Št. 144 (14.890) leto L. PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul Montecchi6-Tel.040/7796600______ GOBICA - Drevored 24 mag#) 1 - Tel. (M81/533382 ČEDAD -Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190 1300 LIR POSINNA PLAČANA V GOTOVN SPH>. IN AB8. POST. GR. 1/50% 0° Mačkone 0';p"' vabi 'anes 29. ■p- 'aja na mulni P češenj NEDELJ*zV. MAJA 1994 Oropani M resnico in pravico Vomr Tavčar Pred dvajsetimi leti je na včerajšnji dan na Tr-Su della Loggia v Brescii eksplodiral peklenski sfr°j, ki je ubil osem Iju-d*. 102 človeka pa ranil, včeraj so se v lombardskem mestu s spominsko svečanostjo spomni -J1 žrtev neofašističnega terorizma, obenem pa °pozorili na to, da dvajset let po pokolu kriv-cev se niso odkrili. Pokol na Trgu della boggia v Brescii veže s Pokolom v Kmečki oaoki na Trgu Fontana v Milanu, s pokolom na orzovlaku Italicus in s Pokolm na železniški Postaji v Bologni dvoj-na nit. Bili so členi zločinske strategije napetosti in terorja, ki je °krvavila Italijo; storilci atentatov, tisti, ki so stmtegijo zasnovali in zločine naročili, pa niso oni odkriti in so nekaznovani. Sodniki, ki so j skovali pokole, so lovili, da so bili v sl Sbo napetosti vpl« nekateri krogi obv< Valnih služb, izva Nasilja pa so pribaji krogov prevratu neofašistične desi skovalcem ni do’ na bi lahko sli dlje ngotovitve. Ne kr ne tistih, ki so zl naročili, niso mot slediti. Prav dejstvo, strategija napetoi erorja sedemdeset ,6 neraziskana in ^ivci nekaznova Slavni razlog, da j vCerajsnjih udeleži da spominski sve sti v Brescii izžv Predsednika repu scarja Luigija Sce Ceprav je državni j ]far odločno ob ssizem in poudar rez resnice tudi j Ce in demokracije i .Nihče ne dvomi, ,}1 predsednik ] i v svoji obs skren. Toda italij sniokracija ima s ^ žrtev na Trgu I ?6lezniski post °8ni in z žrtv stalih epizod /Spetosti velik an dolg. Dol ,6snico in pri t °^er ta dolg ]?^an bo tež v, jcmi lasti na spi JsCanosti. Re 1.1°, Se prehui ijddje lahko b ravnodušni. LJUBLJANA / O ODNOSIH Z ITALIJO OBVEŠČEVALNE SLUŽBE Peterie: Dobra volja mora biti obojestranska Mešane komisije bodo hitro nodoljevole z delom LJUBLJANA - Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle je vCeraj po vrnitvi iz Pariza, kjer se je udeležil dvodnevne konference o Paktu stabilnosti v Evropi, in pred odhodom na uradni obisk v Korejo in na Kitajsko, kjer se bo sestal z nekaterimi tamkajšnjimi gospodarstveniki in predstavniki oblasti, v domovini pripravil krajšo novinarsko konferenco. Lojze Peterle je povedal, da tega, da Slovenije ni na seznamu držav, ki bodo sodelovale v razpravah v okviru konference o stabilnosti, ne ocenjuje kot apriori slabo dejstvo. »Ce Slovenije ni na seznamu, je to tudi dober znak, ker torej nima problemov take narave, da bi zahtevali asistenco na multilateralni ravni,« je dejal slovenski zunanji minister ter pou- daril, da nekateri to napačno razumejo, kot da konferenca podeljuje status Slovenije v odnosu do Evropske unije. Zagotovil je, da je Slovenija polnopravna članica te konference, in se jo namerava udeleževati tudi v nadaljevanju. Peterle se je v Parizu srečal tudi z italijanskim kolegom Antoniom Martinom, s katerim sta se dogovorila, da bodo komisije hitro nadaljevale z delom. Sef slovenske diplomacije je tudi povedal, da je italijanska stran izrazila pričakovanje, da bo Slovenija z »gestami dobre volje« začela urejati vprašanje nepremičnin bivših optantov, na kar je Peterle odgovoril, da so dosedanji dogovori predvidevali omenjeno gesto na obeh straneh. Mija GaCnik Kritike na odnos Rima do Slovenije TRST, RIM - Prvi zunanjepolitični koraki Berlusconijeve vlade v odnosu do vzhodnih sosed in še posebej do Slovenije so Se naprej tarCa kritik in izrazov vznemirjenosti zaradi poslabšanja italijansko-slovenskih odnosov. Slovenska skupnost je včeraj izrazila začudenje, ker je italijanski zunanji minister izbral pot, ki ni v skladu s prijateljskim sosedstvom in z duhom evropskega sodelovanja, medtem ko so načelniki kandidatnih list Zelenih za bližnje evropske volitve Carlo Ripa di Meana, Adelaide Aglietta in Alex Langer označili izjave Martina kot presenetljive in celo neodgovorne. Italijanski veto na pridružitev Slovenije k EU bi bila zelo huda napaka tudi za predstavnika DSL Piera Fassina in za tržaškega poslanca v Evropskem parlamentu Giorgia Ros-settija. Podtajnik na zunanjem ministrstvu Li-vio Caputo pa je vCeraj v Trstu zagotovil, da Italija ni sovražno razpoložena do Slovenije, katero je pozval, naj dokončno pojasni svoja stališča o imetju istrskih beguncev. Na 2. strani Sisde nadzoroval Foiza Italia in Finijeve pristaše? RIM - Agenti obveščevalne službe naj bi pred volitvami vohunili za elani Forza Italia in Nacionalnega zavezništva, da bi se na ta način prikupili levici, v volilno zmago katere so bili prepričani. Tako je rimskemu tožilcu Davideju loriju bivši agent Sisdeja Carlo Di Folco. Bivši agent, ki je 5 ur odgovarjal na sodnikova vprašanja, je tudi obljubil, da bo prihodnji teden izročil dokaze svojih obtožb. Vodstvo Sisdeja je zvečer demantiralo bivšega agenta in napovedalo, da ga bo prijavilo zaradi obrekovanja. Sodstvu pa bo dalo na razpolago vse gradivo, da razčisti zadevo. S tem vprašanjem in z ostalimi aferami, v katere je vpleten Sisde, se bo moral prihodnji teden spoprijeti notranji minister Maroni (na fotografiji), ki je že napovedal, da se o obveščevalnih službah pogovoril s premierom Berlusconijem. BOSNA / POZIV ODPOSLANCA OZN AKASIJA Nova pogajanja na obzorju Iz Sarajeva poročajo o evakuaciji blizu 300 prebivalcev SARAJEVO - Posebni odposlanec za nekdanjo Jugoslavijo generalnega sekretarja Združenih narodov Jasuši Akaši je vCeraj vse tri sprte strani v vojni v Bosni in Hercegovini ponovno pozval za pogajalsko mizo. Pogajanja naj bi ob sodelovanju pogajalcev lorda Davida Owna in Thorvalda Stoltenberga ter posebnega odposlanca ruskega predsednika za Bosno, Vitalija Curkina, potekala 2. in 3. junija v Ženevi, ko naj bi skušali najti rešitev za konec vojne v tej nekdanji jugoslovanski republiki. Iz Sarajeva so poročali o evakuaciji blizu 300 prebivalcev, večinoma srbske narodnosti. Jutranjo evakuacijo je poleg joka Listih, ki so se ločevali s svojci, spremljala tudi jeza okrog 30 prebivalcev muslimanske narodnosti, med njimi je bilo najveC žensk, ki so pet avtobusov pospremili z metanjem kamenja. Medtem ko so se v okolici Brčkega spopadali pripadniki hrvaške in srbske vojske, v katerih je bilo petnajst oseb ranjenih, je v Mostarju potekalo zasedanje predstavniškega doma Herceg-Bosne, na katerem so med drugim govorili o pogajanjih na Dunaju in o pripravah na ustanovno skupščino muslimansko-hr-vaške federacije. Kraški park vse bližji odobritvi TRST - Deželna vlada predsednika Renza Tra-vanuta pospešuje postopek za odobritev projekta o Kraškem parku. Pristojni deželni odbornik Paolo Ghersina je predložil program posegov v korist tržaškega kmetijstva. O kočljivem in spornem načrtu za ustanovitev parka bo tekla beseda v sredo v Slovenskem klubu v Trstu. Na 3. strani Severna Koreja ne dovoli nadzora nad jedrskim reaktorjem PJONGJANG - Trije inšpektorji (od petih) Mednarodne organizacije za jedrsko energijo (IAEA) so po petdnevnih pogajanjih z vlado Severne Koreje iz Pjongjanga odšli praznih rok. Vlada jim namreč ni dovolila nadzora nad jedrskim reaktorjem v Jongbjonu ter nadzora pri zamenjavi jedrskega goriva. Z analizo goriva naj bi inšpektorji ugotovili, ali Severna Koreja lahko uporablja gorivo za izdelavo jedrskega orožja. Pjongjang zanika, da bi Severna Koreja izdelovala jedrsko orožje in je brez upoštevanja sporazuma o prepovedi izdelovanja jedrskega orožja že začela zamenjavo 8000 jedrskih palic reaktorja. FORMULA 1 / NA VČERAJŠNJEM TRENINGU Se ena nesreča Pred današnjo dirko formule 1 za VN menjal Rolanda Ratzenbergerja, ki se je Španije je na zadnjem uradnem trenin- ubil v Imoli, se je s hitrostjo 240 km za- gu prišlo do nove hude nesreče. Italijan- letel v zid in si zlomil obe nogi, na sreCo ski voznik Andrea Montermini, ki je za- pa drugih hujših poškodb nima. (AP) Danes v Primorskem dnevniku Guido aretiran v Panami Policija in karabinjerji so v Panami izsledili in aretirali Giannija Guida, enega od treh morilcev s Cir-cea, ki je pred veC kot desetimi leti pobegnil iz zapora. Stran 2 Framazoni sodelujejo s Slovenijo V Trstu je vCeraj praznovala 100-letnico obstoja fra-mazonska loža »Alpi Giulie«. Tržaški prostozidarji sodelujejo s slovenskimi in hrvaškimi »brati« Stran 3 Buckler italijanski košarkarski prvak Buckler je vCeraj v Bologni v peti in odločilni tekmi za italijanski košarkarski naslov premagal Sca-volini iz Pesara z 79:68 in tako osvojil že 12. državni naslov. Najzaslužnejši za včerajšnjo zmago bolonjske ekipe je bil DaniloviC, ki je dal kar 33 točk. Stran 35 Tržaški