Posamezna številka 40 vinarjev.
Siev. 97.
V Lfnbuani v torek, dne 29. aprila m
Leio XLvn.
»SLOVENEC« velja
|k> polti u ni strmi Jugoslavija ia v Ljubljani; M o«lo lato naprej.. K 84»— M pol leta „ .. „ 42--n četrt lota u ., ,, 21-— n en mesec * .. „ 7-—
St taonmstvo oelclelno K 95 —
bes Sobotna izdaja: ssa Ka o»l o loto ..... K 15*— n laoieautvo. • . , _ 20 —
_ _ OredalSfro Jo t Kopitarjevi nllol Stev. 6/111 Rokopisi so do vračajo; nelranklrana pisma so do tpro|«ma|o.	Telefona štev. 50.
Inseratl:
Hnostolpna petltvrsta (09 aim široka In 3 mm visoka ali njo
prostor) za enkrat . . . po K 1-20 Pri naročila nad 10 objav p opast.
Kajmanjšl oglas 59 beu=k4'—
Enoslolpna pstitvr3ta K 3-— Izhaja vsak dan tzvzamii po« nedoljek tn dan po prasnlkiv ob 5. nri zjutraj.
Uprava Jo ▼ Kopitarjevi al. S, — Račun poStne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln St. 349 za oglaat, avstr. tn čežše 24.797, ogr. 26.511, bOBn.-liero. 758S.
Komedija italijanskega Imperalizma.
Italija je započela z nastopom svojih diplomatov v Parizu nevarno igro, Italija, lačna, utrujena, onemogla in naveličana vojske, rožlja po besedah svojih ministrov s sabljo. Ubogo italijansko ljudstvo naj za interese laškega kapitalizma in ujegovega imeprijalizma na novo nosi svoje kosti na prodaj. Celo tako daleč se je spozabil glavni minister Italije, da je izjavil: Italija je vajena stradati in je pripravljena šc stradati! Ta igra laške diplomacije je ena največjih frivolnosti, kar smo jih v teku svetovne vojske bili priče.
Ta lažnjiva diplomacija, ki je doslej v Parizu igrala vlogo sodnika nad narodi sveta, je po Wilsonovi odkriti izjavi razkrinkan pred ljudstvi. Škoda, da je Wilson tako dolgo molčal k divjanju diplomiranih imperija)istov. Danes postaja jasno, da bi trpeča ljudsva ne bila izgubila vere v njegove ideje, ko bi bil Wilson žc prej izrekel 6vojo odkrito sodbo. Danes ljudstvo celega sveta zopet zre v Pariz, kjer se bije odkrit dvoboj med glasnikom pravičnosti in med hlapci sile in nasilja. Francosko delavstvo se zahvalja Wilsonu, ker je preko glav raznih vladarjev naslovil svojo izjavo naravnost na trpeča ljudstva. Diplomacija, ki je s vojim glavnim sredstvom, militarizmom, hotela t-oslej samovoljno določati usodo narodov, ta diplomacija je danes potisnjena na stran: Wilson apelira na italijansko ljudstvo.
Klika imperijalistlčnih mogotcev, la stoje v službi velekapilala, je začutila veliko nevarnost. S sredstvi, ki so ji na razpolago, je organizirala po celi Italiji veliko rožljanje s sabljo. Po ulicah se vlačijo demonstrante, med katerimi mora glavno vlogo vojnega hujskača igrati laški kmet in delavce, ki so ga vtaknili v vojaško suknjo in ki mora sedaj kliki svojih lastnih sovražnikov pomagati. Po Gorici, Trstu in Reki prirejajo taljci komedije. Laški vojaki morajo nositi table z napisi, ki imajo značaj najgrše vojne hujskarije. Toda zdi se, da tudi laški vojak ni več voljan biti nakovalo, na katerem bi si laški kapitalist koval svoje zlatnike — v iemnu narodnosti, katera ni v nevarnosti. Laški vojak daje duška svoji nevolji. Mesto navdušenih klicev za »nerešeno patrijo« — je slišati iz ust vojakov klice: Dovolj nam je vojski! Domov hočemo! Tega seveda laški diplomatje ne bodo povedali, ker oni igrajo komedijo z ljudstvom in je menijo igrati tudi še z Wilsonom. Govore, naj odloči italijansko ljudstvo, v dejanju pa pošiljajo ua ulico plačano druhal in komandirano
vojaštvo. Tako komedijo si drzne igrati Italija še pol leta po koncu svetovne vojske. —
Napram vse demonstracijam in pijanemu kričanju plačane italijanske ulice pa je pri nas vse čudovito mirno. Na belo nedeljo je sicer po celi Sloveniji zborovalo do 10.000 slovenskih kmetov, ki so izrekli svojo obsodbo nad liškim imperijalizmom. Naše ljudstvo jc zborovalo pod vtisi dogodkov, ki so se zgodili v Parizu, toda ni izreklo žal besedice proti italijanskemu ljudstvu, marveč je obsodilo le tiste, ki izrabljajo bedo italijanskega ljudstva, da tudi nam napravijo novo, grdo narodno, socialno ia gospodarsko krivico.
Toda razen protestnih resolucij našifi slovenskih kmetov slovenska in ostala jugoslovanska javnost doslej še ni dala od sebe glasu. To ni Ie posledica nekosolida-cije mlade države, ki še nima na razpolago tistega velikega aparata ko Italija, marveč
jc to veliko bolj znamenje, da naša javnost smatra laško vpitje za grdo komedijo. In naše ljudstvo ni, da bi bilo voljno slediti komedijantom.
Za nas imajo tihe, resne izjave slovenskih kmetov tisočkrat večjo vrednost, četudi zunanji svet najbrže ne bo zvedel o njih, kakor pa komedija v Italiji. Prvo je znak zrele, kulture našega naroda, drugo pa je možno le tam, kjer jc ljudstvo masa brez duše, brez volje in brez mozga, prodano svojim domačim sovražnikom.
In zato obžalujemo italijansko ljudstvo, zato obsojamo komedijo njegovih tiranov in prav zato tudi niti za en hipec ne dvomimo, da bo prejalislej zmagala nsša pravilna zahteva, ne le zato, ker je pravična in brez komedijantskega parfuma, marveč tudi za to, ker za to zahtevo stoji naš zreli, resni in trezni narod s svojimi žuljavimi, delavnim rokami in s svojimi svobodnimi sinovi.
WHsobi ali Orland®?
Wilson preprečil aneksijo Reke. LDU. Pariz, 27, aprila, * Times« od dne 24. aprila poročajo, da je Wilson pred objavo svoje spomenice obvestil Orlanda o glavnih točkah njene vsebine. Dne 23- apr. je Wilson s svojim korakom prehitel namero Italijanov, da anektirajo Reko. Da prepreči aneksijo, je Wilson istega dne objavil svojo spomenico.
LDU. Pariz, 27. aprila. Včerajšnji »Journal des Debate« in današnji »Eclair« poročata, da je vsebina Wilsonove spomenice bila že poprej znana. Tudi Lloyd George in Clemenceau sta pozna la njeno vsebino.
LDU. Pariz, 27. aprila. »Echo de Pariš« poroča, da so imeli italijanski delegat-je pred svojim odhodom iz Pariza razgovor z japonskimi delegati,
Predzgodovina spora med Wihonom in Orlandom, LDU. Bern, 26. aprila. »Echo de Pariš« priobčuje po izjavah Orlanda samega nastopne podrobnosti o njegovem sestanku z Wilsonom: Ko je obiskal Orlando Lloyda Georgeja v njegovem stanovanju v Rue Ni-tot, je našel tam v svoje največje iznena-denje tudi Wiisona in Sonnina. Brez na-daljnega odlašanja jc sklenil napraviti konec vsaki negotovosti in je dejal Wi!sonu: »Izvolili ste dvomiti o avtoriteti italijanske vlade napram italijanskemu narodu. Zato nastane zame dolžnost, da se napotim k zastopnikom italijanskega naroda, k
parlamentu, iu jim prepustim, da odločijo med Vami in menoj.v: Wilson ju kratko odvrnil: »To je brezdvomno Vaša dolžnost.« Italijanski ministrski predsednik je nadaljeval: »Rekel bom parlamentu, da imamo zaveznike, ki nikakor ne morejo najti poti do sporazuma v vprašanjih, v katerih gre za naše življenjske interese. Anglija in Francija, ki stojita na stališču londonske pogodbe, nam priznavata dalmatinsko obalo, katero nam prisoja ta diplomatična listina, toda odrekata nam svobodno .italijansko mesto Reko. Amerika, ki ni podpisala londonske pogodbe, nam odreka tako dalmatinsko obalo, ki v smirlu te pogodbe pripada nam, kakor tudi Reko, ki nam v dogovoru ni prisojena. V tej negotovosti je naloga parlamenta, da izrazi iznova naše narodne zahteve,«
Pred Sonninovim odhodom.
LDU Pariz, 27. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu javlja: V soboto ob dveh popoldne sta odpotovala Sonnino in Salandra iz Pariza. Dopoldne se jc Sonnino poslovil od ministra za zunanje stvari Pichona. V Parizu ostanejo le člani tehničnih komisij. Pred svojim odhodom je Sonnino izjavil, da vsa italijanska delegacija z.'jpušča Pariz. Vendar pa ta odhod ne izpreminja ničesar v prisrčnih odnošajih Italije do Francije. Pichon je nato posetil Salandra in Sonnina in se v imenu francoske vlade poslovil od njiju. Pred svojim odhodom je Salandra sprejel zastopnika »Tcmpsa« in mu izjavil, da ni nastala nobena izprememba v položaju, odkar je od-
potoval Orlando. Glede, povratka italijanskih delegatov ni mogoče ničesar reči kakor tudi ni mogoča nobena odločitev, preden o zadnjih dogodkih ne bo razpravljala italijanska zbornica. Glavni tajnik zunanjega ministra, Martino, ostane v Parizu kot vodja italijanskih poslov. V Parizu še ni potrjena vest, da bi bile pričele angleške čete zapuščati Reko.
Bissolatijevo natolcevanje,
LDU Trst, 26. aprila. V italijanskih listih priobčuje Agenzia Štefani brzojavko poslanca Bissolatija na senatorja della Torre, člana finančnega pododseka na mirovni konferenci. Brzojavka so glasi: »Nobeno nesporazumljenje ne more nastali o dobri veri glede mojih namenov in javnosti, ki jo zastopam. Zasledujoč namen, zagotoviti Evropi trajen mir in ustanoviti prijateljsko razmerje med Italijo in narodi onkraj Adrije, sem podpiral poravnavo glede Dalrnacijc, nasprotno pa vztrajal pri zahtevi, da bedi Reka Italijanska, Zadcr pa avtonomen, ter nadalje želel garancije za vse italijanske skupine ob jadranski obali. Imel sem določen vtis, da so se z menoj strinjali zelo merodajni možje :z Jugoslavije in Amerike, s katerim sem bil v stiku. Moj javni govor v Milanu jc naglašal vse to popolnoma natančno. Želim, da sc spor poravna na tej podlagi in interesu Italije in zveze narodov,«
gra v zagato-
Trst razgraja.
LDU Trst, 26. aprila. Radi poročil iz Parira vlada tukaj vrvenje in razburjenje. Italijani so izvesili zastave. Po vogalih so prilepljeni najrazličnejši lepaki s pozivom, naj narod vztraja. Na trgu je bil javen italijanski shod, na katerem so govorili med drugim župan Valerio in reški profesor Susmel. Vzklikalo se jc na italijansko Reko in italijanski Zader. Sklenjena resolucija odobrava postopanje italijanske vlade ter jo poziva, naj vztraja pri svojem odločnem postopanju in naj proklamira aneksijo ozemlja od Stilfskega sedla do vštete Reke in Dalmacije. Ta program je izročil župan Valerio guvernerju, ki ga je odposlal italijanskemu ministrskemu predsedniku Or-landu. Udeležniki shoda so šli v sprevodu pred gubernijsko palačo in predsedež vojvode d' Aosta, poveljnika 3. armade, nadalje pred ameriški konzulat, kjer so demonstrirali z vzkliki: Dol z Wilsonom!
Z ognjem in mečem!
LDU Trst, 27. aprila. Glasom poročil italijanskih listov z Reke vlada tam veliko razburjenje in obenem nacijonalni entuzi-jazem. Reška podružnica zveze »Giovine
listek.
Pater Zrinski in Fran Krsto Frankopan na morlifu.
Odlomek iz zgodovinskega romana »Urota«.
(Konec,)
Z železnim razpelom v rokah krene proti morišeu, popolnoma strt po tolikem trpljenju, Solnčni odsev s plošč je bil premočan za njegove oči. Ko jc zagledal krvnika in njegov meč, je malce strepetal, obstal za trenotek, a nc od strahu, temveč začudenja ob misli na Petra.
Tiho pravi svojemu spovedniku:
»Ta meč je njegovo glavo.,
—	Peter moli pri Bogu za vas. Kmalu se boste sestali ž njim-
—	Pišite moji Juliji, da se nisem bal.. zaprosi z močnejšim glasom, ko pridejo k morišču.
—	Bom, dobri knez. Iz globine svoje duše zahvaljujem Boga, da vas je cesar po-milostil za desnico. Eno uro sc morete z menoj razgovarjati. To vam je dovoljeno.
—	Pomilostill,., Mene mrtveca? Hoče li Petra in mene v isti grob? .,.
—	Hoče za vedno.
—	Da, meni je, kakor da počivam z njim v grobu in čutim, kafco mrzlo ie nje-
govo telo, njegovo lice. Glava leži ob glavi, truplo ob truplu, pomešali so sc najini okrvavljeni lasje .,. Vse ckoS mene je mrtvo, samo solnce me bode v oči... Na onem suknu ue rdeči Petrova kri, jaz jo gledam, a srce me ne boli... Mrtvo je moje srce. Srečen bi bil, ako bi mogel preliti eno solzo za Petrom. A Julija? ... Sanje, nič kot rajske sanje. A najino ljubo dete? ... Revi-ca, kako je plakala z menoj, ko je umrlo! I mrtvo dete i cvetje, s katerim smo ga mrtvega okrasili, ono belo oblačilcc i naše solze — vse to so sanje, samo anje .., Sno-či sem mogel še jokati, vedel sem, da sem živel, da sem srečen ,.. Smrt je, kjer ni solz. Prazne so njene oči. Krvnik me gleda...
Knez je govoril tiho kakor sam s seboj, s presledki, težko sopeč.
