovanov. "Rusi niso brez-božnjaki, je r.ekel Rev. Glocar, ker imajo v srcu čut do svojega bližnjega. Dokler ima človek v srcu tak čut, ne more biti brezbožen.
Predstavljen je bil Mr. Clarence Tylicki, tajnik kongresni-k^ Martin L. Sweeneya.' Povedal je, da je kongresnik zadržan v Washingtonu, ker sicer bi bil gotovo danes tukaj na banketu pri svojih Slovencih.
Ker je bila-ura že pozna,, se ni moglo nadaljevati z govori in dr. Mally je samo predstavil neka-
/eli prelat, če bo človeštvo poza- tere goste kot: Mr. Leo Zakraj-
)ilo na Boga, tudi svojih pravic ie bo doseglo, če ni Boga, ni pravice, brez Boga ni bodočnosti ; narodi brez Boga nimajo bodočnosti.
Zatem je govoril Mr. Spencer
ška iz New Yorka, Mr. Bogdana Radico, šefa jugoslovanskega presbiroja iz Washingtona, Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponikvarja, Mr. Ivana Zormana, Mr. in Mrs. Joseph Svete iz Loraina, Joseph
mm««:
In kaj ste na-
nič!"
da ste našli
. V'tleh je bila loputa, narejena iz brun, ki so bila povezana z jermeni. Da loputa zakriva vhod v pritličje, mi je bilo na mah jasno.
Pokazal sem na vhod.
(Dalje prihodnjič.)
%aupame
★ ★ ★
MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM. DA OGLAŠAJO V
* * ★
Ameriški Domovini
najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 0628
Ponikvarja, gl. predsednika S. D. Z., John Gornika, gl. tajnika SDZ.
Prav tedaj je stopil pa v dvorano naš župan g. Lausche, ki je v nedeljo večer (revež) obiskal "samo" pet banketov. Ko so ga navzoči zagledali, so mu priredili prisrčne ovacije, znak, da naš župan ni še prav nič izgubil na svoji popularnosti.
Po svoji stari navadi je Frank Lausche spravil dvorano v vesel smeh. Bil je videti izmučen, vendar jo je kar korajžno rezal po naše in jih stresal iz l-okava, da se je dvorana tresla veselega smeha.
Nazadnje se mu je pa obraz zresnil in resno je izjavil, da ni treba misliti, če smo Amerikanci, da bomo ušli vsem bolečinam in tragedijam, ki jih rodi vojna. Mi morda mislimo, da bodo drugi padli, a mi bomo živeli na. prej. Tudi drugi so tako mislili, pa so padli. Telo in kri ne opravita nič proti orožju. Telo mora biti oboroženo, da se brani. Če ne bomo izdelovali orožja, ne bomo zmagali. Dati moramo za ta naš boj vse, kar imamo, ne samo radi Amerike, ampak zaradi človeštva.
Zelo je vesel in ponosen, je rekel g. župan, ko čita v časopisih o junaških činih Jugoslovanov. Saj je vedel, da naši slovenski fantje ne poznajo strahu. Mi in oni, pa drugi zavezniki bomo končno zmagali nad krivico, da bo svetu zasijalo lepše sonce sreče, svobode in pravice.
In kot zadnji govornik je bil poklican k besedi slavljenec večera, g. minister Snoj. Neizrečeno je srečen na današnji dan, je rekel. Na današnji dan, popoldne in zvečer, so se naše misli razširile, pojmi so se razjasnili. Izjavlja, da ne smatra, da je to slavlje prirejeno njemu v počast, ampak v počast skupnemu delu ameriških Slovencev, za novo in staro domovino.
Ko je prišel v Ameriko, je videl veliko zgradbo, kulturno in gospodarsko, ki so si jo zgradili' Slovenci z lastno močjo, z lastno silo. Ko je videl vse to, je doibil spoštovanje do nas. Naša pridnost je dosegla, da imamo 'Slovenci v Ameriki župana Lauscheta, da imamo Adamiča, pet slovenskih dnevnikov, velike in močne organizacije tako, da med 130,000,000 stanovalci v Ameriki tudi Slovenci nekaj pomenijo.
