■Poštnina plačana v potoči nt Spcd, n alb. pos. 2. Gr. B3VMHOTIMCMC o “E,DN*St VOinUPBAVAv Gorici v ulici štev- 38 — Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. - 12. ure_ l*«to III, Stcv. 16 KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK Poštni čekovni račun št. 9/17768 GORICA DNE 17. APRILA 1947. Dvojna številka — L. 10 PRAVIČNO IN MIRNO SOŽITJE MED NARODI ^ najbolj usodne bolezni jneteklega^ stoletja, ki zastrupil0 sožitje med narodi tudi še ames, spada brez dvoma tudi narodna nestrpnost-ali nacionalni šovinizem. Ta je v tesni zvezi s težnjo a rodov po narodno zaokroženih omovinah ali nacionalnih dr-^avah. — V obrobnih deželah seh narodov se nahajajo drugo-°dci, ker je skoraj nemogoče Povsod potegniti meje tako, da ’ državne meje kakega naroda Popolnoma krijejo tudi z njego-^ jezikovnimi mejami. tako imamo skoraj v vseh dr-nvah tudi narodne manjšine, ei ijm. E usoda tem bridkejša, v ® bolj je večinski narod pre-°d narodne nestrpnosti. Strah pred manjšinami ln borba proti njim Nacionalisti, ki smatrajo svojo narodnost in narodno enotnost svoje države za najvišjo do-Tjno, se kratko in malo ne mo-ojo sprijazniti z mislijo, da bi ,. Pno z njimi pod isto streho ival še kak drug narod, ki bi bil enakopraven z večinskim. ' želji, da bi manjšinsko vpra-'^Je končno veljavno spravili z nevnega reda, si izmišljujejo tovrstna sredstva, da bi se uianjšine otresli. Ven z njimi! Najbolj drastično je to: vse Pttpadnike narodne manjšine riepa ali zgrda pognati čez me-0 v njihove narodne države. Uničimo jih! Drugo sredstvo je nasilno raznarodovanje, ko so manjšini vza-*^ejp vse narodne pravice: naj-Pr°j v državnem, nato v eerkve-ru111 *n končno tudi v družin-»kem tu zasebnem življenju. Vi-^ je dosežen, ko te lahko vsak-0 zasramuje, ako te sliši, da |.0v°riš svoj materin jezik. Manjšina, ki živi pod oblastjo ta-. narodne nestrpnosti, trpi gor-J^> ki ga razume le tasti, ki ga je aia okušal. Mi smo ga okušali 2vriiano mero. Za najplemenitejša srca takih prodnih manjšin je prihranje-i dvojna bol, ki je povprečni Pdoljub ne občuti, i Prva je v tem, da opažajo, ka-*°. se mnogi raznarodovalnemu Pritisku tako vdajo, da svoj na-J(;d zatajijo, se ga sramujejo, od rJ^ga odpadejo iin postanejo ce-0 nekaki janičarji, ki ga skušajo uajbolj preganjati, da so prikupno večinskemu narodu in tako avarujejo svoje osebne koristi, Ure torej za hudo izprijenje ^nčaja, ki napravi človeka Rožnega vsake nezvestobe. Druga bol je pa v tem, da se Pusti velik del naroda zaradi ' lvic tako zagreniti, da začne ^trastno sovražiti gospodujoči var°d in prav vse, kar je z njim zvezi, celo Cerkev in njene P^udstojnike. Tako nastanejo nrodni iredentizmi, ki se često PP‘služujejo nepravih in nasilnih j. eustev in sprožijo vojne in vsa-i^pstno drugo gorje, ki smo ga dl v izobilju poskušali. Narod-s ^cdentizem je včasih narodno rpjaštvo, največkrat pa je reak Clja proti resničnim krivicam, ^ X Lollicmill A V lGUlllj Vo ere nosi skoraj vso odgo- i^st le večinski narod, ker , a Pač le on škarje in platno V rokah. Prevarajmo jih! Manjšinsko vprašanje bi pa zlasti kaki preveč nacionalistično pobarvani kristjani radi nekoliko bolj »krščansko« reševali. Tudi orni so zastrupljeni od zlosreč-nega poganskega nacionalizma, a kljub temu bi se ne hoteli v ta namen posluževati nasilnih sredstev. — Taki ljudje si stvar predstavljajo tako: za mir in red v državi je potrebno, da vsi državljani govore en jezik. Tako postane tudi ves državni aparat 1 olj enostaven. Poleg tega je narodnost od hudiča, ki razdvaja ijudi. Zato delajmo na to, da se bo manjšina odpovedala svoji narodnosti. Manjšina naj se predvsem seznani čimbolj s kulturo večinskega naroda, da bo spoznala, kako velik dobiček bo imela, ako se dvigne z nižje kulturne stopnje svojega naroda na ■višjo stopnjo večinskega naroda. 0 tem se bo zlasti mladina naj- 1 olj prepričala, ako svoje narodne kulture sploh ne bo poznala, in zato naj se pouk materinega jezika omeji na najmanjšo mero ali sploh odpravi. — Taki preroki svete ljubezni in edinosti bi radi narodni manjšini dopovedali, kako jo tudi v cerkvi najbolj idealno, da so verniki večinskega in manjšinskega naroda kakor eden, ki vsi poslušajo besedo božjo v istem — kajpada večinskem jeziku. — Da ne bodo dru-gorodci mislili, da so jim večinski sodržavljani sovražni, naj se jim v potrebi nudi ista pomoč in podpora kakor večinskim beračem in revežem. Manjšini sicer ne moremo priznati popolne enakopravnosti v državnem življenju in pri državni upravi itd., četudi bi bili še tako sposobni, toda »prva je ljubezen« in zato jim velikodušno nudimo MILOŠČINO. — Ta način raznarodovanja bi lahko imenovali: zlorabo krščanske ljubezni in dobrodelnosti v službi krivičnega zatiranja drugih narodov, ki jih je Bog sam ustvaril in je vedel, zakaj jih je ustvaril. Takim krščanskim narodnim nestrpnežem in zatiralcem svojih sobratov v Kristusu bi ne mogli njihovega ravnanja šteti v zlo in bi jih imenovali le pobožne naivneže, ako ne bi vedeli, kako strastno zahtevajo po vsem svetu za svoje narodne manjšine popolno enakopravnost in se nikjer ne zadovoljujejo s kako miloščino in dobrohotnostjo. Krščansko zdravilo! Krčšanstvo nam daje jasna navodila tudi glede pravičnosti do drugih narodov in manjšin. Sv. oče je na pravice velikih in malih narodov že ponovno opozoril v svoji prvi okrožnici, v božičnih nagovorih in ob drugih številnih prilikah, ki smo jih v našem listu tu in tam omenili. Torej naj si nihče ne domišlja, da sme v znamenju križa delati na to, da bi ljudem drugega naroda grenil življenje z zapostavljanjem, zaničevanjem, omalovaževanjem in zatiranjem njihove narodne samobitnosti . Farizejstvo in hinavščina naj izgineta iz katoliških vrst! Naš list jima ne ho prizanašal. Krščansko pravilo je enostavno in kdor ga kakor koli prezira, dela škodo krščanskemu imenu in ugledu Cerkve, ki mora nujno obsojati vsako krivico. To pravi- lo pa se glasi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« t. j. kar koli zase zahtevaš, isto priznaj tudi svojemu bratu; karkoli hočeš, da drugi tebi store, prav to stori najprej ti njim. In ti dobro veš, kaj bi zase v danili razmerah zahteval. Torej priznaj narodni manjšini, njenemu jeziku, vsakemu dru-gorodcu vse pravice v šoli, v u-radih, pri nastavitvah in zaposlitvah, v cerkvi — sploh v vsem javtnem in zasebnem življenju. — Narodna manjšina pa bo že skrbela v svojem lastnem interesu, da se bo naučila tudi večinskega jezika in ga spoštovala. Z d ra vil o proti iredentizmu Najboljše sredstvo proti vsakemu nezdravemu iredentizmu • pravičnost mapram narodnim manjšinam. Rekli bi še več: ge-neroznost napram narodnim manjšinam, ki so se morale zaradi koristi kakega naroda odpovedati pripadnosti k svoji narodni državi. NARODNE MANJŠINE NE SMEJO BITI MEČ SPORNA JABOLKA MED NARODI, AMPAK VEZ MED NJIMI!! Ideal nove dobe naj ne bodo strogo ločene, za narodnimi ograjami izolirane države, ampak sodelovanje vseh držav in narodov pri gradnji bolj človeškega in krščanskega sveta. Nikar govoriti, da je to utopija, kajti sicer bi morali reči, da je sploh vse krščanstvo utopija. In tega menda ljudje, ki so Kristusovi, nikdar ne porečejo! To je ideal, h kateremu moramo stremeti vsi, ki nam je do pravice, reda in miru na svetu. Ključ za šifre Menda so našiii bralci žo kedaj slišali o tako zvanih šifriranih pisavah, ki jih moro razbrati lo tisti., ki ima ključ do njih. Po domače povedano je zadeva takale: dva človeka ali dve stranki se dogovorita, da naj v njiju medsebojnem dopisovanju črko abecedo značijo nekaj čisto drugega kot v navadni pisavi. Na priimer: črka o naj znači v najinem dopisovanju črko t, črka k pa črko «. Zato napišeta besedo oko, bereta pa besedo tat i. t. d. Jasno je, da je tako pismo nerazumljivo za vsakogar, ki nima ključa do to šifre. S šifriranimi pisavami si hočejo zlasti države zajamčiti, da ne prodre kak nepoklican človek v tajnost njih poročil svojim diplomatskim zastopnikom. V najnovejših časih pa je prišlo v modo, da se tudi časniki poslužujejo takih šifriranih — ne črk — ampak kar celih