8. septembra 1938 Če smo vztrajali s svojo idejo 30 let, nam je zajamčena bodočnost. \A\ j Poštnina plučana ▼ gotovini. Leto II. St. 35 vvafravda SOCIALNO POLITIČNI, KULTURNI IN STROKOVNI LIST Izhaja štirikrat mesečno ob četrtkih. Naročnina: mesečno Din 4’—, četrtletno Din 10'—, polletno Din 20-—, celoletno Din 40-—. Posamezna številka Din 1—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. Rojstni dan našega mladega vladarja V torek dne 6. septembra t. I. je dopolnil Nj. Veličanstvo kralj Peter II. 15. leto svoje starosti. Ta dan je bil za ves jugoslovanski narod dan veselja. Blizu je čas, ko bo prevzel naš mladi vUular krmilo države v svoje roke, zato so, razumljivo, vse oči njegovih zvestih državljanov obrnjene vanj. Naš mladi kralj je naslednik svojega velikega očeta, on je najvišji predstavnik slavnih Karadjor-djevičev, zato vidimo v njem odličnega vodnika velike in močne Jugoslavije. Do izpolnitve njegove polnoletnosti stoje ob strani od njegovega slavnega očeta poverjeni kraljevi namestniki z N j. Vis. knezom Pavlom na čelu. Da, petnajst let je preteklo od onega radostnega dneva, ko je 101 strel zagrmel z beograjske trdnjave in objavil vsemu jugoslovanskemu narodu, da se je rodil kralju Aleksandru 1. sin prvenec — Jugoslaviji pa prestolonaslednik. Od tega dneva je ves jugoslovanski narod z roditeljsko skrbnostjo in ljubeznijo bdel nad Njijn, nad njegovim življenjem in se veselil telesnega in duševnega napredka svojega prestolonaslednika. Pod močnim okriljem in modrim vplivom svojega velikega očeta in vzorne matere je preživel naš kralj svojo zorno mladost. Zgodaj se je pripravljal za svoj vzvišeni poklic in z veselim srcem smo sledili njegovemu učenju. — Usoda pa ie hotela drugače! Strašna marsejska tragedija, ki je zavila vso Jugoslavijo v nepopisljivo žalost, mu je vzela vzvišenega očeta, ko Njegova duša še ni mogla do dobrega razumeti, koliko zlobe in pokvarjenosti je na tem svetu in Ga primorala, da mora že v mladih letih nositi veliko breme vladarskih dolžnosti. Narodno delavstvo dobro razume znak sedanjega časa. Časi šo težki in resni. mm sssss : ''V'-' Vsi narodi se truuijo, aa bi si zagotovili vsem pa nase aetavsivo, ki si želi izbolj- svoj obstanek in ustvarili najpovoljnejše j šanja svojega gmotnega položaja. Veli-pogoje za svoj nadaljnji razvoj. In v ta- ka in težka je odgovornost na ramah kih razmerah živi tudi naš narod, pred- onih, ki danes vodijo usodo domovine. In Tri vazna aejslva —k Jubilejni dnevi Narodne strokovne zveze, ki so dostojanstveno in vsestransko zadovoljivo potekli, nam dajo povod za ugotovitev treh najvažnejših činjenic, ki so za usodo sedanjosti in bodočnosti te narodne organizacije važnega, odločilnega pomena. Vse prireditve so1 nedvomno pokazale. da je organi za tori en a in strokovna zavest članstva tako globoko usidrana, da ne more biti sile, ki bi to zavest premamile ali celo obrez-uspešile. Srena izpoved poedinčev se je izražala v viharnem pritrjevanju k iznesenim referatom na tak način, kar dostojno in odločno potrjuje uspeh tridesetletnega dela. Socialno prepričanje poedincev, vzgojenih na narodnosocialnem programu. je pokazalo enodušno enotnost gledanja na vsa strokovna in socialna pereča vprašanja sedanjosti ter stremljenje h kulturnemu napredku, želje po večji izobrazbi, dokazuje, da pravilno in dosledno sledijo naukom naših učiteljev bratov Čehov, ki uče, da je socialno .vprašanje narodno vprašanje in da je le z izobrazbo mogoče ustvariti boljšega človeka in s tem končnoveljavno rešiti tudi vprašanje bodočnosti in blaginje naroda. Nedvoumno in odločno so se udeleženci izrekli proti nasilju od leve ali desne, od spodaj ali zgoraj, ter s tem poudarili, da so pristaši najčistejše demokracije, kot vrelo sreče in zadovoljstva. V teh vprašanjih vseh trideset let ni bilo kolebanja in v jubilejnih dnevih se je vse enodušno izjavilo, da naj bo tako tudi v bodoče. Bistro gledanje zborovalcev v bodočnost in objektivno presojanje sedanjosti z vsemi nepotrebnimi težavami niso mogli ustvariti druge prisege kakor zvestobo demokraciji kot izhodišu vseh strokovnih, socialnih in kulturnih uspehov v bodočnosti, To sta dve važni dejstvi, ki odločno opravičujeta obstoj narodnega delavskega pokreta za koristi stanov in koristi naroda kot celote, za enakopravnost v narodu, kar oboje dviga narodno zavest ljudstva in njega odporno silo proti vsem sovražnikom. Srečen državljan je srečen, če sme branili tudi s svojo krvjo ogrožene pravice svojega lastnega naroda. Še eno dejstvo moramo zabeležiti. Goreča izpoved pripadnosti k ideji Slovanstva kot edini simbol rešitve in obstoja vseh slovanskih narodov. Narodna strokovna zveza, ki goji to ljubezen od njenega postanka, je imela srečen, da, presrečen dan, da je dala potom referatov na zborovalce to sveto izjavo ob prisotnosti bratov Čehov. Gromovito odobravana prisega «Zve-stoba za zvestobo» bratom Čehom kot stalnim našim učiteljem in svetoval- prav tako je velika in težka odgovornost nas vseh narodnih delavcev, ki smo prevzeli v izvrševanje veliko delo osvo-bojenja in uedinjenja. Bolj kakor kdaj poprej zahteva čas od nas največjih naporov, največjega napora vseh pozitivnih moči za dosego najvišjega cilja vsega tega dela: ustvaritev srečne in velike Jugoslavije pod vodstvom kralja Petra II. Vse svoje želje polagamo ob tem trenutku pred našega vladarja, proseč ga, da bo tedaj, ko bo samostojno vladal svojo ljubljeno Jugoslavijo, imel tako, kakor njegov Veliki oče, ljubezen do tistega dela naroda, ki je temelj vsake države, to je do jugoslovanskega delavstva. In verujemo v Njegovo srečno bodočnost. Saj je skoraj nemogoče, da bi to dobro in blago srce bilo drugače. Mi pa in vsi drugi mn bomo ob Njegovem težkem vladarskem poslu stali zvesto ob strani, ga podpirali in čuvali Njegovo mlado življenje — življenje našega Sokola. Naš mili mladi kralj, naš sokolski brat in starešina, nada in ponos jugosloven-skega naroda, je praznoval že četrtič svoj rojstni dan kot vladar kraljevine Jugoslavije. Vsi njegovi zvesti sinovi in hčere naše zemlje, vsi