Principe državni prvak Na včerajšnjem tretjem in odločilnem srečanju za italijanski naslov v rokometu je tržaški Principe doma zasluzeno premagal Prato z 22:19. To je že 11. naslov v zgodovini tržaškega kluba. Stran 36 Vse zadnje novosti pri ,1 II ITI Ll - EDINO PRODAJNO MESTO -TRST ■ Ulica Baiamonti 3 - Tel. (040) 820766 Kuhinje: fcfafc monztuzzo fantoni MINOTTI GRATTAROLA HALI J A-SLOVENI JA / PO ČRTANJU SLOVENIJE S SEZNAMA ZA EU TRST/STA LISCE PODTAJNIKA CAPUTA Kritike na »slovensko« politiko ministra Martina Vznemirjenje Slovenske skupnosti - Obsodba Zelenih in DSL Ultimat za ceno novih odnosov... Zelena luč Sloveniji za vstop v Evropo šele po rešitvi vprašanja imetja beguncev TRST, RIM - Italijansko-slovenski odnosi so še naprej ena glavnih zunanjepolitičnih tem v Italiji in še zlasti v njenem obmejnem delu. V Trstu se je včeraj oglasila stranka Slovenska skupnost in izrazila vznemirjenost zaradi »stopnjevanja napetosti med Italijo in Slovenijo« in začudenje, ker je italijanski zunanji minister Martino »izbral pot, ki prav gotovo ni v skladu s prijateljskim sosedstvom in z duhom evropskega sodelovanja«. Stranka pa kljub temu poudarja, da je nujen demokratični dialog na institucionalni ravni, zato je njen deželni tajnik Martin Brecelj v preteklih dneh pisal ministrom za dežele Urbaniju, za notranje zadeve Maroniju in za zunanje zadeve Martinu in jih ob voščilih za dobro delo opozo- ril tudi na odprte probleme slovenske manjšine. Krajši dopis s podobno vsebino je Brecelj poslal tudi premieru Berlusconiju, kateremu je sicer obsežnejše pismo poslal v fazi sestavljanja nove vlade. Tudi iz Rima so vCeraj prišle nove kritike na raCun politike zunanjega ministra Martina, ki so mu jih tokrat namenili načelniki kandidatnih list Zelenih za bližnje evropske volitve Carlo Ripa di Meana, Adelaide Aglietta in Alex Langer. Za Aglietto je »nesprejemljivo, da minister preprečuje Sloveniji vključitev v seznam kandidatov za vstop v EU, ker jo s tem potiska v jugoslovanski kaos«, medtem ko so za Langerja protislovenske izjave Martina presenetljive in celo neodgovorne. Ripa di Meana pa govori o »nere- alističnem iredenetizmu« v ministrovih besedah, ki da pozablja, da vprašanja, kakršno je slovensko, lahko dobijo naraven odgovor samo v večstranskem evropskem pogajanju, ne pa v obtožb in sumničenj polnem bilateralnem soočanju. Črtanje Slovenije s seznama za EU bi bila zelo huda napaka tudi za odgovornega za mednarodna vprašanja pri Demokratični stranki levice Piera Fassina, za katerega je tisto, kar se je zgodilo v Parizu, napaka, ki bo Italiji samo škodila, Ce je ne bo celo izolirala. Italija bi namreč prilagoditev slovenske zakonodaje evropskim standardom dosegla veliko lažje z vključevanjem Slovenije v EU, medtem ko bo zaostrovanje odnosov le še otežilo pogajanja o zapuščenem imetju. »Italija ubrala minirano pot« TRST - Trda obsodba prvih korakov zunanje politike Berlusconijeve vlade prihaja tudi od tržaškega poslanca v Evropskem parlamentu Giorgia Rossettija, ki v daljši tiskovni izjavi opozarja na to, da prepotentnost v mednarodnih pogajanjih ne pomaga in da lahko politika »trde roke« do Slovenije in Hrvaške (ki ju Martino med drugim zgrešeno postavlja na isto raven) moCno oteži dvostranska pogajanja. Po Rossettijevih besedah namreč nihče ne more sprejeti brutalne logike »vse ali nic«, iz Cesar izhaja, da bo kakršenkoli časten kompromis, na katerem temeljijo vsi sporazumi, na koncu izpadel kot popuščanje ene ali druge strani, to pa bo dalo novega kisika nasprotujočim si nacionalizmom. Zaostritev italijanskih odnosov s Slovenijo in Hrvaško bi po Rossettije-vem mnenju že danes lahko imela težke posledice, in to predvsem za italijansko manjšino v Istri, nic manj pa ne bi trpeli tudi odnosi dobrega sosedstva, katerih poslabšanje bi najbolj občutilo prav obmejno prebivalstvo. - PANAMA / SKRIVAL SE JE V MAJHNI VASICI Aretirali Giannija Guida Z Izzom in Ghiro je v vili na Circeu mučil dve dekleti MILAN - Agenti kriminalističnega oddelka milanske kvesture in posebnega karabinjerskega oddelka Ros so vCeraj v Panami aretirali Giannija Guida, enega treh morilcev s Chcea, ki je pred skoraj desetimi leti pobegnil iz zapora in zabrisal za sabo vsako sled. Preiskovalci so prišli Guidu na sled s telefonskim prisluškovanjem in z zasledovanjem morilčevih prijateljev, ki so Guida obiskovali v srednjeameriški državi. Guido se je skrival v Chorreri, majhni vasici kakih 30 km od Paname. Gianni Guido je bil aretiran skupno z Angelom Izzom 1. oktobra 1975 in obtožen pokola v Circeu. Skupno s prijateljem Andreo Ghiro sta Izzo in Guido zvabila v vilo na Circeu Rosario Lopez in Donatello Colasanti. Dekleti so mucih dva dni, nato pa ju zapustili v prtljažniku Gu-idovega avtomobila. Colasantijeva se je rešila, medtem ko za nesrečno Rosario Lopez ni bilo veC pomoči. Na osnovi pričevanja Colasantijeve je policija v nekaj urah arethali Guida in Izza, medtem ko je Ghira pravočasno zaslutil nevarnost in pobegnil na tuje. Baje se še danes skriva v Latinski Ameriki. Ghira in Izzo sta bila obsojena na dosmrtno ječo, Guido pa na 30 let zapora, ker je družini Rosarie Lopez odštel 100 milijonov lir odškodnine. Leta 1981 je Guido pobegnil iz zapora v San Gimignanu. Dve leti pozneje mu je policija prišla na sled v Buenos Airesu, toda Guidu je uspelo spet zbežati. Izsledili so ga šele vCeraj. Govorniki na sinočnjem tržaškem shodu združenj istrskih beguncev (Foto KROMA) TRST - Odnosi s Slovenijo in revizija Osima sodijo med prioritetne naloge v zunanjepolitični usmeritvi nove rimske vlade. Italija ni sovražno razpoložena do svojega vzhodnega soseda, s katerim hoCe nadaljevati politiko prijateljstva in sodelovanja, a na jasnih osnovah. Kakšna naj bi bila ta »jasna osnova«, je med sinočnjim posegom na skupščini ene od organizacij istrskih beguncev pojasnil Livio Caputo, podtajnik na zunanjem ministrstvu in desna roka šefa Farnesine Antonia Martina. Vladni predstavnik je pozval Slovenijo, naj v prihodnjih dneh (7. in 8. junija je za to že sklicana posebna seja) dokončno pojasni svoja stališča o vprašanju imetja istrskih beguncev. Rim v zvezi s tem predlaga naslednje: Slovenija naj, Ce hoCe, obdrži zakonodajo, po kateri tujci ne morejo kupovati nepremičnin, ta prepoved pa naj ne velja za istrske begunce in za njihove neposredne potomce. Ce bo slovenska vlada pokazala dobro voljo za premostitev tega vprašanja, je poudaril Caputo, je Rim pripravljen na dialog in umik političnega veta na pridruženo Članstvo Slovenije v Evropski uniji. V naspro- tnem primeru pa naj pričakuje zaostritev. Podtajnikova zahteva je izzvenela kot odkrit ultimat Ljubljani, Čeprav je Caputo s svojimi dokaj zmernimi toni (ne smemo pozabiti, komu je govoril) najbrž razočaral občinstvo. Slovenijo je ■ podminister, ki pripada Berlusconijevi stranki, spomnil, kdo je zmagal na italijanskih volitvah, in očital Peterletu, da je doslej preveč izkoriščal popustljivost italijanske strani, posebno pa zadnje rimske vlade. Pred Caputom sta spregovorila Lu-cio Toth (Nacionalno zavezništvo) in ! nekdanji general Luigi Caligaris (Berlu- ; sconijeva stranka), ki se potegujeta za mandat v Evropskem parlamentu' Toth, ki je po rodu iz Zadra, je izrazil j potrebo po sporazumu z Nemčijo, s katero naj bi si Italija razdelila vplivna območja Slovenije in Hrvaške. Calig3' ris, ki si je hotel očitno pridobiti glase-ve beguncev, pa je z demagoškimi pa' 1 rolami zaigral na struno patriotskih C3' štev in dejal, da je to prva vlada, ki je res pozorna do Istranov. Zanimivo j®> da so vsi udeleženci sinočnje skupšC1' ne govorili le o odnosih med Italijo i» Slovenijo, o Hrvaški pa niti besedice. BRESCIA / SLOVESNOST MOTILA SKUPINA SKRAJNEŽEV, KI SE JE SPOPADLA Z VARNOSTNIKI Scalfaro na komemoraciji za žrtvami atentata na Trgu Loggia: »Fašizem je negacija resnice« BRESCIA - Na včerajšnji dan pred dvajsetimi leti je počila na Trgu Loggia med sindikalnim zborovanjem bomba, ki je ubila osem in ranila sto dve osebi. Uvedli so dve preiskavi in speljali kar osem procesov, obsodili pa nikogar. Čeprav prevladuje prepričanje, da so peklenski stroj podtaknili fašisti ob potuhi prevratniških niš znotraj obveščevalnih služb. Ravno ta okoliščina je privabila na komemoracijo ogromno množico, kakšnih pet tisoč ljudi, med katerimi so bili v prvi vrsti svojci žrtev, a tudi dijaki vseh šol, katerih vrata so ostala včeraj zaprta. Predvsem pa je bil na trgu predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ki je bil deležen žvižgov in sovražnih vzklikov iz vr- st sicer maloštevilnih »avtonomistov« in elanov Stranke komunistične prenove. To je izzvalo spopad s policisti in karabinjerji, v katerem je bilo na obeh straneh nekaj oseb poškodovanih. Cernu besedni napad na državnega poglavarja? Zato, je pojasnil neki ra-zboritež, ker je bil nekoC notranji minister, a ta resor hrani vse skrivnosti zadnjega Četrtletja. Novi nohanji minister Roberto Maroni je obsodil logiko nasilja in dodal: »Nasilneži niso ne desničarji ne levičarji, so nasilneži pa konec!