—	Knez, pomislite na Golgato ...
—	Spomladansko solnce mi žge oči, a usiplje led na moje telo. Želim počitka, leči
v grob. Najin grob? ... Bodo li Hrvati vedeli za njega? ... Moja Julija ne bo na njemu molila k Bogu za mojo dušo... Tujec bo razmetal najine kosti. Grob v tuji zemlji!...
—	V blagoslovljeni zemlji bodo počivale vaše kosti. Grobljc je carslvo smrti, a ona je božja. V grobu so vsi ljudje bratje, vsi enako počivajo, vsi enako inolčc.
—	Krvnik me kliče i. očmi. Spomnite se moje duše I
Hitro to izreče, stopi na morišče in za njim spovednik in Bernardino. Tu pade njegov pogled na črno sukno, v katerem je bilo Petrovo truplo. Obstoji, vzdrhti, stegne roke in jih sklene pred obrazom ter vsklikne:
—	Oh, Peter!..,
—	Knez, knez ... je jecljal Bernardino.
Frankopan poljubi razpelo, ga poda
spovedniku, odloži dolamo, se prekriža, sklene roke, poklekne in zaprosi:
—	Bernardino, zavezi mi oči; hitro, hitro! Ne plakaj! Tam leži moj Peter, tam leži hrvatski ban ... Oh, žalostna moja sestra, ubogi moj narodi Da''ič je Hrvatska, ona ne vidi te krvi... Hvala ti Bernardino! Z Bogom! z Bogom! Vzdigni mi lase. Ti pojdeš v Italijo, veš, kaj porečeš moji Juliji.., Reva, kako je jokala, ko nama jc umrlo... zastane mu glas.
Ljudje so gledali, kako sc svetli vrat mladega kneza na solncu. Bernardino zaveže oči in lase, stopi na drugo stran mo-rišča, pokrije lica z rokama, pade na eno koleno, na drugo spusti glavo. Na obzidju v naročju neke ženske jc jokalo malo dele, na strehi kapucinskega zvonika jc grulila 1 siva golobica — visoko v jasni in bistri nc- | | besni modrini je plavalo sedaj nekoliko majhnih belih oblačkov.
Knez Fran sc zopet prekriža, sklene roke, v*kloiu fliavo in glosuo izreče:
—	Sveti Bože, usmili se me, odpusti mj vse grehe, sprejmi mojo dušo!
Krvnik se razkorači za knezom, nekoliko na strani, dvigne z obema rokama meč, zablesti, završi, zaseka se v ramo, v kost.
—	Jezus, Marija! vikne knez; ^d grozne bolečine skoči na noge, se oprosti meča, pade na prsa in že je kri okrvavela pleča, rame, vrat in tekla po svilenem telovniku.
Ljudje so ostrmeli, nekateri sipljejo z obzadja grozne kletve na krvnika, nekateri dvigajo roke, kličejo Boga na pomoč.
Krvnik zamahne drugič, povsod grobna tišina, meč sc nekoliko zavije, hujše zablesti, zade-c nad tilnikom po glavi in razbije kost. Knez je udaril s prsi ob deske, se valja v krvi, prijemlje za glavo in ramo. Z obzidja šumi hrup, jeza trga srca, mnogim sc ježijo lasje, ponekod se čujejo kriki. Krvnik razjarjen, pomeri ostro, zamahne tretjič: glava odleti, zamolklo udari ob deske, sc odbije, zvali z morišča na tla in se naenkrat obrne proti črnemu suknu, v katerem je bilo truplo Petrovo ... Pooblaščenci sc stresejo, pred očmi jim postane vse črno. Ljudje si brišejo znoj s čela, mnogi jokajo, okoli morišča se čuiejo dolgi in globoki vzdihi in pritajeni vskliki. Truplo sc je zvalilo samo z groznimi sunki na rob morišča, se zmočilo z lastno krvjo, še enkrat j« dvignilo rok« in skrčilo noge t«£
Italia« je sklenila ostro protestno resolucijo »proti poizkusu pariške konference v škodo svetili italijanskih pravic do Reke in Dalmacije«. Končno zahteva resolucija, da se moia italijanska domovina izpopolniti z odrešeno Adrijo in nje ljudstvom ter izraža odločno prisego, da se bo, če bo treba, vse uničilo i ognjem in mečem, zakaj: Reka bo ali italijanska ali je sploh ne bo več!«
Demonstracije v Ženevi.
LDU. Berlin, 27. aprila. (DKU.) »Lo-kalanzeiger« javlja iz Ženeve: Po pariških poročilih je danes odšlo več socialističnih demonstrantov pred ameriško poslaništvo, da protestira proti aneksijski politiki in da zahteva sklep mira na podlagi Wilso-novih načel. Prišlo je do velikih demonstracij. Redarjem in republikanski gardi se je komaj posrečilo, razpršiti demonstrante. Na povelje pariškega vojaškega guvernerja je ameriško poslaništvo zastraženo po vojakih, da se preprečijo daljnie demonstracije.
Pariz se miri.
LDU, Pariz, 27. aprila. Časopisje razpravlja že z. večjo ravnodušnostjo o vprašanju, da-li bosta Italija in Japonska zastopani pri konferenci v Versaillesu in dali bo eventualna odsotnost teh držav preprečila podpis mini.
Nemci netijo nasprotja.
LDU. Pariz, 27. aprila. »Chicago Tribune« piše: Italijanski naobražcnci soglasno menijo, da bi bilo škodljivo, izgubiti prijateljstvo Amerike zato, da sc ohrani Reka. Italijansko ljudstvo pa se razburja, kliče na boj in kljubuje Ameriki. Germa-nofilski politiki v Rimu podžigajo to razburjenost in skušajo izzvati prelom med Italijo in entento. Nemci obetajo premog, sladkor, surovine in ladje. Po italijanski ulici se razlega krik: »Dol z Ameriko!« Ameriško veleposlaništvo je zastraženo po italijanskih četah. — lz Rima se poroča, da so sc italijanske čete 25. t. m. pomaknile proti severu in v smeri proti Reki. Število italijanskih čet v reškem okraju presega ono v tržaškem okraju. Avstro-ogrski denar, ki se je doslej uporabljal kot plačilno sredstvo na Reki, ni več pripu-ščen. Od 19. t. ni. naprej je na Reki uveljavljena italijanska valuta in sc zamenjuje lira po uradnem kurzu.
Gauvain o sporu.
LDU. Pariz, 27. aprila. Gauvain piše v »Journal des Debats«: Prava ironija je dejstvo, da mirovna konferenca doslej ni sestavila še nobenega uradnega sejnega zapisnika, razen o svojih »paradnih« sejah, na katerih se pa sploh nič ni obravnavalo. Od 18. januarja naprej nobenemu članu mirovne konference ni bilo mogoče, spraviti na zapisnik izjav, ki bi jih morali v imenu svojih vlad podati. Pri sedanjem stanju stvari nima ljudstvo na razpolago avtentičnih poročil. To seveda povzroča z elektriko nasičeno ozračje. Ob takih razmerah nastane kajpada nevarnost, da sc pri parlamentarnem razpravljanju pojavijo škodljive manifestacije. Rim r i s k i r a , da ustvari zagato, iz katero ne b o i z h o d a.
Japonske grožnje.
LDU. Amsterdam, 27. aprlia. (DKU.) v-Telegraphen-Union« javlja iz Pariza: List • Temps« doznava, cla se bodo Japonci odstranili z mirovne konference, ako ne dobe zadoščenja v kijavčavskem vprašanju. V tem primeru ne bi podpisali mirovne pogodbe z Nemčijo, Japonska zahteva dalje, naj se razveljavi zakon, ki prepoveduje Japoncem, naseliti se v Ameriki in Avstraliji, Razen tega zahteva Japonska, naj se sprejme v mirovno pogodbo zakon, po
se stegnilo, lz njega jc tekla topla kri na tla; tenka meglica se je vila okoli vratu v solnčnem sijaju in se zgubljala v zraku.
Oni okrinkani zavijejo truplo in glavo v črno sukno in položc mrtveca poleg drugega trupla. Na kapucinskem zvoniku zazvoni, o. Oton reče glasno: Pomolimo za njihovi duši Vsi pokleknejo, kapucini kakor vojaki in pooblaščenci. Zvok zvona sc je razlegal po trgu, Bernardino je glasno ječal, solnce jc zlatilo kri na črnem suknu.
Takoj prineso oni okrinkani iz orožarne dve krsti iz belih desk, polože v nje mrtvece in krenejo ž njima v stolno cerkev in od tu po kratki molitvi na pokopališče. Vse ulice jc zaprlo vojaštvo. Pri sprevodu jo bilo nekoliko kapucinov in duhovnikov ter do dvesto suličarjev pod stotnikom von Ehrom.
Nekoliko pred poldnem so položili Zrinskega in Frankopana v skupni grob. Nanj so pr r- ta vili ploščo, ki je bila žc nekoliko dni go i n ... Na njrj je izklesan krvnički meč in nad njim dve mrtvaški glavi. Latinski nadpis pravi, da v grobu počivata knez Peter Zrinski, ban Hrvatske, in markiz Fran Frankopan; poslednji svojega rodu. Slepec !<■ vodil slepca in oba sta padla v jamo, a njuna nesreči raj uči ljudi, da morajo biti udani i kralju i Bogu. Častihlepje da vodi v greh Plošča nosi leto, mesec dan in uro smrti.
katerem bi bil japonski narod enakovelja-ven z drugimi narodi, ki so zastopani v zvezi narodov. Japonski delegatje menijo, da bodo podpisali pogodbo za zvezo narodov le tedaj, če bo vsebovala to principi-elno formulo.
Domnevanja o rešitvi.
I.DU Pariz, 27. aprila. Italijanska delegacija objavlja po Agence Radio nastopni komunike: Naš zastopnik nam poroča iz Rima, da se namerava zapletljaj, ki je nastal vsled Wilsonove note, razrešiti na ta način, da se bo določil za Reko statut, kakršen je izdelan za Gdansko. Uprava in suverenstvo bi bilo jugoslovansko, kontrola pa bi bila poverjena Italiji. — Italijanski tiskovni urad izjavlja, da ta vest ni resnična.
Preko vladarjev de naroda.
Izjava francoskih socialistov.
LDU. Haag, 27. aprila. (DKU.) »Hol-Iands Nieuw Bureau^ poroča: Iz Pariza javljajo: Socialistični vodja Marcel Sem-bat objavlja manifest, kjer stavi predsedniku Wilsonu več vprašanj, med drugimi nastopno: Zakaj, gospod predsednik, ste tako dolgo čakali? Ljudstvo je pozabilo zvok Vašega glasu in jc bilo zaradi tega obupano. Ne vidite, da se stvarjajo navzlic Vašim obljubam nove vojske? Zakaj niste preje apelirali na vest narodov? Niste či-tali intervjuve generalisima aliiranih
vojsk, o katerem so bili po^ii vsi časopisi? Niste razumeli te izjave, niste spoznali, da je nemogoče vedno poslušati, katera jamstva se zahtevajo za renske meje? Ravno tako nemogoče, vedno poslušati zahteve Italije. Naposled ste vei||ar izprego-vorili in sc obrnili neposredffl? preko vladarjev na narode. Nadaljujte, gospod predsednik, izpregovorite zopet!
Italijanska zbornica.
LDU. Pariz, 27. aprila. Italijanska poslanska zbornica je sklicana na 28. aprila.
LDU. Zariz, 27. aprila. »L* Homme li-bre« meni, da bo Orlando predlagal poslanski zbornici politiko zmernrati in koncesij. —	<	▼
Mirovni posvet,
LDU. Pariz, 27. aprila. Nemški dele-; gatje prispejo v Versailles v ponedeljek zvečer. Takoj nato se bodo pričela pogajanja. Tedaj bodo priobčili mirovne pogoje v časopisju.
LDU. Pariz, 27. aprila. Mirovna konferenca bo imela v ponedeljek svojo peto plenarno sejo. Na dnevnemu redu je načrt o zvezi narodov.
LDU. Pariz, 27. aprila, »Temps« piše: Velevlasti, ki so se bojevale proti Nemčiji, nimajo nobenega razloga, da bi odlašale s sklepom mirovne pogodbe z Nemčijo. Saj se vendar v tej pogodbi ne odloča o jadranskem vprašanju, Tudi Italija je sporazumna z zavezniškimi pogoji, ki jih je treba naprtiti Nemčiji,
Prisvoz ientieljskih ostankov Urinim Frankopana.
Ivan Mihajlovič, Žebot, Ariič, Pire in Šega. Kolodvor v Špiljah in okolici sta bila okrašena z zelenjem in jugoslovanskimi trobojnicami. Celo v gradu nemškega barona Brucka in na cerkvi so vihrale naše zastave. Preko železniškega tira je bil postavljen slavolok z napisom: ^Prvima narodnima mučenikoma najsevernejša posadka Jugoslavije.« Na poštnem poslopju je bil hrvatski napis: »U tvom polju daj mu groba, s Tvojim cviječem grob mu kiti!«
Prihod na slovensko zemljo.
Vlak z zemeljskimi ostanki Zrinjske-ga in Frankopana je došel v Špilje ob 2. uri 14 minut popoldne. Prehod čez demarkacijsko črto je pozdravil grom topičev in tri častne salve tamošnje posadke. Razen posadke se je zbralo na kolodvoru na stotine slovenskega obmejnega ljudstva. Vlak je prinesel seboj tudi jugoslovansko trobojnico. V zadnjem vozu je bila z venci in jugoslovanskimi trobojnicami ozaljšana krsta. Vence so poklonili jugoslovansko poslaništvo na Dunaju in jugoslovanska aka-demična mladina na Dunaju, jugoslovanska kolonija na Dunaju pa je poslala krasen šopek. K tem vencem je posadka v Špiljah poklonila krasen venec z napisom kakor na slavoloku.