resnični rodoljubi so se na dan Njegovega rojstnega dne zbirali v strnjenih vrstah in mu v polni ljubezni in vdanosti želeli zdravja, dolgega življenja, sreče in uspehov. Ob tej priliki kličemo ponovno svojemu vladarju in vsej kraljevi družini: Naj bo srečen naš kraljevski dom, naj živi in vlada naš mladi kralj in vladar Nj. Veličanstvo kralj Peter II.! cem, je šla od srca do solza navdušenja. V teh težkih dneh, ko preživlja Češkoslovaška eno najtežjih preizkušenj v zgodovini, je bila res dolžnost, da smo ponovno in odločno izjavili svojo srčno pripadnost k bratskemu narodu z željo, da izide na kljub vsem tujim ideologijam zmagovit iz neenakega boja. Narodna strokovna zveza pravilno pojmuje pomen slovanske ideje s tem, da z zanimanjem sledi usodam, slovanskih plemen, dobro vedoč, da je bodočnost Jugoslovanov zagotovljena le v Slovanstvu. Praga kot šola naše narodne strokovne in demokratične ideologije in središče slovanskega pokreta, ta zlata Praga zasluži, da ostane to tudi v bodoče in za vse večne čase. Zgodovinsko dejstvo je, da sino ob tridesetletnici izrekali bratom Čehom zvestobo z nepotvorjeno istimi besedami kakor ob ustanovitvi našega narodnega delavskega pokreta. Ta tri dejstva odločno povedo, da smo potrebni obstojati in da je spas našega naroda mogoč le na narodno-socialnih in demokratičnih osnovah. Ako nas bo ta vera spremljala tudi v bodoče in ako bo naša narodna ih socialna zavest taka, kakršna je bila doslej, potem lahko zremo z veseljem v lepšo bodočnost. Ta tri dejstva govore, da smo tu za koristi lastnega naroda, kateremu hočemo samo dobro, da pa hočemo kot taki delati in videti tudi srečo vseh slovanskih bratov. Torej vendarle V seriji člankov pretekli mesec smo opisali sramotne razmere in še sramot-nejše mezde, ki jih prejemajo rudarji za svoje trudapolno in umazano delo. Nadaljnjih člankov zaradi nepredvidenih težkoč nismo priobčili, kar bomo skušali ob priliki storiti. Danes pa lahko beležimo vest, da se borski rudarji že nahajajo.v mezdnem gibanju. Rudarji zahtevajo sklenitev kolektivne pogodbe, ki jo kljub IBletnemu obratovanju še niso imeli. Lastniki rudnikov se kljub pretiranim, dobičkom upirajo. Rudarjem v Boru želimo obilo uspeha. O poteku pogajanj bomo poročali, čim dospejo poročila. Tufci pri nas V našem gospodarstvu je zaposlenih 140.000 tujcev, in sicer zaposluje: industrija in obrt 84.000, promet in denarstvo 16.700, poljedeljstvo in gozdovi 10.700, svobodni poklici 15.000 tujcev. Večina je Nemcev, Madžarov in ruskih emigrantov. Koliko tisočev domačinov bi imelo svoje zaposlenje! Tako pa imajo svoje mesto tam oni, kjer bi moral sedeti domači človek. Lepa pravica! Veliko sl avie narodnega delavstva Letošnje leto je za pristaše narodnega delavstva leto radosti in zadovoljstva. To vemo vsi, posebno to čutijo oni, ki so bili prvi v vrstah na-rodno-socialističnega gibanja v letih habsburške monarhije, torej v najbolj nevarnih letih prebujenja, v letih boja za pravice slovenskega ljudstva. NSZ pa je ob proslavi 30letnice dokazala široki javnosti, da so naša načela prava in pot, po kateri smo hodili takoj od početka, pravilna, ker smo šli po tej poti z bistrim razumom in junaškim srcem, z edinim ciljem, doseči pravico in svobodo za naš narod. Delo je bilo težavno, toda z vztrajnim, neumornim in požrtvovalnim delom se je organizacija naprednega delavstva lepo razvijala in smo ob 50-letnici res lahko ponosni na naše postojanke in delo. * V soboto in nedeljo se je vršilo v Delavski zbornici veliko slavje narodnega delavstva, ki je organizirano v Narodni strokovni zvezi. V belo Ljubljano so prišli zastopniki narodnega delavstva iz vseh krajev Slovenije in so s tem pokazali ob 30letnici obstoja NSZ solidarnost v idejah svoje organizacije in krepko voljo vztrajati na začrtani poti treznega, tvornega dela. Prva točka tega slavja je bil jubilejni delegatski zbor, na katerem je NSZ podala obračun dela preteklega leta. Narodni delavci so premostili vse neprilike in zapreke in jubilejni zbor je dal novoizvoljenemu vodstvu navodila za nadaljnje udejstvovanje in delo organizacije. Tega jubilejnega zborovanja so se udeležili tudi ugledni predstavniki našega javnega življenja in pa deputacija bratske Češke Obce Delnicke, katera je bila deležna velikih ovacij. Marsikaj je dosegla NSZ v preteklem letu in prav pri nobeni akciji je ni manjkalo, kadar je bilo treba zagovarjati interese svojega članstva in zato funkcionarjem ni bilo težko polagati računov. V svoji borbi NSZ ni nikdar kolebala in se je prav vedno izkazala kot nepomirljiva in konsekventna zastopnica delavstva. Narodna strokovna zveza je in ostane bojna organizacija naprednega delavstva, ki bo šla po svoji začrtani poti naprej do cilja. V Tzvrševalni odbor so bili izvoljeni sledeči naši tovariši: za predsednika Rudolf Juvan, I. podpredsednika dr. Jože Bohinjec, II. podpredsednika Tine Zupan z Jesenic, tajnika dr. Branko Alujevič, IT. tajnika Pavel Žma-vec, blagajnika Josip Ambrožič, II. blagajnika Lojze Oven, gospodarja Lojze Orehek. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni sledeči tovariši: dr. France Kovič, Ljubljana, I rance :Y!ar-kizeti, Jesenice, Jakob Pivk, Javornik, Avgust Jamnik, Ljubljana, Lojze Hočevar, Ljubljana in Ivan Štante, Maribor. V upravni odbor spadajo poleg Iz-vrševalnega odbora še vsi predsedniki podružnic. Ob polni udeležbi je dvoril zborovanje predsednik tov. Juvan, ki je pozdravil goste in delegate. V imenu Delavske zbornice in nameščenstva sta jubilejni zbor pozdravila in izrekla iskrene čestitke tov. Kosem in dr. Kosti, nato pa je predstavnik ČOD brat Konetovsky sporočil našemu narodnemu delavstvu pozdrave delavstva bratskega češkoslovaškega naroda. Tajnik ČOD Voticky pa je v izčrpnem. poročilu opisal pomen sindikalne organizacije v borbi za izboljšanje položaja delavskega §tanu. Poročilo predsednika Letos poteka 30 let, odkar smo položili temelje narodnemu delavskemu pokretu. Ta jubilej praznuje naše delavstvo skromno, brez hrupa, vendar pa resno in dostojno, kakor to dostojanstvo našega pokreta in