besed in izrazov, ki v čas-niških člankih pomenijo nekaj čisto drugega kot to, kar dotične besede pomeuijo v vsakdanjem pogovoru. Prav bo razumel take časnike le tisti, ki ima ključ do teh skrivnosti, Kakor se vse države trudijo, da najdejo izvedence za reševanje tujih šifer, tako so dobijo tudi ljudje, ki se zanimajo za šifriirane besede naših časnikov »progresivno« smeri in jih nazadnje le prav herejo. Naj damo našim bralcem par takih razrešenih šifer. Kadar Primorski dnevnik ali Soški tednik pišeta o pravi, resnični, progresivni demokraciji, čitaj vedno komunizem, pa boš dobil pravi smisel. Kadar pišeta o fašizmu, vedi, da v 80°/» primerov udarjata po zapadnik demokracijah, večkrat tudi črez katoličane. Beseda reakcija in reakcionar pomeni vse, kar nasprotuje komunističnim naukom. V Primorskem dnevniku z dne 2. aprila t 1. bereš o »delavski zastavi« pri nekem pogrebu v Renčah, a vadi, daje zastava bila komunistična, t. j. rdeča s srpom in kladivom. Ko bereš »izdajalci«, misli na one, ki odklanjajo komunizem, a so zvesti Bogu in narodu. Navedli bi lahko še mnogo takih »šifriranih« besed, a tako bi članek postal predolg. Zanimivo bi blilo ugotoviti, zakaj se ti časniki tako skrbno izogibajo imenovati vsako stvar z njenim pravim imenom, n. pr. komunizem, komunističen, diktatura itd. Saj mi katoličana! vendar ne skrivamo svo- jega katoliškega naziva in prepričanja. — »Sensum verbis velare« — pravi pomen zakrivati z nedolžnimi besedami jo znak zapeljive zlobnosti, hinavščine in bojazljivosti. Vsakdo ve, da bi se ne ulovilo več dosti kalinov na limanice teh časnikov, če bi bili odkritosrčni. Natakni si krinko, kaži se na zunaj pravega demokrata, vernika itd., morda bo lo še kdo tako naiven, da ti bo verjel! — Vendar ne bo več dosti pomagalo, kajti ljudje se bodo priučili pravilno brati tudi šifre izrazov v časnikih, ker pravi njih pomen je že zarisan z bičem na njihovih plečih. Kdor jo prepričan, da hoče in dela le dobro, ne skriva svoje luči pod mernik šifer, temveč jo postavi na svečnik lojalne iskrenosti, da svetil vsem, ki so v hiši. BI. Kontard Ferrini Na belo nedeljo je sv. oče proglasil za blaženega ital. vseučiliške-ga profesorja Kontarda Ferrini ja. Obredi so se izvršili z velikimi slo-vestnostmi, kot je ob takih prilikah v navadi. Prišli so zastopniki z raznih ital. univerz, kjer je Ferrini bil profesor, posebno številno pa j 3 bilo zastopstvo katol. univerze Srca Jezusovega v Milanu, ki dolguje bi. Ferrini ju v veliki meri svoj nastanek. Med pričujočimi so bili tudi številni njegovi prijatelji in kolegi. Pomen nedeljske beatifikacije pa sega čez meje italijanskega katoliškega življenja v mednarodno svetovno življenje kat. izobraženstva-To so pokazali tudi številni tuji romarji, kil so ob tej priliki prišli v Rim, zlasti pa »Pnx Romana«, mednarodna katoliška organizacija študentov in izobražencev, ki je ves pretekli teden zborovala v svetem mestu. Kontard Ferrini je bil učenjak svetovnega slovesa čin eden najodličnejših pravnikov in sociologov svojega časa. BO jo profesor na ital. universah v časih, ko sta tam neovirano vladala materializem in laicizem, in kot tak je zastopal katoliško socialno misel in postal eden izmed utemeljiteljev katoliškega socialnega nauka. S svojim zgledom jo bi. Ferrini dokazal, da tudi sodoben katoličan lahko postano učenjak prvega reda in obenem svetnik. Zato pa se mu danes n<- klanja samo ital. katoliška inteligenca, temveč tudi katoliška inteligenca vsega sveta. Tudi naši slovenski izobraženci naj radi gledajo na njegov zgled, da bodo videli, kako mora danes katoliški laik svojo vero študirati in jo potem zastopati v javnosti in celo na vseučiliških stolicah. riji Sedaj, ko je Bolgarija republika, ji hočejo dati novo ustavo. Ta bo seveda na las podobna jugoslovanski in sovjetski, saj vemo, da prihaja vsa modrost novim ustavoda-jaleem iz Moskve. V novi bolgarski ustavi jo vsled tega tudi člen, ki pravi, da je cerkev ločena od države ih od šole, ki mora biti laična. Sv. sinod, ki vodi v pravoslavnih cerkvah cerkveno življenje, je na ta člen poslal bolgarski vladi protestno noto, v kateri obsoja jočitev cerkve od države; ne toliko s stališča vere in cerkve, nego s stališča »duhovne enotnosti bolgarskega p a roda, ki se v njenem okviru mora razvijati narodna kultura«. Sv. sinod zahteva to toliko bolj, ker so odlične bolgarske osebnosti, tudi komunistične, ponovno izjavile, da je bolgarska pravoslavna cerkev v resnici ljudska cerkev v polnem pomenu besede. Če se pa ločitev mora izvršiti, pravi sv. sinod, naj se to zgodi z dobro voljo in z obojestransko lojalnostjo. Potem zahteva sv. sinod juridično priznanje bolgarske cerkve in pravico, da se organizira in vodi po svojih lastnih postavah. Zahtevajo še svobodo e-bredov, vere, pridiganja in pouka ter vzdrževanja krščansko dobrodelnosti; država naj cerkev še vedno materialno podpira, eivilna poroka naj bo samo prostovoljna, pouk v šoli naj ne bo veri sovražen, pouk krščanskega nauka naj bo resnično svoboden. Končno zahtevajo pravico in možnost izdajanja verskih časopisov, ker jim je bilo to do sedaj zaradi pomanjkanja papirja skoro nemogoče. Bodisi pravoslavna bodisi katoliška cerkev, obe imata s komunisti skoro iste težave in obe se morata boriti za najosnovnejše pravico. »Pomanjkanjea papirja pa nas opozarja na totalitarno pomanjkanje zdrave pameti, vere in sploh vseh dobri n pod rdečimi režimi. SV. OČE POMAGA lačnim Romunom Kot znano vlada v Romuniji velika lakota. Posebno hudo so prizadeti njeni severni predeli. Ljudje umirajo od lakote po cestah. Sv. oče je s pomočjo apostolskega nuncija v Bukarešti priskočil se-s-tradanim r.a pomoč in jim že poslal preeejšnje količine živeža in obleke. Seveda vsem potrebam ne more zadostiti, ker so prevelike, vendar jo nuncij Haare dobil obljube. od ameriških katoličanov, da bodo povečali darove za Romunijo. — Ni še tako bogate dežele, ki bi jo komunizem ne spravil na beraško palico. Judje branijo msns. Steplnce »Za sv. očetom Pijem XII. je bil nadškof Stepinao največji prijatelj in pokrovitelj preganjanih judov v Fivropi«, je izjavil predsednik ameriške židovske zveze Louis- Bnfar. Tako poroča Max Sorrensen, predsednik ameriške katol. zveze povratnikov. Brier pa je dal omenjeno izjavo zato, ker jc v ameriškem komunističnem glasilu »Daily Wo'rker« iizšel članek, ki trdi, da je bil nions. Stepinac obsojen kot »lili nacist in sovražnik Židov«. 13 pri sv. Sv. oče jo v ponedeljek sprejel v posebni avdienci 1500 francoskih dijakov, po večini! visokošolcev, ki so prišli romat v Rim prvikrat po vojni. , , t Zanimivi podatki iz Nizozemske Nizozemska statistična ustanova j« ugotovila da 11 od sto nizozemskih katoličanov hodil vsak dan k sv. maši; 50 od sto jih gre med tednom vsaj enkrat in 13 od sto več kot enkrat. Katoličani so na Nizozemskem najmočnejša verska skupina: med 8,5 milijoni prebivalcev jih je 36,4 od sto; k nizozemski reformirani cerkvi (protestantski) spada 34,4 od s/to in samo 10 od sto h kalvinistom. Guttembergovo biblijo so prodali V Londonu so pred kratkim prodali na dražbi izvod prve Guttem-bcrgove biblije. Kupil jo je neki zbiratelj starin za £2 tisoč šterlin-gov. To je naj višja cena, ki so jo do sedaj plačali za kako knjigo. KOK FERENCA V MOŠKI ni prinesla v minulem tednu nobenih pomembnih uspehov. Ozračje konference je še vedno pesimistično, kar pa seveda no izključuje nenadnega preobrata na bolje, kot smo bili pri podobnih mednarodnih razgovorih že večkrat priča. Zunanji ministri so opustili razpravljanje o gospodarskem položaju Nemčije in prešli na politični, problem. Prvi dve veliki vprašanji, ki sta vstali, sta: nemška začasna vlada in nem-ško-poljske meje. Zlasti glede drugega vprašanja se obeta med zunanjimi mintiistri hud boj. MONARHIJA V ŠPANIJI. General Franco je predložil zbornici v odobrenje zakonski osnutek, ki predvideva obnovitev monarhijo v Španiji. Dejanska upostavitev monarhija se sicer no bo izvršila takoj, temveč le v primeru emrti gen. Franca, oziroma njegove onesposobljenosti. Zaenkrat pa se ustanovi regentski svet pod predsedni-s .vi'in samega Franca, ki bo obsegal sledeče člane: nadškofa prima-sa Španije, načelnika generalnega štaba, predsednika vrhovnega sodišča, predsednika španskega instituta, zastopnike raznih korporacij. Kandidat za prestol mora biti Španec kraljevske krvi, moškega spola, star vsaj 30 let, katoliške vere. Določita ga regentski svet in vlada, sprejeti ga mora zbornica z dvotretjinsko večino. Ženske so izključene. DON JUAN NI ZADOVOLJEN. Pretendent na španski prestol Don Juan Burbonski ni zadovoljen s Francovim zakonom o upostavitvi monarhije, ker »ga nista odobrila kralj in parlament, ki, zastopa voljo ljudstva«, temveč je le izraz Francove želje, »da odene s slavnim plaščem monarhije režim, ki teme lji na samovolji«. DE GAUIJjE SPET V OSPREDJU. General De Gauile je spet stopil iz svojega zatišja na politično polje. V Brunevalu (Normandija) je 30. marca ob priliki proslave pivih angleških poizkusov izkrcanja iz 1. 