Prevoz z Dunaja je vodil g. dr. De-želič. Deputacija, ki je spremljala prevoz, obstoja iz dvornega svetnika Čorovica kot namestnika poslanika kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju Pogačnika, generala Atanakoviča s soprogo in sinom podpolkovnika dr, Vasiča, zastopnika bosenskih Hrvatov dr. Emila Lašov-skega, vseučiliškega profesorja dr. Ries-nerja in ravnatelja Adalberta Šoštarič-Po-bačiča. Častno stražo je 'tvoril do demarkacijske črte oddelek srbske intcraliirane posadke na Dunaju. Od Arnovša pa so prevzeli častno stražo hrvatski in slovenski akademiki, jn sicer: Dušan Bajič, Ivo Franjič, Franjo Mesesnel ter Zlate Svetina. Umetniško izdelana cinasta krsta je ležala sredi vagona na lesenem podstavku. V njej se je nahajala prvotna mala krsta, v katero so že pred dvanajstimi leti položili izkopane zemeljske ostanke mučeni-kov. Pri krsti sta tudi dve nagrobni plošči. Prva velika z napisom: »Osse Petri, quan-do com. a Zriny, bani Croatiae, et Fran-cisci Christofori, quando marchionis de Frangepanibus. f 30./4. 1671. — Cura Frat. Draconis Croatiae 20./VII. 1907.« Na drugi manjši plošči .pa je napis: »Brača Hrv, Zmaja. Prosvjeta. Podigoše 1913. Za-greb-Beč. Frat. Dracon. Croat. et Prosvjeta. Erexerunt 1913 Zagrabia - Vienna « Plošči sta kovinasti. Na veliki plošči sta glavi mučenikov v reliefu. Z Dunaja je vlak odšel ob 7, uri 45 minut. Med potjo so v Dunajskem Novem mestu v vlak vzeli krsto, ki je bila ekshumirana in postavljena na prosto Že v soboto. Deputacija je izrazila svoje veselje in priznanje, da je Dunajsko Novo mesto z županom na čelu, ki je pozdravil prevoz s prisrčnimi besedami, podpiralo z vso ustrežljivostjo prevoz zemeljskih ostankov.
Vlak in deputacijo je v Špiljah pozdravil dr. Rosina v imenu obmejnega slovenskega ljudstva v daljšem govoru. Zahvalil se je dr. Deželič: »Hvala Vam, bratje Slovenci, za sijajen sprejem, ki ne velja nam, ampak slavnima narodnima mučenikoma ZrinsVemit in Frankopanu. Blagoslovljena ona 2emiia, na katero so dcjgpeli
LDU. Maribor, 27. aprila. Prevoz zemeljskih ostankov naših mučenikov in pr-voboriteljev za ujedinjenje troimenskega našega naroda po našem severnem ozemlju se je vršil na nepričakovano veličasten in sijajen način. Ob prevozu navzoči bratje Hrvati so se mogli prepričati, da živi tu na najskrajnejši severni ogroženi točki jugoslovanske domovine ljudstvo, ki je z gorečim srcel manifestiralo za idejo, za katero sta junaško žrtvovala svoje življenje prva jugoslovanska mučenika Peter Zrinj-ski in Fran Krsto Frankopan: za idejo uje-dinjenia vseh treh jugoslovanskih plemen v skupni svobodni domovini.
Ko se je pričel danes zjutraj Maribor, odevati v svečanostno obleko, je hilo ne-bo oblačno in začelo je na veselje škodoželjnih Nemcev deževati in proti poldnevu celo snežiti. Ob 1. uri popoldne se je pripeljal iz Zagreba poseben vlak s hrvatskimi in srbskimi gosti. Na kolodvoru se je zbralo mnogobrojno občinstvo. V imenu mesta Maribora jc pozdravil goste' vladni komisar dr. Pfeifer z besedami: »Kot načelnik slovenskega mesta Maribora pozdravljam hrvatske brate in sestre kot slavne člane našega troimenskega naroda. To je zgodovinski dan, ko prvič stopate na naš severni branik. Žal, da vam ne moremo nuditi posebnih ugodnosti, pač pa vas sprejemamo z odprtim srcem. V imenu našega ujedinjenja in naše svobode vas, brate in sestre, najprisrčnejše pozdravljamo in vam kličemo: Dobro došli!« (Burni slava-klici.)
Za sprejem se jc zahvalil izmed gostov dr. Bradaška: Dospeli smo v mesto, ki jo še nedavno ječalo pod jarmom tujcev, ko so umirali boritelji za veliko jugoslovansko idejo našega Zrinjskega in Frankopana. Bratje Slovenci! Vi se pripravljate, da slovesno sprejmete kosti velikih narodnih mučenikov, kosti mož, ki sta vršila prva veliko pravdo za našo jugoslovansko svobodo. Hrvati smo iznenadent, da so bratje Slovenci tako svečanostno pripravili sprejem kosti narodnih borilcev. Slovesno prisegamo, da bomo kot del jugoslovanskega naioda delovali za našo in vašo pravo svobodo in edinost ter da smo pripravljeni tudi z orožjem v roki boriti se, da otmemo one kraje, ki jih je sedaj ugrabil tujec od naše skupne očetnjavc. Ob tej slovesni priliki prisegamo boj tujemu šovinizmu in imperializmu. Prisegamo tudi, da bomo vsa tri plemena edinstvenega jugoslovanskega naroda delovali za uresničenje velikih idej Zrinjskega in Frankopana.« (Viharni slava- in živio-klici.)
Nato je kapetan Talčevič, poveljnik jugoslovanske vojne mornarice, podal generalu Maistru poročilo o staležu. General Maister je poveljnika in njegove čete pohvalil z laskavimi besedami. Hrvatski gostje so se nato razšli po mestu, posebni vlak pa je odpeljal zastopnike vojaških in civilnih oblasti, odposlanstva naroda in časnikarjev v Špilje. Vlak jc vodil nadre-vident, prometni kontrolor Franc Repič. Vojaško oblast so zastopali podpolkovnik Škabar, majorja Dcreani in Poljanec, kapetan M. Rakuša, vojni k"uraf Zavadlal in podporočnik Čeh. V zastopstvu civilnih obhsti sta se peljala v Špilje okr. glavar dr. Lajnšič, vladni komisar dr. Pfeifer, kot zastopstvo naroda pa dr. Roiina, dr. Li-pold in Vladimir Ptr.eniak. ter časnikarji
in katera nas je tako bratsko sprejela. Mili bratje Slovenci! Kosti, katere vozimo s seboj, naj bodo celokupnemu jugoslovanske-mu narodu simbol ljubavi, ki naj vodi naš narod še v nadaljnjih bojih v našo svobode in ujedinjenje. Grob, v katerem bosta počivala slavna naša mučenika, naj bo mesto, kamor bodo romali in na katerem bodo molili za srečno ujedinjenje jugoslovanskega naroda vsi bodoči rodovi. Slava Zrlnskemu in Frankopanu!«
V	Špiljah je vlak stal dve url. Medtem je dr. Lajnšič kot vodja obmejnega glavar« stva povabil deputacijo na skromno pogostitev v kolodvorski restavraciji. Pri tej priliki je dr. Lajnšič pozdravil navzoče goste in omenil, da je ravno jutri 14 let, kat so ga kot člana vseučiliške deputacije, ki je hotela položiti venec na grob mučeni« kov v Dunajskem Novem mestu, zaprli Danes pa ima čast, pozdraviti v svobodni domovini te drage nam zemeljske ostanke. Kot upravitelj tega ozemlja kliče dragim gostom: »Dobrodšli na našem obmejnem ozemlju]* — Odgovoril je dr. Deželič, ki je poudarjal, da so Hrvatje in Srbi ginjeni nad prekrasnim sprejemom. Govoril je še dr. Riesner, ki jc pozdravil jugoslovansko-vojaštvo. Njemu sc je zahvalil major De* reani, urednik Zebot pa je navzoče po» zdravil v imenu slovenskega ljudstva. OB 4. uri 15 minut se je odpeljal vlak iz Špilft Pri odhodu so zopet zagrmeji topiči iti častne salve vrle špiljske posadke. Pred odhodom so vojaki sneli zelenje s kolcy dvorskega poslopja in ž njim okrasili voa s krsto ter lokmotivo. V Št. Ilju, kjer se je nabralo obilno ljudstva, se je vlak ustavil V imenu tamošnjih prebivalcev je prevoz pozdravil kaplan Sajovic, kateremu je od> zdravil dr. Lašovski. Med burnimi živio« klici se je vlak odpeljal dalje. Sijajen je bil sprejem na zadnji postaji pred Mariborom) v Pesnici. Postaja je bila okrašena z napi5* som: »Slava prvima jugoslovankima mučenikoma!« Tam je bila zbrana šolska mla* dina z zastavami in občinstvo z narodnimi znaki. Pevski zbor pod vodstvom naduči« telja Čonča je zapel »Lepo našo domovi no« in »U boj«. Nato je sledil kratek na* govor nadučitelja, kateremu se je zahvali dr. Riesner. Tudi tamošnja srbska posadka je pozdravila vlak.
Prihod v Maribor.
V	Maribor je do8el vlak pri lepeq3 vremenu. Že od Lajteršperka naprej je ljudstvo tvorilo kordon ob progi. Ko je vlak napeljal na postajo, se je pred njim razgrnila nepregledna množica. Na stotine ljudi je stalo tudi na strehah kolodvorskih poslopij in v bližini stoječih vagonov^ Vseh skupaj je bilo zbranih nad 20.000 "
V Mariboru. ,
Vlak je prispel točno ob petiK pOpol* dne, kakor jc bilo določeno v sporedu. Prihod je pozdravila salva topov tukajšnjega' topniškega poveljništva in koračnica »LJ boj« vojaške godbe. Nad kolodvorom je krožil v višini aeroplan s slovensko tro* bojnico. Pevski zbor pod vodstvom sod* nega svetnika Deva je zapel narodno žalo« stinko »Gozdič je že zelen«, harmonizirano po diregentu samem. Nato je zaigrala vo. jaška godba :Frankopansko«. Sledil jej slavnostni govor poverjenika za uk in bo-gočsatje Deželne vlade v Sloveniji dr. Ka? rola Verstovška, ki je pozdravil prevoz vl imenu Deželne vlade za Slovenijo.
Za dr. Vcrstovškom jc govoril generaj Maister, za njim vseučiliški profesor dr* Karlič, zastopnica hrvatskega ženstva go;. spa Kovačevičeva,
Cerkveno blagoslovljenje.
Nato je opravil prevzvišeni knezOškoi dr, Napotnik z veliko asistcnco: stolnim dekanom dr. Matkom, stolnim župnikom Moravccni, s kanoniki dr. Tomažičem, dr, Vraberjcm in Arzenškom mrtvaške molitve in svečano blagoslovljenje.
Počaščenje.
Po obredu je iz tisočerih grl zaorila: Slava I Sledili so častni streli častnih oddelkov, namreč 36. karlovačkega, 26. srbskega pehotnega polka in vojaške višje realke pod poveljstvom podpolkovnika Uzurca. Potem jc zasvirala vojaška godba slovensko himno ».Naprej!«, kateri so sle-dili navdušeni klici: »Živeli Slovenci!« Na. to je svirala godba narodno himno »Lepa naša domovina«, katero je občinstvo pelo z odkritimi glavami, naposled pa trbsko himno, ki so jo zaključili živio-klici na kramlja Petra in regenta Aleksandra. Končno so poklonili vence; Okrajno glavarstvo, častniški zbor mariborske posadke, karlo-vački pehotni polk, dravska divizjjska oblast, deželna vlada za Slovenijo, vojaška višja realka v Mariboru, narodna straža v Mariboru, Zveza jugoslovanskih železničarjev, šolske sestre in slovenska krščanska družba; mesto Maribor je poklonilo prekrasen venec, ki je zbujal po pestrih trakovih, sestavljajočih trobojnico, občo pozornost in občudovanje. Po slavnosti je prevzel častno stražo pri krsti zemol^kih ostankov mučenikov oddelek vojne mornarice. Častni odelki so odkorakali z godbo v mesto in za njimi vsa ogromna množica, Neppfrv ni bilo višini; kvečiemu za
zaprtimi okni si videl pregibanje zastorov,
znamenje, da opažajo vrvenje po ulicah,
Mariborski glavni kolodvor je bil kar najlepše okrašen in ves v zelenju, Raz poslopje in po vsem kolodvoru so vihrale zastave v slovenskih in hrvatskih bojah. Pod postajnim napisom »Maribor« je visela s smrekovim okvirjem umetniška reprodukcija »Zrinski in Frankopan v ječi«. Nad sliko je bil napis »Našima slavnima mučenikoraa«. Pred poslopjem je bil postavljen z zelenjem okrašen visok steber, s katerega sta plapolali dolgi slovenski trobonjici. Slavnosti se je udeležila vsa mariborska šolska mladina in učiteljstvo korporativno, mariborski Orel in Sokol, deputacija Sokola iz Ormoža, Ptuja iu Ljutomera, deputacija Orla iz Noč in Slivnice, Katoliško izobraževalno društvo iz Studencev, Katoliško delavsko društvo v Mariboru, šolske sestre, vsi z zastavami, zastopništvo narodnega ženstva v narodnih nošah, raznovrstne deputacije iz mariborske okolice in obmejnega ozemlja. Zvečer jc bil na čast hrvatskim in srbskim gostom v veliki dvorani Narodnega doma banket, pri katerem je svirala vojaška godba in govorilo več govornikov, med njimi dr. Ro-sina in general Maister.
Odhod vlaka iz Maribora,
LDU. Maribor, 28. aprila. Ob prekrasnem vremenu se je danes dopoldne odpeljal vlak s krsto Zrinskega in Frankopana. Hrvatski gosti in deputacije iz Maribora so spremljali hrvatska junaka v ožjo domovino. Kolodvor in prostor pred njim je bil zopet poln občinstva. Častni oddelki so bili isti kakor včeraj. Vojaška godba je za-svirala koračnico, nato so zapeli narodno žalostinko »Vigred se povrne«. Dr. Medved je govoril poslovilni govor. Odgovoril je starosta zagrebškega Sokola dr. Bra-daška in se najiskreneje zahvalil za vele-sijajni slavnostni sprejem in sprevod zemeljskih ostankov dragih junakov-muče-nikov čez slovensko ozemlje. Iz nesreče teh mučenikov smo črpali dve ideji: mrž-njo do habsburških tiranov in idejo osvoboditve in ujedinjenja vseh treh narodov. Vojaška godba je zaigrala »Naprej«, srbsko himno, zagrmeli so topovi in častni oddelki so oddali častne salve. Ob zvokih narodne himne »Lepa naša domovina« se je jel vlak premikati. Pri odhodu so se odigravali ginljivi prizori Bratje Hrvatje in Srbi so se ginjeni poslavljali od Slovencev. Nepopisno navdušenje in obenem ginjenost do solza je obhajala na tisoč in tisoč src. Zaorili so »slava- in živijo - klici« in vihale so zastave. Izmed Slovencev so se odpeljali med drugim v deputaciji: Dr. Ver-Btovšek, superior Rant, vojni kurat Zavad-lal, dr. Rosina, dr. Lipolt, profesor Pire in dr. Jenčič. General Maister je spremil vlak do Celja, dr. Lajnšič in dr. Pfeifer pa do Pragerskega. Dnevi Zrinskega in Frankopana na našem obmejnem ozemlju so bili eijajna manifestacija za jugoslovansko uje-dinjenje troimenskega naroda, ki bo tudi na zunaj resen Memento!