njegovega članstva zasluži. Zato je tudi današnji delegatski zbor slavnostnega značaja, resna in dostojna manifestacija veličine našega hotenja. V to bomo položili vse svoje sile, da ne bo niti najmanjše disonance in da bomo pokazali abs .Iutno soglasje v vseh prireditvah, ki se vršijo ob tem našem pomembnem jubileju. Današnji delegatski zbor je torej jubilejna prireditev prvega reda, ki naj pokaže popolno zrelost vseh najodgovornejših činite-ljev našega pokreta. Iz malih začetkov iz leta 1908. se je razvila NSZ kot pomembna delavska organizacija. Vsak objektiven opazovalec mora priznati, da četudi nima še NSZ tako ogromnih delavskih množic v svojih vrstah, kakor bi to po svojem programu in udejstvovanju zaslužila, pa je vendarle v delavskem življenju, lahko rečemo, odločilen či-nitelj. \ delavskem gibanju ni nobene večje akcije, pri kateri ne bi NSZ sodelovala in odločala. Ta konstatacija je potrebna tudi zato, ker skušajo naši nasprotniki z leve in desne zmanjševati moč in pomen NSZ. Naši nasprotniki. posebno oni iz marksističnega tabora, so že večkrat skušali dokazovati, da so edino oni pravi delavski zastopniki in odrekali podobno legitimacijo naših organizacij. Nikdar pa niso mogli tega dokazati, ker je bilo ravno nasprotno res, da je NSZ najmanj toliko delavska zastopnica, kako r oni, dostikrat pa simo že dokazali, da je NSZ pozitivnejša v svojem delu in prizadevanju kakor vse ostale organizacije. Ko praznujemo naš pomemben 30-letni jubilej, pa je potrebno, da pogledamo nekoliko nazaj in ugotovimo razvoj in napredek naše' organizacije od ustanovitve do danes. Leta 1908., t. j. ob ustanovitvi je imela NDO 387 članov in nekaj nad 200 članov mla- dinske organizacije. Leto dni kasneje smo imeli že tri podružnice, ker je članstvo naraslo nad 500. Mladinska organizacija pa je v tem času svoje članstvo podvojila. Leta 1910. je bila organizacija v najlepšem razmahu. Vršila se je cela vrsta sestankov za ustanovitev naših podružnic, posebno pa smo organizacijo utrdili v Ljubljani. V tem letu se je vršilo na Češkem veliko antimilitaristično gibanje. Več voditeljev tega gibanja je bilo vrženih v ječe. Naša organizirana mladina je izrekla na nekem zborovanju simpatije tem češkim borcem, vsled česar pa je bila v tem letu celokupna NDO razpuščena. Ves čas obstoja NDO so avstrijske oblasti iskale povoda za razpust in končno so ga našle v tem dejanju in organizacijo razpustile. Toda, četudi so nas preganjali, celo zapirali, pa nas uničiti niso mogli. Takoj smo ustanovili «Brat-stvo», ki je nadaljevalo delo razpuščene NDO. Leta 1911. pa smo že imeli pripravljalni odbor za ustanovitev NSZ in v marcu 1912 se je že vršil ustanovni občni zbor. Še tesneje smo se povezali s tržaško NDO. ki je vsa ta leta nemoteno poslovala, ustanovili skupen akcijski odbor, ki je pripravil vse potrebno za veliki strokovni kongres narodnih strokovnih organizacij, ki se je vršil meseca avgusta 1913 v Ljubljani. Pri teh prireditvah je sodelovala tudi ZJ/„ ki je izšla iz NDO kot samostojna organizacija narodnih železničarjev. Kongres narodnega delavstva leta 1913. jp bil velika manifestacija narodnih delavskih in nameščenskib organizacij. Kongres je trajal dva dni, tretji dan pa se je vršilo veliko zborovanje v Mestnem domu, katerega so se udeležili tudi Tržačani, ki so se pripeljali v Ljubljano s posebnim vlakom. Na tem kongresu so bili napravljeni sklepi za velik razmah narodnega delavskega pokreta. In baš ko smo bili v najlepšem razmahu, je izbruhnila svetovna vojna. Takoj v začetku vojne je bilo delovanje NSZ od avstrijskih oblasti ustavljeno. Šele po uspešni majski deklaraciji leta 1917. smo pričeli s pripravami za oživljenje NSZ, ki je v letu našega narodnega osvobojenja že vršila svojo veliko nalogo. Skupno z ZJŽ smo vsak v svojem delokrogu pričeli z veliko propagando za naše organizacije med delavstvom in železničarji. Ob ogromnem navdušenju, ki je vladalo leta 1918., nismo pozabili na naloge, katere, je imela NSZ v osvo-bojeni domovini. S ponosom lahko trdim, da smo storili do svoje nove osvobojene domovine svojo popolno dolžnost, pri tem pa tudi nismo pozabili na interese delavstva. Storili smo vse kot narodna organizacija in vršili tudi svojo dolžnost v socialnem pogledu kot delavska organizacija. Naša naloga pa je bila tem večja, ko se je bohotno pričel razširjati komunizem. Nastajala so nova gesla, ki so vžigala med delavstvom. Takrat je bilo nevarno propagirati našo idejo, ke r so se nasprotniki posluževali naj-ogabnejših terorističnih sredstev in tudi osebnih napadov. Toda vzdržali smo! Zopet so bile nacionalne delavske organizacije one, ki so odbile tudi ta naval in se postavile v službo naroda in države. Število podružnic se je večalo. Razvoj je bil popolnoma normalen. Ni bilo večjega industrijskega kraja, kjer ne bi imeli shodov in sestankov. Delo je naraščalo, posebno še ker se je organizacija morala zanimati za uvedbo socialne zakonodaje. Po izvršeni socialni zakonodaji so bili funkcionarji NSZ zastopani v vseh socialnih institucijah, predvsem v Delavski zbornici, OUZD, Borzi dela in podobno. V Delavski zbornici je z vsakimi volitvami napredovalo število naših zastopnikov. Danes ima NSZ v Delavski zbornici 15 svojih zastopnikov, skupno z Zvezo društev privatnih nameščencev pa je združenih v Narodnem klubu v Delavski zbornici 21 delegatov. Lahko ugotovimo, da je bilo naše delo v vseh socialnih institucijah pozitivno. Prišel je tudi čas, da smo združili vse nacionalne organizacije poti en krov, tako da je postala NSZ edina predstavnica vsega narodnega in socialno orijentiranega delavstva. Razširili smo organizacijo po vsej državi in ustanovili federacijo Jugoslovanskih narodnih strokovnih organizacij. Ustanovili smo \ rhovni strokovni svet, ki naj daje smernice enotnemu narodnemu strokovnemu pokretu. Število podružnic je naraščalo in uspehi niso izostali.. Po vojni smo bili teritorijalno odrezani od bratov Čehoslovakov. Toda kljub temu smo zveze z njimi še poglobili. ČOD in NSZ sta tvorili podlago za ustanovitev Slovanske strokovne jednote, ki se je ustanovila leta 1931. v Pragi. Ta prekrasna binkoštna manifestacija češkoslovaškega - jugo- 31 Karel Novy: ŽIVETI HOČEM (Roman.) Sedaj je šel po Ponči. Avtomobil je zavrl, iz njega je zlezel rejen možak, pogledal okrog in pokimal Jožetu: «Ali bi mi nesli košaro?