1942 imel važen govor, v katerem je poudaril veLik pomen anglo-francoskega sodelovanja in obžaloval, da med francoskim narodom ni več qne edmostiii in vzajemnosti, ki jo vladala ob času odpora. Socialisti in komunisti vidijo v De Gaulle-ovem nastopu prikrito ogrožanje republikanskih ustanov in zato je njihova reakcija razumljiva iPrvli je De Gaulle-u odgovoril sam miiustrski predsednik Ramadier (socialist) z govorom, ki je bil ves posvečen obrambi republikanskih ustanov. Med drugim jo izjavil: »Republika je edini režim, ki more privesti Francijo do preroda in do blagostanja; edini režim, ki more združiti vse francoske sile okrog ideje, ne pa okrog minljive veličine enega človeka«. Med Do Gaulle-om in Ramadier jem je prišlo celo do se-etanka, o vsebini katerega pa ni veliko znano. Socialist^ in komunisti so začeli z geslom »republika je v nevarnosti« veliko gonjo proti De Gaulle-u. Socialist Leon Blum je napisal več člankov, v katerih očita D. G., da ruši narodno edinost komunist Thorez pa ga jo kratko in malo imenoval »glasnika reakcije« General D. G. pa nomoteno nadaljuje s svojo akcijo: 6. t. m. je v Štras-burgu ob priliki proslave druge o-bietnice osvoboditve Alzacije od kril spominsko ploščo, posvečeno padlim ameriškim vojakom, in imel v navzočnosti ameriškega veleposlanika nepolitičen govor, v kate rem je poveličeval ameriško-fran-cosko povezanost. Naslednji dan pa jo ravno tam pred 60.000 glavo mno žico imel svoj veliki politični govor, ki je bil posejan s prikritimi napadi na komunizem. Glavne misli govora so sledeče: čas je, da se francoska ustava pregleda in preosnuje v smeri močne izvršno oblasti; čas je, da se osnuje nova politična formacija, ki bo znala premagati vsa različna mnenja, delovati za skupni blagor in izvršiti globok preu-stroj države; med SZ in Ameriko obstoji nujno nasprotstvo, ki ga lahko ublaži Francija s tem, da or-ganzira in vodi blok zapadnih držav, ki bodo vplivale kot ravnovesni činitelj poleg obeh velesil. VISOKA ODLIKOVANJA. Francoska vlada je odlikovala s »svetinjo odpora« celo vrsto osebnosti, ki so se izkazalo med vojno v odpornem gibanju. Med odlikovanci sta tudi francoski poslanik pri sv. stolici prof. Jacques Maritain in dominikanec pater Bruckberger. NA OTOKU MADAGASKARJU, ki je pod francosko upravo, je izbruhnil upor, ki pa je bil takoj zadušen. Zdi se, da je treba upor pripisati madagaskarski separatistični stranki, ki zahteva neodvisnost Madagaskarja v okviru francoskega imperija. OBVEZNA VOJAŠKA SLUŽBA. Britanska spodnja zbornica je odobrila zakon, ki uvaja obvezno vo-jt.ško službo. Zakon je bil odobren s 386 glasovi proti, 85. Zanimivo je, da je v prilog zakona glasovala vsa {.pozicija s Churchillom na čelu, proti pa jo glasovalo 70 laburistov in 20 se jih jo vzdržalo. NA SMRT OBSOJEN. Višje narodno sodišče v Varšavi je obsodilo na smrt R. Hoessa, bivšega poveljnika zloglasnega taborišča Os-w:>eeim. Hoess ima bajo na vesti smrt 4 milijonov ljudi. POLITIKA ZDA NA KITAJSKEM. Marshall je sporočil Molotovu, da se bodo ameriške čete u-maknile s Kitajske. Na željo kitajske vlado bo ostalo le kakih 6 tisoč vojakov. TURŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PEKER je imel važea govor o turški notranji in zunanji politiki. Poudaril je važnost zveze z Veliko Britanijo. Ovrgel jo očitek, da si mislijo ZDA podjarmiti Turčijo z denarno pomočjo, ki jo je obljubil Truman v znanem govoru. Povedal je jasno, da je turška politika usmerjena proti zapadnim demokracijam. SOVJETSKI VELEPOSLANIK V GRČIJI je odpotoval z vsem o & objem. Ostal je le odpravnik poslov. Odpoklic nima nič opraviti s smrtjo kralja Jurija, dasi SZ ni poslala na pogreb nobenega svojega predstavnika. Pač pa je treba odhod veleposlanika staviti v zvezo z novo ameriško politiko do Grči j po Trumanovem govoru. i MEDNARODNA KOMISIJA ZA GRČIJO je po devettedenskem delu zaključila svoja poizvedovanja in odpotovala v Ženevo, kjer jo čaka šo hudo opravilo, namreč sestava skupnega poročila. Zdi se zelo verjetno, da bo komisija radi različnosti mnenj med vzhodnimi in zapad-nimi delegati sestavila kar dvojno poročilo. PAUL CliAUDEL, največji francoski katoliški pesnik, je 5. t. m. prisostvoval v milanski opori Sea-la prvi predstavi svoje dramatične pesnitve »Ivana d’Are na grmadi«, ki jo jo uglasbil A. Honegger. P. Claudel je bil opoldne sprejet na občini, popoldne pa na katoliški univerzi Srca Jezusovega. SAN DOMINGO. Vlada je določila 129.000 dolarjev za popravo in obnovo poslopij, namenjenih za bogoslužje, ki so jih v prejšnjem letu i>oškodovali potresi. PALESTINSKO VPRAŠANJE. Glavni tajnik OZN je obv3®til združene narodo, da zahteva Velika Britanija sklicanje izredne seje OZN zaradi palestinskega vprašanja. V ITALIJI je bilo v šolskem letu 1945/46 36 univerz in višjih zavodov z 189.663 dijaki in 3-564 profesorji. VRNITEV ODVZETIH ZVONOV DUHOVNA OBNOVA ZA DEKLETA Mesečna duhovna obnova za dekleta se bo vršila v zavodu Notre Dame v petek 18. t. m. ob 7. uri zvečer in v soboto 19. t.m. ob &30 zjutraj. Pravijo, da zvonovi na veliki teden utihnejo, ker romajo v Rim. Veliko soboto se vrnejo. Malo je naših far, ki so tako srečne, da so se jim na ta dan oglasili vsi 3 zvonovi: Dornberg, Medana, Trnovo pri Kabandu in še kaka bolj oddaljena in skrita gorska fara, ki je 1. 1942. pobiravci zvonov niso več mogli) obiskati. Zanimivo bi bilo izvedeti, katere duhovnijo na Primorskem so zvonov-; ohranile. Poročajte, vi srečni! Zadnji čas je vsaj del naših fara dobil škofijsko okrožnico, iz katere j-' posdjal žarek upanja, da nam le vrnejo odvzete zvonove. Cerkvena oskrbništva opozarjamo: vprašujte na škofiji v Gorici, preden se lotite zadeve zvonov. Odkar je umrl velezaslužni zvo-noslovee prof. Ivan Mercina (poleti 1942) nismo imeli pravega strokovnjaka ozir. uradnega škofijskega zastopnika zvonov. Ker je zadeva zvonov bila še na mrtvi točki, se je potrpelo. Sedaj pa imamo zopet uradnega škofijskega kolavdatorja zvonov v osebi č. g1. Martinčiča, bivšega vikarja na Trnovem pri Kobaridu, ki biva od začetka marca v Gorici, kamor je bil poklican, kot so mu obljubili žo pred in med voj no, da bo iz srede dežele skrbel za zvonove. Ta je učenec pok. prof. Mercine i,n upamo, da mu bo tudi vreden in še bolj napreden naslednik. Imenoval ga je za to službo nad škofij ki ordinariat z odlokom št. 1220/47. Po tem uvodu dajmo besedo novemu oskrbniku cerkvenih zvonov: Nekaj podrobnih pojasnil o zvonovih Papeška centralna komisija za cerkv. umetnost, ki ji predseduje naslovni nadškof Ivan Cost a mini1, je 21. 12. 1946 naslovila na vse škofe v Italiji okrožnico št. 3578/11 o ulijvanju zvonov rekviriranih 1 1942, ktl se glasi v izvlečku: »Zelo sem vesel, da Vam morem sporočiti zakonski odlok št. 429 z dne 6. 12. 46, ki je danes 21. 12. 46 objavljen v »Uradnem listu Repu Mike Italijanske,« s katerim italijanska država sprejema obveznost, nanovo uliti vse v vojne namene rekvizirane, uničene ali radi vojnih razmer odpeljano zvonove, in jih na državne stroške zopet obesili na prejšnje mesto v zvoniku...