Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General.
EtE ONLY SLOVENIAN DAILY EEN NEW YORK AND CHICAGO 3EST MEDIUM TO REACH 180.000 OVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavštva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ON6 NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
^OLUME III. — LETO III. ^gle Copy 3c
CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY) SEPT. 7th, 1920.
-
ŠT. 211 (NO.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
" Posamezna- številka 3c
Italijanski delavci prevzeli tovarne.
®E SE JE RAZŠIRILO KOT OLISK SIROM ITALIE
kovi
Jiim, 5. sept. — Ko so milanski tovarnarji zagrozili barskim delavcem, da jih izpro, so slednji prevzeli ' v.Se. tovarne v mestu, nakar se je to gibanje kot blisk raz-I . na vsa italijanska industrijalna mesta, kjer so de-Vci Sedaj v kontroli skoro vseh tovarn.
V več slučajih držijo delavci bivše delodajalce kot da se ne bi upalo nastopiti proti njim s silo 1 ujih prizadevanju, da uvedejo redno obratovanje in-^rijalnega ustroja pod kontrolo delavstva.
Delavci, ki so tako nenadno dobili kontrolo nad indu-'Jalnimi napravami dežele, držijo strogo disciplino in 'telji so dali na ljudske mase svarilo, da se bo naj-0zje kaznovalo vsakega, ki bi kaj uradel iz prevzetih yVarn aH pa če bi jih na kak način hotel poškodovati. ^ slučajih se je najdene vrednostne predmete pošte-Zavarovalo, kajti po vseh prizadetih okrajih je uvede-Sj*0Sa sovjetska disciplina.
delavci so oboroženi s strojnimi puškami in vojaški-^klopnimi avtomobili in pred vsemi tovarnami so na-
Francija o sovjetskem gibanju v Italiji.
stay)
^ene močne kovinaste barikade z žičnimi ograjami. 0 noči se večkrat sliši pisk milanskih tovarniških
se preizkusi, ako je delavstvo pripravljeno za
h". . . . ^ . . . . vla(J nevarnosti, da se odzove klicu za obrambo svoje
jjjv ^alijanSka vlada ni zavzela dosedaj še ni^akegp,sta-i a Napram uporu, in v nekaterih krogih s£ bojijo, da
^^jbi
je j, čakala toliko časa, da bo že prepozno. .Stvar pa Upo/• 8 taka, da se vlada ne upa poslati vojaštva na w nike, ker se boji, da bi pristopilo na delavsko stran, ^ hi bila brezpogojno izgubljena.
'^d	sept. — Gibanje za ustanovitev sovjetske
v Italiji je doseglo svoj največji uspeh, ko je prišlo j>3tii eksekutivnimi odbori vse italijanskih delavskih or-lav^J do sporazuma; med temi je tudi italijanska de-
^ konfederacija, ki šteje 2,500.000 članov.
I'al .^iola, socijalistični delavski minister, je sugesti-U)^.. istrskemu predsedniku, da se nastavi tehnično ko-tgj., ' Pri kateri naj bi bila zastopana vlada in delavci 0varnarji, toda ta korak so preprečili tovarnarji, ki
'se
dob l2.)avili, da ne marajo govoriti o nobenem pogajanju, Po ver Se ne odpravi vlada delavcev, ki je sedaj uvedena
tovarnah sirom dežele.
^ Vd i v ska združitev delavskih organizacij, katere so da Se | ^ tudi narodni socijalisti, daje nekoliko upanja, • stvar poravnala mirno, ako bo vlada stala na ^ stališču nevtralnosti in ako bodo tovarnarji kak stvaren predlog.
^evg j.0 se ne zgodi, tedaj grozijo delavci, da bodo
^1,
vse industrijalne naprave brez ozira sirom de-
Sir
OrW^i se je mislilo, da bo policija skušala napasti !elav • eve tovarne. Ko so policisti prišli v bližino, so %. 1 začeli streljati nanje ter namerili proti njim mo' vroče vode.
1o ^ . a Priznati se mora, ako se vzame v poštev vihar-ac^jo, s katero se je vršil prevrat, da so bili de-Heii Vo^telji.zelo uspešni v njih prizadevanju, da pre-
y0, Vsake nepotrebne žrtve.
^tUd?e^j se ni nikjer dalo nikakih plač. Delodajalci Si 1 Podali izjavo, da ne prevzamejo nobene odgovor-^ * kake nesreče, za kontrakte, za naročeno blago ali \vi Orjeno brez naročila. Tovarne, kjer pomanjkuje dobivajo iste iz drugih tovarn, ki so bolje pre-'^a^6' delavstvo vedno glasneje zahteva, da se ^1116 tudi vse naprave, ki oskrhljujejo surovine. 5. sept. — Italija nudi danes prizor velikega

poizkusi, ki se je razširil kot blisk po vseh
l^t ^l^nih mestih. Italijanski strokovno-unijski sin-
% ^^P^oca, da se vodi,kovinarsko industrijo na pod-
V uc f^žniških principov, toda zadružni eksperimen-
cl ^ dosedaj niso bili dovolj uspešni, da bi dajali ' ua i—i:	i—: ......
Pariz, 5. sept. — Francosko meščansko časipisje sovjetskega prevrata ,v italijanskih tovarnah ne jemlje zelo resno. Celo diplomatični krogi skomizgujejo z ranami kot bi hoteli reči: "Ti Italijani so vročekrvni ljudje in povzročajo veliko vrišča, toda se bodo kmalu ohladili."
Francoski socijalisti so napovedovali revolucijo v Italiji že več mesecev, toda ko so enega izmed njih pred par dnevi vprašali o položaju, je dejal:
"Jaz moram edinole ponoviti, kar je izjavil napram meni neki italijanski ekstremistični prijatelj od lista Avanti. On mi je rekel: "Mi bi lahko vprizo-rili revolucijo takoj jutri, toda mi cenimo svoje lastne vratove in se ne moremo zanesti na ljud stvo. Gotovo je, da bi imeli iz početka veliko teškoč, da bi bilo brezdelje in pomajkanje živeža, in če bi se tedaj pojavil kak zmožen agitator, bi pregovoril ljudi prot inam v desetih minutah. Italijani so preveč vročekrvni, da bi bili dobri revolu-cinarji."
Dejstvo je, da je sedanje gibanje logična posledica boja za ustanovitek delavskih koncilov, katerega1 se je vodilo v Italiji pred par meseci. Izjavlja se. da se je poslalo v Italijo najmanj osemnajst milijonov lir, povečini potom Švice, katere se je porabilo za propagandistične s vrhe. Ta denar je baje prišel iz Rusije skozi Berlin. Boljševi-ška- organizacija, katera je baje razdeljevala ta denar, je bila pod vodstvom Francoza De La Fere, ki je prišel iz Moskve, in ki je vodil revolucijonarna gibanja tudi na Španskem in Portugalskem,
New York, 6. sept. — Tukajšnji italijanski časopisi so objavili naslednjo naznanilo, katero je podal italijanski poslanik v Združenih državah, baron Avezzana:
"V očigled pomanjkanja surovin, pomanjkanja premoga in visokim delavskim plačam so se metalurgične industrije odločile, da izvedejo izprtje delavcev. Po tej akciji so se delavci polastili tovarn v Milanu, Turinu in Genovi z namenom, da preprečijo izprtje in operirajo tovarne direktno.
"Ta korak je nova oblika boja med kapitalom in delavstvom, toda obdržuje značaj ekonomskega boja, kajti razvija se brez posluževanja sila ali krvopreli-tja.
"Položaj ni niti najmanj raz burljiv, kajti v boju so prizadete samo kovinarske industrije,
"Vredno je opomniti, da se v manifestu, katerega je izdala socijalistična koncentracija, pri kateri so tudi znani vodje kot Turati, Treves in drugi, in katerega je podpisal tudi poslanec Buozzi, vodja kovinarskih delavcev, svari delavce, da se iz-
^ bodo bolj uspešni ^ri vodstvu velikih industri-v ^av, kot so bile pod individualnim vodstvom. _eiri pa izjavljajo lastniki, da so pripravljeni upo-• eve delavstva, ako popustijo sedanje "abnor-
Obregon zmagal pri predsedniških volitvah.
Mexico City., 6. sept. — Neuradna poročila pravijo, da je general Obregpn, kandidat liberalne konstitualistične stranke, pri včerajšnjih volitvah dosegel odločilno zmago.
Njegov nasprotnik v volilnem boju je bil Alfredo Robles Do-minguez, katerega je nominira-la republikanska stranka. Volitev se baje ni vdeležilo veliko ljudi, in glasom dosedanjih poročil ni prišlo do nikakih neredov. Razširile so se govorice, da pride v kratkem do kabinetnih izprememb, toda Miguel A. Robles, privatni tajnik provizo-ričnega predsednika De La Hu-erta, je izjavil, da ni nobeden član kabineta podal resignacijo in da provizorični predsednik ne namerava napraviti nikakih izprememb.
Vesti, da je vlada Zedinjenih držav poslala novo noto glede petroleja, se ne potrujujejo tukaj niti v ameriškem poslaništvu niti od ministrstva za zunanje zadeve.
Trije našli smrt v Niagara slapovih.
Buffalo, 6. sept. — Tri osebe s obile ubite in dve pa resno poškodovani, ko je. danes popoldne padla preko Niagara slapov več ton težka skala in zadela most, ki vodi v takozvano jamo vetrov. Skala je padla raz tistega dela slapov, ki je poznan pod imenom podkev.
Most je prekoračilo tekom dneva na stotine ljudi in za časa nesreče je bilo na njem kakih petdeset oseb. Mrtvi so:
A. Hartman, iz Brooklyna, 'N. Y.
Louise Hartman, hči, Brooklyn, N. Y.
Sara M. Faust, 2656 Norwood, a ve., Pittsburg, Pa.
Poškodovana sta: T. W. Lee, star 44 let, doma iz Pittsburga in pa Frank Herling, star 83 let, doma iz Detroita.
Skala je padla čisto nepričakovano ter zdrobila slabotni mo-stič na milijone kosov, ravno ko so trije, ki so bili ubiti, bili na spodnjem koncu. Padajoče skale se ni moglo slišati, kajti šum, katerega napravi ja j o slapovi, je prevelik. Trupla mrtvih se našli pozneje pod slapovi. Poškodovani so bili odpeljali v bolnišnico.
Most, katerega je zadela padajoča skala, je bil zelo šibek ter se ga postavi samo poleti, medtem ko se ga pozimi odstrani. Oblasti, ki imajo nadzorstvo nad slapovi, pravijo, da je nemogoče dognati, kaj je povzročilo padec skale, toda da je najbrže vzrok voda sama. Misš Faust, ki je tudi med ubitimi.