« Ob 10.12, ko je tistega tragičnega dne eksplodirala bomba, so zaceli zvoniti zvonovi stolnice, nato pa je spregovoril župan Brescie Paolo Corsini in zahteval, da se konCno poiščejo in Predsednik Scalfaro je položil venec k obeležju žrtev (Telefoto Ap) kaznujejo tako atentata- mesto,« je zatrdil. K be- vezal se je na vrednote rji kakor tisti, ki so jim sedi se je priglasil tudi odporništva, torej »vre- pokol naročili. »Pravice sindikalist CISL Franco dnote demokracije, mine smemo arhivirati, te- Castrezzati, ki je v tre- m, solidarnosti in pravi- ga noCejo svojci žrtev in nutku eksplozije bil na Cnosti, ki so z velikimi tega ne mara celo naše govorniškem odru. Na- Črkami zapisane v Usta- vi in ki so ravno v znamenju pomiritve privedle tudi do amnestije za fašiste«. Oglasila pa se je še parlamentarka Naprednega zavezništva Daria Bonfietti, in sicer kot predsednica Združenja svojcev žrtev v Usti-ci. Ožigosala je dejstvo, da sodstvo doslej ni kaznovalo še nobenega krivca za vse pretekle pokole, od Trga Fontana naprej. Scalfaro je zagotovil, da si bo na vso moC prizadeval, da se enkrat za vselej razkrijejo skrivnostna ozadja atentatov, odgovorni zanje pa kaznujejo. »Pokol na tem trgu je odprl rano, ki mora biti rana nas vseh,« je dejal in se vprašal, ali je bilo zares postorjeno vse za izsleditev zločinskih rok. Tistim, ki so mu izražali nasprotovanje z vzkli^1 kakor »Proč s porokoi® za fašiste«, pa je odvrn1 ■ »Fašizem je bil negacij3 resnice, a resnico mora mo braniti tudi naspr° takim, ki tega - tudi n3 ^ tem trgu - ne marajo- 1 so ljudje, ki ubirajo is I pot kot fašisti. (..•) snice se porajata sV , da in demokracija, 23 jo je treba braniti za vS Državni poglavar se je sešel s svojci žrtev, ka rih predstavnik ^aI? * Milani ga je kot vr^ vnega poroka Ustave n prosil, naj Posret^ zmago pravice. Med en gim je dejal, da je tre nujno obnoviti Par, 0 mentarno preiskova komisijo za pokole odpravo državne taji'0, ter vključiti preusmeri nja preiskav med kaz va dejanja. 'Caktualno VPRAŠANJE h Kraški park bližji cilju V sredo javno soočanje med Deželo, KGS in KZ . TRST - Deželna vlada l6 odobrila programsko Poročilo pristojnega odbornika Paola Ghersine v zvezi z ustanovitvijo Kraškega parka, ki ga bo odbor najbrž odobril na oni izmed prihodnjih sej. Zakonski osnutek dežel-nega odbora bo nato ro-rnal v skupščino, ki je pristojna za njegovo dokončno uzakonitev. V programski izjavi se Travanutova koalicija ob-Vezuje, da bo izvedla nekatere obveze, ki jih je sprejela na soočanju s Kraško gorsko skupnostjo, z organizacijami jonetov in z Združenjem lastnikom kraških zemljišč. Gre za politično pomembno platformo, v kateri se Dežela obvezuje, da bo revidirala sedanjo zelo strogo zakonodajo o hidrogeoloških vinkula-cijah in hkrati sprejela nekaj nujnih ukrepov v korist kraškega kmetijstva. Ghersina bo odobreni dokument v prihodnjih dneh predložil zainteresiranim organizacijam, ki ga bodo ocenile in posre-dovede Deželi morebitne kritike, stališča in dopolnila. Odbornik za prostorsko načrtovanje pričakuje, da bodo Dežela in te organizacije podpisale skupni programski dokument. O (spornem) Kraškem parku bo tekla beseda v sredo, 1. junija na javnem soočanju v Slovenskem klubu. Poleg Ghersine bosta sodelovala še predsednik KGS Sirca in tajnik Kmečke zveze Bukavec. želnega natečaja za vse višje srednje šole, v logo pa je geslo prestavil Studio Mark Gianfranca Granbassija (gre za pentagram z notama si in fa ter besedo gol in nogometno žogo). Med natečajniki so jih izžrebali 22, ki bodo dobili zastonj vstopnico za tekmo, a med njimi je tudi Vinko Bandelj s tržaškega slovenskega liceja »Fr. Prešeren«. Zupan Illy je tudi napovedal, da bodo skušali Cez Cas privabiti na i-grišCe Nerea Rocca slovensko in hrvaško nogometno reprezentanco. PROSTOZIDARJi TUDI V LJUBLJANI IN ZAGREBU Lože navezujejo odnose s sosedi Včeraj 100-letnica tržaških framazanov TRST - Tržaška prostozidarska loža »Alpi Giulie« je vCeraj praznovala 100-letnico obstoja. Za to priložnost je prišel v Trst veliki mojster italijanskih framazonov »Grande Oriente dTta-lia« Virgilio Gaito, ki se je v dopoldanskih urah srečal z novinarji. Tržaška loža združuje mnoge krajevne vplivne osebnosti, od politikov do podjetnikov, v svojem stoletnem življenju pa je bila vedno iredentistično in tudi nacionalistično obarvana in nastrojena. In to, kljub temu, da je nacionalizem v kri-CeCem nasprotju z ideali bratstva, ki jih zagovarjajo framazoni. Gaito je povedal, da je prav vCeraj predstavništvo »Alpi Giulie« izročilo tržaškemu RdeCemu križu humanitarno pošiljko za Bosno, ki je sad široke solidarnostne akcije italijanskih framazonov. Na novinarski konferenci so tudi povedali, da tržaški prostozidarji znova navezujejo stike z »brati« v Sloveniji in Hr-vatski. V obeh državah se na pobudo avstrijskih framazonov znova snujejo lože, ki so bile v prejšnjem poltiCnem sistemu prepovedane oziroma preganjene. Na vprašanje, kako framazoni ocenjujejo odnose med Italijo, Slovenijo in Hrvatsko so odgovorili, da to zadeva odnose med državami in da vse skupaj sodi v osebna politična prepričanja framazonov, ki sodelujejo ne glede na meje in na politična stališča posameznikov. Novinarska konferenca framazonskih lož (f. KROMA) igllgg ^DRUGEGA oktobra v trstu dobrodelna nogometna tekma Popevkarji se bodo pomerili s komiki Izkupiček bodo namenili za raziskave o rakastih obolenjih in prevencijo slepote TRST - V nedeljo, 2. oktobra, s pričetkom ob 4.30 bo na novem tržaškem štadionu »Ne-re° Rocco« dobrodelna tjogornetna tekma med ržavno reprezentanco Popevkarjev in moštvom Ornikov »Smemoran-a®- Solidarnostno ma-tjrtestacijo prirejata sželni odbor združenja Z'T raziskave rakastih obolenj AIRC in tržaški f-jons Club San Giusto, 1 sr prizadeva za pre-'torrcijo slepote. Zaradi toga bodo izkupiček od ^stopnic, katerih cena b° šla od 10 in 20 do 30 rsoc lir, namenili boju Proti raku in slepoti. Organizatorja se nadejata Veliko udeležbo obcinst-va iz vse Furlanije-Julij-A"6 krajine, kot tudi iz tovenije, saj bodo vstopnice prodajali tudi v z°li (Bele skale, Veliki jrg št. io). Njuna želja se o prav gotovo uresnici-a: kdo pa ne bi rad vi-ek kako znajo brcati žogo sloviti popevkarji, kot s° denimo Gianni Mo-Jandi, Eros Ramazzotti, nca Barbarossa ter Luca arboni, in komiki kakor aolo Rossi, Gene Gnoc-cni in Antonio Albane-se! Mimogrede: danes te-®n bodo igrali popevkarji v Neaplju, izku-PiCek pa bo šel za raziskave srenih obolenj. »To bo lepa priložnost ?a Promocijo Tržaškega ln njegovih naravnih le-Ppt, umetniško-zgodo-''toskih spomenikov in toisticnih zanimivosti,« '6 Poudaril župan Ric-aardo Illy ob včerajšnji Predstavitvi oktobrske Prireditve pod geslom *si'fa... gol«. Kakor je Ponazorila predsednica brganizacijskega odbora °nata Hauser Irneri, si je geslo omislil študent žaskega znanstvenega lceja »Oberdan« Patrick astianelli v okviru de- RAZBREMENITEV PROMETA Rabujez si oddahne Težji tovornjaki bodo morali skozi Fernetiče TRST - V ponedeljek, 13. junija, bodo preusmerili vse tovornjake iznad 50 stotov teže z mejnega prehoda pri Rabujezu na mejni prehod pri Fernetičih. Preusmeritev bo poskusne narave in bo trajala do 12. septembra. Tovorni promet Cez mejo pri Fernetičih se bo odvijal vseh 24 ur neprekinjeno, carinska služba bo delovala od 8. do 20. ure, kamionom s kvarljivim blagom pa bodo dajali prednost. Tako piše v sporočilu tržaške prefekture, ki so ga sestavili po številnih sestankih med najvišjimi predstavniki deželne vlade, tržaške in miljske občinske uprave, policije, carinske uprave, družbe Anas in seveda s funkcionarji slovenskih ministrstev za promet in notranje zadeve, kakor tudi z zastopniki gospodarskih in drugih stanovskih združenj. Z novostjo so seveda najbolj zadovoljni prebivalci Zavelj, Milj, Ra-bujeza ter drugih tamkajšnjih vasi in zaselkov, ki so preusmeritev tovornega prometa, kakor je znano, že dolgo Časa zahtevali. Zgostitev tolikšnega števila tovornjakov pred mejo pri Rabujezu oziroma sredi Zavelj je povzročila hudo onesnaženje zraka, spravila v krizo redni in turistični avtomobilski promet, poleg tega pa tudi ogrožala osebno varnost krajevnega prebivalstva. V središču Trsta spet brez TV Slovenija TRST - V mestu in v predmestjih v petek in vCeraj ni bilo mogoCe videti TV Slovenija. Ni jasno, ali gre za tehnično okvaro na oddajnikih ali pa kaj drugega. V okolici in na Krasu pa so lahko gledalci brez težav gledali slovensko televizijo. Sto let železniške proge od červinjana do Tržiča TRST - S tiskovno konferenco v železniškem muzeju pri Marsovem polju so se včeraj zaCele proslave