Maribor, 28. aprila, (Izvirno poročilo.) Vlak s kostmi Zrinskega in Frankopana je spremil poverjenik dr. Verstovšek z več uglednimi Slovenci do Zagreba. Šest častnikov je spremljalo vlak v Zagreb kot zastopniki slovenske vojske. General Maister se je peljal z vlakom do Celja.
Celje, 28. aprila, (Izvirno poročilo.) Z isto svečanostjo in navdušenjem so vlak sprejemali tudi na manjših kolodvorih, V Hočah, na postaji Račje-Fram je položilo prebivalstvo na krsto vence iz poljskih cvetic. Na Pragerskem in v Slov. Bistrici je pričakovalo vlak prebivalstvo v narodnih nošah pod vodstvom svojih učiteljev in duhovnikov, V Poljčanah so bili kolodvor in okoliška poslopja okinčana z zastavami. V Ponikvi, Grobelnem in Sv. Juriju je polagala deca vence na krsto in pela himno: v>Lepa naša domovina«. Sprejema so se povsod udeleževale v obilnem številu pevska, sokolska in druga društva,
V Celju.
Celje, 28, aprila, V Celju je bil sprejem nad vse svečan. Na kolodvoru se je zbralo nad 10,000 ljudi. Vojaštvo je stalo v dveh vrstah, poleg pevska in sokolska društva, duhovščina in meščanstvo. Na kolodvorskih poslopjih so vihrale zastave. Ko je došel vlak na kolodvor, so se oglasili zvonovi po vseh cerkvah in zagrmeli topovi. Okrajni glavar Andrejka je imel sve-canostni govor, ki je pozdravil v imenu mesta Celja, Zahvalil se mu je za sprejem idr. Deželič, Ko je vlak odhajal, je oddalo moštvo tri častne salve, topovi pa 21 strelov. Med petjem narodnih himen in svira-ajem godbe je vlak odpeljal proti Zidanemu mostu.
Zidani most.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zidan most, 28. aprila. Od Celja do Zidanega mosta so vlak sprejeli tudi na vseh manjših postajah z vso svečanostjo. Na Zidan most je došel vlak okoli 2, ure popoldne. Na postaji je svečenik blagoslovil krsto, domača godba pa je odsvirala ?»Lepo našo domovino«, na kar sc jc vlak 'odpeljal. Pri sprejemu jc bilo navzočih tudi nekoliko francoskih častnikov, ki so po-»kozi Zidan most
V Zagreba.
Zagreb, 28, aprila, (Izvirno poročilo.) Med Dobovo in Savinskim Marofom je vlak rešel točno ob 2, uri 40 min, slovensko-rvatsko mejo. Na meji hrvatske zemlje je bilo zbrano številno prebivalstvo, da prvo
B ozdravi mučenika. Prvi večji sprejem na Irvatskem jc bil v Zaprešiču, kjer je bilo na kolodvoru zbrano vse prebivalstvo. Kolodvor je bil okrašen s hrvatskimi zastavami in slavoloki. Prvo dobrodošlico je izrekel hrvatskima mučenikoma bilježnik Mrz-lak. Tudi v Vedsusedu in Stenjevcu so priredili svečan sprejem. Od Stenjevca do Zagreba je ob celi progi narod navdušeno sprejemal vlak. Nad Zagrebom se je videlo pluti več letal. Ob vsej progi so se čuli neprestano burni slava- in zdravo-klici. Vlak se je pripeljal majestetično in tiho na kolodvor ob 4. uri popoldne,
Zagreb, 28. aprila. (Izvirno poročilo,) Danes ob 4. uri popoldne je došel vlak z zemeljskimi ostanki Zrinjskega in Frankopana. Pred kolodvorom do poslopja Akademija je stala ogromna množica ljudstva. Kosti mučenikov je izročil dr. Velimir Deželič zagrebškemu županu dr. Sikulju. Za tem jc krenil sprevod do zgradbe Jugoslovanske akademije. Na čelu so šli oddelki jugoslovanske vojske, vojaška godba, srbski in hrvaški sokoli, sokolske fanfare. Zemeljske ostanke Zrinjsega in Frankopana so nesli akademiki. Za krsto so korakali vsi častniki SHS, na čelu jim general Božo Jankovič, zastopstva vseh zagrebških društev in velika množica občinstva. Mesto je svečano okrašeno z zastavami. Nad kolodvorom • in sprevodom sta krožila dva aeroplana, ki sta letala jako nizko. Prihod vlaka je naznanilo 21 strelov iz topov in zazvonili so vsi zvonovi vseh zagrebških cerkva. Sprevod se jc izvršil v polnem redu,
Zagreb, 28, aprila, (Izvirno poročilo.) Mestno županstvo je prejelo vest, da regent prestolonaslednik ne bo prisostvoval svečanostim Zrinjskega in Frankopana, pač pa ga bo zastopal 1 general, 1 polkovnik, podpredsednik narodne skupščine in dva ministra.
Govor dr. Brejca.
Shod V. L. S. v Šmartnera pri Litiji, na katerem sta govorila predsednik pokrajinske vlade dr. Brejc in poverjenik za kmetijstvo prelat K a 1 a n , je zelo dobro uspel. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu prav mnogoštevilna.
Iz govora dr. Brejca posnemamo sledeče glavne misli:
Naš položaj.
Smatram, da je ljudstvo potrebno pouka in pojasnila, zato sem se tudi odločil za ta shod, dasi sem z delom preobložen. Smo svobodni, gospodarji na svoji zemlji. Toda naš zunanji položaj ni tak, da bi smeli izrabljati to svobodo v notranje strankarske boje. Prvič ne smemo pozabiti, da stoje štiri ure oddaljeni od Ljubljane Italijani. Drugič stoje na naših severnih mejah Nemci in Mažari. Ena tretjina naše zemlje je v sovražnikovih rokah, kar nam povzroča tretjo veliko skrb, to so naši begunci. Teh jc med nami do 30 tisoč, Nekateri so že nad štiri leta prisiljeni živeti v tujini. Kot z nadležnimi gosti ali berači se je postopalo ž njimi. Oni pa so naši trpeči bratje, tega se moramo zavedati. Med tem ko se v Parizu dogovarjajo o miru in Wilson ni nikakor več gospodar položaja, bi Italijani radi šc dalje zasedali. Ako pomislite na vse to, potem boste razumeli, zakaj sedijo v Ljubljani in Belgradu v vladi vse stranke, kako je bilo mogoče, da je naša stranka oddala iz rok svojo večino. Mi imamo še danes večino naroda za seboj, kljub temu smo dali vlado iz rok, ker vemo, da je potrebno. Naša stranka je na ta način doprinesla med vsemi strankami največjo žrtev. Niso sc pa stranke odrekle svojim programom, ostale so kakor so bile, gre se le za trenutno združenje, da obvarujemo deželo vsake nesreče. Vlada koalicije je potrebna, da se omejijo agitacije, da se omilijo boji.
Proti strankarskemu terorizmu.
V zadnjem času pa opažamo, da zopet prihajajo do veljave stare manire. Razbijajo se na nepošten način s pretepi in poboji shodi. Protestiramo slovesno in kar najodločnejše proti temu. Mi hočemo živeti v miru, zato zahtevamo tudi od drugih, da mirujejo. Nesomišljenik, ki pride na naš shod, je naš gost in se ima kot gost obnašati. To gre na naslov tistih, ki so proti temu grešili in ki naj za to prevzamejo tudi odgovornost.
Gonja zoper duhovnike.
Začelo se je tudi razpravljati o tem, kdo je vojsko začel. Pri tem se ščuva zoper duhovnike, češ, da so oni vojsko zakrivili. Kakšno moč bi vendar ti morali imeti, da bi mogli vojsko začeti. Vzrok vojske je kapital, bogastvo in kupčija. Nemška in angleška industrija ste dosegli višek in niste vedeli več kam s svojim bla-goro. Blafo mora ven, da je dobiček, Tudi
miru še ni, ker se ne morejo zediniti za trg, za to, kdo bo kupčije delal. Mi zato zahtevamo, da se teh laži ne nosi v javnost. Če že hoče kdo o tem razpravljati, naj počaka, da bo mir, da bomo imeli urejene naše meje, potem se bomo lahko zopet pošteno zlasali.
Na isti način izrabljajo vojna posojila. Vojno posojilo se je moralo podpisati; to ti je diktirala stara avstrijska oblast. Če se nisi pokoril, si šel v zapor in koliko duhovnikov je tudi šlo. Vsi listi so pisali za vojno posojilo, vsi, tudi oni, ld danes ugovarjajo.
Laška nevarnost.
Danes ni čas, da se hodi zabavljat, danes še gori. Zato poživljam nasprotne stranke, da s tem prestanejo. Stranka, ki živi samo od zabavljanja, kaže, da nima piavega programa. Absoluten mir in red potrebujemo v deželi, tega ne smemo kaliti. Resnica je, da čakajo Italijani le na najmanjši povod, da pridejo v Ljubljano. Če to povem, ne izdam nobene tajnosti. Nihče nima interesa na tem, da pridejo k nam Italijani. In če bi prišli, kdo nam garantira, da bodo šli sami zopet nazaj? Vreči bi jih morali s silo nazaj in to bi bila nova vojska. Če hočemo delati nered, potem igramo va banque. Znan je takozvani zaloški dogodek. Takoj so nam poslali štiri generale preiskavat in zagrozili so nam, da bodo zasedli naše kraje, če bi se kaj takega ponovilo. K sreči smo mogli dokazati, da eksistira zaloški dogodek samo v fantaziji Lahov. Ali če bi res kaj nastalo, bodo takoj tu. To moramo vedeti.
Socialni red, ne socialni prevrat!
Mi imamo danes red, red, da se vsi čudijo, ki prihajajo k nam. Naša dolžnost je skrbeti, da ostane pri tem. Najboljše sredstvo za to je delo. Vsakdo naj dela, kdor dela, ima sadove in te brani. Pač pa moramo za to skrbeti, da se sadovi naše zemlje pravično razdele. Za to ni potreben boljševizem in komunizem. Popraviti se mora pravičnim potem to, kar ni pravo, a ne brezumno hujskati ljudi. Ne bojte se ničesar bolj kot socialne revolucije. Na nas je ležeče, da se je obvarujemo. Poglejmo samo drugam, kjer jc zavladala. Dobra je samo toliko časa, dokler so zaloge, a ko teh zmanjka, nastane revščina. Družina je edina komunistična družba, širša nikdar ni mogoča, ker so sposobnosti ljudi različne. To je velika in strašna zabloda in zmota. Nikakor ne moremo dopustiti, da bi tudi naš mali slovenski narod moral prestati to strašno preizkušnjo.
Temelj družbe — krščanska ljubezen.
Imamo pred seboj generalno preizkušnjo vseh strankarskih programov. Priznati se pa mora in kaže se že, da bo ostal samo naš program, Iti ima kot svoj temelj krščanska načela in spoštuje deset božjih zapovedi. Tudi mi skušamo izboljšati gmotni položaj vsakega posameznika, a to ne na podlagi materialističnih načel, ampak na podlagi pravice. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe; na tej podlagi hočemo doseči dobrobit vsega človeštva in ne v razrednem boju. Mnogi, ki so se nam posmehovati, so že uvideli svojo zmoto in mi smemo biti ponosni na to.
Pr. Korošec v Splitu.
LDU. Split, 27. aprila, (DKU.) Včeraj je došel semkaj s posebnim parnikom podpredsednik ministrskega sveta dr. Korošec. Na obali so ga sprejeli predsednik pokrajinske vlade dr, Krstelj, mestni župan dr, Tartaglia in polkovnik Mundžič, kakor tudi ogromna množica ljudi, ki je s petjem pozdravila prvega jugoslovanskega ministra v našem mestu. Množica je pela rodoljubne pesmi in klicala Jugoslaviji. »Nova doba« in »Jadran« pozdravljata dr. Korošca kot jugoslovanskega ministra ter povdarjata njegove zasluge za narodno edinstvo.
Ustanovni občni zbor Jugoslovanske taežfoe zveze.
V pondeljek, 5, maja ob 10, dopoldne se vrši v mali dvorani »Uniona« ustanovni občni zbor J. K. Z. Pravico do glasovanja imajo po pravilih JKZ vsi odborniki, oziroma namestniki okrajnih KZ. Pozivamo vse okrajne KZ, da se ustanovnega občnega zbora zanesljivo udeleže.
Pripravljalni odbor.
Polltline novice.
4- Važno posvetovanje, V torek, dne 29. aprila ob pol 8. zvečer se vrši v knjižnični dvorani K. T. D. (III. nadstr.) posvetovanje zaupnikov S. L. S. v Ljubljani. Vabimo klub občinskih svetnikov S. L. S., zastopnike krajevnih odborov S. I„ S. v Ljubljani in člane izvršilnega odbora S. L. S. — Boguo&lJ Rcmcc, nodnačelnik S, L, S.
-f Shod KZ. v Šmartnem pri Litiji, ki
se ga je udeležilo okrog 500 ljudi je sklenil sledeče resolucije: 1. Zborovalci obetajo zvestobo V. L. S. in njenim načelom tet hočejo storiti vse, da se ohrani red in mir. 2, Odločno obsojajo vsak poskus rabiti premirje in edinost med strankami v korist kake stranke. Zahtevajo, da se premirje ne izkorišča v strankarske namene. 3. Zahtevajo stanovsko zastopstvo v vseh šolskih zastopih. 4. Pozdravljajo ustanovitev Jugoslovanske kmečka zveze in želijo, da ustanovi čim prej po vseh okrajih svoje odbore.
-f- Za varstvo delavske organizacijske svobode! Pri deželni vladi za Slovenijo se je zglasila včeraj 28, t. m. deputacija iz Trbovelj v spremstvu zostopnika Jugoslovanske Strokovne Zveze. Dobila je sledeče pojasnilo: Poverjcništvo za notranje stvari izda na delavce oklic, v katerem se jim pokličejo v spomin zakonite določbe, ki jamčijo vsakomur svobodo organizacije in svobodo prepričanja s pristavkom, da se bo sicer proli vsakemu nasilju najstrožje postopalo. Sklep odgovarja soglasnemu mnenju deželne vlade.« Dobesedno tak je sklep celokupne deželne vlade v seji 26, aprila.