Litvinci napadli Poljake.
Varšava, 6. sept. — Poljska vlada je poslala na ligo narodov protest proti napadom od strani Litvincev na Poljake v bližini Suwalki.
V protestu se opozarja, da med deželama ne obstaja vojno stanje. Uradno poročilo, ki je bilo izdano včera, pravi, da podpirajo Litvince pri napredovanju v sporno ozemlje ruske sovjetske čete. V političnih krogih se akcijo Litvincev smatra kot znamenje možnih važnih zapleti jajev pri mirovnih pogajanjih, kajti Poljski je nemogoče priti do sporazuma glede severovzhodne meje z Rusijo, ako se ne sporazumi tudi z Litvinijo. Litvinci odgovarjajo na protest proti prekoračenju poljske meje z očitanjem, da so Poljski vojaki naprej pričeli, ko so napadli Litvince pri Seiny.
London, 6. sept. — Ruska brezžična poročila pravijo, da se v bližini Hrubiešov vršijo ostri boji . Isto poročilo pravi: " V bližini Brest-Litovska se boji nadaljujejo z menjajočimi u-spehi. Ob zapadnem bregu reke Bug se nadaljujejo ostri boji zapadno od Hrubiešov in južno od Sokala. Mi napredujemo proti Haliču."
Pariz, 6. sept. — Zunanje ministrstvo je danes naznanilo, da je sedaj v vzhodni Prusiji 128.-000 ruskih vojakov, ki so prekoračili mejo. Zavezniki niso zadovoljni s stanjem njih interniran ja in kot se poroča, se je poslalo na berlinsko vlado noto, v kateri se zahteva, da se interniran je izvede, kot zahteva med narodni zakon. Kot se zatrjuje, je več sto sovjetskih vojakov, ki so prekoračili nemško mejo, prestopilo zopet mejo, napadlo trdnjavo Oso vi j ec. potem pa so se vrnili nazaj v vzhodno Prusijo, da se jih internira.
Carigrad, 6. sept. — Čete generala Wrangela so se izkrcale pri Saucugum. Izkrcanje je varovala bojna ladja general Aleksijev.
IZ KONVENCIJE S. S. P. Z.
ogibljejo vseh nerednosti.
"Splošni položaj dežele normalen."
je
Seveda vprašanje je, če bodo delavci pripravljeni; popustiti kontrolo nad tovarnami, v katerih so sedaj i absolutni gospodarji.
V Turinu so delavci podali naznanilo, dal v slučaju oborožene intervencije, bodo preje pokončali vse, kar se bo dalo, kot pa da bi jih izročili nazaj v privatno lastni-
M:
— Luks, spreten in prebrisan
psiček lekarnarja Stenfzerja, na 7905 St. Clair ave. je danes v bolniški postelji. Ko so prišli včeraj Steufzerjevi prijatelji v njegovo lekarno, j'ih je on zabaval s tem, da jim je pokazal kaj vse zna njegov prebrisan Luks. Pes se je postavil na zadnje noge, Steufzer mu je položil na gobček pol dolarja in počil b prsti in že je imel Luks pol dolarja v grlu. Z veliko naglico se je poslali psička v pasjo in mačjo bolnišnico doktorja Shaffer j a na vzhodni 77. cesti, ki je odprl pasji želodec, ali našel ni le onih petdeset (?entov, temveč še dva kvodra in nikel povrhu. Luks je bil sinoči še v zelo slabem stanju kot posledica operacije, toda bo okre-va.l "Najbrže je štedil, da si plača davek", je pripomnil Mr. Steufzer, ko so našli skriti zaklad v, pasjem želodcu.
je prišla obiskat slapove s svojim zaročencem Leejem, ki je bil tudi poškodovan, da praznujeta njuno zaroko, in je bila, objavljena pretekli mesec.
RAZPRAVA IN GLASOVANJE PO IMENIH O ZDRUŽITVENI
POGODBI.
Četrta seja v četrtek popoldne 2 . septembra.
Na izredni konvenciji v petek popoldne so glasovali za sprejem združitvene pogodbe vsi oni delegati in gl. odborniki, kakor pri formalnem glasovanju, tako da je izmed 54 prisotnih glasovalo 35 za pogodbo, 17 proti, 2 %a se vzdržala glasovanja.
^lavnj odbor je konštatiral, da hi potrebne dvetretjinske večine, ker sta se dva delegata vzdržala glasovanja. Vnela se je dolga debata, na kar je bil sprejet predlog, da se izvoli odbor 4 članov, ki naj dobijo pojasnila pri advokatu glede te zadeve, ali je pogodba sprejeta ali -e.
Konvenčni ; % < Stvori ob poludveh popolMrTcetrto zasedanje in pozove zapisnikarja, da naj prečita imena delegatov in gl. odbornikov. Zapisnikar konstatira, da so vsi navzoči razun enega, kateri se je oprostil že dopoldan.
Zapisnik drugega zasedanja sprejet s popravkom, da se je sporazum glede združitve naredil v Clevelandu mesto v John-stownu, kot se glasi v zapisniku.
Nato prečita zapisnikar pozdrave društev št. 28 v Granite City, 111, in št. 67 v Johnston City. Zadnje apelira na zbornico, da naj deluje za združitev slovenskih podpornih jednot in zvez, istotako, apelira društvo v Aquilarju, Colo. Pozdrave sta poslala tudi "Proletarec" in iz-vrševalni odbor J. R. Z.
Na dnevni red pride združitev slovenskih podpornih zvez, ki je bila v razpravi že na prejšnjih dveh sejah. Delegat Mahnič predlaga, da naj se prečita tozadevna resolucija in da naj se potem prične splošna debata.
Za besedo se oglasi delegat, br. Somrak, ki povadrja, da se morajo vpoštevati sklepi zdr. odbora, ki je izdelal tozadevno pogodbo, katero je sedaj razdelil med vse delegate. Že prej je pojasnil, kaj se je naredilo v tem oziru in kako delalo. Združevalna pogodba bi morala biti priobčena v uradnem glasilu S. S. P. .Z., kot je to storila SNPJ. ki je priobčila v svojem uradnem glasilu vse stvari tikajoče se združitve. Zakaj gl. odbor SSPZ. ni tega storil, on ne ve, pač pa bo dal gl. odbor pozneje odgovor. Rezolucija, katero bo prečital in katero mora ta redna konvencija SSPZ sprejeti, se glasi, da naj se vrši izredna kon venci j a, ki naj odobri ali pa zavrže združitveno pogodbo. Toda ta rezolucija in združitvena pogodba pa mora biti prej objavljena v uradnem glasilu SSPZ in sicer angleški tekst, predno se more kaj sklepati o združevalni pogodbi sami. Ako zbornica sprejme to rezolucijo, se izredna konvencija lahko tako vrši. Na to prečita rezolucijo za sklicanje izredne konvencije, ki naj ima nalog potrditi ali pa zavreči združitveno pogodbo. Po prečitani režoluciji povdarja, da mora biti ista sprejeta z dvetre-tjinsko vecinq vseh navzočih delegatov in gl. odbornikov. Povdarja pa tudi, ako bi bila ta
pogodba že priobčena v uradnem glasilu, kot je to storila SNPJ, bi bilo delo veliko olajšano, ker pa ni bila, bodo pa sedaj nekatere težave katere bo lahko premagati, ako bodo delegati za združitev.
Nato proglasi konvenčni predsednik debato o združitveni pogodbi odprto. — Delegat Britz pozivi je vse navzoče delegate in gl. odbornike, da naj debatirajo stvarno in da naj se izogibljejo vseh nepotrebnh fraz. — Delegat Mahnič pozi vi je vse nasprotnike združitve, da naj podajo stvarne dokaze, zakaj so proti združitvi.
Za besedo se glasi delegat Somrak, ki povdarja, da je združitvena pogodba najvažnejši del vsega, važneša kot po rezolucija sama. Nato prečita združitveno pogodbo.
Ko je bila pogodba prečitana, se oglasi za besedo gl. odbojnik Martin Konda, ki povdarja, da je ta pogodba ista, kot je bila prva, ko se je izdelala in ko je bil on sam v združevalnem odboru. Tudi takrat so se pokazale zapreke, ko je bila v razpravi točka o predaji premoženja in poslovnih knjig, kakor se tudi sedaj glasi šesta točka v tej zViw'jv.eni pogodbi, da morajo organizacije, ki so za združitev izročiti vse svoje premoženje in poslovne knjige pred združitveno konvencijo. In da je bila prva pogodba le vsled tega zavržena pri članstvu z več kot dve-tretjinsko večino, ker se ni strinjalo s tem.
Konvenčni predsednik opozori, da sedaj ni splošna debata, ampak da naj čita točko za točko združitvene pogodbe in da se bo debatiralo o posameznih točkah.
Za besedo se oglasi dr. Kern, ki opozarja vse navzoče, da je ta pogodba končna, in da ne moremo spreminjati sedaj nobene točke, in pred nami je samo vprašanje, ali to pogodbo sprejmemo, ali pa zavržemo. To zbornica pa lahko predloži kake nasvete ali sugestije, katere naj vpošteva združitvena konvencija.
Predsednik SSPZ je mnenja, da naj se poda celotno poročilo od zadnje konvencije SSPZ, da se bo na ta način razjasnilo, kje se je zavlačevalo z združitvijo.
Po daljšem debatiranju je bil sprejet predlog, da naj se debatira v splošnem o pogodbi, ne pa o posameznih točkah. — Delegat Junko predlaga, da naj se da vsakemu posameznemu govorniku samo deset minut časa govoriti za ali proti. Glav. predsednik Kužnik pa stavi pro-tipredlog, da naj se dovoli vsakemu govorniku neomejen čas v razpravi, ki naj pa govori samo o eni stvari in ne ponavlja eno1 in isto stvar. Zbornica je odglasovala, da ima vsak govornik samo deset minut časa.
Za besedo se oglasi S- odbornik Martin Konda, ki ponavlja isto, namreč, da so bila takoj v začetku nasprotfa, ko se je pričelo razpravljati o predaji premoženja in poslovnih knjig predno se združitev faktično izvrši. Nadalje nima nikakih garancij, da b! se ne postopalo s člarii ravndtako, kot se je, pred nekaj leti, ko je bila na eni seji (Nadaljevanje jutri.)
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST
SEPTEMBER 7th, 1930
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Busame« Place of the Ocrporation._ , . . 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c__SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O., TOREK, (TUESDAY) SEPT. 7th, 1920.