* , ji je govoril. «Kako bi mogel brez tebe živeti. In Magdalena mu je ^odgovarjala z božajočimi, materinskimi besedami; «Ali mar ne vidim, kako trpiš? Tebi se zdi, da ničesar ne vidim. Ne izmišljaj si že več neumnosti, ne ubijaj si glave bolj nego je treba.* «li trpiš*, jo je zavračal. «Zato, ker si si me navezala na vrat. Jaz nisem za nobeno rabo. Ko bi bil kakor šofer, bi lahko služil denar.* Zunanje politične vesti —k Češkoslovaška vlada je pod osebnim predsedstvom prezidenta dr. Beneša končnoveljavno izdelala predlog, na podlagi katerega je mogoče voditi nadaljnje razgovore z zastop- | niki sudetskonemške manjšine v republiki. V svoji popustljivosti kot demokratična država je šla na pobudo prezidenta do najskrajnejših mej popustljivosti, hoteč brezpogojno varovati državno suverenost in enotnost republike. Nikakega nadaljnjega popusta ne prizna. 1.) Sudetskonemški stranki se ne jj more priznati pravica, da propagira p na sudetskonemškem ozemlju narod- f nosocialističen svetovni nazor ter da \r vodi politiko nemškega narodnega £ socializma, ker bi to bilo docela ne- | združljivo z; republikanskimi in de- £ mokratičnimi načeli. 2.) Češkoslovaška vlada pod nobenimi pogoji ne more sprejeti zahteve, da bi se vodstvo zunanje politike odvzelo centralni vladi in kaka sprememba sedanje zunanje politike sploh ne pride v poštev. 3.) Oborožena sila države mora slej ko prej ostati neprizadeta in izključno v rokah centralne vlade. Ostalih devet točk, ki jih stavlja vlada kot podlago za nadaljnja pogajanja s svojim najskrajnejšim popu- | stom, so tako širokogrudne, da se -lahko trdi. da ako sudetski Nemci ne sprejmejo te ponudbe, nimajo resnega namena zaključiti svoje manjšinske zahteve ter da iščejo pri tem vprašanju posebne in skrite namene. Kakor poročajo listi, sudetski Nemci odklanjajo te nove pogoje in vztrajajo na svojih osmih točkah, sprejetih v Karlovih Varih. Situacija je spričo tega skrajno napeta ter lahko pride v nekaj dneh do presenetljivih dogodkov. Nemčija, ki igra v sudetskem vprašanju odločilno vijolino, je prevzela usodo miru ali vojne v Evropi na svojo odgovornost. Od nje odvisi usoda vojne z vsemi nepreglednimi posledicami. Mislilo se je, da bo niirnberški na-rodnosocialistični kongres že prinesel vso jasnost v sedanjo morečo negotovost, pa v svoji resoluciji sudetskega vprašanja niti ne omenja. Nasprotno sklepu o predčasnem zaključku vojaših vaj je izšel poziv o novem pozivu rezervistov pod orožje pod pogoji, ki so v navadi samo med vojno. Francija, ki je istočasno s prvo nemško mobilizacijo rezervistov poskrbela za zadostno obrambo svojih ogroženih meja, je v odgovor na ponovni nemški vpoklic rezervistov odgovorila z mobilizacijo 600 tisoč rezervistov. Sovjetska Rusija je po svojih diplomatskih zastopnikih dala ponovno iz- . javo, da bo v danem trenutku izpol- l nila vse vojaške obveze do Češkoslo- | vaške. Romunija je tudi nedvoumno izjavila, da v primeru oboroženega konflikta v Evropi ne bo ostala nevtralna. Izpolnila bo svoje obveznosti po zavezniških pogodbah s Francijo, An- * glijo in Češkoslovaško. Njena pogodba s Češkoslovaško je v veljavi že od leta 1921. Romunija nima razloga, da bi svoji zaveznici ne priskočila na pomoč. Iz celotnega sledi samo, da se Anglija in Francija še nadalje trudita, da se ohrani mir vzlic polno nabasanemu sodu smodnika, od katerega je vžigalna iskra oddaljena morda za nekaj centimetrov, da pride do eksplozije. V Španiji so republikanci onemogo-gočili ponovno Francovo ofenzivo in se zdi, da je sedaj inicijativa na dogodkih v rokah republikancev. Na Kitajskem so pa Kitajci ustavili in onemogočili učinek najstrahotnejše japonske ofenzive, čeprav so se Japonci poslužili strupenih plinov. Da reasumiraino celotno zunanjo politiko na svetu, je gotovo, da so demokratične države na svetu v velikanski premoči, kar edino še daje upanje, da se svetu in Evropi ohrani mir proti onim, ki ga ogražajo, in da bo naposled le zmagal razum nad surovo šilo. slovanskega bratstva ne bo pozabljena nikoli. Posebnega poudarka je dala NSZ ob priliki 25letne proslave. Ta manifestacija je jasno pokazala velik napredek organizacije, ker je bila odlikovana organizacija tudi s tem, da je pokojni kralj Aleksander I. poklonil organizaciji prapor, ki je bil pri tej priliki razvit. Ni mogoče pri tej priliki naštevati vsega podrobnega dela, katerega je vršila naša organizacija bodisi v centrali ali pri podružnicah na terenu, in tudi ni mogoče našteti vseh velikih in manjših akcij, katei-e je organizacija pod vzela za koristi našega delavstva. Tudi ni mogoče navajati vseh težkoč, na katere smo naleteli, vendar lahko trdimo, da je bilo tiaše resno prizadevanje bolj ali manj uspešno, kar dokazuje potrebo našega pokreta. Narodna strokovna zveza mora brezpogojno ostati zvesta svojemu programu in svojim načelom. Principi demokracije pravega bratstva in odločne borbenosti nam morajo biti tudi za bodočnost glavne smernice. Tovarištvo, disciplina in morala naj prevevajo naše organizatorično delo tudi v bodočnosti. Predvsem pa mora biti v nas volja do dela, odločnost, značaj-nost in požrtvovalnost, ker le te lastnosti vodijo k nadaljnjim uspehom. Preteklost naj nas uči, kako moramo delati v bodočnosti. Vseh 30 let smo z vso vnemo zagovarjali interese delavstva in vseh 30 let smo bili tudi odločni zagovorniki naših nacionalnih pravic. Zato danes lahko s ponosom gledamo v preteklost. Priznam, bilo bi lahko bolje, posebno še, ako bi intenzivneje sodelovali tudi oni, ki sicer radi čakajo ob strani, in ako bi pomagali tudi tisti, ki kritično motrijo pa malo delajo. Kljub temu pa trdim, da je bilanca našega dela aktivna. V bodoče bo potrebno pozitivno sodelovanje vseh. Vsakdo je dobrodošel, ki ima Tajniško Dragi tovariši delegati! Podati Vam