ob stoletnici odprtja železniške proge Gervinjan-TržiC, ki bodo trajale do sobote, 18. junija, in se odvijale seveda tudi v Cervinjanu in Tržiču. V programu so med drugim razstave in vožnje z zgodovinskimi vlaki. Včeraj so tudi uradno predstavili publikacijo »Vzhodna železniška meja včeraj, danes in jutri«. V imenu deželne vlade se je predstavitve udeležil odbornik za prostorsko načrtovanje Paolo Ghersina, ki je poudaril, da sloni bodoči gospodarski razvoj Tržaškega in vse dežele v veliki meri na okrepitvi železniške infrastrukture v smeri proti srednji in vzhodni Evropi. Ob tem je naglasil, da mej ne smemo veC pojmovati kot nekakšne etnične in ekonomske pregrade, kakor bi to radi nekateri krogi. ŠPETER / PO ODLOČITVI OBČINE Posvet v središču polemik Chiabudini in Marinič odgovarjata na kritike ptof. Del Bassa SPETER - Odločitev špetrske Občine, da zaradi tehničnih in finančnih težav premakne na kasnejši datum znanstveni posvet o Landarski in Merski banki, ki sta bili izraz avtonomije beneškega človeka, je sprožil Časopisno polemiko. Zanjo je poskrbel bivši Cedajski župan in ravnatelj videmske knjižnice prof. Giovanni Del Basso, kateremu je bila zaupana naloga, da sodeluje pri organizaciji posveta. Le-ta je polemično pokazal s prstom na predsednika gorske skupnosti za Nadiške doline Giuseppa Chiabu-dinija in špetrskega župana Firmina Mariniča. Po njegovem nosita krivdo za neuspeh: prvi, ker je napačno sestavil prošnjo za potrebno podporo pri Videmski pokrajini, drugi pa, ker ga ni pravočasno obvestil, da so nastale težave v zvezi s proračunskimi izdatki. Na te trditve, ki so dobile vidnejše mesto v krajevnem tisku, se je najprej oglasil predsendik Chiabudini, ki je kategorično zavrnil vsako Del Bassovo trditev. Zupan iz Špetra Marinič pa je podčrtal, da je bil prof. Del Basso seznanjen s težavami in da zaradi tega ne razume takšne polemičnosti. Spetrski župan nam je povedal, da bodo posvet po vsej verjetnosti uresničili jeseni. Povedati velja, da vlada za to po- budo veliko zanimanje, saj gre za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Benečije. Okoli kamna (banka) so zastopniki vasi iz vseh treh dolin razpravljali o deželnih stvareh, sodili prestopnike ter ukrepali o javnem redu. Vsaka vas si je izbrala svojega dekana. Ta je predsedoval "sosednji”, to je skupščini vseh hišnih gospodarjev, ko so skupaj razpravljali o stvareh, ki so zadevale tamkajšnje vasi. Vse vasi pa so bile podrejene dvema glavnima dekanatoma: landarskemu za Nadiško in Sovodenjsko dolino, merskemu za Sentlenartsko. Prvi se je imenoval "landarska banka” ali ”lan-darska miza”, drugi "merska banka” ali "merska miza”. Velika dekana ali šindika sta predsedovala velikima sosednjima. Za sodnijske stvari pa so hišni gospodarji volili vsako leto dvanajst sodnikov za vsako "mizo” ali "banko”. Ti so sodili vse, majhne in velike reci. Zastopniki obeh glavnih dekanij so se shajali za skupne stvari na skupnih sejah enkrat ali po potrebi še večkrat na leto. Tako je bila organizacija Beneške Slovenije, dokler ni prišla pod avstrijsko vlado. Ta pa je odpravila vse to in osnovala sedanje občine in občinske svete. Rudi Pavšič PREKINILI NEDOVOLJENO TRGOVANJE Kriminalci s precejšnjo fantazijo Z avtomobili so služili milijarde - Akcija policije stekla pri Fernetičih TRST - Brez velikega truda in tveganja so služili težke milijarde, sedaj pa bodo imeli Cas, da razmislijo, zakaj se je zataknilo. Odgovor so že dali preiskovalci, ki so izpeljali pomembno operacijo, s katero so prekinili dobro organizirano mrežo prekupčevalcev z ukradenimi avtomobili. Mreža je bila razširjena v številnih evropskih državah, zlasti v Švici, Avstriji, Nemčiji, Sloveniji in posebno na Madžarskem. Pri akciji, ki se je začela pred letom dni, je sodelovala ekipa sodne policije področne enote cestne policije Furla-nije-Julijske krajine. Doslej so že vrnili zakonitim lastnikom na desetine vozil (v glavnem znamke mercedes, BMW, audi in celo ferrari). Glede na to, da je organizacija imela vsak dan opravka s približno desetimi avtomobili, si lahko predstavljamo, za kakšne vsote je šlo (gre namreč za vozila, ki stanejo po što, dvesto in veC milijonov). Ker so že vzpostavili dobre stike z Madžarsko policijo, računajo, da bodo našli še na stotine avtomobilov: pri zbiranju, posredovanju, obdelavi in nudenju informacij se namreč poslužujejo kompjuterske tehnologije, torej vse poteka v realnem času. Prekupčevalci so vsekakor pokazali veliko domiselnost. Vozila so kupili na leasing, torej so jih odplačevali na obroke, nakar so jih odpeljali na Madžarsko, pri Čemer jim ni bilo treba ponarejati dokumentacije. Na Madžarskem so stopili v stik s tamkajšnjimi »uradi«, ki so poskrbeli za registracijo, prometno knjižico, itd.: vse potrebno, še neizpolnjene dokumente pa so ukradli na pokrajinskih uradih civilne motorizacije, a naslovili so jih na neobstoječe ljudi in razumljivo tudi naslovi so bili povsem izmišljeni. Ko je bil avtomobil na Madžarskem regularno registriran, so v Italiji prijavili, da je bil ukraden. Tako so prejeli še denar od zavarovanja. Tarife za posamezne avte pa so bile na Črnem trgu že vnaprej določene. Preiskavo, ki se je pričela junija lani, ko so preko mejnega prehoda pri Fernetičih skušali prepeljati neki mercedes, je koordiniral namestnik državnega pravdnika pri tržaški okrajni preturi Alberto Santacatterina. V glavnem se je nanašala na naše področje, vendar je segla tudi v druge dežele, posebno Lombardijo in tudi v tujino. Jasno pa je prišlo do izraza, da preko našega področja potekajo številni nedovoljeni kanali (na žalost ne samo z ukradenimi avtomobili). S preiskavo se zaradi teritorialne pristojnosti ukvarja milanska sodna oblast, ker je prav v Milanu bil center kriminalne dejavnosti. NOVICE Mladinska skupina SKD Tabor na Gutenbergovem trgu Včeraj popoldne sta bili v okviru »Gutenbergovega trga« med drugim srečanji s tržaškima avtorjema Stefanom Zecchijem in Giorgiom Pressburgerjem, poseben prostor pa je bil namenjen med italijanskimi bralci priljubljenima Carpinteriju in Faraguni, danes pa bodo na vrsti predvsem prireditve za otroke. Zanje so namreč prireditelji pripravili razne animacijske dejavnosti. Ob 10.30 bo, denimo, lij združenje Lupusinfabula predstavilo igre s papirjem, ob 15.30 pa bo mladinska gledališka skupina društva Tabor prikazala glasbeno komedijo Hruške gor, hruške dol. Male obiskovalce bodo poleg tega zabavali še Čarovnik Boldak in igralci gledališke skupine Teatro della Luna. Ob 11.45 je predvideno srečanje z Mailo Zarattini, ki bo pred- jjj; stavila knjigo osnovnošolcev iz Cindisa E fu cosi d io la guerra fini. Med številnimi delavnicami bi omenili laboratorij ustvarjalnega pisanja Franca Gaudiana in laboratorij za ilustracije, ki ga vodi Jasna Merku in ki se bo zaCel ob 15. uri. (bov) Razstava vin v Zgoniku V Zgoniku so na najboljši naCin obeležili jubilejno 30. izvedbo razstave domačih vin in pokušnje sortiranih vin oziroma z zaščitenim poreklom. Povprečna kvahteta posameznih vzorcev verjetno ni bila nikoli tako visoka kot je letos in degustacija postane v takih okoliščinah dokaj hvaležna zadeva. Vinsko ponudbo je (po mnenju večine neumestno) popestril vinogradnik, ki je na razdalji kakih 50 metrov od razstavišča prav v petek odprl osmico... Kioske, ki jih s prostovoljnim delom upravljajo prizadevni elani SK Kras in KD RdeCa zvezda, bodo odprli ob 16. uri. 2e zjutraj bo slikarski ex tempore za osnovnošolce in predšolske otroke, popoldan pa bo v znamenju mednarodnega turnirja v karateju. Kulturni program bo oblikovala kulturna skupina ekonomske šole iz Trbovelj, zavrtele pa se bodo tudi plesalke disko-baleta. Ljudski praznik se bo zaključil s plesno zabavo ob zvokih narodnozabavnega ansambla Adria kvintet.CB) Jutri v Križu praznik novega krožka Brin V Ljudskem domu v Križu bo jutri ob 17.30 praznik včlanjevanja krožka Brin, ki ima namen spodbujati razne družbene in kulturne dejavnosti v tem dokaj zanemarjenem objektu. Na jutrišnji prireditvi, na katero so vabljeni ne samo Križani, temveč tudi Nabrežinci in prebivalci sosednjih vasi, bodo pobudniki krožka posredovali informacije o namenih in programih te novoustanovljene organizacije. Sledil bo prigrizek z družabnostjo. Pošta bo šla na roko davčnim zavezancem Z namenom, da bi olajšala ljudem vplačilo davkov na osebne dohodke, se je poštna uprava odločila, da bodo nekateri njeni uradi v torek, 31. maja, sprejemali tekoCe račune dlje Časa kot ponavadi. Urad za položnice (Vaglia Rispamri) na Trgu V. Venelo št. 1 bo odprt do 19. ure, prav tako tudi postni urad na Opčinah (Proseška ulica št. 1), podružnica 7 v Marconijevi ulici št. 6 pa bo odprta do 16. ure. §§ ■ Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-50 SIT PrednaroCnina za Italijo: 300.000 UT velja do 31. 