"Ko bo po vseh teh težavah," je slovesno izjavil minister Snoj, "Jugoslavija zopet zrasla, bomo vezi med Slovenci preko morja močneje povezali. Povabili bomo ameriško slovensko mladino v Slovenijo, da bo videla in spoznala domovino svojih staršev. Kar boste vi zdaj storili za Jugoslavijo, vam bo ta stotero povrnila, ko bo zopet jaka in velika.
"Vesel sem današnjega dne, ker smo vsi Slovenci vseh strank skupaj, ker so med nami tudi Srbi in Hrvatje, kar je neovrg-ljiv porok, da bo naš dom zopet naš dom, naša domovina in naša hiša bosta zopet rešeni."
Bila je že polnoč proč, ko je bil banket zaključen. }Ja obrazih vseh je bilo videti veselo razpoloženje in zadovoljstvo nad lepim večerom.
Tako smo zaključili lepo nedeljo 8. februarja z veliko manifestacijo in s prijetnim slovenskim večerom. Slovenci so se pokazali in prišli na plan. Kar ponosni smo nanje. Težko, da bi imel g. minister Snoj kdaj priliko povedati o večjem narodnem zborovanju, ali o lepšem večeru, ko ga je doživel v nedeljo v Clevelndu. (Cese malo pobahamo.)
Uredništvo Ameriške Domovine se iskreno zahvaljuje vsem, ki so se odzvali in pomagali k uspehu. Vso pohvalo zasluži odbor, ki se je res veliko trudil in v par dneh uredil 'vse potrebno. Vaš trud je imel ogromen moralen uspeh. Vsa čast vam!
Iskrena hvala vsem zunanjim gostom, ki so prihiteli v nedeljo v našo metropolo. Bili smo zelo veseli!
-o-
Svetosavska proslava
Govor prosvetnega ministra, g. Miloša Trifunoviča na dan sv. Save v New Yorku 1. febr. 1942.
New York, N. Y. 1. februarja. (JČO).— Cerkvena in šolska občina sv. Save je skupaj s 'Kolom Srpskih Sestara" priredila v dvorani "The Club House" v nedeljo, 1. februarja v spomin naj. večjega narodnega buditelja sv. Save Nemanjiča svetosavsko proslavo, pri kateri je imel svoj govor g. Miloš Trifunovič, prosvetni minister kraljeve jugoslovanske vlade. G. Miloš Trifunovič je dejal:
"Preteklo je sedem sto sedem let od smrti sv. Save. čim bolj se odmikamo od dneva njegove smrti tem svetlejša postaja njegova slika. Zares, v vseh sedemsto letih ne poznam nobenega naroda, med katerim bi se kakšen zaslužen človek višje dvignil, bodi s svojimi Bogu posvečenimi deli, bedi z zaslugami za svoj narod. Zato naša cerkev in naš narod enako slavita sv. Savo, ki je vreden božje milosti, da stopi pred prestol Vsemogočnega Stvarnika nebes in zemlje.
življenje in delo sv. Save mi vsi že poznamo, prav tako njegova dela in zasluge. Naša dolžnost pa je danes obnoviti naš spomin in misli na našega svetnika in v njegovem življenju in delu najti tolažbo in moč za naše današnje muke in trpljenje.
Sv. Sava je sin Štefana Nema-nje, našega vladarja in ustanovitelja slavne-rodbine Neman j i-čev. Petnajst let stari mladenič zapusti rojstno hišo, radosti in zadovoljstvo, ki ga carski dvorci nudijo zlasti mladeniču njegovih let, ter beži od hiše. čudna stvar! Kaj le je nagnalo tega mladeniča Rastka, da se odreka mlademu življenju in tolikšnemu sijaju in gospodstvu? In kam beži? Oče pošlje za njim vojvode in oprode, da bi ga našli, toda on je že na Sveti gori. Mladi vladarjev sin je torej pobegnil v samostan in v temni noči potrkal na vrata. Stari Makarij, moder in bister menih mu odpira težka samostanska vrata in pred sabo zagleda bosonogega otroka, ki mu, kakor pesem pravi, govori:
"Prezreo sam carske dvore, carsku krunu i porfiru I sad evo svetlost tražim u skromnome manastiru."