« Pobudo za ta odlok je dala omenjena Papeška komisija. Zvonove torej dobimo take, kot so bili prej, in brez posebnih stroškov. Kdaj in kako:? Odvzeti zvonovi se vrnejo tekom petih let od 21. 12. 46. Prometno mi-mistrstvo, oddelek za preskrbo že leznic, preskrbi ulivanje in obešanje ;;vonov, ki bodo morali odgovarjati glede teže in kakovosti odvzetim Za ta dela se bo ministrstvo poslu žilo (25) v Italiji obstoječih livarn in specialnih tvrdk po predhodnem posvetu s Papeško komisijo glede vrstnega reda ulivanja in pc trditve glasu zvonov, ki bo prepuščena komisiji. Dovoljena je povrnitev stroškov za ulitje zvonov v lastni režiji, če 'se je izvršilo Pr<’^ obljubo tega odloka, Država je določila največ 200 milijonov lir vsakega, izmed petih letnih finančni proračunov, začenši s poslovni® letom 1946/47. Meseca junija t. I menda začnejo dobavljati zvonove-Gg. župnikom dajemo sledeča ua' rodila: glede orgel in zvonov vprašajte prej za svet na škofijo. ^ korščina v tem vam prinese sr60® in božji blagoslov, pa zadovoljil03 faranov, ko dobiljo res dobre zvonove. V nasprotnem primeru Pa pričakujte le jezo, sovraštvo in vs° hudo voljo, poleg sitnosti in str«' kov. Vprašajte pa za svet, preden se začnete kaj meniti z zvonarno. Po toči je prepozno zvoniti! Boj še hud. Podobno kot po prvi *>ve' tovni vojni bo: loterija, kateri zvo- narni bo dano ulivanje zvonov. Na boljšem smo, ker lahko izbiraW° zvonamo, ali pa pustimo izbiro u1*' nistrstvu. Ravnajte so po točkah ali b) na 1. strani tiskane pogodile, če ste jo dobili. Nil da bi motfj' li slepo podpisati, kar drug. Pre ložijo, čeprav je po deželi to v n1®" di. Celo če so vam drugi že izpoi' nila točko a), lahko še prečrtale li zahtevate druge prazne tiskovi ne, ako vam navedena zvonarna lU všeč. Ni res, da bo neka livarna ' Vidmu imela monopol za odškod' ninske zvonove in skladišče kovni11 zn. vse druge; ni res, da livarna D® Poli ne deluje več. Že eno leto uh va dobre zvonove kot prej. Država no povrne stroškov za P^ sebej ulite zvonove po 2L 12. 1^’ Pazite, ne delajte nič več na svoJ° roko! Marsikaj se še da urediti Pr®' ko škofije in papeške komisijo. Ne imejte pa opraviti naravno* z nobeno zvonarno, ker niso P®-c-blaščene. Ne na Trnovo, ne driek' no v Videm.!, ampak na škofijo Gorici se obračajte za pojasnila zvonovih! Bodimo neodvisni vsaJ pri zvonovih in kjer še more®0 biti. Vse cerkve, tudi tiste, ki prideš pod Jugoslavijo, dobijo zvonove. . Verjetno pa je, da jih dobijo Pr&* tiste cerkve, ki ostanejo pod Italti0' Lobijo pa vse cerkve! zvonove & ne brona ali denarja. To je urejeno v mirovni pogodb1 z Italijo, kjer je govor o odškoduj' ni za odpeljane vrednostne Pre meto (Mirov. pog. z Italijo, VI. P® glavje, odd. I. Reparacije, člen 1 ’ B; odd. II., čl. 75.) O tem morda drugič kaj več. Zv°' novi v mirovni pogodbi niso oiD^ njeni, pa so mišljeni nrjd rekviz1' cijami. Storimo torej vse, da dP bimo odvzeto težo zvonov; glas°'n so za isto težo lahko drugačn1. Vprašajte na škofijo. Navedite t®" žo posameznih prejšnjih zvonov i® povejte želje in spremembe! VeM zvon naj se ne manjša! Se da dr11; gače urediti. Kako, pove škofiji kolavdator. Praktične opazke k odškodnin' skim zvonoivom (po omenjeni krožnici): L Ulivanje zvonov je zelo počaS' no opravilo, združeno z mnogi®*1 Hlapec Ferjan Tako je dobival Ferjan pri Dolinarjevih vedno več veljave in se utrjeval v svojem položaju. Z Ja nezom sta si bila drug drugemu v pomoč in zaslombo in to je imelo debre posledice. Bile so zdaj štiri oči, ki so na vse pazile in s svojimi c ttrimi pogledi opozarjale na delo. Janez je imel pravi poklic za gospodarja že po naravi in znal je tako strogo pogledat4, če so posli kaj zanemarili ali celo nalašč iz slobe pokvarili, da jih je kmalu minilo veselje za kaj takega. Bilo je sredi košnje in hlapci 4n dekle &o si morali prizadevati z delom kot še nikoli. Nevoljno so mrmrali in renčali, toda nič jim ni ■pomagalo. Vsi njih zlobni načrti proti Ferjanu so jim spodleteli in kar niso vedeli, kako je prišlo do toga, da jim je Ferjan navzlic njih kljubovanju in zlohotnim nakanam zrastel čez glavo in postal v kratkem času njih poglavar. To jo po večavalo njih mržnjo nasproti novemu oskrbnika od dne do dne. Zato so skovali proti njemu naskrivaj nov naklep, ki bi mu utegnil biti prav nevaren, če bi ga ne bil obvaroval pred zvijačo sam angel va-ruh. Ta angel je bila za Ferjana Hu-dovemikova Milka, rejenka pri prvem Dolinarjevem sosedu. Milka je bila prav zalo in brhko dekle v začetku dvajsetih let, z zlatoplavi-mi lasmi, z iskrenimi, kot nebo modrimi očmi in z nekoliko trpkim izrazom na obličju. Dokl5) je imelo pri svojih rednikih — že priletnem Hudoverniku in njegovi ženi — prav grenko življenje. Mož in žena sta bila oba čudaka posebne vrste in sta se kot taka prav podala drug drugemu. Z nikomer se nista razu niela, noben človek jima ni mogel ugoditi in nad ubogim dekletom sta stresala svojo sitnost m samovoljnost dan za dnem, da je bilo že kar od sile. Deklica bi bila odšla lahko proč od hiše, saj so se ji že večkrat ponujala ugodnejša in pri mernejša mesta, a je vendar vztrajala pri starih sitnežih, neumorno delala in so krepila z zaupanjem v Boga. Ferjan je večkrat pogledoval za dekletom s tihim dopadaje-njem in Milka mu je odzdravljala prav prijazno. Neko sredo zvečer se je vračal Ferjan v mraku sam s polja domov. Ko je šel m;mo Hudoverniko-ve hiše, je hipoma šinila izza plota Milka, povlekla Ferjana proti drvarnici in hlastno rekla: »Ferjan, pojdi sem, moram ti nekaj važnega povedati!« »Za božjo voljo, ti, Milka, — kaj pa je?« jo začudno vprašal hlapec. »Skovali so hud naklep proti tebi, Ferjan,« je hitelo dekle v eni sapi; »Gabrov Blaž in Koprivčeva Katra sta se dogovorila tam za zidom, vsako besedo sem slišala Blaž je zabil velikemu konju, ki je že itak divji, iglo v kopito leve zadnje noge, tako da šepa. Jutri, ko se bo vozilo seno, naj bi te udaril, ko boš napregal. 'iPudi je na pol prežagal s tanko žago dve špici pri novem lestvenem vozu na levem prvem kolesu, če bi ti konj nič ne naredil, naj bi so ti pa vsaj voz potrl, ker veliko naložiš, in se prevrnil nate. Voz bi bil uničen ;n konj pokvarjen in tebe bi potem, če bi se ti kaj hujšega no zgodilo, razkričali po vsej občini kot nerod neža in mučitelja živali in ljudi. Prihodnji ponedeljek, ko se ima za četi košnja na velikem travniku, nameravajo potem vsi stavkati in niti ne ganiti s prst', če te gospo dinja na mestu ne odpusti iz sluz be. Tako mnenijo, da se te gotovo znebijo, kor ni dobiti ob tem času drugih delavcev.. Ferjan, sram me je pač, da ti vse to izčenčam. Mor-aa se ti dozdevam kot podpdhoval- ka, toda tako si se mi smilil, da sem ti morala to povedati; ne bi mi dalo miru, če bi se ti kaj hudega pripetilo.« »Milka,« jo rekel Ferjan ganjeno, »naj ti za to Bog stokrat poplača! Ti si m* rešila iz velike nevarnosti, tega ti ne bom nikdar pozabil.« Pri tem jo stisnil deklotu roko, ki •nu jo je Milka vsa rdeča v lica z nežno silo izvila. — Ker je bilo čuta sem od hiše korake, se jo deklica hitro ločila od hlapca. Še isti večer je šol Ferjan vkljub pozni uri k Bregarju in je imel z njim dolg razgovor. Naslednji dan predpoldne so pri Dolinarjevih komaj pričeli z delom pri senu, ko se je nenadoma pojavil Bregar. Pa/no motreč je stopil čez senožet in ko je bil spregovoril s Ferjanom samim nekaj besed, se je tudi sam lotil dela. Sredi širokih ograbkov sena je stal novi iestveni voz, na katerega bi se naložil prvi peljaj. Ferjan je odlašal ■l nakladanjem, dokler ni prišel od dema Kosmačev Dreje z rjavcem z velikim močnim konjem, ki je pa bil danes izredno uporen. Ko je prignal Dreje konja mimo, ga je Ferjan pazno pogledal in rekel na to dozdevno začudeno- »Kaj pa jo danes rjavcu! Saj šepa kot čevljarjev stol.« »To se ti samo zdi,« je odvrtf* nevoljno Dreje, »konj le tako skac® iz samo prešernosti.