>104
DM NAM TORE) PRAVO SVOBODO!
Ni ga Italijana na našem Primorskem, ki bi ne bil prepričan, da je dala Italija našim deželam idealno svobodo. Ta svoboda je naravnost tako velika, da ne rečemo brezmejna, da je posebno mi Primorci jugoslovenske narodnosti niti nismo vredni. Takšno je prepričanje naših sosedov italijanske narodnosti. Le malokdaj se povzdigne tu pa tam po kak osamljen glas, ki diši vsaj do neke mere po politčnem poštenju. Žalibog pa se mora ugotoviti, da so takšni glasovi Vedno le polovičarski poizkusi in svoboda, ki se nam obljubja s strani najmanj zagrizenih političnih krogov, ni nič drugega kot nekaka stara šara, roba najslabše vrste. Mi bi seveda morali te pleve in smeti prave svobode sprejeli kar tako, naužiti se je, kričati "Živela Italija!" in ako bi bilo le mogoče pošiljati od časa do časa eno deputacijo v Rim, drugo pa v namestništveno palačo v Trstu, ki bi izročevale ministrskemu predsedniku in glavnemu civilnemu komisarju vsakemu po eno dolgo spomenico polno hvaležnosti in ganutja naših čestitih Primorcev na naslov tistih, ki nam ponujajo plevel za čisto pšenico.	HpT-*
Tudi naši sedanji oblastniki niso nič manj prepričani, do smo mi primorski Slovenci grdi nehvaležneži. Češ, oni da imajo vzrok biti nezadovoljni z nami in ne narobe, mi z njimi. Sancta simplicitas! Povejte nam že enkrat: Kaj mislite pod to vašo svobodo, ki ste nam jo dali, in kje je pravzaprav! Z drugimi besedami; kje so tiste otipljive garancije naše svobode, ki bi nam dovoljevale, da bi bili brez skrbi za sebe in za svoje? S svobodo je ravno tako kot z vsako drugo vrednostjo, bodisi materijalno, bodisi moralno: ona ima svojo veljavo le tedaj, ako obstojajo garancije, da se lahko z njo poslužiš, kadar nanese potreba.
Cim takšnih garancij ni, zbogom kredit, zbogom tisočaki, zbogom vsaka vrednost; za tistega, ki se ne more z njo poslužiti, je vse takšno bogastvo nekaj neobstoječega.
Tisočaki ohranijo seveda svojo veljavo — za drugih — in ravno tako je tudi z italijansko svobodo, ki ima svojo veliko ceno m veljavo. Prepričani smo namreč, da je Italija svobodna in kulturna država in verujemo v to kot v živo resnico. Toda—in to je ono, cesar naši nasprotniki nočejo ali ne morejo razumeti — ta italijanska svoboda ima nekak pomen samo za tiste, ki jim jo je dano uživa
ti, dočim je za nas primorske Jugoslovene ta svoboda popolnoma brez koristi, brez plodu in brez vrednosti. Za nas je po tem takem vseeno, naj bo v Italiji takšna ali takšna vladavina, konstitucijonalna monarhija ali sovjetska republika, svoboščine, ki jih jjodo nudile italijanske ustave ne bodo mogle iti nikdar nam v prid, dočim se bodo vedno koristili z njimi le tisti, katerim so te svoboščine zagarantirane že a prori — a to so edino le državljani italijanske narodnosti.
Naj se le misli in obrača kakorkoli kdo hoče, dejstvo je le, da ne bodemo mogli biti mi primorski Jugosloveni nikoli deležni svoboščin, niti tistih, ki jih nudijo zakoni glasno in jasno, dokler ne dobimo posebnih garancij, s katerimi bi se nam zagotovila ne samo pravica do uživanja svobode, temveč tudi uživanje samo. Ni zadosti, da je naši sreči in zadovoljnosti pod sedanjo upravo nasprotno vse, kar počenjajo oblasti same, temveč so morale poseči vmes tudi teroristične organizacije, ki jim je cilj, da nam odnesejo še tisto nekaj plev svobode, ki-bi nam jo oblasti milostno privoščile.
Brcajte torej iz Rima, s komisarijata ali odkodersbo-di svobode, kolikorkoli je hočete, do nas Slovencev ni še prišlo do sedaj in tudi v bodoče ne bo moglo priti nobeno zdravo zrno, temveč nam bodo letela le pleva v oči pri tem hinavskem vejenju.
Mi pa, ki se zavedamo, da nam ni potrebna nikaka tuja civilizacija, ki smo torej odrastli in ki znamo šteti do deset in še črez, ne bomo seveda jemali plev za čisto pšenico. Na drugi strani pa tudi ne bomo prosjačili in moledovali in padali na kolena pred nikomer, ker stojimo na stališču, da je dolžnost uprave, da se prilagodi razmeram in ne ljudstva, da se prilagodi upravi. Trpljenja in pomankanja smo pa navajeni, tako da smo gotovi prenašati vse mogoče muke in naloge za našo milo slovenščino.
Kdor vidi v tem izzivanje nasproti Italijanstvu, temu naj povemo, da je naša vest v tem pogledu popolnoma čista, ker z naše strani ni padla še nikoli nobena žaljiva beseda na naslov Italije. Tudi ni izzivanje nikakor slovenska specijaliteta ter ga prepuščamo drugim bolj "kulturnim" ljudem. Le toliko mislimo povedati uradnim in neuradnim činiteljem na našem Primorskem, da naj nas ne mislijo pitati s plevami ,kajti mi smo, kar smo rekli, zrel narod, ki se zaveda svojih dolžnosti in pravic, in ne kaka kolonijalna živina.
Ko nam torej govorite o svobodi, mora to biti zares prava svoboda, kakršno zaslužuje naš kulturen narod. Ne zahtevajte pa od nas, da vam porečemo hvala, ko nam daste mesto kos kruha mrzel kamen.
In ob koncu še enkrat: Ne prihajajte nam s svobodo brez potrebnih garancij, ker vedite, da nimate opraviti z otroki! Ako je res, da želite mir in spravo med ljudmi na našem Primorskem, tedaj dajte tej deželi pravo svobodo-in ne njenih plev! Drugače bomo mi sicer imeli pleva, toda vi boste zato mlatili prazno slamo!
"Edinost".
IZVLEČEK
ZAPISNIKA XX. SEJE EKSE KUTIVE J. R. Z.
Seja se vrši v petek večer, 27. avgusta, 1920. — Predseduje br. Gottlicher, zapisnik vodi br. Skubic.
Z ozirom na to, da je na dnevnem redu mnogo stvari, predlaga br. Zavertnik, da ne čakamo na ostale člane, temveč, da predsednik proglasi sejo sklepčnim in gremo z delom naprej. Aleš podpira predlog, ki je bil sprejet. Navzoči. Aleš, Cain-kar, Godina, Gottličer, Skubic, Taučar, s. Udovič, Zajec in Za-
vertnik.
Prečita se zapisnik zadnje seje in se sprejme.
Prečita se pismo tajnika J. S. Z. glede nabiranja prispevkov za kampanjski sklad, kakor tudi pismo upravnika "Proletarca" za oglas v Družinskem koledarju za leto 1921. Po daljši debati se zaključi, da se da oglas v koledar.
Prečita se pismo clevelandske okrožne organizacije, o katerem se vname daljša debata. Sprejme se zaključek, da eksekutiva poda svojo izjavo, katero naj pošlje glavni urad na vse tri podpisane odbornike okrožne organizacije s prepisi originalnega pisma in da se pozove odbor okrožne organizacije, da publi-cira v glasilih J. R. Z. dan seje, na to se bo prečitala izjava in kopije pisma.
Pri izrednih volitvah za izpraznjeno mesto v glavnem nadzoru, dobila sta oba kandidata, br. Šemrov in Todorovič, enako šte-ilo glasov, zato se naloži glavnemu tajniku, da ukrene vse po-itrebno za kmalošnjo izpolnitev izpraznjenega mesta, ker čas za revizijo knjig in računov ni daleč stran.
Prečita se brzojavka br. Kristana, v kateri naznanja, da je srečno dospel v Ljubljano dne 18. avgusta. Se vzame na znanje.
Poslovodja poroča, da je kon-venčni zapisnik dotiskan in da ga razpošilja. Se vzame na znanje.
Br. Zavertnik naznanja, da bi bilo dobro, da se v kratkem skliče posebna seja, na kateri bi se razpravljalo samo o bodoči konvenciji in pripravah za njo. Konvencija, kakor je bilo zaključeno na zadnji seji, naj bi se vršila nekje v novembru. Sejo naj skliče glavni urad.
Br. tajnik prečita resignacijo poslovodje v glavnem uradu, ki se glasi:
"Eksekutivi J. R. Z.: Pred dvema letoma, v najkritičnejšem času. naše organizacije, pustil sem dobro delo in zaslužek in na prigovarjanje tedanjega glav nega tajnika in eksekutive sprejel Vašo ponudbo, da vodim posle v glavnefh uradu J. R. Z. Takrat se ni vedelo, kako dolgo bo organizacija vstanu vzdrževati ta urad, ker ni bilo ne denarja, ne drugih sredstev, ampak samo par lokalnih organizacij, ki so stvorile jedro te, sedaj tako uplivne in močne organizacije, ki smo jo ustvarili z največjim trudom in požrtvovalnostjo. Toda to me ni vstraši-lo, ker zavedal sem se, da se nahajamo v kritičnih časih in se-
daj ni vprašanje, kaka bo pl^-j ča, do kedaj bo služba, ampak I da se takoj počne z delom in da | se delo opravi.
Mislim, da mi ne more nihče očitati, da sem imel mastno plačo, ker toliko, kolikor je bila moja plača, je zaslužil vsak mestni cestni pometač. Čezurnega dela tudi ni nihče plačal, dasi je bilo treba mnogekrati potegniti do polnoči, dveh, treh ali celo noč, da je bilo delo opravljeno o pravem času. Tega ne navajam zato, da bi kdo mislil, da iščem kakih nagrad, ker to izrecno oklanjam, ampak radi tega, da bo javnost vedela, da je organizacija vzdrževala glavni urad z najmanjšimi mogočimi stroški.
Edino vi in oni, ki so bili v tesnejši zvezi z glavnim uradom in gibanjem, si morete predstavljati, kako utrudljivo delo je to, ki mora konečno fizično in duševno utruditi tudi še tako močnega človeka. In dela in skrbi je bilo v glavnem uradu več kot ■si more kdo misliti. Opravljeno je bilo, vsaj tako mislim, v splošno zadovoljnost vseh. Za to, seveda, gre v prvi vrsti zasluga eksekutivi in modrim ter previdnim direktivam br. Kristana in v drugi vrsti pa mojim tovarišem v uradu, ki so ves čas vestno opravljali svoje posle.