Iz Tržiča. Delavstvo organizirano v J, S, Z. je imelo na belo nedeljo društveno mašo. Pri tej je krasno popeval moški zbor. Po inaši je na shodu govoril Ivan Gostinčar iz Ljubljane. — Popoknc je bil občni zbor splošne podporne in delavske bolniške blagajne. To pot so jo naskočili socialni demokratje, ki so v ta namen zbrali vse svoje pristaše iz trga in okolice. Propadli so za dva glasova, dasi je naših mož precej manjkalo, kar je gotovo obsodbe vredno. Za načelnika je bil izvoljen g. Karol Quech, trgovec in posestnik. V manjšini je ostal Iv, Erloh iz Bistrice.
+ Nekaj o zadrskem plebiscitu. Bel-' grajski presbiro javlja: Henri Barbusse, belgrajski dopisnik pariškega »Journala« je odposlal 24, aprila svojemu listu nastopno brzojavko: Ker je plebiscit izvršen med meščanstvom Zadra, mesta na dalmatinski obali, izrazil željo ogromne večine prebivalstva, naj mesto in okolica pripadeta kraljestvu SHS, skuša italijansko časopisje z »Agenzio Štefani« na čelu, zmanjšati pomen tega plebiscita, češ da so podpisi predsednika prizivnega sodišča Bencdettija, nadškosa Pulišica in kanonika Piazzevoli-ja, ki so se izjavili v plebiscitu v našo korist, neistiniti. Omenjene tri osebe v Zadru protestirajo proti tej trditvi in izjavljajo, da so njihovi podpisi avtentični in lastno ročno podpisani. Napisali so protest proti lažnjivosti »Agenzie Štefani« in italijanskega tiska in oddali uredništvu -Narodnega Ista« v Zadru,
Dnevne norice.
—	Škofijska kronika. Kanonično umeščena sta bila dne 25. aprila župnik v Št. Juriju pod Kumom Franc Avsec na župnijo Lescc in ekspozit na Vrhpolju pri Moravčah Janez Vodopivec na župnijo Št. Jurij pod Kumom. — Resigniral je na župnijo Čatež ob Savi Franc Zorko ter je imenovan za upravitelja župnije Kamna gorica. Potom okrožnice je razpisana do 25. maja žunnija Cerklje pri Krškem, Bivši vojni kurat Anton Lovšin jc imenovan za župnega upravitelja v Radečah pri Zidanem mostu. — Premeščeni so sledeči gg, kaplani: Andrej Stare iz Mirne peči v Kranj; Janez Noč iz Šmarija v Križe pri Tržiču; Mihael Perčič iz Križev pri Tržiču v Šmarje; Rudolf Kapš iz Št. Jerneja k Sv. Trojici v Tržišču; Alojzij Peček od Sv, Trojice v Tržišču v Št. Jernej. Bivši vojni kurat Jožef Poje je nameščen za kaplana v Mirni peči.
—	Slovenske usmiljenke, ki so bile dosedaj pod graškim vodstvom, so ustanovile lastno jugoslovansko provincijo s središčem v Ljubljani.
—	Podružnica »Slomškove Zveze« za novomeški in černomeljski okraj priredi zborovanje dne 1. maja 1919 ob 2. uri popoldne v fizikalni dvorani nove gimnazije v Novem mestu. Načrt je ta-le: I. Poročal bode predsednik »SI. Zv.« Ivan Štrukelj 1. Kake smeri ima »SI. Zv,« pri reformi šole. 2. Koliko je ta v tem smislu, v tem kratkem času že storila pod vlado SHS. 3. Kakšnega dela pričakuje »SI. Zveza« od svojih članov v bodoče, da postane ta eden izmed najvažnejših činiteljev pri reformi šole. — II. Načrt novega šolskega zakona, (Posvetovanje o članku, ki ga prinaša »Slov, Učitelj« št. 4 1919' Opazke k novemu ljudsko šolskemu zakenu.) — III. Pogovori o sedanjih službenih prejemkih. Da bode zborovanje zanimivo, da bodo debate stvarne in temeljite, se vljudno vabi vse učiteljstvo brez razlike političnega mišljenja, vabijo se vsi, vsi, ki se količkaj zanimajo za šolska vprašanja. Res je danes potovanje težavno in združeno z velikimi stroški, pa komur je mar napredek šole, blagor naroda, ta bode doprinesel tudi to žrtev in se potrudil 1. maja v Novo mesto. Pridite vsi za šolo vneti, oeSfceno misleči od blizu in daleč.	Odbor.
—	Umrl jc včeraj v Zdenski vasi pri Dobrepoljah č. g. Franc T e r p i n , hogo-slovec III. letnika. Bil jc izmed najbolj nadarjenih in vzornih bogoslovcev. Pogreb bo v sredo, 30. t. m., ob 10. uri. In pace!
—	Umrla Je v Tržiču 27. aprila gospa Frančiška Pollak, soproga Stanislaja Pollak, zemljaka in lastnika strojarne.
—	Prenos Zrinskcga in Frankopana. Poročamo šc enkrat, da odide posebni vlak v Zagreb jutri (v sredo) o pol 4. flri iz Ljubljane; ustavljal se bo na vseh postajah. Kdor more, naj pride v narodni noši, sicer pa v temni opravi in s trobojnico. Razen ze navedenih društev sc udeleže slavnosti še Zaveza jugoslov. učiteljskih društev.« »Društvo jugoslovanskih novinarjev.: in
»Društvo političnih pregai jancev, < nachl'l mestna občina ljubljanska.
—	Orli in slavljc Zrinjskc;;i in Frankopana v Zagrebu v sredo, 30. apr. 1919.
Predsedstvo Orlovske Zveze se po zastopstvu udeleži slavlja. Odhod s posebnim vlakom v sredo ob pol 4. uri zjutraj. Potni stroški s prebrano vred nc presegajo zneska 50 kron.
—	Poročilo iz učiteljskih krogov v > Slovenčevi šlev. 44 z dne 25. aprila t. L ne odgovarja resnici. Zadnjemu sestanku goriškega učiteljstva, ki se jc vršil 25. t. mes., sem predsedoval podpisani. Sklenjena je bila naslednja resolucija: Goriški učitelji begunci, zbrani na svojem sestanku dne 18. aprila t. 1. v Ljubljani, jemljejo z veseljem no znanje simpatičen odmev, ki ga ji- izzvala njihova rcsolucija / dne 3. februarja t. 1„ tičoča se združitve vsega slovenskega učiteljstva v eno samo strokovno organizacijo, kolikor pri učiteljstvu samem, toliko v javnosti. Toda kljub temu se zdi, da nobena izmed obstoječih učiteljski!'. organizacij uc upošteva ideje skupnega strokovnega delovanja vsega slovenskega učiteljstva. Vsled tega pozivamo ponovno vse slovensko učiteljstvo in vsa slovenska učiteljska društva, naj primejo io zadevo resno v roke, da se čim prej ustanovi enotna nepolitična učiteljska organizacija. ki io potrebujemo tako nujno. O kaki nezaupnici sedanjima voditeljema Zaveze sploh ni bilo govora. — Fran M e r 1 j a k.
UubUansRe novice. ;
li Poljska kijevska diplomatska lega-cija v Ljubljani. Te dni sc mudi v Ljubljani diplomatska legacija poljske republike v Kijevu pod vodstvom poslanika in ministra Bogdana Kutylowskegu. Odposlanstvo, ki. šteje nad 20 oseb, jc moralo zbežati iz Kijeva v Odeso, odkoder se je zopet moralo umakniti f Bukarešto. Iz Rumunije nadaljuje pot preko Belgrada, Zagreba in Ljubljane nroti Dunaju. Minister Bogdan K u t y 1 o \v s k i jc porabil io priliko, da se pouči o razmerah na Slovenskem in o naših težnjah.
lj Dne i. maia izkt na Rožnik. Tobačno delavstvo, vse krščanske delavske organizacije in skupine Jugoslovankc Strokovne Zveze v Ljubljani imajo ob 8. uri zjutraj sv. mašo; po maši shod na Zgornjem Rožniku. Delavci in delivke, prijatelji delavstva, na svidenje na Rožniku!
lj Tomšinska in Evelinn. — Zgodilo se jc, kar jc bila žc dolgo srčna želja vseh Ljubljančanov in vseli iskrenih prijateljev slovenske metropole: Ljubljana ni vCč dolga vas, njeno kulturno obzorje sc je med vojno razširilo in poglobilo, z vso odločnostjo je sklenila, da ne bo posnemala Lcmberžanov in da biku vrh stolpa nc bo privezala predpasnika, ampak da bo nastopila z vsemi močmi proti pikelhavbam s označbo SllS, ki hočejo že v kali zadušiti vsak prostejši umetniški razmah. V strahu in trepetu za usodo ljubljene Eveline, ki si- jo jc predrznih) par zelenih fanta linov izžvižgali, sc je končno oddahnila: Evelina je vstala, vstopila na častno mesto Pajacov«, zaokrožila in poglobila njihov vtis in s tem rešila slovensko kulturo resničnega pogina. Nevihta, ki jc grozila, da pomandra to nedolžno, mlado stvarco, jc pustila lc malo sledu: v ozadju ni bilo postelje, rdeča luč ni migljala in ljudje so bili — razočarani in za najlepše — osle-parjeni. V istem času, ko so v opernem gledališču reševali ogroženo svobodo umetnosti v ne več dolgi vasi, pa je v Uni-onu mlada ruska umctnica z vso dušo igrala par klasičnih, vedno lepih skladb — komu? — polprazni dvorani, izbranemu številu poslušalcev, katerih kulturno obzorje sc med vojno ni razširilo in poglobilo in ki so pozabili na odrešitev umetnosti, ko je prinesla in udejstvila Evelina na Slovenskem. — Alr£.
lj Podružnica S. D. Z. za Ljubljano in okolico. Na III. izrednem občnem zboru dne 22. aprila 1919 sc je izvolil za tretje leto 1918,19 sledeči odbor: Zupan Ljubo, pilil., predsednik; Kordin Anton, bog., podpredsednik; Jeglič Franjo, eksp, akad,, tajnik; Dokler Zvonko, iur., blagajnik; Gabršck Jože, bog. iii Baje Anino, phii., revizorja. Korespondenca naj sc pošilja na tajnika Jegliča Francet;, Ljubljana, Sv. Poiio rostn 01
lj Dramsko gledališče v Ljubljani proslavi prenos kosti Zrinjskega in Frankopana s predstavo »Tugomera- ob znižanih cenah. Predstava se vrši v torek, 29. t. m. ob pol 8. uri zvečer,
lj V Šentjakobskem prosvetnem društvu predava v sredo, dne 30. aprila, č. g. msgr. Viktor S t c s k a. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vabimo vse člane in članico, da sc sklepnega predavanja letošnje sezone mnogoštevilno udeleže. — Po predavanju bo redna mesečna odborov^ seja.
lj Akademiki, ki so delovali pri cvetličnih dnevih in nedeljski prireditvi se vabijo na važen razgovor danes zvečer ob 8. uri v Narodno kavarno, zadnja soba.
lj V kapeli oo. jezuitov ne bo v mesecu maju nedeljskih propovedi, ker bodo v stolnici vsak večer ob 7. uri šmarnice s slovensko propovedio.
1 Moderni in higijenični kosmetiki. Nazapjamo, da sklene gosp. dr. Ivan Pintar ta ciklus svojih predavanj v sredo, dne 30. aprila v veliki dvorani Mestnega doma s' predavanjem o negovanju las. Vabimo k obilni udeležbi, Vstopnina 1 K.
lj Knjižnica ljubljanske podružnice S. D. Z. Prosi se vse tovariše člane, naj vrnejo zaostale knjige n^ naslov p. Ramšak, Elizabetna cesta 9. Knjižničar.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Fuchs-jager, tobačna delavka, 39 let. — Viljem Schmalz, uradnik v pok., 80 let. — Fran Kremžar, berač, 74 let. — Marjana Jereb, vdova realčnega sluge, 91 let. — Marija Bizovičar, posestnikova žena, 77 let. — Fran Kalan, hiralec, 78 let. — Josip Rant, delavcc, 30 let. — Mihael Zcga, uadučitelj v p. in veleposestnik, 67 let. — Fran Fer-mantin, čevljarski mojster, 73 let. — Fili-pina Pirnat, davkarjeva vdova, 86 let. — Avgust Spoljarič, rudniški ravnatelj, 63 let,
—	Janko Kralj, pekovski pomočnik, 25 let,
—	Matilda Korošec, posestnikova hči, 3 leta. — Marija Praprotnik, čevljarjeva vdova, 75 let. — Ivan Garbajs, pek, 48 let. — Marjana Bašeli, zasebnica, 75 let. — Lovro Klemenčič, kočarjev sin. 6 let. — Ant, Malacarne, delavec, 62 let,
lj Državna posredovalnica za delo naznanja, da se je osrednji urad kakor tudi podružnica za Ljubljano in okolico preselil s 27. aprilom v svoje nove, velike in moderno urejene prostore v Gradišču, nasproti dramskega gledališča (v Lukmannovo hišo). S tem bo posredovalnici v mnogo večji meri možno ustreči vs?m interesentom. Uradne ure za stranke so od 9. do 12. ure in od 2. do 4. ure V nedeljah, praznikih in
sobolah popoldne se ne uraduje.
-
Najnovejše.
SPREJEM ZEMSKIH OSTANKOV ZRINSKEGA-FRANKOPANA V ZAGREBU.