1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG OBČINA TRST / LETAK ZA VOZNIKE IN ODREDBA O PSIH TRST / OD 30. MAJA DO 30. JULIJA Drobni ukrepi za boljši vsakdan Psi ne bodo smeli mazati javnih tal Dnevi otroške knjige vabijo najmlajše Prireja jih Mestna knjižnico Tržaška občinska uprava si tudi z majhnimi ukrepi prizadeva, da bi dvignila kakovost življenja na svojem ozemlju. Danes bi opozorili na dva takšna ukrepa, ki kljub svoji omejenosti lahko pomembno pripomoreta k izboljšanju vsakdana tržaških občanov, pa tudi zunanjih obiskovalcev. Najprej naj omenimo večjezični letak, ki ga bomo odslej pogosto videvali za brisalci nepravilno parkiranih vozil. »Spoštovani,« piše na njem, »svoje vozilo ste pustili na mestu, kjer je parkiranje prepovedano. Naprošamo Vas zato, da ga Cim prej umaknete ter Vas za bodoCe pozivamo, da parkirate na dovoljenih mestih: tako se boste izognili predvidenim kaznim. Vaše sodelovanje pri reševanju vprašanj prometa v Trstu bomo še posebej cenili. Zupan.« Tako letak. Omenimo naj, da je besedilo napisano kar v petih jezikih, in sicer v italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini in slovenščini. Vsekakor gre za gesto, ki jo bo marsikateri voznik znal ceniti. Drugi ukrep pa zadeva pse oziroma njihovo mazanje pločnikov ter drugih javnih in zasebnih prostorov, ki so odprti za pešce. Včeraj dopoldne je odbornik Sergio Grioni na tiskovni konferenci obrazložil zadevno odredbo, ki jo je župan podpisal že aprila, zaCela pa bo veljati junija. V bistvu gre za predpise, ki jih bodo morali spoštovati lastniki psov oziroma njihovi spremljevalci ter ki dejansko konkretno izvajajo že obstoječe higienske norme tako občinskega in kot državnega značaja. Od junija dalje bodo psi smeli na javne prostore edinole, Ce bodo privezani na vrvice. V parke in ljudske vrtove bodo psi imeli vstop, pod pogojem, da bodo njih spremljevalci opremljeni z opremo za ostranitev pasjih odpadkov. Ce bodo psi opravili svojo fiziološko potrebo na drugih javnih ali zasebnih prostorih, odprtih za pešce, bodo njihovi lastniki morali odstraniti odpadke. Odpadke bodo morali spraviti v vrečke in jih potem odložiti v smetnjakih. Teh predpisov bodo oproščeni slepci s pasjo spremljavo. Ostali pa bodo v primeru njihove kršitve tvegali globo od 50 do 150 tisoC lir. Spoštovanje županove odredbe bodo nadzorovali občinski redarji, odredba pa bo zaCela veljati 1. junija 1994. Omenimo naj, da je na tržaškem občinskem o-zemlju kakih 8 tisoC psov. Odbornik Grioni je na srečanju s Časnikarji poudaril, da se župan oziroma občinska uprava s tem ukrepom nikakor nočeta znesti nad lastniki psov, ki jih je okrog 2.500, oziroma nad njihovimi spremljevalci. »Gre za ukrep, s katerim želimo prispevati k temu, da bi naše mesto bilo vse bolj Cisto in prijetno, da bi v našem okolju veljale optimalne higienske razmere,« je poudaril Grioni. Od 30. maja do 30. junija se bodo v Trstu odvijali Dnevi otroške knjige. Prireja jih Mestna knjižnica z namenom, da bi pospeševala širjenje knjig med najmlajšo populacijo ter na tak način tudi prispevala k njeni kulturni rasti. Prvič jih je priredila lani, uspeh, ki ga je tedaj zabeležila, pa jo je spodbudil, da letos pobudo ponovi in jo celo razširi. Spored Dnevov otroške knjige je dokaj bogat. Prvo bo na vrsti javno srečanje z naslovom »Otroci, predstavim vam knjižnico«, in sicer jutri, drugo pa bo srečanje z naslovom »Užitek branja«. Obe srečanji se bosta odvijali v prostorih Časnikarskega krožka v Trstu z začetkom ob 16.45. Na prvem večeru bosta govorili šolska ravnateljica Adriana Gerdina in knjiž' ; nicarka Anna Rosa RugUa' ; no, na drugem pa poleg slednje tudi Solnica Livi3 Cappella. Poleg tega bo od 4. ju' nija dalje na sporedu vrsta »animiranih branj«, pri k3' terih bo sodelovala gled3' liska skupina Molino R0"' senkranz. Omenimo naj nadalje^ , da bo Mestna knjižnica j3' nija in julija tudi podaljš3' la urnik odprtja svoje »otroške dvorane«, in sicef tako da bo odprta tudi do- j poldne od 10. do 12. ure. Poleg tega je Mestn3 knjižica pripravila tudi p°j sebne vodice za otroke, Id stopajo v svet knjige. ^ njih je med drugim poU' darjeno, da otrok ne gre Si' liti k branju, temveč jih k njemu spodbujati, upoštevajoč njihova nagnjenja. GLASBA / V EVANGELIČANSKO LUTERANSKI CERKVI Jutri tretja zaključna akademija GM Nastopili bodo pretežno gojenci srednjih in višjih razredov - Spremembe programa Po prvih dveh zelo lepo uspelih zaključnih akademijah šole »Marij Kogoj« Glasbene matice iz Trsta, bo jutri, 30. t.m. na vrsti že tretja akademija, vedno v gostoljubni EvangeliCansko-luteranski cerkvici na Trgu Panfili. Sprememba programa po sili okoliščin za drugo akademijo je narekovala tudi spremembo programa za tretjo, na kateri bomo v prvem delu poslušali predvsem gojence na flavto v treh mešanih komornih zasedbah, poleg njih pa seveda tudi pianiste, violiniste, harmonikarski kvintet in pa Klavirski trio. Ker gre pretežno za gojence srednjih in višjih razredov, se tudi tokrat obeta zanimiv in kakovosten glasbeni večer. Ponedeljkov spored bo uvedla komorna skupina dveh flavt (Ta- mara Giorgi in Marjana Debeljuh), violončela (Aleksander Sluga) in Čembala (Martina Feri) s Quanze-vo Trisonato v C-duru (stavka Lar-ghetto in Vivace). Sledil bo Duo flavta - kitara (Tamara Tretjak in Christian Volpi), ki bo izvajal stavek Allegro grazioso in Sonatine op. 205 Castelnuoa-Tedesca. V tretji točki bomo poslušali Rondo za tri kitare P. Hindemitha, ki ga bodo izvajali Jurij Gruden, Andrej Močilnik in Igor Rolich, v Četrti točki pa stavek Allegro iz Viottije-vega Koncerta št.22 v a-molu, ki ga bo izvajala violinistka Ambra Cos-sutta s Karin Cossutta pri klavirju. V peti točki veCera bo na vrsti Kvintet flavt, ki ga sestavljajo Erika BuzeCan, Metka Žerjal, Irina Perosa, Valentina Bembi in Marja- na Debeljuh, ki bo zaigral Boi-smortierov Koncert št. 2 v a-molu za kvintet flavt. V šesti točki bo prianistka Aleksandra Pavlovič podala dva Rahmaninova Preludija op. 32 št.5 v G-duru in op. 23 št.5 v g-molu ter Moment musical istega skladatelja. Sedmo točko bo izpolnil kvintet i harmonik z izvedbo Bretonskih : akvarelov G. Kneipa in Hau-svvirthovega Tango fantastico-Kvintet sestavljajo: Igor Kante, Da-rio Furlan, Alessandro Ipavec, Aljaž Nedoh in Dario Savron. Za sklepno točko pa bomo poslušali Klavirski trio: Marko Stoka-klari-net, Aleksander Sluga-violoncelo, Tatjana Jercog-klavir, ki bo izvajal Klavirski trio op. 114 v a-molu ]■ Brahmsa, (jk) NOVOST / V VELJAVI NOVI URNIKI Uradi Trgovinske zbornice bolj »odprti« za porabnike ______ČRNA KRONIKA______ Sodna preiskava proti Romi Včeraj so zaslišali »Strica« Srečanje slovenskih in italijanskih žensk za mir Tržaška Trgovinska zbornica je od preteklega tedna podaljšala svoje uradne ure za javnost in poskusno uvedla popoldansko odprtje svojih okenc ob torkih in Četrtkih. Ukrep sodi v okvir prizadevanj za izboljšanje storitev zbornice, za kar je bila ustanova že uvedla tudi večnamenska okenca in razširila računalniški sistem v svojih uradih. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tombesi, so njeni uradi za javnost odprti od ponedeljka do vključno petka od 8.30 do 12. ure, v torek in Četrtek pa tudi od 15. do 17. ure. Veliki uporabniki zborničnih storitev (kot so stanovska združenja in profesionalne pisarne) pa se bodo lahko dogovorili tudi za dostop do teh služb zunaj uradnih ur. Generalni sekretar Trgovinske zbornice Flaminio je predstavnikom tiska orisal tehnične podrobnosti te inovacije, ki jo je omogočila tudi razpoložljivost osebja in sindikatov. Novost pa je še toliko bolj dobrodošla, ker je zbornica v zadnjem Času dobila nove naloge, kot npr. vodenje poklicnega seznama uničevalcev odpadkov in še zlasti registra podjetij. Za ti nalogi so bile seveda potrebne dodatne telematske investicije in mehanizacija dela, ki omogoča, da se število zaposlenih - trenutno jih je 84 - ne dviguje in da se hkrati veča njihova storilnost. Predsednik Tombesi je včerajšnje srečanje s tiskom izkoristil tudi za oceno nedavnega obiska, ki ga je skupaj s predsednikom zveze italijanskih zbornic Union-camere opravil na Dunaju pri tamkajšnji Zvezni gospodarski zbornici. V ospredju pogovorov je bila priprava skupnih predlogov za srečanje predsednikov vlad držav Članic Evropske pobude, ki bo 15. junija v Trstu. Čeprav je sodišče sklenilo, da bivšemu upravnemu tajniku Severne lige Fabriziu Romi prizna hišni pripor, se preiskava nadaljuje. Včeraj je namestnik državnega pravdnika Federico Frezza zaslišal Amalda Genuzia, bolj znanega kot »Strica«, ki ga kot Romo dolžijo oderuštva. Genuzio, ki je v koronej-skih zaporih, pa je vCeraj odločno zanikal, da bi karkoli vedel o Čeku, na katerem sta tako njegovo ime kot ime Fabrizia Rome: gre za Cek za 12 milijonov lir, ki je bil izdan leta 1990. To pomeni, da