In ko ga je poslušal in spraševal do konca, zgodovina pravi:
"Za ruku ga starac uze, poljubi
mu čelo belo, A kroz suze prošaputa:
Primarno te, milo čedo."
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Ladies wanted
with experience to operate power machines and finishers. Brazis Bros.
6905 Superior Ave. (x)
Službo dobi
Sprejme se dekle za delo v delikatesni trgovini; dobra plača; izkušene imajo prednost. Vprašajte na 555 E. 105. St., telefon Liberty 9568. (x)
Išče se ——«
oskrbnika
za Slovenski dom na Holmes Ave. Stalno delo in primerna plača. Zgla-siti se je ob osmih zvečer pri tajniku korporacije v Slovenskem domu na Helmes Ave. najkasneje do 11. februarja.
* * *
Za las je manjkalo
ROMAN
* * *
Moja služba ni žlata jama, zaslužim pa toliko, da udobno živim. Plačajo mi nekako osem tisoč frankov na leto."
Mladi odvetnik ga prijateljsko prekine, rekoč:
"Kaj če bi vam ponudil deset tisoč frankov?"
"Toliko kot zaslužim v dobrem letu."
"In če bi vam ponudil petnajst tisoč?"
Goudar ne reče ničesar, toda njegove oči so govorile.
"Je zelo zanimiv ta Boisco-ranov slučaj," nadaljuje gospod Folgat. "Takih slučajev ni dosti. Mož, kateremu se bo posrečilo !po|biti obtožnico, je preskrbljen za vse življenje."
Detektiv zmaje z glavo.
"Priznati moram," reče, "da jaz ne delam za glorijo ali iz ljubezni do dela. Jaz sem bolj praktičen. Mqj poklic mi ni bil še nikdar zelo po volji in da ga nadaljujem je vzrok, ker nimam denarja, da bi si izbral drug poklic. Moja žena je postala že kar obupana; samo napol je živa, kadar me dalj časa ni doma. Vsako jutro se trese, ker misli, da me bodo nekega dne z nožem zabodenega prinesli domov."
Gospod Folgat je pozorno poslušal, toda ob istem času je potegnil iz žepa listnico, katero je položil na mizo.
"S petnajst tisočimi franki," reče, "se že kam pride."
"Res je. Poleg mojega vrta se nahaja kos zemlje, ki je na-
da vaša poštenost mi je znana, in če daste svojo besedo v zameno za bankovce, bom popolnoma zadovoljen. Torej, ali ste zadovoljni?' '
Očividno je bil detektiv precej razburjen, da postal je celo nekoliko bled. Obotavlja se nekaj časa, premetava bankovce, potem pa hipoma reče: "Počakajte dve minuti." Detektiv je vstal in odbrzel proti hiši.
"Pa menda vendar ne bo vprašal svgje žene?" premišljuje gospod Folgat.
In res je bilo, kajti že prihodnji tx*enutek se oba prikaže-ta ob koncu vrtne steze v prav živahnem pogovoru, ki pa ni trajal dolgo. Goudar se vrne v vrtno lopo in pove:
"Dobro, sprejmem. Razpolagajte z menoj."
Odvetnik je bil silno vesel. Strese mu desnico.
"Hvala vam!" vzklikne, "ker sem prepričan, da bomo imeli uspeh z vašo pomočjo. Žal, da nimamo dosti časa na razpolago. Kdaj pa lahko začnete?"
"Še ta trenutek. Samo dovolite, da se preoblečem, potem sem vam pa na razpolago. Izročiti mi boste morali ključe od hiše v Passyu."
"Jih imam v žepu." "Torej takoj na delo, kajti predvsem moram preiskati prostore, kjer so se dogodki vršili. Preoblačenje me ne bo dolgo vzelo."