« Pa že je pristopil Ferjan h konJ11 in ga prijazno potrepljal, medte®1 ko je motril kopita. Nato je pold1" eni Bregarja, naj pride malo zr®' ven. Ko je začutil konj prizanesla1' ve in rahle prijeme obeh usniilJe' uih mož, je postal čisto krotek Pustil si je rade volje dvigniti le' vo zadnjo nogo in tedaj je bilo v’' deti razločno majhno oteklino kopitom. Bregar je previdno in V&' no tipal na tem mestu in po nek0' likem prizadevanju se mu je za posrečilo potegnitn iz kopitne met'e zalomljeno šivanko. S strogim P°' gledom na okoli stoječe posle gospodar zarohnel: »To je nizkotno trpinčenje živ8 li! Kaj takega jo mogla storiti sit mo zlobna roka!« »Konja danes ne moremo več P° rabiti,« je izjavil mimo Ferjf®’ »poljem ga nazaj v hlev in mu °°^ vežem nogo; seno bomo spravili mo v tudi s plavcem in sercem.4 Cez četrt ure je prišel Ferjan ^ dvema drugima konjema na tra nik. Posli so naložili že pol sena. Pred konja je vrgel Ferja^ pred vprego sveženj sena in se nft ‘•ezavami. Zato država predvideva, a bo to delo trajalo 5 let, čeprav °do zaposlene vse italijanske li-'arno (25). Treba bo uliti okrog -000 zvonov. Upati pa je, da ko 0 vse lepo upeljano, se bo moglo izvršiti tudi prej. 2. Prometno ministrstvo (Mini-«ero dei Trasporti - Piazza della roee Rosca, Roma, Ufficio Monopoli Metalli) poskrbi vse delo uli-v in obešanja zvonov. °\ Naročanje in ulivanje zvonov st izvrši takole: Papeška komisija za cerkveno umetnost je razposlala }Sem škofijam v Italiji primerno ^s^°'v^n s prošnjo, naj se u j razdelijo prizadetim duhovnicam. Duhovniki, zakoniti predstavniki cerkva, tiskovino izpolni-jili vrnejo škofiji. ;vv nas si neka livarna povsod j‘sce zaveznikov in se na vse načine rudi, da bi duhovniki njo vpisali .'G1 dobaviteljico novih zvonov. Če Je ona prve zvonove pobrala, ni še leceno, da mora zopet ona dohiti i) vanj e odškodninskih zvonov. Pazi e i j^aj vas ue mo^ ^ dobili ?e izpolnjene tiskovine. Lahko prekličete, popravite. Ko je že *z besedila tiskovin razvidno, da je Hiogoča izbira livarne, naj bo pra-'do: čim boljše zvonove! Škofija zbere izpolnjene tiskovine in jah pošlje komisiji v Rim kratu s seznamom cerkva, ka-ere naj dobijo zvonove poprej. Del . tiskanih pogodb za zvonove se v/j Gorice že poslal v Rim. Želeli 1 več časa za boljša premislek, lav bi bilo dati prednost cer-vam, ki kmalu ne bodo imele več o lahke zveze z Gorico in Ri-Dioin radi meje. Morda bi kazalo ^Jasniti zadevo naravnost v Rim erkve, ki pridejo pod Italijo, bo-0 take v notranjosti države i e dovolj časa, vse urediti. Vsaj Ismene zadeve naj bi se prej ure-‘le za cerkve, ki ostanejo zunaj •neje. . Papeška komisija uredi sezname l* Vseh škofij in jih pošlje rainistr-° vu, da izda nalog za ulivanje livarnam, ki so si jih duhovnije iz-rala, ali tistim, ki jih je uradno ^°ločilo ministrstvo samo po točki b). Kolavdiranje (preizkušnja) gla-s°v se izvrši v livarni na podlagi as°v, ki jih imajo preostali zvo-ri0v‘ v zvoniku in ki so so že prej ugotovili. 4- Ulijejo se zvonovi, ki so bili od-v smislu zakon, določbe z dne . 4- 1942, in tisti, ki so bili, uniče-uli odpeljani radi vojne. Naro-^e vsi zvonovi enako; pravico kem muzeju, n. pr. zvon sv. Antona (Starega) in s Plaeutie, tožka 50 in 77 kg. ter zvon iz Majnice - Fara ob Soči, 29 kg. Nekaj jih je v Vidmu še iz gornje Soške doline. Seznam prinesemo drugič. Prizadeti naj se obrnejo na Mini-stero dei Trasporti, da jim povrne stroške za ulivanje in obešanje zvonov na lastne stroške, ali da uradno naroči kaki litvarni, naj na dr- žavne stroške postavi v zvonik zvonove, ki so šo na tleh. Ponavljamo l epoeakanim: Država, ne povrne stroškov za zvonove, ki bodo uliti na lastne stroške po 21. 12. 1916. Za vsa pojasnila glede zvonov se obračajto na škofijo ali naravnost na podpisanega. Albin Martinčič, nadškof, ko-lavdator zvonov v Gorici. Velikonočna pesem < Tri življenja vidim, da so vstala, tri življenja so se prebudila, iz treh grobov svetla rast zaplala, trojna pomlad je zavalovila. Mrzla so ležala tla in nema, črna prst trohnobi prepuščena — glejte, kaj se vse okrog razvnema klitje, brstje, cvetje, plan zelena. Grob so mrki stražili čuvaji, grobni kamen vklepali pečati — v zgodnjem jutru se zmajo tečaji; Kristus vstane in je živ med brati. Duša tvoja je v temi trohnela, sužnja grehu, sužnja svoji strasti -zdaj jo vidim: milost je zajela in poganja svetla v božji rasti. Trojno pomlad nam nebo naklanja, trojno novo čudežno življenje kakor seme iz prsti poganja, cena zanj pa je bilo trpljenje. kje so SLOVENSKI MISIJONARJI? ba je okrog 300 dolarjev... Kdor jih ima, naj poskusi! Na Kitajskem deluje še en slovenski misijonar, salezijanec, in sicer Prekmurec Joško G-edcr. ki je pred vojno deloval v provinci Kwangtung, to je prav na .iugu Kitajske ob morju. Njega dni je bila ta provinca zelo na glasu zaradi komunističnih in roparskih čet, ki so pustošile deželo in so tudi Gederjev misijon, zlasti v Tungpi-ju, pogostno izropale, kar je zelo oviralo misijonarjevo misijonsko delo. Ki« je sedaj njegov delokrog, tečno ne vemo. A s tem še ni rečeno, da ni vieč med živimi; če bi umrl, bi nam gotovo njegov sobrat g. Keree o tem poročal. Počasi se nam bo že tudi on spet oglasil, kot se nam po dolgem času oglašajo drugi. gospod - duši do Pravkar navedenih, radi vojnih egodkov izginulih zvonov, pa bo /eba dokazati na način, ki ga do-Ufficio Monopolio Metalli del 1 Estero dei Trasporti. 5- Tu in tam je ljudstvo založilo Velikanske vsote, da je poskrbelo eerkvi nove zvonove namesto odpeljanih; drugod so rekvirirane, pa ,le še odpeljano zvonove cerkve sa-zopet dvignile v zvonik; pone-*°d rekviriranlii zvonovi še čakajo odrešenja v kakem skladišču. Nekaj goriških zvonov je še v videm- Morda se spominjate, kako je bil njen tedanji cerkv. knez m s gr. Čeng na kongr. Kristusa Kralja v Ljubljani oblegan od misijonskih prijateljev in radovednežev. Toda zanj je bilo vodstvo novoustanovljene cerkvene pokrajine zlasti v težkih razmerah, ki so so bližale, trd oreh. Zato se je vodstvu odpovedal in sveta Stolica je pokrajino prepustil? v oskrbo našemu rojaku msgr. Jožefu Kerecu, ki je zdaj že več let nje apostolski administrator. Od njega je sedaj v nemajhni meri odvisno, kako bo Cerkev v tej pokrajitni napredovala. Drugače so razmero ugodne za rast Cerkve, samo ena stvar najbolj zavira vsak veejii razmah; pomanjkanje misijonskega osebja. Saj ima ta cerkvena pokrajina po zadnji statistiki vsega skupaj komaj 11 duhovnikov in vsi nili niso sposobni za delo. Msgr. Keree tudi ni našel ob svojem prihodu niti ene redovnice misijonarke. Brž je povabil slovenske redovniške hiše, da mu pridejo na pomoč s sestrami. Tn res so se odzvale slovenjebistriške šolske sestre ter odšle 4 v Caotung, kjer so začele z nadvse blagoslovljenim delovanjem. Msgr. je potem sezidal novo bolnišnico in jo opremil z najmodernejšimi medicinskimi pripomočki (s pomočjo Amerikancev) Štiri sestre so že imele kupljen vozni listek za odhod na pomoč sose-?.1 ram v Čaotung, pa je izbruhnila vojna in vso je zastalo. Medtem je ena sestra umrla, druga— najbolj sposobna — pa tako nevarno zbolela, da je morala na oddih v domovino. Ostali sta samo še dve: s. Sarjaš in s. Rous.Po vojni je msgr Keree odšel takoj v Evropo, da bi zlasti v domovini zbral kaj novih sodelavcev in sodelavk in sredstev za naš in svoj misijon, toda pred vrati domovine se je moral ustaviti in le nekaj italijanskih misijonarjev ka-milijancev je pridobil, da so šli in bodo še šli v tako neobdelani vinograd božji Več slovenjebistriških šolskih sester pa čaka v Franciji, da pohite v »obljubljeno deželo« Čaotung, a zaenkrat se jim še ni posrečilo dobiiti potrebna dovoljenja. Msgr. Keree v zadnjem pismu piscu teh vrstic bridko toži o pomanjkanju delavcev in vabi vse slovenske duhovnike, ki ne morejo v domovino, slovenske redovnice, zdravnike in zdravnice, oelo preprosta, pa pridna in spretna dekleta, da odidejo v njegov misijon, in pravi, da bo tam v vseh ozirih zanjo poskrbljeno. Žal, da ni v njegovi ir,oči, pomagati posameznim priti na cilj. Dovoljenja dobiti je težko, še težje pa denar za dolgo pot. Tro- Zdaj pa na pot v sredino Kitajske, kjer imamo Slovence v treh pokrajinah: v pokrajini Šensi, prav v notranjosti proti Mongoliji, sta p. Albin Miklavčič iz družbe parmskih misijonarjev in njegova rodna sestra s. Anica Miklavčič, kanosijanka. Oba sta primorska