Danes, ko je politična akcija tukaj v Ameriki nekoliko ponehala, ko so se razmere znatno predrugačile, rnb silijo lastni interesi, da jim posvetim malo več paznosti in dela in zato sem prisiljen, da Vam predložim resignacijo, katero, upam, boste sprejeli brez ugovora.
Kot poslovodja v glavnem u-radu imel sem opraviti s financami in radi tega izjavljam, da z mojo resignacijo ne odtegnem te odgovornosti, dokler nadzorni odbor ne pregleda računov in knjig in jih najde v redu. Želim toraj, da ostane moja varščina v znesku $10.000 še nadalje v veljavi in moči.
Ostanem pa vkljub tej resig-naciji še nadalje član ožjega odseka centralnega odbora in hočem še nadalje po svojih skromnih močeh pomagati, dokler ne dosežemo našega cilja — svobodo in popolno neodvisnost za celokupen narod v federativni jugoslovanski republiki.
V Chicago, 1. avgusta 1920.
(Podpis) A. H. Skubic'.'
Navzoči apelirajo na br. Sku-bica, da resignacijo umakne, ampak ko jim pove, da mu je skoro nemogoče še nadalje zanemarjati svoje interese, da je vsled tega, ko je umaknil svojo resignacijo, ki jo je položil v
začetku maja, imel znatrid W-1 terielne zgube, in ko oksekuth' zagotovi, da hoče še nadalje P magati z delom v uradu, v ko!-kor mu bo dopuščal čas, je ^ Zavertnik predlagal, da se Sb-bičeva resignacija sprejme stavljenim pogojem, da br. Matičar postane poslovodja, a ^ Skubic pa ostane v glavnem radu kot knjigovodja in kore-spondent, dokler se ne vrne ft Zalaznik, in prejme plačo po ^ lu, ki ga opravi.
Predsednik zaključi sejo čet čez enajst.	|
A. H. SKUBK, t. č. zapisni-
e
s
i
i
NAZNANILO.
Ker se je že več rojakov silo v četrtek in pondeljek« mojem stanovanju in me n , dobili^ doma, naznanjam, da dva dneva podučujem samo Pr vatno pri družinah.
Na domu se vršijo redne skuP ne vaje za petje ob petkih torkih. Kdor se hoče izobrazi, v petju ali godbi privatno. na se zglasi na 1200 E. 61st Doma sem vsak večer izven deljka in četrtka.
VIKTOR LISJAK.
210-
$
Prijatelj delavca
PSiN-EXPELLil
'/dr dr.
Tvomiška znamka reg. v pat. nr. ^ Slaven že več kot 50 let.
Glejte za troniiško zna"1*16 SIVKO.
Skušnjave Tomaža Krmežljavčlca.
"Hm — da veste — hm — ne vem — meni se vaši nazori zde malo čudni," je končno zjecljal. "Hm — ne zamerite, gospod Železnik, ampak jaz sem nekoliko drugačnega mnenja. Vidite, če bi mene moja žena goljufala, jaz bi to drugače sodil kakor vi. Hm, vidite, če žena mene goljufa, me velja to čast in ugled, da, če pa jaz njo goljufam, me velja to kvečjemu pet ali deset kron."
"Jaz sem popolnoma vašega mnenja," je izjavil Železnik. "Ravno zaradi tega se obračam do Vas. Dokler ni nihče vedel, da me mojai žena goljufa, se nisem nič zmenil za to. Nasprotno! Še všeč mi je bilo. A zdaj mi pričajo brezimna pisma, da vedo to že tudi drugi ljudje, zdaj je v nevarnosti moja čast in moj ugled. Načeloma sem zadovoljen, da me žena goljufa, a goditi se mora to skrivaj. Saj sem to dolžan svoji časti.
Pokrepčala sta se zopet s konjakom in ker ravnatelj ni imel ničesar pripomniti, je začel zopet Železnik.
"Vam kot staremu prijatelju in somišljeniku zaupam popolnoma in zato se obračani do Vas za pomoč. Moja žena rrle namreč goljufa s Tomažem Krmežljav-čkom."
"Ni mogoče," je vzkliknil ravnatelj v skrajnem začudenju. "Saj je gospa dosti starejša /kakor Tomaž."
"'Ej, dragi prijatelj; ženske niso nič drugače od nas moških; čim bolj hodimo v leta, toliko mlajše morajo biti punce, ki se nam dopadejo. Pa to je postranska stvar1, Y<y Krrnežijavček ima tofej razmerje z
mojo ženo. Ker bi pa jaz rad ohranil svoj zakonski mir, obenem pa zavaroval svojo čast in svoj ugled, bi rad kako izlepa Tomaža proč spravil. Ali mi ne morete kako pomagati. Prav hvaležen bi vam bil."
Ravnatelj je šele po dolgem razmišljevanju odgovoril na Železnikovo vprašanje.
"Težko poj de," je menil in je zmajeval z glavo. "Med nama povedano: Krmežljavček je nevaren človek. Ta mrcina vidi vse, zasledi vse in zna vse. V pisarni se ga vsi bojimo, posebno ker ima neko posebno protektcijo. Vrag vedi, kaj imajo duhovni gospodje, da ga tako drže. Jaz sem ga že večkrat poskusil izpodriniti, pa ni šlo. Mislil sem nekaj časa, da je vohun, pa sem se prepričal, da ni še ničesar izdal. Res ne vem, kako bi vam vstregel."
"Morda se le dobi kaka pot," je silil Anton Železnik. "Glejte, meni je stvar j ako neprijetna. Nam-mreč samo zaradi tega, ker ni več tajna. Kdo jo je neki raznese! ? Pisava brezimnih pisem je ženska. To ae vidi na prvi pogled."
Železnik je vzel iz svoje listnice nekaj pisem in jih izročil ravnatelju. Komaj je ta pisma pogledal, je skočil s stola.
''To je pisava moje žene," je vzkliknil in postal ves bled. "Seveda — to je pisava moje žene."
Zdaj je bil Anton Železnik na vrsti, da je vzkliknil: "Ni mogoče," potem je hitro dostavil: "Torej je tudi vam žena nezvestna in vas goljufa z ravno tistim človekom, kakor moja žena mene. \)ragi sotrpin — vdajte se v svojo usodo in veseli bodite, da za početje vaše žene ljudje še nič ne vedo."
Moža sta si prijateljsko segla v roke in se zopet pokrepčala s konjakom.
"Strašno," je zavzdihnil ravnatelj. "Ta Krmežljavček! Vedno sem mislil, da je zaljubljen v tisto koristovko ,v tisto Smoletovo Natalijo ..."
"Poznam," je menil Železnik. "To vam je »ele kanalija. Enkrat sam krat sem žnjo govoril nekaj besed, pa mi je že poslala račun za klobuk, naj ga plačam
in zraven mi je pisala, da me ljubi. Pri tej pa mislim, da še Tomaž nič ne doseže, čeprav je ves pasji!"
"Da, ves pasji je," je pritrdil ravnatelj z izrazom očitnega občudovanja. "Mislil sem, da lovi Natalijo, pozneje pa sem izevedel, da ima razmerje z neko natakarico ; potem se je lotil naše tipkarice Filipine, ki je bila tako pobožna, da so se ji same pobožnosti turi delali. Zdaj pa ... "
"Zdaj pa vidite, da ima poleg moje žene tudi še vašo ženo. Prijatelj — prokleto bi se nama ljudje smejali, če bi izevedeli za najino nesrečo."
"Res je, res," je žalosten pritrjeval ravnatelj. — "Ah, petnajst let sem poročen. — Zdaj pa kaj takega. Ah, kar ustrelil bi ga."
"Pomiri se, prijatelj!" je tolažil Železnik. "Raje premišljujva, kako bi ga vsaj za nekaj časa spravila proč. Ce pojde Tomaž iz Ljubljane, si bo moja žena drugega izbrala in vaša žena tudi."
"A jaz tega ne trpim, da bi moja žena imela ljubezensko razmerje. Na noben način."
Ravnatelj je bil tako hud, da je s pestjo ob mizo udaril in prevrnil čašico polno konjaka.
"Ne trpim in ne trpim," se je rotil in polizal s krožnika razliti konjak.
"Ali — lepo vas prosim," je menil z največjo res-nobo Anton Železnik, "če tega nečete trpeti — kako pa hočete potem biti srečni in imeti mir v zakonu ?"
In ravnatelj ni vedel na to opomnjo ničesar odgovoriti.
Ravnatelj se nikakor ni mog^l sprijazniti z nazori svojega prijatelja Železnika glede pogoja zakonski sreči. Spoznanje, da mu je žena nezvesta, ga je zelo potrlo.
"Strašno, strašno," je stokal in si otiral pot s čela. "Kdo bi bil kaj takega mislil. Moja žena me goljufa, p» še s takim pobalinom. Jaz še vedel nisem, da je ta Tomaž z mojo ženo znan. Vrag vedi, kje se je ž njo seznanil. Najbrž ima Filipina to na vesti."
"Jaz pa le vprašujem, kje je vaša žena izvedela,
Dnevnik Enakopravnost
Z 1 C A
ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v nassm listu dospe na svoje doto ceno mesto liki tele gram.
da ima moja žena razmerje s Tomažem. Satf1 Tomaž ni izdal; je preveč prefrigan. Meni se 2 ' je Tomaž med moškimi ravno to, kar je Smoletov-'^ talija med ženskami. Samo za denar mu je in Pf", s starejšimi babnicami, le da jih izkorišča. Veti6 meni, tako je in nič drugače."
"Grozno — grozno," je jokal ravnatelj. "M0'a konska sreča je uničena ..."	J
"Ne bedite sentimentalni," je nekako nevolj11 kel Železnik. "Vaša zakonska sreča ae bo že ^ * kako poflikati . . . mislite raje, kako bi Tomaža ^ I vili iz Ljubljane. To je za naju oba najvažnej6'
"Da, proč mora! Ko bi se ga ne bal, bi 2^1. kot zakonclomca zapreti. Oh, najraje bi ga u't!, jv Kaj pravite, ko bi ga na skupne stroške poslal^ rnerikc, pa v tak kraj, da bi ga zamorci snedli • "Saj ne poj de! fant je preveč navihan, da ^ zapustil domovino, ko si je ustanovil eksistenco

"In ko že gotovo veliko ve," je vzdihuje P1'-j,/ ravnatelj. "Ampak proč mora, proč na vsak ^ y "Cim preje, tem bolje," je izjavil Železnik. ' j že dobila kaka pot."	y
Železnik in ravnatelj sta še dolgo časa ugibak^, ko bi se odkrižalo Tomaža, ki je med tem neP' ^ no čepel v prostorni omari in se jezil sam nase 1 ,i) usodo, ki mu. je pretila pokvariti njegovo dobičk®' ^ in zabavno razmerje z gospo Ines in z ravnatelj no. Večkrat ga je obšla skušnjava, da bi tiho ^ vrata in stopil med ravnatelja in med Železnika-., A si je predstavljal, kake obraze bi delala, kako bur j eno skakala okrog njega in kako bi jih on 1 jji« j al. Toda njegov praktični um je to veliko in W vo skušnjavo z lahkoto premagal.