(Iz* irno poročilo Slovcncu«.) m Zagreb, 28. aprila. Danes ob 4. uri popoldne jc došel vlak z zemeljskimi ostanki Zrinskega in Frankopana. Na vsem potu do Zagreba je povsod sprejelo prebivalstvo vlak z velikim navdušenjem. Ko je prišel vlak na kolodvor, so zagrmeli topovi, godba je zaigrala narodno himno. Zbrana je bila silna množica ljudstva, ki je klicala slavo mučenikoma. Pred kolodvorskim poslopjem so bili ban, poverjeniki vlade, župan /. mestnim odborom, general Božo Jan-kovič s častniki, vojaštvo, sokoli in vsa zagrebška društva z zastavami. Nato so prenesli krsto na trg pred kolodvorom. Pred-sednk pripravljalnega odbora dr. Velimir Deželic, ki je izjavil, da je njegova misija izvršena, jc predal zemeljske ostanke Zrinskega in Frankopana županu mesta Zagreba, da jih izroči rodni grudi. Župan je v svojem govoru nakratko očrtal zgodovino zarote. Nato so združena pevska društva odpela Lepo našo domovino^-, Bože pravde in Naprej zastava Slave«. Nato so sokoli dvignili krsto na. ramena in jo odnesli med manifestacijami množice v Jugoslovansko akademijo, kjer jc bila položena na svečanosten oder,
»VELEIZDAJNIKI« PRI ZAGREBŠKI SLAVNOSTI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 28, aprila. Danes zvečer je bil v Zagrebu sestanek bivših veleizdajnikov avstro-ogrske monarhije, ki so slučajno v Zagrebu. Sklenili so, da se korporatwno udeleže pogreba Zrinskega in Frankopana.
DR. KOROŠEC V SPLITU.
(Izvirno poročilo : Slovencu*.) c Zagreb, 28, aprila. Novinski odsek objavlja brzojavko Obavijestnega urada v Splitu o prihodu dr. Korošca v Split, in pravi med drugim, da sc je meščanstvo držalo rezervirano, kser je dr. Korošec došel kot politik in ne samo kot minister. Zaradi tega je napadla -Narodna Politika- dopisni urad v Splitu, ki služi interesom posamezne stranke, ki pa bi moral biti objektiven in medstrankarski,
PREPOVEDANO SLAVLJE 1. MAJA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 28. aprila. Ministrski svet je sklenil z ozirom na lo, da je ozemlje SHS v vojnem pnsu, da sc prepovo proslava 1.
maja na vsem ozemlju, vsled česar so tudi v Zagrebu prepovedane vse javne manifestacije, bodisi s sprevodi ali na kak drug način. Ta prepoved se je izrekla zaradi tega, ker je naše ozemlje v voj. pasu in bi se mogli izkoristiti kaki dogodki proti nam, kar bi ogrožalo tudi naš položaj na mirov-nj konferenci. Ko se bo rešilo vprašanje naših meja, sc bodo takoj odstranile take preventivne odredbe, ki jih diktirajo vojne razmere in položaj države,
AMERIKA ODLOČNO PROTI »ITALIJI.
Amerika ne more z Italijo proti Slovanom.
LDU, Pariz, 26, aprila. Kakor poroča agencija »Radio« iz ameriškega vira iz Washingtona z dne 24. aprila, so ameriški vladni krogi z največjim zanimanjem sprejeli vest o pozivu, s katerim se obrača Wilson naravnost na italijanski narod. Bilo je plošno znano, da je doseglo nasprotje med Wilsonom in Sonninom svoj višek, trdilo se jc celo, da jc obstojalo to nasprotje žc /a obiska Wilsona v Rimu in da je Sonnino tedaj preprečil namero Wil- ; sona, izdati manifest na rimsko ljudstvo, i Ako se italijanski narod odzove Wilsonu, | kar smatrajo ameriški vladni krogi za verjetno, bi bil padec Sonnina neizogiben. Ti krogi menijo, da Anglija in Francija nc bosta pustili Wilsona na cedilu, tudi ako bi bil Sonnino prisljen odstopiti. Pričakujejo, da bo poslala Italija v Pariz novo delegacijo, ki bo pooblaščena sprejeti kompromis pri ureditvi italijanskih zahtev glede Reke. Glasom vesti iz najboljših virov ima Wilson trdno nado, da se bo italijanski narod, ki upira svoje oči v Ameriko v pričakovanju, da bo sklenjen tak mir, kakršen edino more jamčiti vsemu svetu, da sc vojska ne bo nikdar več ponovila, znal odpovedati tej ali oni izmed teritorijalnih zahtev, katere predlaga Sonnino. Wilson se ni uklonil in se tudi ne more ukloniti, ako se noče razdvojiti sam s seboj in z ameri-kanskim narodom; v tem primere bi onemogočil sam politiko, katero želi uveljaviti na vsem svetu, položil bi kali novim vojskam in pomagal vpostaviti avtokracijo. Mnogi naši poklicani tovariši menda ne motre položaja v njegovi pravi luči in pišejo v zmislu, da ozlovolienost Italijanov ogroža položaj Francije napram Nemčiji. — Ne more sc zahtevati od francoske vlade, da sodeluje pri zatiranju narodov, ki so se osvobodili avstro-ogrskega iarma. Kaj takega bi moglo vreči Francijo v prepad. — Francoski vojaki se ne bodo nikoli hoteli boriti proti svojim srbskim tovarišem. — Francoski davkoplačevalec ne bo odrinil niti centima V podporo tuje države, ki hoče spraviti Srbe pod svojo oblast. Francoski narod sc ne bo nikoli pridružil politiki, katere končno učinek bi bil, da bi nahiesto Avstro-Ogrske nastala nova podobna država, ki bi težila za gospodstvom na Balkanu. — Taka politika bi bila vredna izkušala uveljaviti svojo oblast na vzhodni obali Adrije in na Balkanu, bo končno prisiljena, opirati se na Nemčijo. To je tudi vzrok, zakaj mnogi veliki italijanski listi vneto zagovarjajo združitev Nemške Avstrije z Nemčijo. — Ako sc torej protivhno nasilnemu podjarmljenju Slovanov po Italiji, s tem ne slabimo svoje pozicije napram Nemčiji, ampak jo krepimo. — Nc moremo se vezati s tako Italijo, ki se opira na Nemčijo ter nastopati proti Slovanom. Dobro jc, da to povemo žc sedaj.
ITALIJANSKO VOJAŠTVO PROVI NOVI VOJSKI.
(Izvirno poročilo -.Slovencu«.)
Gorica. Koncem preteklega tedna so tukaj priredili naročene demonstracije, s katerimi naj bi se goriško prebivalstvo izjavilo za Italijo. Občinstvo je nosilo po mestu italijanske zastave in napise: »Tu smo in tu ostanemo večno!« Demonstracij so se vdeležili tudi italijanski vojaki, ki so klicali: »Dovolj je vojske! Hočemo domov!«- Karabinerji so morali poseči v demonstracije in so vojaštvo razgnali.
NOVI POSKUSI ZA REŠITEV JADRANSKEGA VPRAŠANJA. LDU. Pariz, 27. aprila. -. Information'; poroča: Delajo se poskusi, kako bi našli nove formule mednarodnega prava, ki bi nudile pripravno podlago za rešitev vprašanja, kako bi se onemogočili v bodoče ob Adriji spori iredentističnega značaja. Ni izključeno, da bo Reka proglašena za svobodno mesto pod pokroviteljstvom zveze narodov,
ITALIJANSKI SOCIALISTI ZA PRAVI MIR.
LDU. MIlan, 27. aprila. Agenzia Štefani poroča: Kakor javlja ' Corriere della Sera«, se je včeraj sestala socialistična frakcija s člani vodstva stranke in z zastopniki splošne delavske zveze. Sprejeli so dnevni red, ki pravi, da nc morejo, prevzeti odgovornosti od onih, ki so hoteli vojno. Izjavili so, da ni nikogar presenetilo, da se je Wilsonov idealizem izjalovil. V zbornici bodo zahtevali sklep pravega miru. Preprečiti hočejo nevarnost, da bi se sovražnosti zopwt pnock Zahitsali so po-polno javnost posvetovanj, odpravo cen-
zurc ter jamstva za popolno parlamenta-
rično svobodo. Drugo socialistično manifestacijo je priredila Labour Party. Manifestacijo je vodil Turati. Angleški delavci so obljubili italijanskim sodrugom vsako pomoč, da sc doseže mir na podlagi Wil-sonovih 14 točk.
POGODBA PREDHODNEGA MIRU KONČANA. LDU Pariz, 28. aprila. (DunKJJ.) »Agence Havas« poroča o diplomatičnem položaju: Trije ministrski predsedniki ter ministri za zunanje posle štirih velesil nisp imeli včeraj nobene seje. Pač pa je redakcijski odsek delal vso nedeljo. Besedilo pogodbe predhodnega miru so danes končali. Rešiti morajo samo še kiavčavsko vprašanje, ki ga bodo rešili prejkone v torek. Ugodili bodo zahtevam Japonske, nO da bi kršili kitajskih interesov. Vojaška in pomorska določila so razen nekaj podrejenih točk ugotovljeno, '/lede kielskega kanala šc niso dosegli sporazuma. Svet treh mora še rešiti carinski režim za Luksem-burg, usodo nemških kablov ter vprašanji: nemških vojnih ujetnikov in delavcev. Posebna komisija bo danes predložila svoje sklepe glede zadnjega vprašanja. Vsi drugi problemi so rešeni in ugotovljeno jc njihovo končnoveljavno besedilo. Določila c nemških mejah ter določila o usodi nemškega levega renskega brega so ustanovljena. V krogih konference pričakujejo, da bodo nemški delegaciji predali besedilo v petek ali najkasneje v soboto. Dan pre bodo v tajni seji naznanili besedilo zastop-nkom 21 aljiranih ter asociiranih vlad,
ZASEDANJE OGRSKE, LDU, Budimpešta, 28. aprila. (OKU. Dne 27. aprila so Srbi zasedli Mako ii Nagylak. Romuni so prodrli proti Orosha zi, Szarvasu in Gyonii in so zasedli Kabo Balmazujvaros, Hajdunano in Nyiregyha zo. Romuni so razstrelili most čez Tiso pr Csaku. Naše zadnje čete so prišle dne 27 t. m. samo s sovražnimi konjeniškimi pa trolami v stik. Delne napade Čehov 26. t m. severno od Bagrevija so naši odbili : protinapadom,
. JUGOSLOVANSKA AKADEMIJA.
(Izvirno poročilo ; Slovencu«.) « c Zagreb, 28. aprila. V soboto ob po 6. uri zvečer se jc otvorila svečanostnf seja Jugoslovanske akademije, na kater je govoril njen pokrovitelj nadškof dr Bauer.
MADŽARSKI URADNIKI ODHAJAJO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) * c Zagreb, 28. aprila Iz Čakovca v Med jim ur ju poročajo, da je prvt oddelek ma žarskih uradnikov zapustil Čakovec, Osta li odidejo v nekaj dneh.
PREPOVEDAN SOCIALISTIČNI LIST,
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
c Zagreb, 28. aprila. Vlada jc ustavila izdajanje lista Narodna Riječ«, glasila socialno demokratične levice v Karlovcu.
NOVO ŠTETJE ČASA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
c Zagreb, 28. aprila. Ravnateljstvo že-lcznic v Zagrebu naznanja, da se s 1, majem uvede novo štetje dnevnega časa, td je ne več dvakrat po 12 ur, nego od t do 24.	'
ČASNIKARSKA VEST.
(Izvirno poročilo »Slovcncu«.) c Zagreb, 28. aprila. Deželna vlada je prepovedala vsak brzojavni in telefonski promet z inozemstvom hrvatsko-slavon-skemu dopisnemu uradu. (Zasebno podjetje Vida Kanta, ker jc razširjal tendencijoz-ne vesti v inozemstvo.
PROTI RADIČEVIM PRISTAŠEM.
r	(Izvirno poročilo »Slovcncu«.)
c Zagreb, 28. aprila. Ban je uprMojil profesorja dr. Rudolfo Horvata, ki je član Radičcve seljačke stranke.
SUMLJIVT ELEMENTI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) c Zagreb, 28. aprila, Včeraj ponoči jc policija izvršila po raznih kavarnah preiskave in aretirala 50 oseb, ki se niso mogle legitimirati, Zaprli so več sumljivih elementov.
R ABEL J PROTESTIRA.
(Izvirno poročilo Slovencu«.) Zagreb, 28. aprila. Bivši mestni poveljnik v Zagrebu in nazadnje guverner v Belgradu, generalni polkovnik baron Rhauen, je po svojem odvetniku vložil pritožbo proti zaplembi njegovega premoženja, češ, da je državljan čehoslovaške republike.	• ' • v KONFIDENTE IŠČEJO. ,
(Izvirno poročilo -Slovencu«.) m Zagreb, 28. aprila. Danes je bila seja odbora za razdelitev konfidentov. Za predsednika jc bil izvoljen Slavo Ljubsova, Izvolil se je pododbor, ki bo izdelal poslovnik,	4
Vestnik S. K. S. Z.
* Biatje Orli ljubljanske okolice! Prva
majeva nedelja je naš praznik! Po letih žrtev in trpljenja se bomo sešli pri naši za-ščitnici Mariji Šmarnogorski, ponovili ob litibo zvestobe in napravili načrt zai ho-
dočnost. Orlovska Zveza sklicuje za Ljubljansko okrožje dne 4, maja velik fantovski tabor na Šmarno goro s sporedom: 1. Ob 7. uri zjutraj sprejem udeležencev na postaji v Št. Vidu. 2. Zbirališče v telovadnici
fri Cebav. 3. Ob 8. uri skupen odhod na marno goro. 4. Ob 10. uri sv. maša. 5. Ob pol 11, uri fantovski tabor na Šmarni gori. Govori brat Ivan Podlesnik in drugi. 6. Skupen odhod v Št, Vid, kjer bo kosilo. 7, Ob pol 3. uri pppoldne skupen odhod k Šmarnicam v Št. Vidu. 8. Po šmarnicah se vrši v društvenih prostorih v Št. Vidu I. okrožni občni zbor, pri katerem se izvoli okrožni odbor. Nato prosta zabava z godbo, petjem in govori. Na izletu in zabavi igra si. godba Kat. delavskega društva z Jesenic I Bratje Orli naj se po možnosti udeleže v krojih! Orli iz Ljubljane in okolice 4. maja vsi na plan!