Slovenca, doma blizu Trsta, če so ne motimo. Pa niista skupaj na oni postaji. Ko smo pred vojno zadnjikrat prejeli od njiju poročilo, sta bila okrog 300 km narazen, kar jo že lepa daljavica za misijonarja in misijonarko, ki se težko za dalje časa odtrgata od dela, ki pritiska... S. A-nica Miklavčič je delovala v Han-chungu, enem večjih kitajskih mest> ki jo bilo pa zato tudi deležno neprestanih bombardiranj od strani japonskih bombnikov, ki so se radi podajali tudi na dolgo pot tja v notranjost Kitajske. Sestre so utrpele strašne izgube na misijonskih ustanovah, ne pa na osebju, vsaj po poročilih, ki smo jih prejeli, ne. Kako jo s s. Anico in p. Albinom zadnja tri, štiri leta, ne vemo še in bi bili zelo hvaležni kakim njunim sorodnikom, če bi nam sporočili, ako vedo kaj več o njdju. Bolj proti jugu leži mesto Han-kov ob Rumeni reki, ki nam je pa že bolj znano, zlasti še, ker je tu deloval starosta slovenskih misijonarjev p. Baptist Turk, ki je predlansko leto po 451etnem nepretrganem, pa zelo blagoslovljenem misi jrnskom delu umrl. Tam sta še pred njim, čeprav sta prišla za njim, umrla dva druga slovenska frančiškana: p. Engelhart Avbelj in p. Veselko Kovač, ki sta oba zavzema' la v tamkajšnjih misijonih vodilna mesta radi svojih splošno priznanih sposobnosti. O p. Baptistu Turku, ki je poleg Baraga in Knobleharja gotovo naš največji misijonar preteklosti, :-mo v našem listu obširno pisali pod zaglavjcm: »Nase misi Donske luči«. Zdaj deluje v Hanko wu samo šo en slovenski frančiškan iz zagrebške province: dr. p. Aleš Beni gor, mož nadvse blagega značaja, tih, kot je bil p. Turk; pa velik delavec, zlasti kot vzgojitelj mladega kitajskega misijonskega naraščaja in voditelj cerkvene glas be. Šibko zdravje mu ne dopušča, da Zakaj se toliko duš oddaljuje od naj večje ljubezni, svojega Bogaf Človek je tako globoko padel s svojega dostojanstva, da se nad tem ;:graša vse nebo. Oh, žalost! Koliko duš se pogubi, namesto da bi napolnile mesta v mojem kraljestvu. Sedaj ni majhno številko t’stih, ki hodijo po stezah, ki se končajo v pogubljenju. Poglej današnjo mladino! Na duši je vsa bolna in tvori bolečino mojega Srca. Ne hujskaj prijatelja zoper prijatelja, da se nekoč tudi tebi ne zapre sice tvojega naj višjega prijatelja. Ne meči na svojega bližnjega semo-na sumničenja in ne sodi svojih bližnjih. Odpusti jim, ako hočeš, da bc i tebi odpuščeno na dan 3odbe. bi razvil vso svojo gorečnost na kaki zunanji misijonski postaji, 1 Čisto ob obali pa je veliko kitajsko trgovsko pristanišče mesto Šanghaj! Tudi tu živi in se žrtvuje naša kri. Predvsem imamo v mislih dve sloven3ki frančiškanski, Marijini misijonarki, m. Kalisto Langer-holz, sestro dveh bratov frančiškanov, zelo izobraženo, ki se je takoj po prihodu na Kitajsko prod nekako osmimi leti zelo junaško izkazala tako v karitativnem delu ob japonsko kitajskih spopadih v šang-hajski coni, kakor tudi v težki bolezni, ki ji jo jo Bog poslal. Kako je zdaj z njenim zdravjem, ne vo-mo; prepričani smo, da ne bo hudega, kajti sicer bi nam njena sose-stra, ki tudi deluje v Šanghaju še več iet kot ona in ki nam je prav pred kratkim pisala, gotovo kaj o-meuila o njeni bolezni; pa piše tako o njej kakor tudi o Mariji Maksimi Luževič FMM, tudi Slovenki, da so vse šo vedno na svojih starih mestih, sicer malo oddaljene druga od druge, da se ne morojo videti, pač pa da si pridno pišejo. S. Gebhardi-nd Hrastnik deluje v veliki sanghaj-ski bolnišnici. Zalo bi bila hvaležna tistemu, ki bi ji vadel kaj povedati 0 njenih domačih, ki so v Prelogah pri Konjicah na Štajerskem in o katerih že sedem let nima glasu, dasi jim je ona medtem že večkrat pisala Na Kitajskem deluje nekje še en slovenski frančiškanski misijonar, duhovnik, amerikanski Slovenec p. Edgar Sever, o katerem pa so se njegovi sobratje v stari domovini izrazili, da ne zna več slovensko in se tudi ne čuti kaj dosti Slovenca. Če njega ne upoštevamo, imamo na Kitajskem potemtakem vsega skupaj 21 slovenskih mioijonskih moči, m sicer 10 duhovnikov, to je 5 lazaristov, 3 salezijance, 1 frančiškana in 1 iz parmskega misijoni-šča, dalje imamo 8 sester misijonark, in to 3 usmiljenke, 2 frančiškanski, 2 slovenje-bistriški sestri in 1 kanosijanko, končno pa imamo še dva salezijanska brata in 1 klerika. (Nadaljevanje) na videz brez kake pokornosti splavi Pod voz, kot da hoče potegniti l;:Pod njega vrv. Hipoma je zaklical: »Stojte! — Nehajte nakladati! — 02 je treba zopet razložiti!« »Zakaj pač?« so vzkliknili posli, .lv ®o vsi pritekli zraven ir*, se bo-■teee^ spogledali. »Kor je ©no kolo pokvarjeno,« je °dgovoril veliki hlapec. . »Vok je vendar popolnoma nov,« f" zarenčal Gabrov Blaž, medtem i je ošinil Ferjana s srditim pogledom, »rad bi pač vedel, kako bi llloglo priti do poškodbe« . »Bomo že videli,-< je izjavil Fer-‘lai1 in se lotil razkladat1! voz. je stal voz zopet prazen, je bnel Eerjan levo sprednje kolo z Sl> ga položil predse in stopil z fto*fo ne s posebno silo na posamezne prečke. Dve sta se ob pritisku «koj prelomili. Ferjan je dvignil °‘o in pokazal navzočim zraven geloma sveži zarezi, ki sta bili eiyidno narejeni z žago in sta šele Ve® kot za polovico globoko v j. * ^n je bila zraven zojiet ista zlob-Qv. r°ka,« je zarentač’1 Bregar, »in ^vidno je, da je ta hudobija na-efl°nia narejena. Bomo že dobili °^inca in poskrbeli zn, to, da ne bo mogel več nikomur tukaj škoditi.« Gabrov Blaž je gledal mrko v tla, drugi posli pa so to s strahom pogledovali Ko so spravili voz zopet v red s tem, da so preložili novo kolo, so nemoteno nadaljevali z delom. Da, posli so delali ta dan v svesti si svoje krivde bolj vneto in vestno, ker je skušal vsakdo odvrniti od sobo sumnjo, tako da je b’lo do šestih zvečer že vse seno spravljeno domov. Pred večerjo je imel Bregar dolg razgovor z botro Doli-narico. Ko je stopila žena s. botrom iz čumnate, je bila vsa žareča v obraz. Pri večerji je bilo zelo tiho. Bregar m, nič govoril in to jo bilo zlovešče znamenje, ki je tudi drugim vzelo besedo. Vsi so zajemali naglo iz sklede, da uidejo eimprej iz hudourne soparice. Po jedi jfe zmol;l Bregar resno očenaš v zahvalo, nato pa je namignil gospodinji, naj mlajše otroke odstrani. Le Janez, najstarejši sin, je smel ostati v sobi, medtem ko so tudi posK obsedeli na svojih sedežih na gospodarjev ukaz. Bregar se je od-kašljal in nato začel s strogim glasom: »Saj boste pač že vedeli, kaj vam imam povedati. No bi niti verjel, da se morejo goditi pri; Dolinarje-I vih take hudobije, ko se ne muči sa- mo živina, ampak dela škoda tudi ljudem na imetju in življenju. Morebiti ste vedeli vsi za hudobijo; toda pravega storilca in soudeležen-ko poznam dobro. Co bi javil zadevo oblastem, bi prišla krivca za več mesecev v zapor, kajti to je pravi zločin, kar se je tu zgodilo. Toda nočem storiti nikogar nesrečnega. Na vsak način pa se mora preprečiti, de bi delali nevarni ljudje škodo pri Dolinarjevi hiši!« Pri tem je uprl prodirljwe poglede na Gabrovega Blaža in Ko-privčevo Katro. Njegova beseda je zadobila močan, /.amolklo srdit glas, ko je nadaljeval: »Tega zlobnega dejanja je kriv hlapec Blaž in vedela je za to in mu pomagala dekla Katra. Vidva bosta prejela svojo še zastalo plačo do današnjega dne in bosta jutri zjutraj zapustila hišo!« Koprivčeva Katra je prebledela kot stena in se začela tresti po vsoh udih. Gabrov Blaž se jo ravno tako ttmsel, pa je prišel hitro zopet k sebi in je predrzno nahrulil gospodarja: »To jo nesramno obrekovanje! Bregar, tega si ne pustim očitati. Morali boste svoje besede na nekem drugem kraju dokazati.« »Tiho, pravim, in nobene besede več!« je zadonel gospodar; »imam za to zanesljive priče in vem, kaj smem reči. Če ti ni prav, tii no bom prizanašal in to bom izročil jutri v roke pravice.« Gabrov Blaž se je potuhnil kot našopirjen petelin, nato je planil ;;cpet pokoneii in razgrajal: »Če naj že grem, potem se mi mora dati plača za celo tekoče četrtletje!« »Vidva, ti in Katra,« je rekel Bregar zopet mirno, toda še vedno strogo, »sta izgubila Flužbo s svojo hudobnostjo in se ne moreta sklicevati na kako odškodnino. Plačo prejmeta do današnjega dne; če nista s tem zadovoljna, so lahko pritožita na sodniji!