"Šala bi tp bila In zabava, a nič," je modroval. "Oba bi bila ponižana in nastalo bi sovraštvo, ki bi se ne dalo več ug«8 vrag vedi, če bi jaz v takem boju zmagal. Bolj6 se delam, kakor bi nič ne vedel in da počakam, kreneta,"	. , i
koristila p} "
jeP*
SEPTEMBER 7th, 1920
i'IEN^KQPRAVNOST"
STRAN 3.
f I
I
-M-
DENAR V JUGOSLAVIJO
hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo
PAROBRODNE LISTKE "otnikom'*'6 ^ ^ Evrope po originalni
POTOVALNE LISTINE
vse druge potrebne spise, ter opravljamo tudi
ceni. Dobivamo našim
JAVNE NOTARSKE
benia VSC^i vrs* vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo-denar na avo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo
HRANILNO VLOGO ter plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun da-nes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja.
I I^iemetlx State Gartlc
l i ft	John Nemeth pres.
K? E- 22nd St.	New York, N. Y.
I
I
s
I
■
J
UspeM v dvafsefih dneh ali se vam p£ vrne denar.
a^a boSat« rdečo kri, mo-
Polnn	živce, življenja
člne kožice in ženske.
ŠPomin n^oX-e^a zdravja in pri slabi moči, če se vam čS jemati nom^"Vas.e tel0 mrači, če ste se že nave-
•Čuti? ^uea-Tonf. ?«Va- in narkotična sredstva, potem posku-Unpu; ^u^ačnee-«' xi ^prevideli boste, kako hitro se boste ti»iS^Van3e	Ve Devet desetin človeških bolezni, kot
ton, er slab'"	revmatične bolezni, glavobol, nevralgija,
Sikanje	n!prebayj
8biur,JKanje Pn^XV- "^^»ava, vetrovi in kolcanje, zaprtje, ih ?st» izhain £ Po™anjkanjo živahnosti, nervoznost, ne-
V abe krv-iA «• i p?manikanja živčne moči, redke zvodenele krvi =■ 'Sak ud vstv rlcuIacije-3Cnje in dni ° delovanje telesa je odvisno od živčne sile za svoje
- OVail Je. ŽlVPTia "rv^ r\ rt 4n	irH-nn c + trar* t rt rr zxl Q d G C #
Tone
^Disuje/o 1T^S®{nero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih^y v2u in fosfnvi. aVne;' zdravniki. — Nuga-Tone je bogat na It tJlUga-Tojie	terje hrana krvi in živcem. 4
Eb?.0 deljujeio n-% življenje v jetra, ter ojačuje čreva, da Nič	1V •,a ledica ter izganja iz njih strupene se-
Cok?8' Nič vpo t?	in kolcanja, težke sape in pokritega
fc,„0 Prebavo ji C11? m bolezni! Nuga-Tone daje čudoviti tek, id»Ja"^0ne ohn»J'fn0iV1.t:ne živce ter zdravo okrepčujoče spanje. *- •?via na	. ^ri' uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenje
Medice dr^K f*- ^lv.cna moč je poglavitna stvar za želodec, ... KerjboIi UsnpRTi UJ:ripanje srca in krvno cirkulacijo. Nuga-Tone h itlj, s.e8toji 17 zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj ? J i H^>i8inej0 najsP"-° .vršnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih%
' Kn,nrnf08fOrj'u

za jemati. Poskušajte ga. Priporočili
.—Cena Nuga-Tone je en ($1.00) dolar za steklenico, devetdeset (90) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahko
iti ft, ^Vajset f2fS !»šestmesečno zdravljenje za pet ($5.00) dolarjev. Jemajte Nuga-h, 1 va?n	, •1'. Cc niste zadovoljni z uspehom, vrnite preostanek zaeno s škatljo
L ^atnenin • °i	vrnili denar. Vidite, da no morete izgubiti niti. penija. — Mi
enaki Paranei ^"S^-Tone je na prodaj pri vsih dobrih lekarjih po enaki ceni
KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. .
' LABORATORY, S. 23, S37 So. Dearborn St., Chicago, III.
priloženo..............za kar mi pošljite.
6tv- ali R. F. D.
"e«o.
Država
ZVEZA
^OVANSKA
delavska
a Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. S^0>ANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA,
^TANOVLJENA 16. AVG. 1908~INKORPORI-RANA 22. APR. 1919.
^ločna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi dru-' itn» nad $200.960.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
^i-tr
Vej, k Prejema vsako značaj no osebo ne glede na veroizpo-Je» zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. ?5qo >stvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 bo^-'vV1 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne - ,e Podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 ylrie in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore.
avaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolni-re.
{-> bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in
5° iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni, let d * lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—.16 ^ $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
^ Podpor
P. Z. posluje po National Fraternal Congress
Sv, Ni
0.le obveznosti plačuje redno n točno.
0Va društva se ustanavljajo z osem ali več novimi 1 v starosti od 18—55 let.
S6e ^h^0Pnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za me-' v katerem pristopi.
Ha:
S- P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih mah v Zdr. državah in Canadi. ,
0 nas<ilbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za ali h ni'a istega vstanoviti na glavnega predsednika
Pa tajnika.
^OSTOR, preds.
^ St. Ciair Ave. Cleveland, O.
BLAŽ NOVAK, tajnik
634 Main Street, Johnstown, Pa.
Marijina kiparja.
Spisal Ksaver Meško.
( D a 1 j e 1 III.
Eia, glej 1 Ob spominu na ti'ste čase so se večkrat nehote povesile roke tudi Enziju, povesile sredi dela. Zakaj nenadoma mu je zavel v srce topel pozdrav sem doli z domačih brd in čeri. Zazvenelo mu je v hipu na uho in v dušo zvončki ja-nje kozjih zvončkov. In zvon iz domače gorske cverkvice se je oglasil iz daljave 6 svojim znanim, dragim in sladkim glasom.
Eia, glej! Kakor šumeči valovi gorskega hudournika so za-plali čezenj spomini. Dvignili so mu duha in misli, kakor dvignejo mogočni valovi lahek za-mašek, in so ga ponesli s seboj v rodno selo, ponesli v čase, prežite v mladostni neskrbnosti, v zlatih sanjarijah visoko gori nad svetom, na vrhovih apeninskih.
Zazrl je pred seboj babico Mergerito, ki mu je bila v življenju vse; mati, rednica, vzgojiteljica. Glej, visoka in suha stoji pred nizko domačo kočo, s temnim pogledom strmi doli v svet. Rumeni, povsem gubaš ti obraz — nikoli je ni videl in poznal drugačne, mlajše — kaže bol in skrit, s silo zatajevan in zadrževan srd.
Tik nje stoji on, molčeč skoraj plašen. Previdno, nekako tipaje, skoraj kradoma pogleda-va starko, stoječo pokoncu, kakor se je niti starost ne bi upala lotiti, je ne bi mogla upogniti in potlačiti . Njene oči išče z o preznimi pogledi, tiste oči, ki se jih na skrivnem boji, a imajo tako čudežen ogenj v sebi, tako tajno privlačno moč, da jih njegove spet in spet iščejo, se nehote vedno obračajo za njimi . . . Da njegove plamte še bolj vroče, da je še mnogo več tajne sile v njegovih, da ima on še temnejše, oči babičine in materine z vsem njih žgočim ognjem in z vso njih globoko tmino, in navrh še plamen oči neznanega očeta, tega ni vedel.
In spet zasliši t'sto žalostno zgodbo, ki se mu oglasi kakor tajno, žalobno zvonenje v glo-bočini duše vsakikrat, kadar se spomni doma. Z nekako tiho, grenko boljo se domisli, kako mu je nihče ni maral razodeti jasno in odkrito. Le v preseka-nih stavkih, s posameznimi besedami, s skrivnostnimi namiga van j i so ga seznanjali z njo.
5	sočutnim smehljajem, ki bi pač naj osladil bridkost resni-se, so mu jo namigavale stare ženice, ki so ga imele rade; s čudnim mežikanjem trdih oči mladi vrstniki, ki so ga hoteli jeziti in raniti, z divjim srdom starka babica.
Zgodba o rajni mamici je to,
0	mamici nepoznani, a ljubljeni tem bolj, čim jasneje umeva z leti njeno gorjupo usodo.
Da je bila prava krasotica v tistih samotnih, odsvetnih selih, ki na krasoticah res ne trpe pomanjkanja, so pravila tista raztrgana poročila. Ponosna da je bila kakor kraljičina, trda kakor kremen gorovja, samosvoja kakor vse izbrane, po naravi posebno obdarovane duše. Vse poglede občudovalcev, vse besede vsiljivih laskačev je vračala in plačevala s hladnim smehljajem ali z nemim prezirom, ki je vsakega odbijal, vsakega ranil v( srce.	i
1	A baš, ker se je tako zave-: dala svoje kraljevske krasote, ji je bilo gorsko selo pretesno. Zahrepenela je doli v cvetoči svet, cvetka med cvetje, v šum-no mesto doli, krasotica med krasoto.
A ta svet je postal njena usoda, njena poguba.
"... In ko so mi tam doli utrgali mojo rožo, maledetti, so mi jo poslali sem gori, da tukaj zvene. In zvenela je. Porodila je tebe, moj Enzijo, in je umrla."
Večkrat je tako govorila Enziju babica, pol-na neukročenega
6	srda in sovraštva do sveta in
njegove zapeljivosti in brezsrč-nosti. In v zadnji bolezni, ko j o j e držala smrt že' za tilnik, in jfe babica' videla, da se je ne bo dbranila, imu je - priznala:
"Umetni^; je bil baje tvoj oče — Enzio, slaven mož — ako ga Bog ni že sodil, naj mu kmalu povrne vse hudo, kar je storil tvoji mamici in meni. Omamil je moje gol obče, Anizio, nesrečno tvojo mater, omamil s, svojo lepoto in sladkostjo, svojih zlagan i h besed. Ber Dio, zakaj ravno njo, moje edino bogastvo?— sem se povpraševala že tisočkrat. Odgovora nimam še danes. A v nesreči, on santo Christ o, jo je zavrgel, poslal jo sem v gore k materi, da uniči z njeno nesrečo še mene. Takšni so ljudje tam doli v svetu, moj Enzio. Zato ne zabi: boj se jih, sovraži jih! Ne idi nikoli med nje. Uničili bi še tebe."