hočem verno sliko celotnega našega strokovnega, gospodarskega in kulturnega dela, njega uspeh in neuspeh, vpoštevajoč prilike, v katerih živimo. I. o. je resno deloval po danih smernicah zadnjega delegatskega zbora, ki se je vršil 12. septembra 1937 v Kranju. Minulo poslovno leto pa je bilo zaradi spreminjanja gospodarske strukture precej živahno z ozirom na tarifna gibanja. Naše strokovno gibanje se je vršilo po doslednosti programa narodno-socialistične ideologije. To gibanje je bilo v minulem letu prav živahno in naša organizacija je iz teh bojev izšla vedno častna. Z zadovoljstvom moram ugotoviti, da se strokovno delo naše organizacije vedno močnejše uveljavlja in je v tem oziru NSZ jako aktivna. Moje poročilo prav zaradi stvarnega dela ne potrebuje prav nikakega olepšan ja, ker bodo iz njega dovolj jasno razvidni uspehi, ki jih je naše delo v danih razmerah in okoliščinah moglo doseči. Tarifno gibanje pa je vsekako v glavnem odvisno od momentanih gospodarskih razmer, katere igrajo največjo vlogo pri tarifnem gibanju; saj lahko trdim, da je gospodarstvo barometer mezdnih gibanj. V času dobre gospodarske konjunkture se pojavljajo živahna tarifna gibanja, s pomočjo katerih se delavstvu zvišajo mezde in tudi splošno njihov položaj. Pri slabi gospodarski konjunkturi pa mora organizacija budno paziti, da se s težavo dosežen delavski položaj ne poslabša. Naše gospodarstvo se od leta 1936. izboljšuje in prav zaradi tega se je dvigala tudi mezda. Ta dvig pa ni prav nič izboljšal delavskega življenjskega nivoja, to pa zaradi tega, ker so se istočasno dvignile tudi cene življenjskim potrebščinam, katere so stopale hitreje in višje kot delavske mezde. Mezde se niso dvignile niti za polovico z ozirom na podražitev življenjskih potrebščin in je prav zaradi tega delavstvo na slabšem, kakor je bilo v času gospodarske krize pred letom 1936. Kovinska stroka Steber NSZ tvori kovinarsko delavstvo, katero je menda najbolj zavedno. V tem poslovnem letu si je kovi- resno voljo sodelovati pri popolnejši graditvi naše organizacije. Ne odklanjamo nikogar. Pa tudi osebna na-sprotstva ne morejo in ne smejo biti povod za nedelavnost. Osebni boji vodijo organizacijo v propast. Naša organizacija sloni na tovarištvu in disciplini. Vsi imamo pravice, vsi imamo pa tudi dolžnosti. Za lep napredek in razvoj NSZ vseh 30 let pa se moramo predvsem zahvaliti našim podrobnim delavcem, našim funkcionarjem v podružnicah na terenu. Njihovo požrtvovalno delo je rodilo uspehe in njim gre vse priznanje. Toda, ko se ob 30letnici oziramo okoli sebe, z žalostjo ugotovimo, da manjka marsikoga, ki je v tej dobi sodeloval z nami in prebijal led našemu pokretu. Cela dolga vrsta je tovarišev, ki jih je pobrala neizprosna smrt. Padli so na bojnih poljanah, padli so kot žrve dela in padli so kot borci za delavske pravice. Ob tem svetem trenutku se s hvaležnostjo spominjam vseh naših umrlih tovarišev in borcev za resnico in pravico ter jim kličemo; «Slava njihovemu spominu!» Tovariši, ob naši 30letnici, ob tem našem jubileju pa prisezimo, da borno še nadalje vodili pošteno borbo za delavske interese, da bomo z vso odločnostjo in vsak čas branili čast in ugled naše organizacije ter da bomo zvesto izpolnjevali velika načela našega pokreta. Nalog in dela imamo mnogo. Nismo še izvršili svoje naloge. Za popolno osvoboditev našega delavstva je potrebno še veliko resnega in stvarnega dela. Ideal je vreden boja in žrtev. Poleg ideje pa morata biti v nas tudi ofenzivni duh, odločnost in borbenost. Veliko je poslanstvo, ki ga imamo izvršiti. Izvršili ga bomo, ako bo v nas dovolj volje in dela. Z delom za zmago! poročilo narsko delavstvo v podjetju «Alpa» na Jesenicah, kjer se izdeluje jedilno orodje in ostala kovinska roba, pridobilo kolektivno pogodbo, s katero so se tudi uredile in zvišale mezde. Pri tem gibanju je sodelovala le NSZ in je to prav zasluga jeseniške podružnice, da je to delavstvo dobilo svojo kolektivno pogodbo. Prav tako je dobilo novo kolektivno pogodbo tudi delavstvo kovinsko-ga-lanterijskega podjetja «Save» na Jesenicah. Preden je prišlo do podpisa te pogodbe, so se vršile hude borbe in posredovati je morala celo oblast; sklicano je bilo tudi posebno razsodišče, preden je bil spor likvidiran. Pri obeh na novo podpisanih pogodbah je bila NSZ tista, ki je dala ini-cijativo in ki je vodila vso borbo za izboljšanje delavskega položaja. Pri prvem podjetju («Alpa») smo se pogajali brez ostalih organizacij, pri pogajanju pri podjetju «Savi» pa se je v sredi borbe pridružila še ZŽD. Pri KID na Jesenicah so bila v aprilu 1938 s posebnim dodatkom, k obstoječi kolektivni pogodbi dosežena nekatera izboljšanja. Pri tej akciji so sodelovala NSZ, JSZ, podpisala pa je dodatek tudi ZZD. Žalostne in obupne razmere pa preživlja kovinarsko delavstvo, ki je bilo zaposleno v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani, kjer počiva delo že skoraj vse leto. Vse intervencije organizacij so bile zaman, kajti merodajni faktorji se ne zganejo, da bi s tem rešili velevažno in pomembno vprašanje Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, četudi bi bilo to v splošno korist našemu narodnemu gospodarstvu. Rudarska stroka Organizirano rudarsko delavstvo pri TPD se je v zadnjem poslovnem letu zelo živahno gibalo. Postavljeni pa smo bili pred težko preizkušnjo ne-* enakega boja, vsaj je šibka strokovna zavest rudarjev na eni in mogočno organiziran ter gospodarsko močan nasprotnik na drugi strani vzrok, da uspeh mezdnega gibanja ni bil tak, kakor bi bilo želeti. Zaradi naraščajoče draginje je delavstvo zahtevalo poseben nabavni prispevek, katerega je dobilo rudarsko delavstvo v mesecu septembru 1937 in je znašal v celoti okoli 1 mi- lijon 200 tisoč dinarjev. Drugi nabavni prispevek je bil dosežen pred Božičem. Delavstvo je dobilo za približno okoli din 350.000 moke. Meseca aprila 1938 je bil dosežen 3. nabavni prispevek, ki je znašal okoli 750.000 dinarjev. 