« Gabrov Blaž je zaškripal z zobmi, nato se je pognal še enkrat kvišku in rekel zaničljivo: »Kaj pa, če vam uidejo sedaj vsi posli? Saj niste razžalili samo meno in Katre, ampak vse!« Obenem se je ozrl po ostali služinčadi in hujskal: »Če naj greva jaz in Katra, potem greste tudi vi, kajneda? Saj spadamo vsi skupaj. Zdaj je ravno najbolj nujen čas za delo in vsi kmetje imajo premalo poslov. Bomo videli, kaj bodo počeli potem prš Dolinarjevih! Štiri uro naokrog no dobijo niti otroka, kaj šele pravega posla. Če vsi trdno skupai držimo,] nas bo moral Bregar s povzdignjenimi rokami prositi, da naj ostanemo, poteni bomo pa tudi zahtevali višjo plačo.« »Da, mi držimo skupaj,« je zaklicala pastirica in kravja dekla, »mi gremo z vama!« »Iti nam ravno ni treba,« je zamrr uiral Kosmačev Drojc, »toda delali ne bomo več, dokler ne bosta Blaž in Katra zopet nastavljena v službo.« »Da, ne bomo več delali!« so zavpili vsi hkrati. V teni trenutku je prišla gospodinja skozi vrata; slišala je še zadnje besede. Tedaj je sklenila roke nad glavo in zaklicala: »Za božjo voljo!« -- Tu je dobil Gabrov Blaž zopet pogum in začel znova rohneti: »Sploh pa vi, Bregar, niste tu gospodar in zapovednik. Pravo oblast ima vendar gospodinja in ta si ne bo pustila v tem času spoditi vse j oslo od hišo.« Bregar jo obrnil resen, pomenljiv pogled na gospodinjo in ta je hitela zatrjevati: »Vse, kar stori boter, mi je prav!« »Zdaj ste slišali,« je rekel Bregar odločno; »Blaž in Katra naj jutri odideta! Vi drugi pa lahko storite, kar hočete. Nisem tukaj, da bi se z vami prepiral. Jutri se bo vse uredilo.« ( Nadaljevanje> DOMAČE NOVICE Duhovna obnova v Trstu V jezuitski kapeli v ulici Marconi v Trstu je bila v dneh od 25. do 28. marca duhovna obnova za slovenske izobražence. Govoril je g. prelat dr. Jakob Ukmar. Že prvi večer je bila udeležba lepa. Globoko zasnovani govori so v udeležencih močno odjeknili in privabili vsak večer novih poslušalcev, tako da je bila kapela zadnji večer polna. Govori, ki so potrdili govorniški sloves g. prelata in njegovo izredno široko znanje, so segli v srca in bodo, tako upamo, s svojimi sadovi poplačali njegovo požrtvovalno delo. Poslušalci so mu iskreno hvaležni. PLAVE Na velikonočni ponedeljek smo v Plaveh imeli redko in izredno slovesnost. Blagoslavljali smo novi križev pot Obred blagoslova je ob navzočnosti več duhovnikov izvršil g. p. provincial G raci jan Heric s Kostanjevico. Na binkoštni pone deljek 1. 1915., ko je izbruhnila av strijsko-italijanska vojna, je to g. pater zadnjikrat v Plaveh maševal. Po težkih in usodnih 32. letih pa je spet prišel med nas in opravil versko svečanost, ki nam bo dolgo o-(stala v spominu. Blagoslovitve se je udeležilo nepričakovano velika ljudi, posebno mladine. Vikarijska cerkev je bila za ta dan lepo in okusno okrašena. Okvire za novi križev pot so u-metniško izdelali tirolski rezbarji, tako da se lepo ujemajo s slogom cerkve, podobe same pa so oljnati odtisi na papirju. Križev pot je temu primerno stal. Vse stroške so vaščani zbrali v kratkem času, tako da jo sedaj že vse poravnano. Pokazali so zares veliko vnemo in požrtvovalnost za dobro stvar. Novega križevega pota so zelo veseli, saj so si že dalj časa želeli, da bi ga v svoji cerkvi imeli. Križ je simbol krščanske vere, vedno zmagujoče znamenje, v katerem je upanje in edina rešitev tudi za sodobnega človeka. Pri postavitvi križevega pota je v odlični meri sodelovala vaška mladijia. Naj bi se skladno s to svojo vnemo tudi v življenju oklepala edinole znamenja križa! KOJSKO Spet se je zgodil v tej vasi velik zločin. Petinšestdesetlctni Karol Maraž je v noči od petka na soboto ■/ lovsko puško ustrelil 40-1 etnega zeta Stanislava Obidiča, vdovca in očeta štirih otrok. Tast je z bližine enega metra sprožil dva strela v prsi m trebuh svojega zeta, tako da je ta v hipu obležal mrtev. Časopisje pravi, da sta se noža že dolgo sovražila radu gospodarskih korneti. :— Več vere in manj malikovanja mamona, pa bi ljudje živeli v miru im bi se tako strašne roči ne dogajale. — Če pojde svet po poti brezbožnega materializma naprej’ bodo take reči stalno na dnevnem redu. Pasquinelli pred sodiščem V Trstu se je nadaljeval proces proti Pasquinelli. Obtoženka je i-rnela priliko, da se jo na dolgo in široko razgovorila o svojem življenju. Govorila je zlasti o svoji veli- ki (preveliki, morda) ljubezni do 1-talij«, ki jo bila gibalo njenega delovanja. »Morda sem bolj ljubila Italijo, kot svojo dušo,« je izjavila. Ker so se pojavili dvomi o njenem umskem stanju, jo je sodišče izročilo trem zdravnikom za duševne bolezni (britanskemu, ameriškemu in italijanskemu), ki jo bodo preglodali in nato poročali!. Raz prava se je odgodila do 8. aprila. * * * Zdravniki so ugotovili, da je gč. Pasguinelli na umu popolnoma zdrava, da je pa izvršila svoje de janje v takem razpoloženju, ki dopušča zmanjšanje odgovornosti. — Razprave so se nadaljevale. Zagovornik je skušal izvršeni umor pri kazati kot dejanje užaljenega italijanskega rodoljubja, ki je hotelo s tem na sebi grajo vrednim dejanjem obrniti pozornost vsega sveta na krivico, ki se je zgodila z mirovno pogodbo 10. II. t. 1. italijanskemu narodu in zlasti] italij. rojakom v I-slni. Prizadeval si je z veliko zgovornostjo, ki je veliko množico poslušalcev tako ganila, da je ponovno jokala in ihtela, da bi sodnike nagnil k čim milejši sodbi. Pri razpravi 10. IV. je branilec govoril dve uri. Ob koncu zagovora se je dvignil tožilec in dejal hladno: »Priznavam, da Pasquinelli še ni bila kaznovana, da je zelo pogumna ženska in da ima veliko ro-doljubje. Toda izvršiti umor ni nikdar koristno. Njeno dejanje je bilo zločinsko in ga ni mogoče po zakonu nikakor opravičiti. Zato jo mora sodišče obsoditi na najstrožjo kazen. Pasquinellino zločinsko dejanje je bilo izvršeno hladnokrvno in premišljeno protii nedolžni žrtvi.« In sodišče je morilko obsodilo na smrt. Ko so jo spomnili na pravico, ki jo ima, da vloži priziv zoper to obsodbo, je dejala: »Zahvaljujem se sodišču za vso vljudnost, ki mi jo je izkazalo, toda že sedaj izjavljam, da ne bom nikdar podpisala prošnje za pomilostitev na tlačitelje svojo domovine.« Nam je žal nedolžne žrtve generala De Wintona. Težko nam je tudi za Pasiiuinellijevo, ki se jo dala iz rodoljubja zavesti v zločin, ki ga obsoja Bog v 5. zapovedi in ga mora obsoditi vsak pošten človek. Kri>-vice se s krivico ne popravljajo!! Poveličevanje takih »rodoljubnih« dejanj bi pomenilo zastrupljanje javne morale. Narodom je treba za pravo srečo drugačnih narodnjakov in drugačnih rodoljubnih dejanj! Za procvit družinskih vrtov Smatra se za potrebno, da se v gori ški občini čimbolj razširi obseg površine posojane z vrtnino in s tem pomnoži pridelek zelenjavo, ki je zlastil pri prehrani meščanov zelo potrebna. Zato je sklonilo Kmetijsko nadzorništvo, da skupno z goriš ko cbčino razpiše v ta namen natečaj za družinsko vrtove s 30 nagradami od 1000 do 3000 Ur. Najmanjša površina vrta, mora znašati vsaj 75 m2, največja pa 1000 m2. Izbira sredstev za dober uspeh obstoji v uporabi primernih semen, v obdelovanju in namakanju. Skratka, za dosego nagrad je treba pridelati dobro namizno hrano z delom na vrtu v prostem času. Obdelovanje vrtov ni težko in se mu zato lahko posvete tudi žene in otroci. Občinski natečaj za razvoj družinskega vrtnarstva Okrožno kmetijsko nadzorništvo v Gorici, skupno in s podporo goriške občine razpisuje natečaj z nagradami za razvoj vrtnarstva po sledečem pravilniku: 1. Natečaja se lahko udeleže vsi oni, ki nameravajo izboljšati ali nasaditi, tekom poletja 1947 vrtove za družinsko uporabo; 2. Upoštevale se bodo površine ped 1W)0 m2, a vsekakor nad 75 m2, četudi razdeljene na več kosov. 3. Kdor se namerava udeležiti natečaja, mora predložiti tekom 30. a-prila Kmetijskemu nadzorništvu v Gorici, ulioa Duca d’Aosta 55, pro-šr j o na navadnem papirju, v kateri ji treba, označiti priimek, ime in bivališče natečajnika ter kraj in povr šino vrta. 4. Tekom poletja 1947 si bo posebna komisija ogledala vrtove ter nakazala zaslužene nagrade. 