In še prej kot v petnajstih
prodaj. Ah, kako bi mi zemljaj minutah je bil že pripravljen, prav prišla. Cvetlice se dobro ob]ečen y d0l{?0 suknj0) z roka_ prodajajo v Parizu in s takim |vicami in v resnici je zgledal opravkom bi bila tudi moja že- kot gtar trgovec; ki živi v po_ na zadovoljna. Tudi pri sadju koju
je precej dobička "	| „gedaj pa pojdiva/> reče od_
Odvetnik je Sedaj vedel, da vetnJku je Goudarja že imel.na svoji strani.
"In pomnite tudi, moj dragi
Ko se priklonita gospej Goudar, ki ju je z ljubeznivim nasmehom na licih spremljala do
Goudar, da čte^se_ vam ^zadeva vrat( sta stopila v najeto koči_
posreči, da predstavlja teh pet- jo ^ zaklicaIa vozniku: "Vine najst tisoč frankov samo prvo plačilo. Najbrž bodo svoto podvojili. Gospod Boiscoran je
zel darežljiv človek in z največjim veseljem bo kraljevo nagradil moža, ki ga bo rešili."
Po teh besedah je odprl listnico in potem iz nje petnajst bankovcev po tisoč frankov, katere je razgrnil po mizi.
"Vsakomur drugemu," nadaljuje, "bi se obotavljal izplačati tako svoto. Kdo drugi bi morda vzel denar, toda se ne bi nikdar zmenil za slučaj. To-
Zanesljiva postrežba
cesta Passy, št. 23."
Ta Vine cesta je prava čudaška cesta, ki ne vodi nikamor, malo poznana in tako zapuščena, da skoro povsod raste trava. Je precej strma, blatna, le malokje tlakana, polna jam, tako da zgleda bolj kot zanemarjena vaška steza kot pa pariška cesta. Nobenih trgovin, le nekaj hiš, dosti zidovja in visokih dreves.
"Ah, prostor je srečno izbran za tajne sestanke," mrmra Goudar. "Da, rekel bi, še preveč dobro je izbran, in prepričan sem, da tu ne bova do-
bila nobenih pojasnil."
Kočija se ustavi pred malimi vratmi, v težkem zidovju, ki je nosilo dovolj sledov o nedavnem obleganju.
"Tu je številka 23." reče voznik,' "toda jaz ne vidim nobene hiše."
Seveda, z ulice je ni bilo mogoče videti, toda ko sta oba vstopila, sta jo zgledala sredi ogromnega vrta. Bila je jako čedna hiša, dasi preprosta. Imela je škrljevo streho in pol-knice, ki so morale biti pred kratkim pobarvane.
"Sveta nebesa!" vzklikne detektiv, "tu bi bil prostor za vrtnarja!"
Gospod Folgat je tako dobro vedel, kaj misli Goudar, da je takoj odgovoril :
"Ako rešimo gospoda Boisco-rana, tedaj sem prepričan, da se bo znebil te hiše."
"Pojdiva noter," vzklikne detektiv z naglasom, ki je razodeval vse njegovo poželjenje po lastništvu te hiše.
Jacques je pravilno povedal, I ko je izjavil, da v hiši ni nobe-
nih sledov bivših dni. Pohištvo, preproge, vse je bilo novo. Za-manj pta iskala Goudar in odvetnik v štirih sobah spodaj, v štirih sobah zgorej, v kleti, kjer je bila klet, in končno v podstrešju.
"Tu ne dobiva ničesar," reče detektiv. "Toda da zadovoljim svojo vest bom preživel eno popoldne v hiši. Nekaj bolj važnega je sedaj na vrsti. Pojdiva in oglejva si sosede."
Naletela sta na nekega učitelja, vrtnarja, kovača in razva-žalca. Bilo je pet ali šest lastnikov hiš, in neizogibni krč-mar, ki je imel tudi jedilnico. To so bili vsi prebivalci te ulice.