Prosveta.
pr »Moč teme« v dramskem gledišču, ■— O Tolstoju pisati samo v par stavkih bi bila neokusnost, za dramo je potreba posebne študije. Zdi se, da ni vznašanja v nekdanjem ruskem družabnem redu za priprosto ljudstvo, ki ne bi odsevalo iz besed in dejanj ljudi Tolstojeve drame. Zato »ahteva od igralcev mnogo, mnogo nad povprečnostjo. Pri gledališkem umetniškem vstvarjanju razločujem umetniško zagrabljeni in podani doživljaj, ki uživajo-čega človeka preseneti, prijetno iznenadi in osmeši njegovo domišljijo, preustvari, preobrazi igralčevo lice in vsakdanjo kretnjo v samoniklo izključno doživljanje brez vsake poze in manire. Tolstoj je v tem ozi. ru neizčrpljiv, vsako lice je hvaležna vlo-
Ža in zahteva zase ljubezni celega človeka. >ruga stopnja je samo igranje, vpitje in hoja po deskah, kar se opaža pri dobrih igralcih, kadar se jim ne ljubi, ali pa pri nadpovprečnih diletantih. Taki ne zakrijejo avoje vsakdanje osebnosti, vporabljajo v zadregi kretnje, ki so jih nekoč z uspehom rabili v čisto drugih vlogah, Večkiat je pripisovati takim ponesrečenim mahlja-jem na rovaš smeh publike. Žalibog da je pri nas ta smeh tudi izraz srčne surovosti in literarne nenaobraženosli, ki meji že na
analfabetsko nerazumevanje, sicer bi bil dobro zdravilo za vse »plavače«. Tretji način z vsemi mogočimi niansami v gledališkem ustvarjanju pa je suha deklamacija, brezokusnost, igranje mane s šepctavcem in vse tisto, kar je žc France Bevk imenoval »zadrega«. Tudi tega ne manjka pri nas. Kritika ima dve nalogi: opozoriti občinstvo na resnično umetniška lica prve stopnje, kakor so bili Juvanova, Nučič, Danilova Vera, BukŠekova, po večini Re-povš, Bratina, Marjanovič-Markova ter deloma Danilo in Rasbergcr. Najboljša in dosledno vztrajna je bila Juvanova — Anisja, nesrečno poročena, nezvesta žena, ljubeča in varana verolomnica, živi komentar Mitričevemu razmotrivanju v ruski ženi. Ob Začetku je zazvenelo šc par spominov na »Verigo,« nekoliko prehitro je postala surova z možem, toda potem se je razvnela v čisto drugo smer. Nučič kot in-terpret naivnega lahkomiselno grešečega ruskega človeka v vlogi Nikite nam bo ostal v spominu vendar bo sam priznal, rja je Tolstojev Nikita ostal še marsikje nedo-življ en. Nekatere stvari (n, pr, prisega v prvem dejanju, v tretjem očetovo slovo)) bi bilo treba bolj podčrtp.ti in prišel bi tudi verski moment do veljave, nekatere kontraste bolj izpiliti, da bi se še bolj razodel ves polni človeški značaj ruske duše. Res, potem bi to bila življenja vredna kreacija in uživala bi jo le izbrana desetorica. Dobro oko pa zasledi sedaj na njej šc vedno nekoliko prahu drugih, dasi dobreh njegovih obrazov. Njegov nastop v tretjem, konec četrtega in izpoved v petem dejanju so zbrisali Nučičevo osebo ter ustvarili Ni-kito do popolnosti. Žc sami ti momenti so vredni predstave. Človeku mora biti že ob njegovem resnem prizadevanju, pojmovanju stvari in ljubezni do umetnosti svečano pri srcu. Do zadnjega dejanja je uspešno tekmovala z Anisjo Akulina Vere Danilove, tupatam je bila še bolj prepričevalna; a v zadnjem dejanju je pijana Anisja še stopnjevala, skoraj pretiravala svojo igro, dočim je Akulina pravzaprav pozabila, da je glupa. Vendar ne verujem da je Vera imela še kdaj srečnejše hipe. Bukšekova kot Natrjona je na svojem mestu, gotovo bi imela še večji uspeh, če bi ne bila tako preračunjeno satanska, pač pa
bolj ruska, bolj človeškopodla zločinka. S tem bi bolj utemeljila svojo vernost, ki v resnici ni samo formalnost. Za Bratino jc bila bebčavost starca Akima pretežka stvar, zdelo se je, da jo parkrat poizkuša obvladati, potem pa jo je zabrisal, »E e c* »to se pravi« in »namreč« so ostali brez življenjske sile, toda posrečilo se mu je, da se je prcril mimo pridigarja in karikature, ki je za vlogo največja nevarnost, ter uveljavil Tolstojev evangelij, Vendar njegov najboljši obraz to ni; glede maske sem pričakoval Tolstojeve bele prikazni. Kadar Repovš premaga svoj šolarski ton, bo še dobra; njena Anjutka je bila v grozi, ko leze na peč k Mitriču, pristna in resnična, da je presenetila in opozorila nase. M arjanovič-Markova kot Marina je našla v prvem aktu za zapuščeno dekle zelo prisrčen ton, v zadnjem kot žena je bila pre-salonska. Danilov Mitrič je bil spet tip njegovega hlapca-pijanca, pravi Tolstojev za-mislek ie nekoliko drugačen. Pjotr Rasber-gerjev je bil po maski dober, a v prvem aktu z glnsom premonoton, boljši-je bil v drugem. Postranske vloge: Ločnik, Prek, Rakarjeva, Bergantova, Mira Danilova kot Harfa šibkejša, boljša kot deklica. Garva-sova in Novak so več ali manj vstvarili žive tipe, vendar sem prepričan, da se dajo tudi take vloge individualizirati. Zelo slab predstavnik ruske buržoazije pa je bil Plut kot načelnik policije.
Na koncu še to o občinstvu: poslušal sem zunaj na hodnikih dve boljši dami z briljanti na roki: »Oh«, je rekla ena in za-zehala, »ta »Moč« je pa res dolgočasna stvar«. — »Pst« je rekla druga in se ozrla, »spisal je Tolstoj. Če je tako?!« — je pridala prva. Prijatelj, ki je sedel nekaj vrst za menoj pa trdi, da sta sc smejali, ko je j Nikita oponašal hreščanje koščic.
Narte Velikonja.
a Amerikanski špeh za I. okraj. Stranke,I. okraja prejmejo špeh v sredo dne 30, aprila in v petek dne 2. maja na sladkorne odrezke št. 1 pri Miihleisnu na Dunajski cesti, Določa se ta-le red: V sredo dne 30. t. mes, dopoldne od 8. do 9, ure št. 1 do 100,
od 9. do 10. ure št. 101 do 200, od 10. do 11. ure št. 201 do 300, od 2. do 3. ure št. 301 do 400, od 3. do 4. ure št. 401 do 500, od 4, do 5. ure št. 501 do 600. V petek dne 2. maja dopoldne od 8. do 9. ure št. 601 do 700, od 9. do 10, št. 701 do 800, od 10. do 11. ure št. 801 do 900, od 2. do 3. ure št. 901 do 1000, od 3. do 4. ure št. 1001 do 1100, cd 4. do 5. ure št. 1101 do konca, Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma špeha. Kilogram stane 18 K.
a Kis za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo kis v sredo, dne 30. t. ra. na krompirjeve izkaznice pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: Dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 200, od 9. do 10. ure št. 201 do 400, od 10. do 11. ure št. 401 do 600, od 2. do 3, ure št. 601 do 800, od 3. do 4. ure št. 801 do 1000, od 4, do 5. ure št. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kisa. Liter kisa stane 2 K 20 vin. Pripravite drobiž.
a Krompir na rdeče izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznicami A prejmejo krompir v torek dne 29. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne cd 8 do 9. št. 1 do 90, od 9. do 10. št. 91 do 180, od 10. do 11. št.. 181 do 270, od 2. do 3. št. 271 do 360, od 3. do 4. št. 361 do 450, od 4. do 5. št. 451 do kon-ca. Stranka lahko dobi vsako množino krompirja in stane kilogram 40 vin.
a Aprovizacija. Civilnim državnim vpo-kojenccm in njih vdovam in sirotam se bodo prodajale v Gradišču št. 8, v sredo, četrtek in petek, 30. aprila, 1. in 2. maja popoldne od 2. do 7. ure kranjske klobase, po en komad r.a osebo. Na vrsto pridejo v sredo stranke od A do L, v četrtek od M do R in v petek ostale.
Lr»a mebiovang mesečna soba
so takoj odda kakemu uradniku. Kje, pove uprava lista, pod it. 2736.
CjiiTlfjnja k trem že odraslim otrokom, dllibllMIJU katera bi znala tudi Šivati iu druga domača dela opravljati, so išče. Poizve se v gostilni »Pri raci,« Spodnja Šiška.
Krava s mlnkpriril ic ,ak°i naprodaj, teletom, iillMUil itU Več so poizve pri Fianc Mariineo, mest. tesar, mojster, Ljubljana, Prulc št 8.
Dnrlaurariia Prešernova nllca it. 9 nCilAVlulIjU se priporoča v Ljubljani potujočemu občinstvu.
Hnlnmat pripraven za večjo gostilno, illllUliiill, je naprodaj. Več se poizve pri Ivani Potočnik, Krnica p. Gorje.
Mlflfl fletek (sirola) SUen^ndil
mali rodbini na deželo v svrho vzgoje in oskrbovanja proti dobri odškodnini, v mesto ali trg blizu Ljubljane. Ponudbe s priporočili se prosijo na upravništvo pod I. K. 1907._
SlužIlo cerkvenika
Htanovanje, 1 obleko in 1 par čevljev za J leto. Naslov pove uprava lista pod „2rtev vojne«« 2733.
j čevljarski pomočnik, ss? £2??.
) Nastop takoj. Hrano in stanovanje se prosi v hiši. Naslov pove uprava lista pod Stev. 272i.
3WarsklD0infl£niki^SPdrS
mejo Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Iv. Kos, Zagorje ob Savi, 116.'
Samostojna kuiiarica
plača K100-— Ponudbe na upravništvo ' ^Slovenca" pod »Kuharica« 2672.
Lepo meMovano sobo
Naslov pod F. R. St. 26?,S upravi lista.
Proda se fnfinfi 1/nnj (16'/j in 16'/« par lepih Ib&ftlll IIUIJJ visokih). Ivan Zorman, Sp. Šiška 91.
Kupi se par 1/nPDIlifl Ponudbe na sto kg zdravega nUlulIjU. Iv. Zorman, Sp. Slšica 91.
Krojaškega pomočnika,"SKE
jevati (prirozovati) sprejmem takoj v Stalno delo. L. Rebolj, Kranj.
nicalnj clpni 80 ^P1- Ponudbe pod mlllUt JilUJ »stroj« na anončno eksp. AL Matelič, LJubljana.
Čevljarskega pomočnika
takoj Karol Majce, LJubljana, Zaloška cesta št. 13.
Oicalni cfpni majhen, malo rabljen, nafllll! Ml UJ, sistema „Mlgnon" je na prodaj. Na ogled je v Semeniški ul. 2, I. nadstr. 18.
Boljšo deklico b yz trLK;
iščem za malo rodbino. Naslov: Dr. Sianko Frank, Zagreb, Fantovčak 1, vila Radoševič.
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanjam žalostno vest, da je gospa
zasebnlca
v nedeljo, 27. aprila 1919 ob 1/4 4. uri pop., previ-dena s tolažili sv. vere, mirno preminula.
Pogrebllepozabne po-kojnice se vrši v torek, 29. aprila 1919 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Pred Škofijo štev. 9 na pokopališče k Sv. Križu, Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Ljubljana, 28. aprila 1919.
Janez Skublc, trgovec.
Mestni pogrebni zavod v Liubllanl.
Brez posebnega obvestila.
f
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno vest, da je naša iskrenoljubljenu, dobra mati, ozir. stara mati in teta, gospa
Agneza Hayne
vdova sodnika
za
danes dne 28. t. m. ob 12. uri opoldne previdetia s sv. zakramenti umirajoče v 82 letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnicc bo v sredo dne 30. aprila ob 4. uri popoldne iz liiSe žalosti Poljanska cesta št. 8. na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo jo v blag spomin!
V Ljubi jan i, dne 28. aprila 1919.	,
Žalujoči otroci ln sorodniki.
k\ cMu z fflemsfcega piesa
28. t, m. se je izgubila boa „skunks" od Narodnega Domu do Magerjeve hiše Fr. jožefg cesta. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi v vili Kmet, Kolbej-ska ulica št. 14., nasproti Narodnega doma.
Ilpnarnira z majhno vsoto denarja in iltjllu!IliLU legitimacijsko sliko se je izgubila na kolodvoru v Vižmarjib. — Pošten najditelj se prosi, nai jo odda proti nagradi načelniku v Vižmarjih ali pa v Ljubljani na drž. kolodvoru.
ŽIVALI
Za obilne dokaze sočutja povodom smrti našega očeta, oziroma starega očeta
Msriiflo Milteil
izrekam v svojem, kakor v imenu žalujočih ostalih vsem najsrčnejšo zahvalo. Osobitose zahvallujem prečast. gosp. p. Valerijanu Učok, dekanu v Metliki, prečast. gg. kaplanoma, g. Davorinu Vukšinič, ter vsem onim, ki so pokojnika spremili k zadnjemu počitku.
Lokvica, 20. aprila 1919.
Aioizij mmi
2707
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne smrti našeira iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda
nadufiltalj v p. In veleposestnik
Izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo.
Posebej pa se zahvaljujemo vsem darovateljim krasnega cvetja in vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 28. aprila 1919. 2alu'oči ostali«
Več izarsklli vajencev ks^*
nimi pogoji takoj Peter Bizjak (prej Burger), mizar. Spodnja Šiška 136.
Samostojna profiplkaSiS.
na kavcije so sprejmo v modno trgovino. V Ljubljani stanujoča ima prednost. Ponudbe pod >Dobra moč* 2625 na upravo Slovenca do 30. t. m.
Poslovilo.
Ob odhodu iz Vrhniko se najpri-srčnojo poslavljam od dekanijske duhovščine ter se vsem prečustitim uaj-topleje priporočam v blag spomin.
Fr. Hoenigman, župnik-dekan
Zahvala.
Imel sem kravo na porodu. Stele-tila je popolnoma v reclu, toda takoj za tem se jo jiojavila posledica, vsled katere bi morala žival poginiti. Ker vsa domača pomoč ni nič izdala, smo jo po jioldncvni muki nameravali pobiti. Rešil pa na9 je iz zadrege domači živinozdr. pomočnik g. Franc Videmšek iz Doba pri Domžalah. Krava jo sedaj popolnoma zdrava. Iskreno se mu zahvaljujem iu ga vsem živinorejcem toplo priporočam.
Matavž Novak, Kitina.
Resna ženitna ponudba!
Državni uradnik v Ljubljani, 33 let star, | želi znanju v svrho ženitve z dobrosrčno Dspodično ncomadeževane preteklosti v larosti od 20—30 let, katera ima posestvo ali primeren kapital. — Tajnost fenjamčena. Le resne ponudbe s sliko pod „Državni uradnik 33" na upravništvo .SLOVENCA".