1. maja 1938 pa je stopila v veljavo nova kolektivna pogodba, s katero so se zboljšale kategorijske mezde od 1.50 do 2 din in vse akordne postavke za 5 odstotkov. S tem so rudarji dosegli novo izboljšanje v skupni vrednosti 1 milijona dinarjev. V rudniku «Bohemija» pri Celju je rudarsko delavstvo letos dobilo svojo prvo kolektivno pogodbo, ki je bila podpisana v mesecu februarju 1938. Glavno zaslugo za to novo pogodbo, katera za enkrat še ni taka kot bi morala biti, imamo mi, ki smo se z vso resnostjo prizadevali, da stvarno izboljšamo delavski položaj. Opažamo, da je rudarsko delavstvo veliko premalo zavedno, zato tudi njegovi uspehi niso taki, kakor bi bili sicer, če bi bilo to delavstvo organizirano. Mi sicer imamo podružnice v revirjih, toda število organiziranih ne odgovarja številu nacionalnega delavstva v teh krajih. Vzrok tej mlačnosti leži v premajhni strokovni zavednosti in izobrazbi. Organizacijsko delovanje našega rudarskega delavstva je bilo živahno, vsaj je sodelovalo pri vseh akcijah, delavskih vprašanjih in gibanjih ter smo imeli vedno vidno in vplivno vlogo pri vseh takih akcijah. V minulem poslovnem letu so se podružnice v revirjih reorganizirale in ponovno pričele z živahnim stvarnim delom. Tekstilna stroka Kolektivna pogodba, ki je bila sklenjena po usodni stavki leta 1936. je še danes v veljavi. V tej panogi je bilo naše delo usmerjeno v to, da smo v posameznih podjetjih uveljavili že obstoječo kolektivno pogodbo, katera se še danes ne izvaja skoraj v polovico tekstilnih podjetjih v Sloveniji. Ta kolektivna pogodba pa nikakor ne odgovarja današnjim potrebam in času ter je pomanjkljiva in prav sedaj se vršijo živahni razgovori med strokovnimi organizacijami, kako bi se dalo izboljšati položaj tekstilnega delavstva. NSZ je posredovala v veliko primerih za ureditev razmer ter za izboljšanje mezde in to potom centrale, krajevnih organizacij in zaupnikov. Te intervencije so rodile lepe uspehe in delavstvu se je v marsikateri tovarni dvignila mezda. Gradbena stroka Mezdno gibanje stavbnega delavstva je zahtevalo od naše organizacije precejšnje potrpežljivosti in sposobnosti, ker je šlo za sklenitev kolektivne pogodbe, ki naj velja za vse stavbinske podjetnike v dravski banovini. Naša organizacija je s svojimi inicijativni-ini predlogi in skušnjami uveljavila velik del svojih zahtev in mnogo pripomogla, da je prišlo sploh do sporazuma. Tudi pri tem gibanju je naša organizacija solidarno in pošteno sodelovala z drugimi obstoječimi strokovnimi organizacijami. Z novo pogodbo so se zvišale mezde za 25 para na uro. Ta pogodba pa je prvotno veljala le za ozemlje bivše ljubljanske oblasti, za Štajersko pa so se vodila posebna pogajanja in končno so tudi tu delodajalci podpisali kolektivno pogodbo s pogojem, da se ta kolektivna pogodba z ozirom na določila čl. 14, odst. 1. Uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu, razširila na vso dravsko banovino. To se je tudi zgodilo in ban je 20. avgusta 1938 podpisal odločbo, s katero se veljavnost kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo z dne 15. julija 1938 razširi na vso dravsko banovino. Dne 17. junija 1938 pa je bila podpisana kolektivna pogodba za delavstvo v kamnolomih, katerim so se povprečno dvignile plače za 25 para na uro. Mezdno (ribanje delavstva armenik pri TPD v Zagorju je bilo uspešno zaključeno in sklenjena nova kolektivna pogodba, ki ie stopila v veljavo s 1. majem 1938. Pri tem mezdnem gibanju ima velike zasluge NSZ, ki je zastavila ves svoj voli v in znanie ter res stvarno pripomogla k lepemu uspe- hu tega delavstva. Z novo kolektivno pogodbo So se zvišale kategorijske plače za din 2.—. Na novo pa so se pridobile stanovanjske doklade in nekatere druge deputatne dajatve. Istočasno kot za apneničarje so se vršila tudi pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe delavstva cementarne v Trbovljah. Tudi temu delavstvu so se izboljšale kategorijske plače za 1.50 do 2.— din ter deputatne dajatve. Delavstvo cementarne in apnenic pa je bilo deležno tudi vseh nabavnih prispevkov v višini kakor jih je prejelo rudarsko delavstvo TPD. Oblačilna stroka Po sklenitvi kolektivne pogodbe v tovarni usnja v Slov. Konjicah so se razmere uredile, ko pa je nastalo vprašanje redukcije zaradi pomanjkanja dela, je nastal spor, kateri je bil končno poravnan s pomočjo oblasti. Mi smo pri tem sporu storili vse, da smo zaščitili naše organizirano delavstvo in moram reči, da se nam je to popolnoma posrečilo. Mezdno gibanje čevljarjev v Žireh se je pričelo na našo inicijativo. To je prvo mezdno gibanje po sklenitvi kolektivne pogodbe, ki je bila podpisana leta 1936. Toda borba je huda, sicer so delodajalci pripravljeni le deloma ugoditi predloženim zahtevam delavstva, kar pa nikakor ne odgovarja sedanjim upravičenim zahtevam in položaju. Ker ni prišlo do mirne sporazumne ureditve, je posredovala oblast, toda tudi prčo poravnalno postopanje je bilo brezuspešno, drugega postopka pa še ni bilo. Delavstvo pa odločno vztraja pri svojih zahtevah in je pripravljeno na vse. Pri tem mezdnem gibanju, ki še traja, sodeluje tudi JSZ. Živilska stroka 14. januarja 1938 je delavstvo pivovarne «Uniona» dobilo svojo kolektivno pogodbo, iz katere se je izpustila prejšnja 16. točka, ki je ščitila starejše delavstvo. S tem seveda delavstvo ni bilo zadovoljno in je le čakalo ugodne prilike, v kateri naj se jim to popravi. Maja meseca se je na našo inicijativo pričelo mezdno gibanje, v katerem si je delavstvo izboljšalo svoj položaj z ozirom na omenjeno točko in tudi gmotno, saj je tudi dobilo povišek v obliki doklade, katero bo delavstvo prejemalo 4 mesece, kar znaša faktično isto, kakor bi se jim povišala mezda za 5 odstotkov za eno leto. To mezdno gibanje je vodila naša organizacija. podpirala pa nas je tudi Splošna delavska strokovna zveza. Papirna stroka Po sklenitvi kolektivne pogodbe za papirniško delavstvo ni bilo kakih večjih gibanj. Po 1. septembru 1937, ko je stopilo v veljavo starostno zavarovanje, se je pričelo živahno razpravljati o pokojninskem fondu tega delavstva. Vse prizadevanje strokovnih organizacij, da bi se ta fond obdržal, odnosno da bi to delavstvo dobilo višje zavarovanje, je bilo zaman in naložen denar se je razdelil med delavstvo. To delavstvo pa preživlja sedaj krizo. Odkar je bil ustanovljen papirniški kartel, je Zastalo v Vevčah delo in pričelo se je praznovanje. S 1. avgustom pa se je ustavil tudi obrat v Medvodah-Goričanah. 