Toda nihče ni vedel ničesar. Vrtnar je omenil, da je slišal, da je hiša na št. 23 last nekega Angleža, katerega pa nikdar videl ni, da niti ime mu ni bilo znano.
Kovač je vedel samo to, da se je dotič^i pisal Francis Burnett. Svoje dni je nekaj delal za njega in je bil za delo dobro plačan, toda od tega je bilo že dolgo, tako da bi ga danes več ne poznal.
"Smolo imamo," je govoril gospod Folgat po tem obisku.
Nekoliko voč pojasnila sta dobila pri razvažalcu. Rekel je, da pozna Angleža iz hiše št. 23 precej dobro, ker je zanj trikrat ali štirikrat vozil. Opis, ki ga je podal, se je popolnoma strinjal z opisom Jacques Bo-iscorana. Spominjal se je tudi, da nekega večera, ko je bilo zunaj precej neusmiljeno vreme, je prišel Sir Burnett sam, da naroči kočijo. Bila je namenjena za neko gospo ki je stopila sama v kočijo, ki je vozila proti trgu de la Madelaine. Bila je zelo temna noč in ženska je imela težko tančico preko obraza. Kočijaž nikakor ni mogel spoznati njenega obraza; znano mu je bilo le toliko, da je bila nekako srednje postave.
"Vedno ena in ista zgodba," je rekel Goudar. "Mogoče bo krčmar vedel kaj več. Ako bi bil sam bi pri njem zajtrkoval
"Jaz sem z vami," reče gospod Folgat.
In res sta tako naredila, kar je bilo precej pametno kot sta pozneje dognala.
Sicer krčmar sam ni vedel dosti, toda njegov pomočnik, ki se je nahajal že šest let pri njemu, je poznal gospoda Bur-netta precej dobro in je dobro poznal tudi hišino Suky Wood. Dočim je prinašal zajtrk na mizo je obema povedal vse, kar je vedel.
Rekel je, da je bila Suky visoka, precej močna mlada ženska s tako rdečimi lasmi, da je mislil, da gorijo, toda pri tem tako prijazna kot dragonec v ženski preobleki. Mnogokrat je imel z njo dolge pogovore, kadar je prišla po jestvine ali pa, ko je naročila pivo, katero je zelo rada pila. Povedala mu je, da je zelo zadovoljna s svojo službo, ker je bila dobro plačana in ni imela skoro nobenega dela, kajti v hiši je bila skozi devet mesecev v letu skoro sama. Od nje je pomočnik tudi izvedel, da je moral biti ' Sir Burnett lastnik še neke dru-|ge hiše, in da je prihajal v hišo ' no Vine cesti le, da je spreje-jmal obiske od neke mlade ženske.
i In ta mlada ženska je delala velike preglavice hišini Suky. Rekla je, da niti konca njenega nosa ni mogla videti, tako je bila previdna v vsem svojem obnašanju. Toda hišina je sklenila, da jo vidi za vsako 1 ceno.
"In prepričani ste lahko, da se ji je to prej ali slej tudi posrečilo," zašepeta Goudar napram Folgatu.
Končno sta zvedela od stre-žaja, da je imela Suky jako in-| timne razmere s strežnico ne-| kega starega gospoda, ki je živel sam v hiši št. 27.
"To morava videti," reče Goudar.
K sreči je odšel gospodar strežnice pravkar iz hiše, torej • je bila strežnica sama doma. I Naj prvo se je nekoliko prestra-. šila, ker sta se oglasila pri njej i dva nepoznana moška, ki sta jo i začela zaslišavati. Toda detek-
tiv je znal, kako si pridobiti zaupanje, in ker je tudi ona rada govorila, je kmalu potrdila vse, kar je povedal strežaj v gostilni in še precej pristavila zraven.