5. Glavno merillo za določitev vrstnega reda nagrajencev je sledeče: a) način obdelovanja vrta; b) namakanje; c) gnojenje s črnico in umetnimi gnojili; č) vrste zasajenih po-vrtnin; d) skrb in marljivost pri obdelovanju; e) ravnanja in nega rastlitn, ki naj zagotovi normalni pridelek. 6. Kmetijsko nadzorništvo bo dajalo vse potrebne tehnične nasvete glede zasaditve in obdelovanja natečajnih vrtov. 7. Na razpolago so sledečo nagrade, ki bodo nakazane tekom leta 1947 za skupno vsoto L 45.000 in razdeljeno kot sledi: št. 1 prva nagrada L. 3000. 3000; št. 6 drugih nagrad po L 2.500, 15.000; št. 8 tretjih nagrad po L. 1.500, L 12.000; št. 15 četrtih nagrad po L 1000, L. 15.000. Razsodniška komisija lahko zamenja nagrado v gotovini z orodjem ali surovinami enake vrednosti- 8. Razsodba komisije je nepreklicna. Gorica, 26. III. 1947. km dušim znkrbijcuii... Raznim našim ljudem po deželi, k; se od našega lista poslavljajo in nas v svojih dopisih zaskrbljeni povprašujejo, kakšna bo njih bodočnost, odgovarja uredništvo sledeče: Ne zgubljajte poguma in doma o-stanite, če niste v posebni nevarnosti! Današnji svet je od predolge vojne in revolucije hudo bolan. Satanu se je posrečilo zasejati med naše krščansko ljudstvo mnogo ljulj-ke, posrečilo se mu je tudi obsovra-žiti od mnogih naših ljudi Kristusovo Cerkev in njene duhovnike, ki :Jaz sem prepričan, da je resnica na strani Rima, i!n videli boste, da se bodo nekoč anglikanci kar vsi skupaj vrnili v katoliška Cerkev.« Tedaj se pa oglasi hči potujočega tovariša: »Toda, prečastiti, če ste o tem trdno prepričani, ste v vesti dolžni, postati katoličan.« Ta logi<-" ni sklep je našega misijonarja tako vznemiril, da je takoj po prihoda v domovino iskreno in z vso vneifl0 ztčel iskati resnico. In našel jo J* Spreobrnil se je, postal duhovni* in sedaj deluje kot katoliški misij0" nar prav tam, kjer je nekoč deloval kot protestant. Občinski predsednik naznanja da je pri protokolnem uradu ,rl^ stnega županstva izstavljen od ^ do 23. aprila t. 1. seznam oseb IV tvrdk, ki uporabljajo uteži in mel® in so podvrženo pregledu za dvoletJ0 1947-1948. Prizadeti iiimajo pravico, da tekoiu 30 dni po objavi s-jznama vložiJ0 priziv ali prijave v smislu čleu«' 6G in 68 metričnega pravilnika. žive in prijave jo vložiti pn °®e' njenem prot dednem uradu mesta«" ga županstva. Po zapadu toga roka no bo urad več sprejel nobenega priziva. 'Vs6 osebe in tvrdke, ki ne bodo vložil predpisanih prijav, bodo pa kaznuj vane po predpisih čl. 31 odst. št. * zakoua o menih in utožih. Podp. Mestnih straž (id. Mazzini 7) m.znanja, da hranil sledečo najden® predmete: usnjato rokavico, drug0 rokavico in vsoto denarja. LISTNICA UPRAVE Opozarjamo naše naročnika ki nam pošiljajo naročnino p°" tom poštnega čekovnega raču'. na, da smo dobili po odcepit'1 tržaškega ozemlja od Italije n®* v o številko 9/17768, kakor je i*aZ' vidno tudi iz glave našega lista^ Cena lista bo od sedaj naprej L 6-— ali L. 10.— za dvojne številke. Poštne pristojbine so poviŠ®' ne. Za navadno pismo je treb® plačati v notranjem proinetj1 6.— L, za dopisnice in razgledu*' ee pa 4.— L. Darovi Da bi Slov. Primorec še dol živel, 1000; Trnovo pri Kobaridu oa odhodu č. g. vikarja A. Martinci*59 in ob zatonu lepega rednega far»e' ga življenja, da bi se vsaj lotos o^ 200 letnici fare zedinili in da bi Ljli zopet predolgo upravljani l/‘ c'luge fare, 1510; iz Tirolske rdeča vas, o kateri mislijo, da )e brezbožna, 200; iz Bodreža v čas1 Sv. Duhu 1000; N. N. iz Renč v čast Kristusovemu vstajenju za naš® vstajenje 200; čevljar zaslužek u' darniškega dela pri enem paru čevljev 500; N. N. iz Sv. Lucije 10®: Slov. Primorcu v priznanje za čl»' nek z dne 13. 3. t 1. »Primorska tragedija«, kjer je povedal bridka resnico, darujejo nekateri iz Meda' ne 600; preplačilo iz sanatorija Šempeterski cesti 200; od Sv. Anto^ na v Trstu 50; N. N. iz Trsta 500: Kobarid 500; N. N. 500. Bog povrni! Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. Iucehi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S. B F Urh jo poslal Žefu sporočilo, naj pride ta in ta dan v Gorico in naj pokliče na številko 10-2-1947 k telefonu, da se nekoliko pomenita. Zof je bil tega vabili zelo vesel, ker že dolgo ni govoril s priijateljem. Ob določeni uri jo stopil v telefonsko kabino in poklical prijatelja, kakor so ga bili učeni znanci prej naučili- Drin, drin drin... »Halo! Ti Žef. Kdo tam?« »Tu Urh. Bog te živi! Kako je kaj pri vas, ali ste vsi zdravi?« »Zdravi vsi in vendar vsi tudi bolni. Mirovna pogodba nas dela bolne.« »Tudi jaz sem zdrav in mi gre tudi kar dobro. Zena je prišla k meni, hčer pa je vzel ta pust neki partizanski funkcionar in tako upam, da tudi njej ne bo sile, saj vrana vrani še nikdar ni izkljuvala očesa ljudem na krmilu je v vsej zgodovini šlo dobro tudi takrat, ko je večina državljanov tarnala iii klela. Bog nas ima rad.« »Toda mirovna pogodba je gotovo tudi tebe težko zadela, ki si bil vendar vedno tako goreč narodnjak.« »Kar se mirovne pogodbe tiče, sem kakor klobasa v kislem zelju. Tu se vse drži zelo kfflslo. Nad pogodbo se na vso moč jezijo Italijani, Slovonoi, komunisti, nacionalisti, ekonomisti, kapitalisti, proletarci, rdeči in beli — vsak po svoje, vsak s svojega stališča. Kislo se pa držijo tudi tisti, ki so je v trcu zelo veseli, ker bi se na hoteli zameriti drugim, da bi jim ne očitali, da nfiso dovolj narodni ali do- volj rdeči ali dovolj beli. Skratka, vse se drži kislo.« »In ti se nič no vznemirjaš? Kako je treba to razumeti?« »Jaz sem miren in prav zadovoljen, pa ne zato, ker sem kaj navdušen za ponesrečno rešitev vprašanja Julijska krajine^, Vesel som samo zato, kor ne nosita za to rešitev prav nobene odgovornosti. Jaz nisem nikdar nikomur dajal nasvetov v tem smislu. Jaz sem vedno učil ljudi, velike in male, le tega, naj imajo pravo krščansko pamet. Če bi bili imeli to, bi bili brez mojih posebnih nasvetov pravo zadeli. V tem primeru bi bili Bog in vsi pošteni ljudje zadovoljni in kisal bi se samo hudič.« »Kako pa kaj s tvojimi gospodarskimi! zadevami? Ali si v stiski?« »Ker sem v svojih zahtevah zelo skromen in nisom v bogastvu in blagostanju nikdar iskal sreče, moram reči, da mi gre kar dobro. Nekaj mi pomagajo razni dobrotniki okrog Slov. Priim., katerim se tem potom prav toplo zahvaljujem. V glavnem pa živim z dobrimi nasveti, ki jih dajem našim ljudem. V moje podstrešje prihajajo dan za dnem cele procesije ljudi z vprašanjem, kaj naj v tej uri store. Jaz dajem vsakemu po svoji vestiii najboljšo nasvete. Ženskam to, moškim kaj drugega po razmerah in nevarnostih, v katerih se ta in oni nahaja. Vsem stiskanim pa povem v tolažbo, naj se ne vdajajo v nobenem primera obupu, kajti dokler bo na svetu rdeča šiba, ne bo za nikogar dobro in. ne bo imel nihče vzroka, da bi se norčeval iz nesreče drugega.« »Urh, ti si res znaš pomagati.« »Po pravici povedano, jaz niti mislim ne na to, da bi sebi pomagal. Moja želja je, da bi drugim pomagal. Toda naši ljudje so plemeniti in izkušnja me uči, da ne bom umrl od lakote. 'Več pa mi tudi ru treba.« »Ze vidim. Odkar si prišel iz Bošnjaeev, si ve« poduhovljen. Bla- gor tebi.« »Blagor tudi Vam Bricem, ki b°' ste po dolgi lakoti s svobodo prenfl' sičeni! Pozdravi vse in ostani mirni ter zaupajte v božjo Previl' nost!« »Z Bogom in vesele praznike tJa do binkošti! Pridi kmalu v posete' dokler nas železni zastor ne loči.« »To bo težko, ker imam nepr^ biano veliko dela. Podnevi strank*3' ponoči pa pišem bilanco osvobodil' ne borbe. Moj dosedanji jasni ključek je: zelo, zelo draga šola, jo bo treba v obrokih še dolgo pla' čevati... Veseli mo pa, da se splošno pamet v deželi znova dr°' mi. In pamet velja vac kot žame*' »Svoboda pameti! — Smrt neuBJ' nesti!« Pred kabin > je renčal neki bo£a' tin, ki se je še pred kratkim na'"' duševal za FLRJ in se zdaj nuj0® pagaja z nek;1m Tržačanom, da bi 58 njim zamenjal hišo. — Žef ga je ^ s težavo pomiril, da anti prav d»' nes šo ne bo ob njega in njegov0 bajto.