Dobro se še spominja, kako ji je gla's nenadoma nenavadno za-
3%
trepetal, pač od skrbi in bolesti. Oči je upirala polna ljubezni vanj in roko mu je stiskala, kakor da ga ne bi mogla in marala pustiti nikoli od sebe.
"Zase sem vesela, da prihaja smrt in me povede iz tega brloga prevar in laži. A skrbi me tvoja usoda, ubogi moj Enzio. Pa čuj, stric Peronne, dasi sam ubog, bo skrbel za te. Obljubil mi je. In Pietro Peronne je še eden tistih redkih, ki dane besede ne prelomi desetkrat na dan. Zaupaj mu, Enzio. In bodi srečnejši v življenju, nego sva bile mid ve s tvojo mamo. Madonna naj te čuva. Njej te izročam. Ona bo od zdaj tvoja mati, Enzio moj."
Ni dopolnil še povsem trinajstih let, ko je babica umrla. Jokal in žaloval je po njej, da po sami rodni materi ne bi mogel bolj bridko in bolj resnično.
Ko so babjco pokopali, ga je vzel k sebi stric Peronne. Pasel mu je koze fn ovce.
(Dalje prihodnjič.)
Iilllllllllllllllllllilll SPREJEM V DRUŠTVO "S L O V E N I J A"
je prost vstopnine v mesecih: juliju, avgustu in septembru, $6 na teden podpore. Usmrtni-na $250.00.
UPRAVNI ODBOR:
Frank Špelk-j, predsednik,— 3504 St» Clair Ave.
• Louis Tomišč, podpredsednik, 13017 St. Clair Ave.
Josip Grame, tajnik, — 1395 E. 48rd St.
i Frank Kočevar, računski ta j-j nik — 1425 E. 39th St.
John Fortuna, blagajnik, — !1401 E. 47th Str.
CENJENEMU OBČINSTVU V COLLINWOODU
naznanjava brata
Lmm in Jemei Pengal,
da sva prevzela GROCERIJI in MESNICO od J. Polonskiira na
447 E. 157th St.
Rojakom v okolici se toplo priporočava za obilen obisk. ČISTOST IN TOČNA POSTREŽBA JE NAŠ CILJ.
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvniii in kroničsih bolezni je naša specijaiiteta. 308 Permanent Bidg. 746 Euclid a ve. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10.. do 12. opoldne.
FRANČIŠKA MILNAR, 1756 E. 43rd St.
Zdolaj podpisana se zahvalim
slovenskemu zdravniku kiropraktike
DR. ALBERT IVNIKU 6408 St. Ciair Ave.
katerega uradne ure so od 10. do 12 dop. od 2 do 4. pop. in od 6. do 8. zvečer, kateri je mojo več let trajajočo bolezen ozdravil v zelo kratkem času. Poskusila sem prej operacijo in več zdravnikov brez uspeha. Priporočam tega zdravnika rojakom in rojakinjam.
SELITVENO OBVESTILO!
\
je preselil svoj urad iz 6127 St. Clair Ave. na
6131 St. Clair Ave,,
vogal E. 62. ceste nad nove banko.
Vzhod iz 62. ceste.
Če ne prihranite pa leto najnlarij |300(MM
potem čitajte, ta oglas, ki, je namenjen za slovenskp, delavce po tovarnah, majnah in šmeldh, kjer so nevarna dela, malr nestalen zaslužek; za delavci, katere vsaka industrielna kriza najhujše zadene.
Naša propozicija je iskyena in čisto brez vsakega blufa ali olep-šavanja. Naša ponudba je enostavna. Ako imate trdno voljo pomagati si do samostojnosti in če ste pripravljeni vsak polovico tako težko delati kot delate sedaj, potem nam pišite za natančnejša pojasnila.
Naša propozicija je v kratkem ta: Naseliti vas na 40 akrov najboljšega zemljišča v Ameriki, kjer ste vstanu pridelati na enem akru čez tisoč dolarjev čistega na leto. Naseliti vas v kraj, kjer bo vaša družina zadovoljna in z vami vživala srečo in blagostanje.
V	severovzhodnem delu države North Caroline ob dveh glavnih železnicah blizu Pamlico zaliva imamo 82 sekšnov obsežen kos sveta, kateremu ni para v Zedinjenih državah, kjer je podnebje idealno, voda dobra in kjer so vsi pogoji za uspeh in napredek. Od tega velikega bloka smo prodali že nad 30 sekšnov izkušenim in uspešnim farmarjem iz Illinoisa, lowe, Indiane, to je iz krajev, kjer so farme vredne od $200 do $800 aker. In da bodo imeli tudi Slovenci priliko, rezervirali smo deset sekšnov ali 6400 akrov v enem solid kosu za slovensko kolonijo. V tem kosu je 160 parcel po 40 akrov. Toraj 160 slovenskih družin se bo lahko naselilo na ta svet. Po našem mnenju je 40 akrov popolnoma zadosti za vsako družino.
ČITAJTE TA DOPIS IN POTEM SODITE.
PRSI je črna od 10 do 18 palcev globoka, Bladen in Portsmouth serije; pod gorenjo plastjo pride mešana ilovica, vsebujoča razne minerahje, kar je en najglavnejših pogojev za uspešno produciranie tobaka.
LEGA je ravna, polagoma padajoča proti morskemu zalivu in potokom in je kakih 45 čevljev nad morsko gladino. Ta svet ie bil močviren in naša družba sedaj koplje velike odvajalne kanale in ob vsakem kanalu pot, tako da bo vsaka parcela imela kanal in lepo pot. Dva velka parna stroja sta že na licu mesta in dva sta na potu. Z delom smo že pričeli. Kamenja tu ni.
KLIMA je najboljša v Ameriki. Bolj idilnega podnebja ne nai-dete nikjer. Tu ni ne velike vročine po leti. hudega mrazu po zimi. Zivma se lahko pase na prostem deset mesecev v letu. Dežja pade na leto okoli 47 palcev, toraj se ni bati suše. Pitna voda je izvrstna, Artesian voda se dobi na48 do 90 čevljev globoko, surface voda pa na 14 čevljev. Kraj je zdrav, malarije in komarjev tu ni,
/VEZE, Norfolk Southern železnica teče ob južni in vzhodni strani našega zemljišča, kjer je več postaj, Atlantic Coast Line teče na severni ::. Pamlico zaliv, koder vozijo veliki parnički je v neposredni bln^i. i o zemljišče loži blizu železniških postal in v četverokotu prijaznih in mpevajočih mest in mestec, krog in krog \ Pa so lepe farme v vrednosti od $150 do $1000 aker.
PRIDELKI; Tobak od 700 do 1,500 funtov na aker (letošnja cena okoli $1.75 funt), bombaž ena in pol bale (cena $250 naprej za balo s semenom) koruza od 40 do 90 buš., pšenica okoli 35 bušliev, oves od 40 do 70 buš, soy beans okoli 35 bu, in do dve toni mrve (beans $4.50 bu. in mrva okoli $27 tona), krompir povprečno 70 sodov na aker (cena sodu $12.50), peanuts 100 bu., pese okoli $500 na aker. itd. Vsa vrtna zelenjava izvrstno uspeva, ravno tako supernong trta, fige in drugo sadje, V okraju so lansko leto pridelali 35 funtov medu: živinoreja in perutnina prinašajo farmarjem lepe dohodke.
MOŽNOSTI: Na enem akru zemljišča lahko pridelate tri pridelke v eni sezoni. Od 210 do 240 dni j v letu ni nobenega mrazu in na enem akru pridelate toliko kot na štirih akrih najboljše zemlje v Illinoisu, lowi ali Indiani. Za ilustracijo navedi mo karmaria Lewi-sa, katerega farma se drži našega zemljišča. Na njivi obsegajoči en in četrt akra je na spomlad vsadil krompir, katerega je izkopal prvi teden v juniju. Za krompir je dobil 1,260 dolarjev čistega. Za krompirjem je vsadil koruzo, ki bo prinesla najmanj 50 bušliev. in med vrstami koruze pa soy beans, kar mu bo dalo najmanj 35 bušljev in dve toni soybean mrve, ki je ravno tako dobra kot alfalfa.
Petem lahko preračur.ite koliko farmar pridela na enem akru zemljišča in potem pa pojdite k enemu ali drugemu farmarju v vaši okolici :n ga vprašajte koliko on povprečno pridela na enem akru njegovega zemljišča in koliko dnij dela v letu.
Ravno isti farmar je lansko leto pridelal na 4 akrih za $6000,00 tobaka. Omeniti pa je treba, da naši farmarji delajo povprečno samo pet mesecev v letu.
V	takem razmerju imajo poljske pridelke domači farmarji, ki se ne dajo nikakor primerjati z marljivostjo naših rojakov in njihovih družin.
Če se hočete v resnici prepričati o instinitosti vsega tega. potem pridite ogledati si pridelke naših farmarjev. Aranžirajte svoj prihod tako, da pridete na lice mesta čira. prej zato pišite za nadaljna navodila še danes. Zastonj ne boste hoditi, to vam povemo naprej, kajti še vsak izkušen farmar, ki je prišel ogledat si naša zemljišča je tudi kupil.
Sedaj imate priliko, pa morda nikdar več. Na razpolago je" samo 150 kosov.po 40 akrov in soseda boste imeli rojaka,
A.H.SKUBIC & CO.
Room 79 Metropolitan Block. Chicago, 111. čitajte, kaj pravi o naših zemljiščih g. A. J. Deitz, rojen in vzgojen na farmi v severnem delu Illinoisa in sedaj Asst. Postmaster v Woodstock, 111,
"Woodstock, 111.. 30. junija. 1920.