S Suky sta bili veliki prijateljici. Suky je zaupala, da Sir Bournett nikakor ni bil Anglež, da Bournett ni bilu njegovo pravo ime, da se je skrival v hiši na Vine cesti pod napačnim imenom in to edino v namenu, da se je lahko shajal s svojo ljubico, ki je bila velika, odlična gospa in zelo krasna. Končno pa, ko je izbruhnila vojna, ji je Suky povedala, da se bo vrnila v Anglijo k svojim sorodnikom. Ko sta zapustila hišo starega gospoda, je rekel Goudar mlademu odvetniku;
"Nekoliko informacije sva dobila, pa ne dosti; ne verjamem, da bi temu porotniki dosti verjeli. Toda zamene je dovolj, da sem prepričan, da je gospod Boiseoran govoril resnico. Slišala sva, da se je tu srečaval z neko žensko, ki je imela dovolj vzrokov, da. je ostala skrita. Toda ali je bila to grofinja Claudieuse kot pravi Boiscoran? Mogoče bova to poizvedela od Suky, kajti brez dvoma jo je morala videti. Torej na delo, da poiščeva Suky. Sedaj pa v kočijo in v glavni
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastoni.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE. HEnderson G177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE
Oblak Furniture Co.
TR OOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom «612 ST. CLAIR AVE. flEndersom 2878
5
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, norih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)

1
"Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov!
"Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
"Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
"Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.'

stan. Na mene lahko čakate v gostilni blizu justične palače. Ne bo me vzelo več kot četrt ure."
Toda v resnici je bil odsoten uro in pol, in gospoda Folgata je že začelo skrbeti, ko se Goudar končno prikaže. Bil je videti zelo zadovoljen.
"Strežaj, kozarec pive!" za-pove.
Potem se pa vsede tako, da je bil obrnjen napram odvetniku in reče:
"Precej časa me je vzelo, toda nobenega časa nisem zgubil. Najprvo sem zahteval en mesec odsotnosti, potem sem pa naletel na dotičnega, katerega sem si najbolj želel, da ga pošljem za Sir Bournettom in za ono Suky. Je to fin dečko, Barous-se po imenu, ki govori angleško
kot bi bil rojen v Anglij' teval je petindvajset j na dan, potne stroške" grado v svoti petnajsto kov, ako se mu stvar Zmenila sva se, da se se ob šestih, da mu dam de ni odgovor. Ako sprejntf' gove pogoje, tedaj bo K odpotoval v Anglijo, ma poučen o zadevi." - Namesto odgovora P' gospod Folgat iz žepa' vec za tisoč frankov inrK
"Tu imate nekaj za zat;
Goudar je med tem sp-jo čašo pive in dejal: .
(Dalie prihodnji
Največ bakra v ZedJ1 producirajo sledeče f Arizona, Montana, M Utah in Nevada.
—^
i!lllllllllllll!!lllllj!lll!ll!lllllllll!llllllllllllltlllllllllllllll!llllll!llill^
NAZNANILO
V četrtek 12. februarja, 1942 je LincolnoV rojstni dan in
POSTAVNI PRAZNIK
—	Clearing House Banke
=	ta dan ne bodo odprte za poslovanje
M THE CLEVELAND CLEARING HOUSE ASSOCl$
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine JaItlC Vam in Vašim Otrokom
kranjsko-slovenska
katoliška jednota
Najstarejša slovenska podporna organih v Ameriki. . . Posluje že 47. leto
Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,^
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.191°
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri naj"0''' šteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operac'J1 bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od IG. do 611 otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate 51 dobe od $250.00 do $5,000.00.
•si
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še i ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organi«®" trudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnost' se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društe K. S. K. Jednot«, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Jolie»»

Ni
1
S0i i'a či ru na He sej usl
ski lie "P Pa Ne 36( ose Pla Pre
VJ boi
Pre
ske slo-
(
ose Poš kle:
Vj«
inž, Kis Dai lav,
Hi«
I ral Ka,
f
Sa\ ved Pre
son
(
ske
Pre
je c
sla!
Pok ^oi Sov veti
v r
ISiq p|SU9A0[S I5JBSA a
tyiq t?|kjoui iq
VNiAowoa mmm
in
in
M Hit
Hsi
čti: «i
U
Ml
bi ta h