27. avgusta pa se je ponovno pričelo z obratovanjem. Kemična stroka V Medieevi tovarni v Medvodah je bilo storjenih več akcij v svrho zaščite zaupnikov. Posredovali smo tudi glede nadurnega dela. kar nam je deloma uspelo. Pripravlja pa se akcija za izboljšanje kolektivne pogodbe. Lesna stroka Po večini lesnih delavcev še do da nes nima kolektivne pogodbe, prav zaradi tega se živahno pripravlja, da se temu delavstvu urede delovne razmere s pogodbo, Naša organizacija Živah no deluje pri vseh pripravah. Zbrala je tudi vse potrebno gradivo in obremenilni materijah kar vse smo že izročili Delavski zbornici, katera zbira gradivo, katerega bo predložila na uradni anketi, ki je že sklicana od kr, banske uprave za i5. septembra 1938 Razna gibanja Za delavstvo KDE smo izdelali osnutek pragmatike, katero smo vložili preko Delavske zbornice na kr. bansko upravo, toda na žalost še do sedaj ni prišlo do razprave. Vodstvo elektrarne pa je že pristalo, da daje 1% odstotka plač za višje starostno zavarovanje delavstva. Centrala je izvršila v tej poslovni dobi nad 700 intervencij, ki so bile po večini ugodno rešene. Gospodarsko delo naše organizacije ima dva pravca — zunanjega in notranjega. V zunanjem pravcu naše gospodarsko politike smo to vprašanje deloma reševali s kolektivnimi pogodbami in ostalimi mezdnimi gibanji, deloma pa smo z ustno in pismeno besedo zagovarjali gospodarske koristi našega članstva. Naš notranji gospodarski program se izvaja z edinim namenom, da se ne izdaja brez potrebe težko prislužene-ga delavskega denarja, ki se ga nalaga v obliki članarine v organizaciji. Socialna stran našega dela je deloma izražena v že prej naštetih mezdnih gibanjih, glavno delo pa je bilo usmerjeno v inicijativnem delu za modernizacijo obstoječe socialne zakonodaje in za uveljavljanje novih socialnih zakonov. Tako je naša organizacija na podlagi neštetih posvetovanj, sestankov, shodov in anket stavila vedno samostojne predloge na merodajna mesta, in sicer za reformo pravilnika za podpiranje brezposelnih pri Bratovski skladnici, za nov obrtniški zakon, za nov rudarski zakon, za reformo zako-o bolniškem zavarovanju. Vodili na smo tudi akcijo za višje starostno zavarovanje delavstva, katera pa za enkrat še ni rodila posebnih sadov. V splošnem pa je. naša organizacija po svojih zastopnikih agilno sodelovala pri vseh za delavstvo važnih socialnih akcijah. Za pomoč brezposel nim smo podvzeli vse korake in sicer s tem. da smo sami podpirali brezposelne in da smo zainteresirali javnost in oblast za to pereče socialno vprašanje sedanjosti. Odlično pa sodeluje naša organiza erja pri delu «Protituberkulozne lige» in pomagamo s tem pobijati največjega sovražnika delavstva — tuberkulozo. Naša organizacija je vestno vršila tudi svoje kulturno poslanstvo, ker se zavedamo, da je kultura edino uspešno orodje vseh naših strokovnih, socialnih in gospodarskih podvigov. Prosvetnemu delu smo posvetili vso pozornost in smo v ta namen priredili po vseh krajih Slovenije predavanja. Kakor lani, smo tudi letos izdali koledarček, kateri po vsebini in obliki prekaša ostale. Za propagando in razlago naše narodno socialistične ideologije se poslužujemo tednika «Nove Pravde*, opirajoč se na napredek naših učiteljev bratov Čehov, s katerimi nas vežejo prisrčne vezi od ustanovitve naše organizacije do danes. S tem tudi v praksi izvajamo svojo slovansko kulturno misijo, ki krepi naš notranji nacionalni ponos in up na boljšo jugoslovansko in slovansko bodočnost. Propagandno organizacijsko delo je bilo zelo otežkočeno, to pa predvsem zaradi momentanega političnega položaja in premajhnega propagandnega aparata, kljub temu pa se živahno pripravlja teren za ustanovitev več novih podružnic. Do sedaj so se reorganizirale in vpoklicale v življenje podružnice v Trbovljah in Hrastniku. V Slo-venjgradcu pa je bila ustanovljena nova podružnica. V doglednem času bomo dobili tudi naše podružnice na Notranjskem, ker do sedaj nimamo od tedaj, ko so prenehale z delom podružnice v Logatcu, Cerknici in Planini, nobene aktivne podružnice. Tudi v ostalih krajih, kakor n. pr. v Sevnici, Novem mestu, Sodražici. Kočevju, Žrečah, Rušah in Fali se živahno pripravlja in bomo najbrže v najkrajšem času dobili, odnosno ustanovili podružnice. Tzvrševalni odbor je imel namen reorganizirati naše strokovno delo s tem, da je ustanovil posebne strokovne referate, katerim na čelu bi bili posamezni strokovni referenti, kateri naj bi se specializirali za posamezne stroke. Na žalost se ta zamisel ni obnesla in sistem referentov je, še preden je začel delovati, zaspal. Razumljivo je, da je vse to delo stalo mnogo truda in sposobnosti, za kar se moram zahvaliti vsem. ki so pri tem delu sodelovali. Zaključujem svoje poročilo z iskreno željo, da gremo po delegatskem zboru vsi na delo za lepšo in boljšo bodočnost ter procvit NSZ! Krasno uspela akademija Po delegatskem zborovanju se je vršila v soboto zvečer 3. t. m. v dvorani Delavske zbornice jubilejna prireditev. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička in je mnogo obiskovalcev odšlo, ker je v dvorani primanjkovalo prostora. — Nekoliko po osmi uri se je začela akademija, pri kateri so sodelovali sami odlični in priznani slovenski umetniki. Krasno sta nam zapela operna pevka Heyba-lova in operni pevec mladi Lupša, ki sta za svoja izvajanja bila deležna tople pohvale. Posebno je treba pohvaliti pevsko društvo «Sava», ki je pod vodstvom Franca Venturinija zapela pet krasnih pesmi in je morala dodati še eno, za katere pesmi so bili mladi pevci nagrajeni s posebnim aplavzom. Omenimo naj, da nas je očaral solist tega zbora Stanko Jerič, ki je znan ljubljanski pevec in splošno priljubljen baritonist. «Savi» k njenemu uspehu častitamo! Krasno se nam je predstavil tamburaški zbor NSZ, ki ga vodi kapelnik tov. Karmel. Predsednik prireditvenega odbora tov. Juvan je na začetku akademije v kratkem, nagovoru pozdravil goste, tov, Milan Vozelj in Jože Jeroin pa sta nastopila z vrsto recitacij. Posebno dober recitator, pevec in sploh dober igralec se nam je predstavil tovariš Vozelj. Po končani akademiji se je ob prepolni dvorani vršila prosta zabava, plesaželjna mladež pa je ob spremlje-vanju neutrudljivega tamburaškega zbora NSZ zaplesala pozno v noč, kar ji je srce poželelo. Manifestacijsko zborovanje V nedeljo 4. septembra t. 1. dopoldne se je vršilo manifestacijsko zborovanje v dvorani Delavske zbornice, ki so se ga poleg delegatov in članstva NSZ udeležili tudi najodličnejši predstavniki našega narodnega življenja in vsi člani odposlanstva bratske1 Češke obče delnicke s tajnikom Vo-tickim na čelu. Na zborovanju je bil prisoten tudi banski svetnik Zorn v imenu bana, zastopnik komandanta divizije podpolkovnik Djordje Radoj-kovjč, podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar, zastopnik Delavske zbornice Kosem, predsednik Zveze društev privatnih nameščencev Zemljič, zastopnica Narodnega podpornega društva v Nemčiji Pavla Poglaje-nova, starosta ljubljanskega Sokola Kajželj, narodni poslanec Mravlje, stari nacionalni borec župnik Janko Barle, zastopnika Zveze vojnih dobro-voljcev podpolkovnik Mikuž in Kai- ser, predsednik CMD inž. Mačkovšek, za Zvezo kulturnih društev ing. Rus in Dušan Verbič, za UJNŽB Koprivec, za «Slogo:; Bratina, predsednik Jugo-slovansko-bolgarske lige in Vodnikove družim ravnatelj Rasto Pustoslemšek, podpredsednik «Soče» Ivo Sancin in zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet dr. Igor Rosina. Zborovanje je otvoril tov. predsednik Rudolf Juvan, ki je orisal in poudarjal, da je nacionalno delavstvo pričelo že pred tridesetimi leti v južnih krajih bivše Avstrije veliko zasnovano gibanje za uveljavljanje delavskih pravic in za naše nacionalno osvobojenje. Pri pozdravu raznih predstavnikov so zborovalci prirejali dolgotrajne ovacije, posebnega po-zd rava pa so bili deležni naši dragi bratje iz ČSO in ni hotelo ponehati navdušenje, ki ga je spremljalo vzklikanje pokojnemu Masaryku, sedanje- mu predsedniku dr. Benešu in voditelju bratskega češkoslovaškega delavstva Vaclavu Klofaču. Po celotnem Opisu zgodovinskih dni in vsega tridesetletnega dela, ki ga je nato podal tov. predsednik, je povzel, viharno pozdravljen, besedo član predsedstva ČOD Karel Šterba, ki nam je v kratkih in krasnih besedah prinesel pozdrave velike bratske družine strokovno organiziranih delavcev, uradnikov in nameščencev ČSR. Ob koncu svojega govora je govornik častital NSZ k uspehom njenega dosedanjega dela in želel največ uspehov v bodočnosti. Njegovim častitkam se je pridružil tudi podpredsednik ljubljanske občine dr. Ravnihar in zastopnik DZ Kosem. Nato pa je predsednik prečita] nebroj pozdravnih pisem, ki so jih med drugimi poslali podstarešina SKJ Gangl, senator dr. Kramer, biviš ban dr. Dinko Puc, narodni poslanec Pleskovič, bivši mariborski župan dr. Lipold, predsednik Obrtnega društva Josip Rebek, predsednik Zveze bančnih in zavarovalnih nameščencev dr. Vrančič in Zveza vojnih dobrovoljcev. Nato pa je sledil obširen, izčrpen idejni referat, ki ga je podal podpredsednik NSZ, direktor OUZD tov. dr. Joža Bohinjec, kateri referat bo priobčen v celoti v prihodnjih številkah «Nove Pravde*. Govor tov. dr. Bohinjca je bil res krasen in so ga mnogoštevilni zborovalci pogostokrat prekinjali z odobravanjem, in izražanjem navdušenja nad krasnimi besedami tov. dr. Bohinjca. Kot poslednji govornik je spregovoril še tajnik ČOD Voticky, kateri je ob obnovitvi zgodovine 30letnega dela NSZ in skupne borbe obeh držav bratskega delavstva končal z mislimi: zvestoba za zvestobo, ker le v tem bo mogoč napredek in veličina Jugoslavije in ČSR in napredek pravice in demokracije. Po dvanajsti uri je predsednik tov. Juvan zaključil krasno zborovanje, se zahvalil vsem govornikom in vsem navzočim, nakar se je formiral sprevod posebne delegacije pred spomenik kralja Petra I., kjer so predstavniki češkoslovaškega narodnega delavstva in NSZ položili dva krasna venca. V prijetni družbi na Bellevue, kjer so imeli potem zborovalci svoje skupno kosilo, in v ponedeljek 5. t. m. na izletih na Bled, v Gozd-Martuljek in na Jesenice se je članstvo NSZ in ČOD v prijetnih pogovorih navezalo drug na drugega, kar nam jamči, da je tridesetletnica NSZ živ dokaz napredovanja demokratske misli. :______ Iz delavskih krajev Stražišče Še eno zadoščenje županu Križnarju. Pred nekaj dnevi je bila pri ljubljanskem apelacijskem sodišču Zanimiva prizivna razprava. Lansko pomlad je državni tožilec v Ljubljani dvignil zoper priljubljenega stražiškega župana Antona Križnarja obtožnico, češ da je v neki kranjski gostilni delil letake, na katerih se je napadala sedanja vladavina. Pri razpravi pred okrožnim sodiščem je bil g. Križnar oproščen od obtožbe, ker se je izkazalo, da ni bil z omenjenmi letaki v nobeni zvezi. \ teku kazenskega postopanja so prišle na dan zanimive reči o tem, kako so neki gospodje skušali pričam dopovedati, da je Križnar tisti, ki je delil v Kranju p roti -vladavinske letake. Ta poizkus pa je kakor rečeno klavrno propadel. Vendar državni tožilec z oprostilno sodbo ni bil zadovoljen in je vložil priziv na apelacijsko sodišče v Ljubljani, kjer je bila 10. avgusta razprava. Prizivnemu senatu je predsedoval podpredsednik apelacijskega sodišča g. Mastnak, obtožbo je zastopal višji državni tožilec g. dr. Kravi na, župana Križnarja pa je branil g. dr. Zajec. Ponovno sta bili zaslišani dve priči. Pa tudi apelacijsko sodišče je prišlo do zaključka, da župan g. Križnar ni kriv, in ga oprostilo od obtoženega dejanja po zakonu o zaščiti države. Ta oprostilna sodba je pravomočna. Z njo je g. Križnar dobil, ponovno zadoščenje za spletko, ki so mu jo pripravili njegovi nasprotniki. Županu g. Križnarju iskreno čestitamo! Za konzorcij «Nova Pravda® izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.