Ravnokar sem se vrnil iz Pinetown, N. C., kjer sem nad en teden ogledoval Vaša J. & W. zemljišča in tudi kupil 160 akrov. Trd- ^ no sem prepričan, da je najbolj rodoviten in produktiven kraj v deželi. Vestno sem pregledal vse in prišel do zaključka, da je najzgodnejša prilika za človeka dati slovo zakajenemu mestu, kjer je samo mašina za druge, a bo pa v par letih postal sam svoj gospodar na tako prijaznem kosu zemljišča, kot ae ga more sploh dobiti v deželi. ' Narava se je v resnici izkazala blagodarno v tem delu južne države, ker obdarila jo je z najboljšo zemljo, klimo in dobrimi poti. dobro pitno vodo in preužnimi ugodnostmi. Dežja pade dovolj in sorazmerno skoz celo leto, doba za rast je dolga — od sedem do devet mesecev v letu , Razgovarjal sem se o detajlih kmetijstva s farmarji v okolici in prepričal sem se, da na®ravijo več dobička na par akrih kot po povprečen farmar na severu na svoji veliki farmi in da oni ne delajo niti polovico tako težko kot naši farmarji v Illinoisu.
Bil sem na eni farmi, ki se drži J. & W. zemljišč, kjer so na enem in četrt akra pridelali 97 sodov krompirja in katerega je farmar prodal po $12.50 sod. Ravno isti kos zemljišča ie farmar posejal s koruzo in med vrstami pa soy-beans, kar mu bo prineslo zopet lepe dohodke.
Na neki drugi farmi, katero sem obiskal, je farmar dobil iz enega akra $500 za peso in ravno takrat je oral in upravljal polje za koruzo, katere pričakuje od 45 do 50 bušljev. Na isti farmi sem videl krasno polje pšenice, ki ie bila pet čevljev visoka in za katero je farmar računil. da bi dobil najhiani 30 bušljev na akre. In podobne pojave sem na svoje začudenje videl na vsaki farmi, ki sem i o obiskal v tej okolici.
U ver j en sem, da ni daleč tista doba, ko se bo to zemljišče prodajalo po $250 do $800 aker. kakor se d&nes prodajejo druge deloma obdelane in izčiščene farme v tej okolici.
Na teh zemljiščih je dober les, ki bo v marsikaterih slučajih plačal za zemljišče, in čiščenje in ravno radi tega se mi zdi Vaša cena polovico nižja, kakor bi morala biti v resnici.
Jaz smatram to za zlato priliko za mestnega delavca, da ima začetek v pravi smeri, in vsakdo, ki si želi zbolišati svoj položaj, ki želi in privošči nekaj boljšega sebi in svo ji družini, na j gre tako i tja, si ogleda ta čudovita zemliišča, se naseli na svojo grudo in postane sam svoj in neodvisen gospodar v par letih.
S poštovanjem	(Podpis)	A. J. DEITZ.
G. Deitz, kakor že prej omenjeno ie bil rojen in vzgoien na farmi, v Illinoisu in je danes pomožni poštar v Woodstock, HI. Kot tak pozna strogost poštnih zakonov, in če bi ne bilo vse resnica, si kaj takega ne bi upal pisati vpismu, ki ie šlo skez, U, S, pošto in za katero nam je dovoliLdagasmemoobjavitl.
Dr. Župnik ne vposluje nikakih potovalnih zobozdravnikov ali vežbancev, temveč sam osebno skrbi za svoje obiskovalce. Je že nad sedem let v tej okolici-in ima na tisoče zadovoljnih obiskovalčev.
URADNE URE: .Od 3:30 dep. do 8:30 zvcter.
Ob nedeljah od 8:30 do 12.
L. A. STARCE, Oph. D.
SLOVENSKI DOKTOR OPHTALMOLOGIJE Očesne bclezni, nervoznost in druge bolezni, ki jih povzročijo defektivne očii je naša posebnost. 6127 SINCLAIR AVE.	Cleveland, Ohio.
Uradne hre: 10-12, 2-4 pop. 6-8 zv. Ob nedeljah in sredah
od 10-12 dop.
Slov. Delavski Dom v Collinwood, 0.
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednik: — JOHN IVANClC, 1280 E. 168th St.
Tajnik: — ANDREW ;ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDIČ, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St.
NADZORNI ODBOR:	| ||
Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. ^ FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN.
STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANČlC, FRANK FENDE, JOHN BOHINC. PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v mqsecu v Jos. Kunčičevi Dvorani.
IE
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
LOKALNE NOVICE
—	Pred več dnevi je prišel policijskemu saržentu J. J. Keck-u 46-letni Henry J. Pohl, stanujoč na 9710 Hough ave. ter ga prosil, da mu posodi revolver, da si konča življenje. Ker mu ga ta ni dal, ga je dobil nekje drugje ter se je včeraj ležeč na postelji usmrtil s strelom skozi glavo. Pohl je bil po poklicu šofer. Že več časa mu je skrb za obstanek povzročala velike skrbi, in poleg tega gaje pa še žena tožila za razporoko. Pretekli teden se je obrnila na policijo za protekcijo.Ko je mrs. Peck včeraj slišala pok, je pozvala policijo. Našli so njenega moža mrtvega na postelji, poleg njega pa je bila notica, glaseča se: "Posodil sem si ta samokres od prijatelja, da ustrelim nekega psa. Moj prijatelj je brez krivde in jaz pa sem oni pes. Zopet in zopet sem čital peticijo žene za ločitev in sklenil sem, da se sam sodim. Kot sodnik ji dajem njeno svobodo in alimonij v obliki moje penzi-je. Od alimonija pa pridrži jem $25 za sežig mojega trupla, nakar naj se moj pepel razprši po vetru."
—	Vse člane dram. dr. Ivan Cankar se opozarja, da se udeležijo seje, ki se vrši jutri zvečer ob 8. uri v SI. N. Domu. Imamo ukreniti važne stvari glede prihodnje igre. — Nocoj pa se vrši skušnja, pri kateri naj nikogar ne manjka. Tajnik.
—	Prihodnji pondeljek se bo
pričela druga obravnava proti1 Joseph Deliju, clevelandskemu: Madžar ju, ki je 14. januarja na ulici ustrelil svojo mlado ženo, ker ga je na prigovarjanje njenih starišev zapustila. Bil je že obsojen, da umre na električnem stolu, toda njegov zagovornik je izposloval zanj novo olP ravnavo.
—	Sinoči sta bila elevelandski
policiji izročena dva žepna tatova, ki sta vršila svoj posel na parniku Theodore Roosevelt, ki je peljal 1000 izletnikov iz Cle. velanda v Port Stanley.
— Danes se bodo morali zagovarjati pred sodni jo trije moški, ki so obtoženi, da so zmenili, da dva oropata prvega, ki je lastnik mesarije, in sicer z namenom, da dobijo zavarovalnino od družbe, ki zavaruje pro. ti tatvini. Obtoženi mesar je Max Bachman, stanujoč na 2615 E, Gist St., njegova poma-gača, ki sta ga "napadla" ter mu vzela $500, pa sta Clark Frieseman in Adam Ritz.
—	Strela je udarila v nedeljo
ponoči v hišo na . 105. St. in Remington ave., ter jo zažgala. Vsi stanovalci so bili pometani iz postelje in priti je morala požarna hramba, da je pogasila ogenj. Strela je tudi udarila v neki telefonski drog na Detroit ave., vsled česar je bila za nekaj časa petrgana telefonska in tudi električna služba.
—	Neki sosedov pes je hodil večkrat plašit Currie Schock-leyeve kokoši na 12512 Parkhill ave. Prišel je tudi zadnjo soboto. To je gospodarja tako razjezilo, da je poiskal revolver i noddal strel, proti psu, kateri pa ni bil zadet. Cez par ur potem je pa zvedel Schockley, da je ob istem času, ko je on streljaj na psa, padla od krogi je zadeta Mrs. Kočenik, precejšnjo razdaljo od njegove hiše in da je izdihnila že na poti v bolnišnico. Mrs. Kočenik je stara okrog 50 let in je korakala z dvema drugima ženskama, po E. 123. cesti, ko je priletela krog Ija od neznano kje in jo zadela naravnost v srce. Njeni tovari-šici pravita, da nista slišali ni-kakega strela in ravno to dela cel dogodek zagoneten in bo težko dognati, kdo je oddal strel. Policija deluje na teoriji, da je krogi ja morala najprej zadeti kat trfl predrpet, nakar je odletela ter zadela Mrs. Kocfenik.
— Ponovno je bil aretiran V
soboto William Kelley, 29 let star gostilničar na 4101 Payne ave. na podlagi obdolžitve, da je v nekem pretepu, ki se je pripetil v njegovih prostorih streljal z namenom, da ubije, in je pri tem smrtno ranil Charles Fisherja, 6902 Quinby Ave.
Aretiran je bil takoj po storjenem činu, toda pod varščino je bil izpuščen zopet na prosto. Sedaj pa se ga je ponovno aretiralo, ker je Fisher umrl.
BOLNIKI PRIDITE K MENI.
Z zastarelimi, nervoznimi in kompliciranimi boleznimi, ki zahtevajo pozornost zdravnika.
Iščite pomoč, kjer jo je najti.
Pomoč, ki vas zna privesti na pot k zdravju.
Natančna in resnična preiskava vam bo odkrila vaše resnično fizično stanje in vas lahko privede na pot k zdravju, mogoče vam celo prihrani trpinčenje in negotovost operacij. Mnogoletna izkušnja, najnovejša zdravljenja, z zdravili in elektriko. Moderna oprema. Vse najboljše za bol-pike.	I
Mnogo visečih zastarelih bolezni.
katere se je zanemarilo ali nepravilno zdravilo, ali ki niso bile odstranjene radi manj spretnih rok, mnogokrat ozdravim jaz. Oglasite se pri meni.
Dal vam bom resnično mnenje o vašem položaju in tudi, kaj mi je mogoče storiti za vas. Zdravljenje vaše bolezni je potem odvisno od vas samih.
Jaz sem uspešno zdravil nove in zastarele bolezni kot so:
Krvni neredi Kožne bolezni Ledvične nadloge Želodčne nadloge Revmatizem Srčna slabost Nervozna slabost Nervozna neprebava Črevesne bolezni Nervozna onemoglost Bolečine v hrbtu Izpahke po obrazu MOJ USPEH
Pri zdravljenju novih in zastarelih bolezni je radi mojega natančnega prfeučevanja teh bolezni. Temu pri-števši, so moji uradi opremljeni z modernimi napravami, električnimi, vibralnimi in mehaničnimi, in pri tem se ne gleda na stroške, ako je v korist bolnikov. Ako se posvetujete z menoj boste lahko hitro zvedeli, ste li ali niste predolgo čakali, da je postala vaša bolezen neozdravljiva. Potem ako se vas lahko ozdravi, vas znanost in spretnost zopet naredi močne, zdrave in zadovoljne.
Cox — Harding.