Franci Nsnser ia Mm roj. Mik
poročena
27. aprila 1919 LJubljana	Glince
DEKLICA
za vse hišne posle, ki zna dobro kuhati, naj so oglasi na naslov: Ptol. dr. Bu. Janovič, Zaiireb, Trg 1. br. 18. V ponudbi naj se navedejo natančni pogoji
apno, zidno
in strešno mizarski
2/31
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
ftnpj,A (vso v celih U(JCIVU vagonih) fini
litri 100 kB vi*^e f,cmuja Valentin lllll urbane*:,Ljubljana, ii'>»i\vei.sova i cesta štev. lil masvioii liceiu). —
l"pujem smrekov les
okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. Scagnetti, parna žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana.
Izgubil se je v nedeljo popoldne ob .pol 3. uri nov
irm dežnik
(brez kljuke; od vojno kuhinje do glavne poste.
Oseba, ki ga je pobrala je bila opažena skozi, okno, zatoraj so najditelje uljudno prosi, da ga proti nagradi odda pri g. Povse, GaJeva ulica 2.
Zamenjan dežnik.
Pomotoma je vzel nekdo v nedeljo, 27. t. m, med 10. in 11. uro dopoldne v slaščkarni Novotuij na Dunajski cesti Cm svilen dežnik. — Ker je drag spomin, prosim da ga dotičnik prinese v slaščUar.no Novotnjj na Dunajski cesti.
prvovrstni za notranjo opravo, riše tudi visoko stavbo, iščo službe. Naslov pri upravništvu Slovenca pod št. 2718, * " ■ ■"-- it/ Sprejme se takoj dobro izvežban v as ta	v •!
Plača po dogovoru* hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj. Maks Pečnik Sr. Uameljno, p. Ži. Vid nad Ljubljano.
Išče se popolno izurjena, pridna ic delavna _
MlitIWI08
za večje gospodinjstvo (okrog 30 oseb) na Gorenjskem, l lača dobra. Ponudbo na naslov .Kuharica' 2709 na upr. lista.
neoženjeni, popolno vešči v svoji stroki ki morejo takoj nastopiti mesto, se sprejmo takoj proti plači, hrani iu stanovanju v naravi. Namcščcnjo trajno. Prošnjo na ravnateljstvo Jadranskega hoteiskeja in kopališkega d. d., Sušnk.
Družine, poštene ln vajene poljskega dela, pozorl Sijajna prilika!
V obdelovanje in oskrbo se odda pod izredno ugodnimi pogoji večjo
na Dolenjskem. Poštenost je glavna stvar, družine, ki so zmožne tesarstva mizarstva ali zidarstva, imajo prodaost, burite se! — Nnslov v urnavi st. iJ7U
Povečane slike
do naravne velikosti kakor tudi
:i oljnate portrete aa platoo :>
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
Diiuarin Hgsušelt
prvi fotografski in povečevalni zavod
-Hi V LJUBIJANl :::-
KOLODVOKSK A ULICA št. 34 a.
Ee dobi pri BREZNIK & FRIT5CH, trgovina z ieieznino v Ljubljani, Sv. Petra cesta itev. 17. 51^9
staro in novo slivovko rum itd. nudim po najnižjih cenah. Kupujem
«pt;, uauinicicll M. Rant, Kranf.
B$Če se v najem
in nckuj posestva v kakem trgu ali večji prometni lari ne predaleč od železnice. — Cenj. ponudbe na apravo lista pod „jugosIovan 2$32";.
St. 6714.
RflZGLHS.
Deželna vlada zp S -ivenijo, poverjeništvo za javna dela, je imenovala z odlokom z dne 10 aprila 1919, št. 44/12/11, stavbnega uad-svetnika inženirja Leon Blcudeka, začasnim
iznroSevolnim komisariem MnrjoCev pri porom Koli
V smislu dosedanjih postavnih določb in sicer za politične okraje Ljubljana mesto in okolica, Litija, Kamnik, Kranj, Radovljica in Kočevje.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. aprila 1919.
ao
2
Vljudno naznanjam, da izvršuiem sedaj svojo
čevljarsko obrt
na Glincah št. 13 pri Ljubljani
ter se tem potom priporoCam slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela ob zagotovitvi solidne in točne postrežbe.---S spoštovanjem
MATEJ OBLAK, čevljarski mojster.
BUESHHMBOM

Vabilo na subskripcifo.
Ustanovi so
delit, družba „TRIGLAV"
za izdelavo žitno kave in sadnih konserv.
Delnice so po 500 kron.
Vabite se, da sc udeležite subskripcije in da samo prijavo pošljete na predsednika pripravljalnega odbora g. Fr. Ccrnrja, tovarnarja v Domžalah, znesek se bo pozneje vplačal. Ako pa hočete podpisani znosek takoj vplačati, pošljite prijave in znesek Jadranski banki v Ljubljani ali Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
Za pripravljalni odbor delniške družbe ..Triglav":
Fr. Cerar, M. Gostinčar, V. Jeretina,
tovarnar.
poslovodja.
posestnik.
Več vagonov zdravega
U.Sjg«.«-.— jgjg'
v prešanem stanju ima oddati od štajerskih postaj, naloženo v vagon:
UelefrgoDfna Franc ©sef, Urasssftffl pri £e!|n.
Kranjska deželna podružnica
n.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne ia jamst7eae zavarovalnico v Ljubljani, Marije Terezije cesfia 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno ludi z vojnim rizikom, otroških do', rentna ln ljudska, nezgodna ln jamstvena zavarovanja.
— Javen zavod. — Absolutna varnost — Nizke premije. —
Prospekti zastonj in poštnine prosto, — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
9ravkar je t&Sla
mm
9ranc8-5lovene
Znaki za tretjeredn ko . . po K 2 —.
Svetinjtce sv. franjo, novo
srebro.......po R 120.
Svet n%eo šleapulirskonovo
srebro ...... po K 3'—,
K 2 50, K 2 —, K 1-50, K 1 20, K !•_, E -.80, K. .'60.
Pri večjora naročilu 20 °/a popusta!
»Narodna knjižara«, Zagreb,
Ribn alt 6.
ŽelerniSka ln poStna postaja, telefon, brzojav. Nov zdraviliški hoteL	Električna razsvetljava.
Slaroznaiio,radioaktivno zdrcviliSčez žveplom (Schwefel-therme) + 58°C priporočeno
proli profiao, mmlirn, i&so f. i. d. gsar
Strih, želodca In Ircvesnlh boleznih. Btahtr. ni*saža, blatne, ogljikovo kisle solnčnc kapeli. — Odprto celo leto. • Krasna okolica. — Mod. oprema. — Novi hoteli. — Prospekte grntis. — Zdravil, zdravnik dr. J. Lochert. ■
Gospodarska pisarna
DR IVAM ČERMI
Ljubljana,
Miklošičeva cesta 6, (Vls-a-vls Hotsl Union) |
Bančna komisija, posojila, in kašo, trgov. Informacije, financiranja, sanirani*, trg. poravnave, promet z nepremičninami in podjetji, uprava premoženj, vter-javanie dolgov, izvedeniška mnenja, bilance, cenitve.
Tel. 3?.
<21.3-5.
En milij on
mnogovrstnih zelenjndnih sadik po zmernih cenah, kakor tudi velike množine cvetličnih sadik se odda pri:
AL Korsika v Ljubljani,
Bleiweisova cesta sli Vrtača št. 3.
2669
Pravo Mo domače 20 pranje
1 kg K 11—» l za-bojček okoliSVjkg franko K 38-50 pošilja po povzetju zavod za eksport.
Milo za britje
IV 1--. 3 kg K 30--.
Toaletno milo
po dnevni ceni.
Krema za britje
porcel. lonček K 6 — ltuc. K55--
M. JttNKER, ZAGREB,
št. 39, ^etr.njska ut ca 3. IU. Z naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska.
f DTIR IMll lic in rok Prinese mnogo prednosti tako LbJJU )fUll vzdravstvenem kakor v druStvenom oziru. Fellerleva popolnoma neškodljiva preizkušena „Elzau pomada za obvarovanje iri negovanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prlšče, brani proti solnčarici, solnčnim pegam, bori, razkavosti. vel.sti kože. — Lončok močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnino se
sebft^naj^encje". NfllDESK) ttOMiVBSfl DlHfl STŽ
lice Fellerjevo liliji 110 mlečno milo „Elza", katero je danes Se zelo drago ali im» še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše iu finejše ra negovanje kaže v danaSnjem času si niti misliti ne moremo. IfetfnP SiM!P se more dose2i samo s Fellerjevo „Elsau-HlPtj IlttG Tanohina pornado za rast las. Okropi kožo naplavi, preprečuje plešavost in prezgodnjo oslvelost. Lonček močnejše vrste 6 kron. Omot in poštnina se
bejUnajceneje". U VSAKA!!® »VAM » FeT-lerjeve plilza" toaletne pastilje za uiijivanje telesa, otroške kopeli, kakor za uštno vodo itd. Cena kartonu 1 K 50 v. - S seboj vjteU in povsod v žepu uo«iti se more bol ublažujoč, hladeč, osvežujoS Fei-lerjev „Elzau mentoini migrenski črtnik. V leseni cevki 1 K 50 v. Izvrsten proti glavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodltaju in ranitvi. Voda sa oll (co!ly rium) 2 K 50 v. Kapljice proti zoboboiu 2 K 50 v. Pravi zagorski prsni sok proti kailju steklenica 3K. Francovožganje v stekl, 4 K 80 v in 12 K 80 v.
•Ta želodec, prava šved. =ks tinktura, vel. stekl. 7 K 50 v, ba'zam (melen) mala stekl. 1 K 150 v. Kurja olesa odstrani brez bolečin Felierjeva turist, tinktura „Elza" (tekočina) skupaj s čopičem 3 K in turist, obliž po 3 K in 1 K 50 v. Proti potenju telesa In nog je Fel-• erjev „Elza" prašek z vsipom 1 K 50 v. Krmilni prašek sa živ? ne davno poznani 30 zopet dobi. Karton 2 Ki Omot in poštnina se računa posabej in najceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju EVGEMJ V. FELLER, Stublca, Elsa trg St. 134 (Hrv. Zagorje).
za vzorno krščansko obitolj na Su-šaku pri Reki za takojšnji nastop:
kuharica, ki bi poleg druge deklice pomagala tudi pri hišnih delih;
sobarica, ki se razumi na pospravljanje sob, zna krpati, šivati in likati perilo;
dekle za navadna hišna opravila, pranje, snaženjo ter pomoč pri vrtnih poslih; taka, ki bi znala molzti in krmiti krave, ima prednost;
hlapec (sluga), ki zna opravljati hišna in vrtua dela.
Ponudbe s prepisi spričeval in potrdilom pristojnega župnega urada o neomadeževanem življenju sprejema do 15. maja uprava ..Slovenca" pod šifro »SusaK 2651e.
Mm za ciprste, cigaretni nw ssf¥li«tB iz iiaBiria, pisemski pagir v
VETLA!
Generalna reprezentanca za baterl|ev žarnice, elektrotehniko, (izdelek svetovne slovansko tvornice) za kraljestvo SILS
Janko Pogačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska nlica številka 29/1.
■mmii
mapah id il!
dobavlja po ugodnih en-gros cenah
J. iUORAWETZ, & Co„ Dunaj XV. Scfcwoylersirasse 47,49.
[latifiiace, grafita SgEpdjsS), 5'3rnorezntee, Čistilniki, friierji, a?&°«aliitefi s a satijie (n gTocdje, desimaenE tshfoifeE in dnt^l po-SjEdelski stroji najsIow3fEiS.li	so neslno
o oe M iz&Erl o zalogi, d?ugi streli se pa iahko naročalo pri FAHUC IfSTTi, zaloga poIjE-delskib strogo, l^jbljana, IlTiartinaua cesja 2,
ktf • • iJumnKt »■'!■	»jv
r-:..!*;
izvršene y
po originalnih slikah prof. 1. Tisova in 0'ona Anton.nda:
Njegovo Veličanstvo kralj Peler
velikost 32X48 K J-5U velikost 48X64 K 14*50
Njegova Visokost regent Aleksander
vniiKost y/X48 K 060 velikost 48X64 K 14-50
Woodrow Wilson
velikost 32X48 K *J50 velikost 48X&t K 14-50
Prvoraziedni izdelki v barvah ter najlepšt kras jugoslovanskih uradov in dumov — Preprodajalci, ki uaroče najmani deset slik, dobo 30», :io ms a. — ^r poročamo na^>o bo jato za oyo p sarnlskib potrebščin, ra2g'ednic n vseh vrs> papir,u samo ua debelo.
Umetno založni ?aved »MERKUR«
Zagreb, llica 31.
Olfiiatc sode
kupi tvrdka Zabret & Komp., Britof pri
_Kranju.	2645
Prostovoljna dražba
v Šiški na Celovški cesti št 70. Prodajalo se bo dne 2. in 3. maja od 0—13 in 3—6 razno pohištvo.
iz borovega, smrekovega, jelovega in mecesovoga losa, 6—13 m dolge, 14— 20 cm na tankem koncu, iščo v vočji množini v nakup Guidon ftiitgers, naprava za iosno impregniranje v Kočah pri Mariboru.
vajena likanja se sprejme takoj pri ravnateljstvu graščine Križ, pošta Kamnik.
ln vse odpadne maščobe kupuje no najvišjih dnevnih cenah tvo*.i*ca ivtan In sodo iqnnc FOCl ftrnn«.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala Je:
jemna zavarovalnica
prsti požarnim škodam ln poškodbi eerkuenih zuonou
£jubi}ana, Smiajska c. 17, Sjubljatia.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelano stavbo, ka^or tudi stavbe med časom zgradbe, 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 8. vse poljske pridelke, žita in krmg, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjoavstrlj-sko zavarovalnico od katero ima tudi dežela Kranjska podružnico.
Varnostni zaklad ln udnine, ki so znašale 1.1916 K 906.828-91, so
poskočile koncem 1.1917 na 1,081.S38>54. Tedaj, čimvečje zanimanje sa ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeništvo v Celju in na Prosoka, kakor tod) po vseh larah nastavljen: poverjeniki Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje Izplačilo.
J)
St
najnovejšega sestava, fino cmajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne
razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, LJubljana, Dunajska c. 12,
Telegrami: KINTA Ljubljana.
••doia kunzurcit »&iov<*nca«.
Odgovorni urednik Miha «1 Moškerc y Ltublldni.
Jugoslovan* tiskarna jr LJubljani,