Minneapolis, 6. sept. — Ko je nekdo na velikem shodu, ki se je nocoj vršil v St. Paulu, u-stavil demokratičnemu kandidatu Coxu vprašanje, da-li je za samo odločevanje narodov vštevši tudi Ifsko, je ta odvrnil, da je za to, da Irci sami odločajo o svoji usodi.
Chicago, 111., 5. sept. — Gov. Cox, je danes obnovil svoje obdolžitve, da je glavnemu republikanskemu kampanjskemu ravnatelju znano, da skuša zbrati fond $15.000.000, in da se v ta namen določa, kje in od koga se bo dobilo kontribucije, da se doseže omenjeno vsoto. Cox pravi, da so republikanski kampanjski vodje odločili, da se obrnejo na čikaške premogovne podjetnike za kontribucijo $80.000, kar je dokaz, da se deluje na zbiranju omenjenega fonda.
Marion, 6. sept. — Republikanski predsedniški kandidat Harding je danes obdržaval govor na ameriško organizirano delavstvo. V njegovem govoru ni drugega kot že sto in stokrat premlete fraze. Pravi, da je za unijsko delavstvo in da priznava njih pravico do kolektivnega pogajanja, toda da je proti vsaki nadvladi tega ali o-nega razreda in da je ravno tako proti vladi delavcev kot proti vladi kapitalistov.
vet ožganih tliipfel. Pet se jih je spoznalo. Ogenj, ki je uničil hotel, je uničil tudi bližnje gledališče ter dva bloka bivališč in trgovin. Večina obiskovalcev hotela so bili letciščniki, ki i so prišli semkaj o priliki Delavskega praznika.
SEPTEMBER 7th, 1920 -
nT7'
rila tried izreclno karo, na kateri so se nahajali po večnimi leto-visčniki, ki so se namenili v Eldorado Springs, in pa med regularno karo, ki se je vračala in Boulderja v Denver.
10 UBITIH V ŽELEZNIŠKI NESREČI.
9 IZLETNIKOV NAŠLO SMRT V HOTELU.
Klamath Falls, Ore., 6. sept. —Danes odpodlane so iz pogorišča Houston hotela dobili de-
Denver, Colo., 6. sept. — De-set oseb je bilo ubitih in 70 poškodovanih, ko sta se dve medmestni električni kari s prednjimi koncili zadeli druga v drugo. Nesreča se je primerila nekoliko izven Globeville, predmestja Denverja. Kolizija se je prime-
DR. D. J. SMALLY
ZOBOZDRAVNIK 6204 St. Clair Ave.
T.
ANGLEŠKO - SLOVENSKI BESEDNJAK.
Doktor Kern je pred leti kot dijak vodil večerno šolo za angleščino in poučeval rojake v Clevelandu. Izkušnja mu je pokazala, kako naj v svojem besednjaku označi izgovarjavo angleških besed, da jo bodo Slovenci umeli in lahko rabili. Delal je na besednjaku več let, da bi bil kolikor mogoče popoln in obenem pripraven za ljudsko uporabo. Ce se zanimate za ameriški jezik, vam bo besednjak velika pomoč. Cena knjigi je pet dolarjev. Ta denar se vam bo tisočkrat obrestoval, če boste rabili knjigo.
Naročite besednjak na sledeči naslov:
Bri'dgework-Platework in ruvanje zob naša specijaliteta. Zobje se očistijo brezplačno s pogodbo. URADNE URE:
9—12; 2—5; — 6—8:30 Zaprto v sredo ob 12 opoldne. Odprto v nedeljo o'd 9 do 12.
Dr, F. J. Kern
6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
Istotam lahko naročite Zor-rnanove pesmi, ki bodo všeč zlasti mlajšim rojakom in pa nežnemu spolu. Cena je $1.25. Obe knjigi z enim naročilom dobite za $6.
Knjigo lahko kupite pri uredništvu Enakopravnosti.

PREMOŽENJE NAD $409.000.00.
Vložite denar po
pri
Slovenskem Stavbinskem & Posojilnem Društvu
6313 ST. CLAIR AVENUE Odprto tudi zvečer, razven ob sredah.
DRKENEflLY
647 Euclid ave., Cleveland, O.
II. nadstr. REPUBLIC BLOC.
Vrata zapadno od Star gledališča Vrata vzhodno od Bond's Clothing Store.
Uradne ure: od 9. dop. do 8. zvečer Ob nedeljah: Od 10. dop. do 2. pop.
American-Jugoslav Printing & Pub. Co.
6418 ST. CLAIR AVE
POZOR, ROJAKI V PENN-SYLVANIJI.
Rojake po državi Pennsylva-niji obveščamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
g. Josip Ivanetič,
ki je upravičen pobirati naročnino za "Enakopravnost", izdajati polnomčna potrdila ter sprejemati druga dela, spadajoča v tiskarsko stroko.
Rojakom ga naj topleje pri-1 poročamo, da mu gredo povsod na roko.
Uprava "Enakopravnosti"
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Jc edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418*ST. CLAIR AVENUE,
CLEVELAND, OHIO.
SLOVENSKO DEKLE dobi službo v zobozdravmškem uradu. Oglasiti se je na' 5393 St. Clair Ave.	(?)
POZOR SLOVENCI!
Pri meni lahko dobite vsakovrstne breskve na bušel ali več in ravno tako sweet corn, tomatoes, krompir, zelje in čebul j o. Ce hočete kupiti bolj poceni se obrnite na slovenskega farmarja	JOHN DRENIK R. 2. Geneva, O., Telefon 136 L Samo četrt milje od Geneve.
TRI ALI ŠTIRI SOBE bi želel
dobiti od E. 55. do 75. ceste --Kdor ima kaj priličnega naj Pr1' nese ponudbo v upravništvo tega lista.	_206—212)
IZUČEN krojač dobi delo. Vp^' ša naj se pri Jos. Majcen, 63» E. 152nd St., Collinwood.
(209-12)
POŠTENEGA in mirnega fanta se sprejme na stanovanje in hrano; Elektrika in kopališče. 1025 E. 72 Place. (209—10)
HIŠA SE PRODA
5 sob, klet, podstreha; vse na novo izdelano. Več se izve na 1385 E. 45th St.	210-212.
V NAJEM SE ODDA
mesnica z vso opravo, 5 sob in garaž. Proda se tudi postelja in ledenica. Več na 1105 E. 74. St.	210-212
PRODA SE 1917 FORD avtomobil (5 Passenger). Proda se po nizki ceni. Poizve se na 6316 Carl ave. po 5. uri zvečer.	208—10.
DVE SOBI opremljeni za S hrano ali brez hrane. Ogto51' te se na 5209 Luther ave.
(209—H)
LEPA PRILIKA za Slovenca--
Naprodaj je Candy Store na $ E. 152nd St. na vogalu z dobri® prometom. Poizve se v nedelj" od 2. do 12. in druge dni zvecej od 7. do 1L	210-214
GARAŽ IN SOBA.
V najem se odda garaž in ^ ba za enega fanta. Več se P" izve v upravništvu lista.
210—21»
__^
Bodite pametni in kupite A®' BU MAZILO za rane, izpah1®
lišaje, opekline in kožne bole2"1.
To dobite v vsaki lekarni in
de-

■
S
O. S. Princeton 245 Bell Rosedale 6353-W.
JOS. VOVK
1123 Addison Rd.
B
AVTOMOBIL ZA VSE SLUČAJE.
se priporočam.
nar nazaj, ako niste zadovolj"1' The Ar-bu Laboratories Co. ^
14017 Darley Ave. Cleveland
SOBA ZA ENEGA FANTA f ODDA na 1334 E. 66th St., cC Superior Ave
D i
________mg______
THE W—K DRUG %
St. Clair, vogal Addison P '
Edina slovenska lekarn8 v Clevelandu.
CLEVELAND, OHIO
Sedaj, ko so se
razmere v domovini nekoliko u-redile, lahko zopet pošljete denar v domovino v KRONAH. Pošiljamo še vedno tudi v DOLARJIH ki je najboljši in najsigurnejši način pošiljanja. Ne odlašajte in pošljite še danes, ko so cene še nizke.
Pošiljatve v lirah.
50..$ 2.90 300..$ 3.60 100..$ 5.40 400..$ 4.80 300. .$15.60 500..$ 6.00 500. .$26.00 1,000. .$11.20 1,000. .$51.00 5,000. .$55.50 10,000. .$110.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna in tako torej mi računamo pošiljatve po ceni istega dne, ko nam denar dospe v roke.
Pošiljajte denar skozi vašo lastno slovensko podjetje ,kjer se vam pošteno postreže v vs6h ozirih.
THE JUGOSLAV Foreign Exchange.
6418 ST. CLAIR AVE. Uradne ure vsak večer od 5. do 8. ure.
Tel. Central 3596 W
Gramofonske Plošče
Mi izpolnjujemo zdravnik6 recepte točno in natanč"0,
JOHN KOMIN, ' Lekarnar. p
0
0
'AkE UNE5
Vacation Trip That Satisfies
THR summertime will soon bo hero and with it the joy® of a vacation trip. Where are you goiny,? The Great Lakes i« tho mccca for Par^ ticular and experienced trav* elers on business and pleasure trips. The D. & C. Line 8temnem embody all the qualities of speed, safety and coio-fort, the freedom of tho dock®# tho cool refreshing lake breezes* D. & C. a Service Guarantee-Daily Service May 1st b®' tween Detroit and Buffa10, Jjsavo 6:00 P. M. Arrive destination 9:00 A. M. . ^ Daily Service April Ist between Detroit and Cleveland' T,eavo 11:00 P. M. Arrive destination 6:15 A. M.
MACKINAC ISLAND Service Juno 14th to Sep*« 14th. 3 trips per week 14th to July 1st. July Ist ^ Sept. 14th, 6 trips per week. Between Detroit and Buffalo Use Yeur Rail Tickets . Send 2o Stamp for Illustrate
G. P. A., Detroit, Mich. DETROIT & CLEVELAND NAVIGATION CO.
A. A. Schantz, President ano x . General Manager. J.T. McMillan. Viee-ProHlUeni

I
Ustav/le ee
pri lei uri m sle na pravem prostoru
.zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
6805 ST. CLAIR AVENUB
Cleveland, O.
[LIBERTY BONDI I#1 NO VARČEVALA ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi P ^
v	gotovini takoj .Simon, zan
vi	prekupčevalec, soba 216 j» noxBldg.,, drugo n$tds ^ Vzemite vzpejačo. Vog®' , giH ta cesta in Eucli dave.. n9 ger Sewing Machine Co. i to do 6. ure zvečer.
OGLAŠAJTE rjf V "ENAKOPRA#^ %
O--------
e r