sta se moška poznala, pomenilo pa naj bi tudi, da so kredit odstopili »Strici«. Kdo je bil dolžnik, ni znano, vendar naj ne bi bil Pierpaolo Marinčič, ki naj bi Romi dolgoval okrog 100 milijonov lir. Iz tega bi se dalo sklepati, da Marinčič ni bil edini dolžnik Rome. NesreCa pri delu Med čiščenjem nekega stroja je 20-letnemu Paolu Rumizu (Ul. Caccia 5) odtrgalo Členek sredinca leve roke. V glavni bolnici, kjer so ga sprejeli na otrtoped-skem oddelku, se bo zdravil okrog 40 dni. Rumiz je zaposlen pri podjetju Vi-diz & Kessler v Ul. Lreneo della Croce 8, ki se ukvarja s proizvodnjo hofiliziranih artiklov. Imel je »zašita« usta Pred sodnikom ni odprl ust, kot jih ni na ulici, kjer jih je imel polna mamila, dobro ovitega v najlonske vrečke. Michele Trimarco, ki so ga aretirali v torek, sodniku Morvayu ni hotel odgovarjati, Ceš da mu zakon to dovoljuje. In tako je Morvay potrdil zapor. Zviti Trimarco je dalj Časa vlekel preiskovalce za nos, na prste so mu stopili šele po nekaj dneh potrpežljivega zasledovanja: ko je odprl usta in iz njih povlekel dozo mamila, je Ze imel lisice na rokah. Žensko kulturno združenje La Settima onda prireja danes, od 10. do 17-ure v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje o sožitju, miru in gostoljubju. Pobuda je nastala iz želje in potrebe po soočanju in pr1) merjanju različnih izkušenj slovenskih in italijanskih žensk, ki se zavzemajo z3 mir. Glavni cilji srečanja so medsebojno spoznavanje, možnosti za skupno delo in konkretni predlogi za rešitev perečih problemov vojnih beguncev iz bivše Jugoslavije. Med drugimi bodo govorile Članica vsedržavnega vodstva Z2I Lidia Me-napace, Margherita Grane-ro ter bivša podpredsednica deželnega sveta Augusf3 De Piero Barbina. Predvideni so tudi številni poseg1 slovenskih žensk Ob koncu srečanje bomo izdale dokument, ki g3 bomo posredovale vsem upravam ter parlamentarcem iz naše dežele. USPEH ORKESTRA SVNTHESIS 4 V ANDREZIEUX-BOUTHEON Naši harmonikarji tudi v Franciji najboljši Odličen tudi nastop osmih solistov - gojencev GM , 2a elane harmonikarja orkestra Synthesis 4 _ le 1:6 dni ponovil tisti skonCni trenutek nape-„ §a Pričakovanja, ki “Premija vsako tekmo-,^1)6: prav tako kot pred . e®a letoma v Inn-rucku, kjer je bila “lest-ca najboljših” razglašena olimpijskem amfiteatru P . mogočno skakalnico, j® v nedeljo pozno popoldne scena ponovila v neatre du Pare v kraju , narezieux-Boutheon v o.lžini francoskega mesta r • ntienne. Skoro živčno rna'e na skleP medna-one glasbene komisije Pa ]e kronal tisti Čudoviti ooCutek zadoščenja, ki v :'Pl1 razblini vso telesno i duševno napetost, na-opiCeno z intenzivnimi va)ami, marljivim “prebi-anjem” notnih zapisov, Predanim osvajanjem vseh dtenkov glasbenega spo-ocila izbrane skladbe. oCutek, da si dosegel naj-ooljSe, kar je bilo mogoče... o Idarmonikarski orkester ynthesis 4 k svojemu seznamu uspehov dodaja še no pomembno priznanje: °sv°jil je zlati vrh 16. ^epskega Grand Prix de , ^Ccordeon, bienalnega ukmovanja harmonikarjev '?ope v Franciji. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali glasbeniki (predvsem profesorji harmonike) a evropski ravni, je Iraškemu orkestru dodelila ajvisjo oceno letošnjega tekmovanja, in sicer 24, 5 ock na skupnih 25. Ocena pridobi na svojem pomenu, Ce upoštevamo, da gre za izid ločenega točkovanja (tudi objavljenega na oglasni deski) in brez naknadnega skupnega obravnavanja med posameznimi elani: to pomeni, da ni bilo nobene možnosti kakega medsebojnega vplivanja. Absolutno prvo mesto je torej dodeljeno na osnovi najbolj poštenega načina ocenjevanja. Posebno priznanje gre tudi dirigentu in sploh umetniškemu vodji orkestra, ki je tudi za evropski Grand Prix izbral nadvse primeren program, in sicer izvirni, za harmonikarski orkester zapisani skladbi: poleg obveznih prvih dveh stavkov iz BruCijeve Suite, je Synthesis dokazal svojo poustvarjalno zrelost s Koncertom v E, ki ga je izrecno temu sestavu posvetil ruski skladatelj Alek- sander Atarov. Zlato priznanje in pokal na evropskem tekmovanju v Franciji je po vrsti zadnji veliki uspeh tržaškega harmonikarskega orkestra Synthesis 4, ki ga je ustanovil in ga vodi prof. Clau-dio Furlan. Poleg uspeha orkestra Synthesis 4 pa je harmonikarska šola GM dokazala svojo veljavnost tudi z odličnim nastopom osmih solistov, gojencev prof. Furlana. Giulia Va-lassi in Erik Kmet sta z La-crobcoso skladbo En Gam-badant osvojila prvi mesti v svoji kategoriji, Giulia s 23,85 točkami, Erik pa prav tako zlato odličje s točko manj. Jana Ban je z Oppenheimerjevo Caravan dosegla srebrno priznanje, Mojca Mihalič pa v svoji kategoriji z Lucinucko VuCujeva zlato odličje. Uroš Jercog in Andrej Sancin sta nastopila v isti ka- tegoriji, z Liričnim valčkom znanega ruskega skladatelja Cajkina sta se prav tako uvrstila na vrh, Uroš s srebrnim, Andrej pa z zasluženim zlatim odličjem. Prvo mesto je dosegel tudi Goran Ruzzier, ki je igral Grisonijeve Variacije na ticinsko temo. Posebno zahteven je bil nastop za Igorja Zobina, ki je tekmoval kot mladi kon-certist: poleg obvezne skladbe (pravilo je veljalo za vse udeležence), in sicer Druge otroške suite Solo-tarjeva, je Igor pripravil Se krajši koncertni spored, v katerem je predstavil Fia-lovo Sonatino brevis, Bachovo Allemande, Lund-quistovo Botany Play in Prvo otroško suito Nagaje-va. Z ugodnim mnenjem komisije je prestal prvo preizkušnjo, nakar je nastop ponovil še v popoldanskih mah. V svoji skupini je dosegel najvišje dodeljeno mesto in svojo zahtevno udeležbo kronal z odličnim srebrom. Po treh dneh zahtevne udeležbe na tekmovanju, ki so se ga udeležili harmonikarji iz Španije, Francije, Švice, Nemčije, Slovaške in Rusije, so se elani Synthesis 4 in mladi solisti podali še na enodnevni ogled Provanse in slavne francoske obale. Na povratku domov so namreč obiskali znamenite kraje, kot so Avignon, Le Baux, Cannes in Nice, in si tako privoščiti še kanCek zasluženega oddiha. Damjana Ota KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI OBRAČUN 31. DECEMBRA 1993 AKTIVA POSTAVKE BLAGAJNA 679.881113 VREDNOTNICE 721.190.500 TERJATVE DO BANČNIH USTANOV 9.350.059.999 TERJATVE DO STRANK 26.087.659.644 VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM 10.878.434.060 SOUDELEŽBE 229.050.001 VEČLETNI STROSKI 102.050.001 IMOBILIZACIJE 2.104.816.559 RAZNE AKTIVNE POSTAVKE 3.898.369.446 AKTIVNI PRIPISI IN IZLOČITVE 850.814.288 SKuPAJ 54.902.376.524 PASIVA POSTAVKE DOLGOVI DO STRANK 38.006.714.136 DOLGOVI ZA VREDNOTNICE 10.378.626.002 SREDSTVA TRETJIH V OPRAVI 261.455.972 RAZNE PASIVNE POSTAVKE 1.214.907.540 PASIVNI PRIPISI IN IZLOČITVE 291.029.316 SKLAD ODPRAVNIN 365.881.981 SKLAD ZA RIZIKE IN OBVEZE 140.045.000 SKLAD ZA RAZVREDNOTENJE TERJATEV 269.917.418 DRUŽBENA GLAVNICA 7.040.000 REZERVNI SKUDI 3.332.160.808 SKLAD ZA DENARNO OVREDNOTENJE 67.356.938 PREBITEK POSLOVNE DOBE 567.241.413 SKUPAJ 54.902.376.524 EKONOMSKI RAČUNI POSTAVKE_____________________________________ AKTIVNE OBRESTI IN SLIČNI DOHODKI 6.277.547.032 PASIVNE OBRESTI IN SLIČNI IZDATKI 3.172.084.362 DIVIDENDI IN RAZNI DOHODKI 6.360.000 AKTIVNE KOMISIJE 299.438.635 PASIVNE KOMISIJE 18.939.822 DOBIČKI IN IZGUBE PRI FINANČNIH POSLIH 186.501.996 RAZNI DOHODKI 193.711.144 UPRAVNI STROSKI 2.615.240.871 POPRAVKI NA IMOBILIZACIJE 289.029.940 POPRAVKI VREDNOSTI NA KREDITIH N VIŠANJE SKLADOV 193.313.631 VIŠANJE SKLADA ZA RAZVREDNOTENJE TERJATEV 141.377.543 LORDO PRIBITEK POSLOVNE DOBE 533.572.638 ZJEMNI DOHODKI 111.770.520 ZJEMNI STROSKI 36.279.745 KJEMNI DOBIČEK 75.490.775 DAVEK NA POSLOVNI DOBICEKI 41.822.000 PRIBITEK POSLOVNE DOBE 567.241.413 ŠD MLADINA - baletni odsek vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV danes, 29. t.m., ob 18.30 v Domu A. Sirka v Križu PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec 3. - 4. - 5. junija 24. PRAZNIK VINA V HRIBENICI VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 29. maja 1994 SV. TROJICA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.22 - Luna vzide ob 00.19 in zatone ob 9.56. Jutri, PONEDELJEK, 30. maja 1994 FERDINAND VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zraCni tlak 1017,8 mb ustaljen, veter 15 km na uro zahodnik, vlaga 52-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,3 stopinje. Včeraj sta stopila na novo življenjsko pot Daria Raseni in njen izvoljenec Piercarlo Vso sreCo jima želijo sodelavci iz Dijaškega doma v Trstu ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Fiam-metta Millo, Jacopo Osman Baimr, Lazar Vukovič, Ric-cardo Zuliani, Martina Gla-vac, Carlo Morassutti-Vita-le, Fabrizio Boccanera. UMRLI SO: 83-letna Maria Stepančič, 83-letni Francesco Calamia, 79-let-na Bogomira Versa, 82-let-na Elvira DLAlessio, 71-let-ni Giulio Garbin, 58-letni Tullio Schoier, 71-letni Vincenzo Fiasconara, 71-letni Antonio Savron, 74-letni Giovanni Laici, 74-let-ni Giulio Gerbelli, 95-letna Carla De Bmmati, 84-letna Teresa Collausig, 51-letna Rita Piemonte, 40-letni Paolo Cok, 84-letni Giuseppe Vigini. r. LEKARNE Nedelja, 29. maja 1994 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg sv. Jakoba 1, Opčine - Trg Monte Re 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po OBČINA ZGONIK Vas vljudno vabi na XXX. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN ki bo v ZGONIKU 28. in 29. maja 1994 DANES, 29. MAJA 1994 ob 10. uri EX TEMPORE za otroke vrtcev in osnovnih šol; ob 14. uri SHINkAl KARATE CLUB - Mednarodni turnir karateja za 5. POKAL ZGONIK v SKC v Zgoniku ob 16. uri Odprtje kioskov ob 18.30 Nagrajevanje karateja ob 19.00 Nastop FOLKLORNE SKUPINE EKONOMSKE SOLE IZ TRBOVELJ IN DISKO-BALET PLESALK od 21. do 24. ure PLES na prostem ob zvokih ansambla ADRIA KVINTET Zagotovljen parkirni prostor VABLJENI! Ob 90-letnici Kosovelovega rojstva ZSKD s sodelovanju s Kulturnim centrom S. Kosovela iz Sežane vabi na predstavo V MENI, PREVRAT po izboru Kosovelovih pisem, ki jih je izbral Aleš Berger. Scenograf in režiser MARKO SOSIČ, igra ALOJZ SVETE. V torek, 31. maja t.l. ob 20.30 v gledališču Mlela v Trstu Trg Duca degli Abruzzi 3. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg sv. Jakoba 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri- mprp - NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 727057). Od ponedeljka, 30. maja, do nedelje, 5. junija 1994. Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 726811). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. t! PRIREDITVE PROSVETNO DRUŠTVO MACKOLJE priredi tudi letos tradicionalni PRAZNIK ČEŠENJ danes, 29. maja, s sledečim programom: ob 15.00 odprtje kioskov, ob 18.00 začetek kulturnega programa: nastop folklorne skupine iz Starega Trga ob Kolpi, nastop godbe na pihala »Breg« iz Doline, od 20.30 dalje ples z ansamblom KRT; jutri, 30. maja ob 17.00 odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom NIGHT JUMP. VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA tržaške pokrajine vabijo na PROSLAVO 50.obletnice obešanja 10 talcev, ki bo danes, 29. t. m., ob 11. uri pri spomeniku na travniku blizu pro-seske Železniške postaje. Pogreb našega dragega Pavla Čoka bo jutri, 30. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari. Svojci Trst, Lonjer, 29.5.1994 t Tiho in mirno je odšla od nas naša ljuba mama in nona Marija Stepančič vd. Veljak Pogreb bo v torek, 31. t.m., ob 12. uri iz kapelice na barkovljanskem pokopališču. Žalostno vest sporočajo hčerki Elda in Štefka, Nereo, Jana, Dejan, Neva, David, Igor in mali Ivo ter ostali sorodniki Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Barkovlje, 29.5.1994 Dragi Štefka in Elda, ob izgubi vajine ljubljene mame izrekamo vama in vsem ostalim v družini iskreno sožalje Neva, Etko, Lidija, Edi, Neva, Luciano, Vida in Dario z družinami Ob izgubi drage mame in none sočustvujejo z Eldo, Štefko in vsemi domačimi družine BuzeCan, Callin, Fabec, Fonda, Volk in Turk Ob izgubi mame Marije so blizu Štefke, Elde in družine prijatelji Ljana, Giorgio, Nora, Mirjano, Gracjela, Devan in MarjuCa Barko vi jansko društvo izreka občuteno sožalje Eldi in Štefki ter svojcem ob izgubi drage mame Marije Prenehalo je biti srce Mire Verša vd. Milič Pogreb bo v torek, 31. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek. Žalostno vest sporočajo sin Drago z ženo Lidjo, vnukinji Silvia in Nataša z družinama, sestre Pina, Marija, Fani in Anica ter brat Pepi, svakinja Pepka z Rosando in drugi sorodniki Prosek, 29.5.1994 Po pogrebu sporočamo, da nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga mama in nona Zofija Colja vd. Gruden Srčno se zahvaljujemo g. župniku Merkuži, cerkvenemu pevskemu zboru iz Zgonika, številnim sorodnikom in prijateljem, darovalcem cvetja in vaščanom, ki so počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Njeni Pepko, Janko in Barbara Samatorca, 29.5.1994 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Alfonza Miliča se iskreno zahvaljujemo dr. Igorju Guštinu, g. župniku J. Markuži, nosilcem in spremljevalkam krste, pevskima zboroma, darovalcem cvetja, vsem ki so nam na katerikoli način pomagali in z nami sočustvovali ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Svojci in ostalo sorodstvo Zgonik, 29.5.1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše predrage Lidije Grassi vd. Romagna se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Grudnu, g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru in pevskemu zboru RdeCa zvezda. Svojci- Sempolaj, Samatorca, Slivno, 29.5.1994 29.5.1991 - 29.5.1994 Pred tremi leti nas je zapustila ljubljena Laura Pertot por. Kozina Spomin nanjo nas stalno spremlja. Svojci Lakotišče, Barkovlje, 29.5.1994 TRST 6 Nedelja, 29. maja 1994 Slavistično društvo iz Trsta, Gorice in Vidma in Zveza slovenskih kulturnih društev vabita na Literarni večer v petek, 3. junija 1994, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopili bodo: Marij Čuk, Miroslav Košuta, Feri Lainšček, Cvetka Lipuš Slavnostni gost: Alojz Rebula Ob tej priložnosti bodo dijakom podeljena srebrna Cankarjeva priznanja Slavističnega društva. KD FRAN VENTURINI vabi na ZAKLJUČIMO PRIREDITEV, ki bo danes, 29. t.m., ob 17.30 v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Nastopajo vsi društveni odseki. GLASBENA MATICA - TRST Sola »M. Kogoj« ZAKLJUČNE AKADEMIJE OB 85-LETNICI GM V TRSTU Ob 20.30 v EvangeliCansko-Luteranski cerkvi, Trg Panfili 30. 5. - klavir, violina, klav.trio, duo/trio kitare, kvartet/kvintet flavt, kvintet harmonik 3. 6. - Diplomanti: klavir-Tatjana Jercog, Jana Radovič, Tamara Raseni, violina- David Žerjal, klarinet- Marko Stoka Vabljeni! SKD PRIMOREC-Trebče prireja VAŠKI PRAZNIK ob nogometnem igrišču v Griži danes, 29. t. m. Ob 17,. uri otroški popoldne, ob 19. uri koncert godbe V. Parma iz Trebč, zvečer ples z ansamblom Happy Day. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V Trstu PODOBA NAŠEGA OTROKA NA GORIŠKEM V PRIMERJAVI S TRŽAŠKIM Na to temo bosta govorila jutri, 30. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani sodolog-dr. Emidij SusiC in psiholog dr. Danilo Sedmak 500 m nadmorske višine. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 vsaki dan, razen sobot, od 9. do 13. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST organizira 15. junija izlet v Benetke, Mu-rano - otok barvastega stekla in kristala in Bura-no - otok Čipk in vezenin. Vpisovanje in informacije v torek, 7. junija na sedežu društva v UL Cicerone 8, od 9. ure dalje. H SOLSKE VEStl UCENCI IN UČITELJI- CE osnovne šole in vrtca iz KRIZA vabijo na OGLED RAZSTAVE likovnih izdelkov in ročnih del, ki bo na osnovni šoli A. Sirka v Križu danes, 29. maja, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. UCENCI IN UČITELJSTVO COS F. VENTURI- SLOVENSKI KLUB vabi v sredo, 1. junija, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano (Trst - Ul. sv. Frančiška 20) na soočanje o temi KRAŠKI PARK: DA ALI NE? Razpravo bodo uvedli deželni odbornik Paolo Ghersina, predsednik KGS Ivo Širca in tajnik Kmečke zveze Edi Bukovec. PIZZERIA - GOSTILNA »VETO« Obvešča cenjene goste, da bodo lahko postreženi z okusnimi Edijevimi pizzami in z jedmi domače kuhinje na prenovljenem pokritem VRTU v prijetni senci in večernem hladu. OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. (040) 211629 Prstan z diamanti. Za deseto obletnico najine ljubezni. Na Opčinah - Trst draguljarna malalan NARODNA UL. 28 - TEL. 040/211465 Diamant - za vedno. POLETNO SREDISCE ŽIVŽAV od 18. do 30. julija na igrišCu SD SOKOL v Nabrežini SKD I. GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje. Informacije: tel. 200620 KINO ARISTON - 18.00, 20.10, 22.20 »Fearless -Senza paura«, r. Peter Weir, i. Jeff Bridges, Isa-bella Rossellini. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Caro diario«, r. Nanni Moretti. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Film rosso«, r. Krzystof Kieslowski. . NAZIONALE 1- 15.45, 17.15, 18.50, 20.30,22.15 »Una pallottola spuntata 33 e 1/3 - Lhnsulto finale«, i. Leslie Nielsen. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una pura formalita«. r. 'G. Tornatore, i. Roman Polanski. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.45, 19.45, 22,00 »Vivere«. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Senza pelle«, i. Massi-mo Ghini, Anna Galiena. GRATTACIELO 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Dne irresistibili bronto-loni«, i. Jack Lemmon, Walter Mathau. MIGNON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Le -4» SINGER ŠIVALNI STROJI z ekskluzivnim zastopstvom za Italijo KENVVOOD TRST Drevored XX. Septembra 1 Tel. 040-764643 Streha je gotova. Kaj pa okna in vrata? Vse informacije glede LESENIH OKEN IN VRAT firme sne Narodna ul. 77 - tel. 040/213829 OPČINE Ob uspelem PRAZNIKU VINA se toplo zahvaljujemo Tržaški pokrajini, Hranilnici na Opčinah, Tržaški kreditni banki pri Domju, Kmetijski zadrugi - Domjo ter vsem, ki so pripomogli k dobremu uspehu naSega praznika. Odbor KD Rovte-Kolonkovec tre porcelline«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. EDEN - 15.30 - 22.00 »Penetrazioni faticose dato il calibro della be-stia«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 21.00 »SchindleFs list« r. Števen Spielberg. ALCIONE - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »L’in-ferno« r. Claude Chabrol, i. Emmanuele Beart. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22:15 »L’amico dhnfanzia«, r. Pupi A vati. RADIO - 15.30 - 21.30 »Adolescenti per maschi superdotati«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. £_____________IZLETI SKUPINA SONČNI ZAREK Zadružnega centra za socialno dejavnost priredi v petek, 10. junija izlet namenjen mladini s posebnimi potrebami v zabavni park Gardaland. Za informacije ah vpisovanje na sedežu zadruge v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072 v jutranjih urah vsak dan, razen sobot. KRUT prireja 8-dnev-no bivanje v naravnem zdravilišču Recoaro Terme od 4. do 11. julija. Zdravilišče se nahaja na PUBLIEST Tel. (040) 7796611 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) NI iz Boljunca vabijo na OGLED RAZSTAVE likovnih izdelkov in ročnih del danes, 29. t. m., od 9. do 12. ure in od 16. do 20.30 ter jutri, 30. t. m. v jutranjih urah. OTROCI OTROŠKEGA VRTCA in OSNOVNE SOLE M. GREGORIČ - STEPANČIČ vabijo na ZAKLJUČNO PRIREDITEV, ki bo v torek, 31. t. m., ob 14. uri v šolskih prostorih. NIŽJA SREDNJA SOLA FRANA LEVSTIKA na Proseku vabi na ogled razstave SOCNIC (”Suc-culentae”), ki bo v šolskih prostorih v petek, 3.6., od 8. do 16. ure in v soboto, 4.6., od 8. do 13. ure. 13 OBVESTILA JK CUPA obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za otroke od 7. leta dalje. Prvi teCaj od 20.6. do 1.7. - začetni; drugi tečaj od 4.7. do 15.7. - začetni; tretji teCaj od 18.7. do 29.7. - nadaljevalni. Podrobnejše informacije na sedežu društva v sesljanskem zalivu ob sobotah od 16. do 18. ure. MLADINSKA SKUPINA iz sv. Vincencija vabi danes, 29. t. m., ob 8. uri na MLADINSKO MASO, ki bo ob priliki prvega sv. obhajila. Maši, ki bo v cerkvi sv. Vincencija, bo sledila družabnost. ZBOR SV. VINCENCIJA vabi danes, 29. t. m., ob 8. uri k MLADINSKI MASI ob priliki prvega sv. obhajila . Po maši skupna družabnost v ul. Ananian. SD ZARJA sklicuje jutri, 30. t. m., ob 20.30 v Bazovici v prostorih Gospodarske zadruge REDNI LETNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: poročila, volitve in razno. Vljudno vabljeni! UPRAVA OBČINE ZGONIK razpisuje javno selekcijo za začasno namestitev upravnega sodelavca na tehničnem področju za obdobje treh ■ BARI 83 31 49 40 61 CAGLIARI 68 58 55 28 78 FIRENCE 87 2 14 86 69 GENOVA 50 44 1 35 62 MILANO 85 17 83 88 80 NEAPELJ 56 12 46 10 71 PALERMO 64 49 65 7 50 RIM 72 46 14 22 51 TURIN 22 15 7 59 24 BENETKE 29 86 34 52 17 ENALOHO 2 2 2 X 2 X 2 2 1 1 1 X KVOTE 12 86.032.000 11 2.100.000 10 179.000 •- mesecev. Zainteresirani lahko predložijo prošnjo do vključno 8. junija t.l. Podrobnejše informacije nudi občinsko tajništvo, tel. št. 229101. UPRAVA OBČINE ZGONIK razpisuje natečaj za animatorje/ke za poletni center, ki se bo odvijal v Zgoniku od 4. do 15. julija. Interesenti morajo predložiti prošnje do vključno 4. junija t.l. Podrobne informacije nudi občinsko tajništvo tel. št 229101 UPRAVA OBČINE RE-PENTABOR razpisuje javno selekcijo za mesto animatorke/ja v poletnem centru, ki se bo odvijal v repentabrski občini od 1. do 13. avgusta t.l. Zainteresirani lahko predstavijo prošnjo na prostem papirju na občinsko tajništvo bo 14. ure dne 10. junija 1994. Zahtevani rekviziti: dopolnitev 18. leta starosti, opravljena izobrazba druge stopnje in obvladanje slovenskega jezika. Podrobnejša pojasnila nudi občinsko tajništvo, tel. št. 327122. OPENSKA ŽUPNIJA vabi v torek, 31. t. m., ob 19. uri k zaključku šmarnic. Ob 20. uri pa na tradicionalni KONCERT MARIJINIH PESMI. Nastopili bodo domači zbor sv. Jernej, MPZ in MMPZ Vesela pomlad in MePZ JACOBUS GALLUS. Priložnostno misel bo povedala dr. Marija Stekar -Košuta. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL (tel. 573141) sporoča, da je do 31. t. m. v teku vpisovanje za POLETNO SREDISCE v Trstu, za LETOVANJE v PTUJU, za LETOVANJE v PORTOROŽU in v ZELENEM CENTRU v VRHPOLJAH. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi elane in prijatelje na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 3. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 UL A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Gluha 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D‘Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gubi 8 ESSO Trg Liberta 10/1 IP Ul. F. Severo 2 Drev. D‘Annunzio 38/A UL Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Samo 14 API UL F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmama 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 m) AGIP Devin (sever) Devin (jug) MALI OGLAS! PODJETJE IMPORT-EXPORT iz Tržiča išCe uradnika za komercialni sektor z dobrim znanjem slovenščine in hrvaščine, z vozniškim do-voljenjem, za stalno za- . poslitev. Pismene ponudbe poslati na PUBLIEST -Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Uradnik”-UVOZNO-IZVOZN0 podjetje išCe knjigovodjo s prakso, z znanjem slovenskega jezika. Pismene ponudbe poslati na Pu; | bliest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro “Knjigovodja". IŠČEMO vajenko za sezonsko'delo. Pismene ponudbe poslati na Pu( bliest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Sezonsko delo". IŠČEMO kuhinjsko pomočnico ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 229113-KAROSERIJA in mehanična delavnic® Guštin išče izkušenega in resnega avtoličarja. Teist. 214522. 23-LETNI mladenič išCe prijateljico, ki bi želela z njim na dopust p° Grčiji. Pisati krajši curri" culum s sliko in tel. Cina Pubbest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro “Grčija". ISCEM zazidljiv teren. Tel. 44871. RIBOGOJNICA' AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca je odprta vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30 celo leto. Nudi prvovrstne kanadske losose. Tel. St. 228297. PRODAM mercedes 190 E, rdeCe barve, v odličnem stanju. Tel. 280813 ob uri obedov. PRODAM čoln taylor 5m, motor suzuki, 50 km> letnik ’81, revidiran, s prikolico, rezervnim motorjem in navtično opremo za 5 milijonov. Teist. 228318. PRODAM motorno kolo 50 k.k. Tel. št. 226411- aluminijasta vhodna vrata, dvojne Sipe, 2,20 m x 80 cm prodam. Tel. St. 226619. PEDIKERKA nudi svoje usluge na področju Opčin. Tel. 211213 KROMATICNO harmoniko excelsior, 120 basov, italijanski sistem, prodam po ugodni ceni-Tel. št. 572700 od 14. ure dalje. ODDAM mladice psička male rasti-Tel.327149. NA PROSEKU oddam v najem enosobno stanovanje za krajši Cas. Tel. št. 251231. NA LOŠINJU (Artato-re) dajem v najem veliko stanovanje z vrtom za pet oseb, oddaljeno od morja 100 m v obdobju od 1. do 15. julija 1994, 100.000 lir dnevno (tel. St. 829698 v večernih urah). OSMICO sta odprla Gabrijela in Boris Bandi v Prebenegu na St. 24. OSMICO ima v Medje vasi Ferfolja do 30. t. m-OSMICO ima Franko Strain, Križpot št. 84-ToCi belo in Črno vino. , OSMICO so odprl' Goljevi v Samatoci St. 20. OSMICO so odprli pr' Batkovih, Repen 32-Vljudno vabljeni! OSMICO ima odprto Mario Milic, Repnic st. 39. OSMICO ima odprto Alfredo Brajnik, Dom'0 172. ToCi malvazijo DOL in merlot (oba vina na' grajena na letošnji občinski razstavi vin v Dobrni-Tel. St. 824917. KMEČKI TURIZEM ie odprl Just Škerlj, SaleZ 44. OSMICO so odprl' v Zgoniku pri Milanu na št. 12. Vljudno vabljeni- gorica/okrogla miza Kaj pomeni Travniška manifestacija Dvajsetega maja pi esetimi leti, se je ravniku zbralo vec Slovencev iz Itali a bi z množično ma estacijo izpričali sv< voljo do uveljavitve Zl"°vnih in drugih p ki izhajajo iz i danske ustave, a jih v aa Se ni uresničila. Na znanem goriški trgu so se zbrali mladi starejši, moški in žens anecani, Tržačani Goričani, predstavn naSe skupnosti iz Kan ske doline. To je b rrajvecja manifestac sJovenske narodnost skupnosti v povojni Času, po razmejitvi. E le manifestacija, ki ji jrekem smislu presem la nas same. Kakšne so bile konk-ratne posledice manifestacije na Travniku, kako so italijanski odgo-vorni dejavniki reagirali na to manifestacijo in Predvsem, kaj je Travnik Pomenil za Slovence v ttaliji? To so vprašanja, ki si jih znotraj skupnosti večkrat zastavimo in to velja še posebej za zdajšnji cas, ko so oko-nscine take, da naši skupnosti ne obetajo ugodnih razpletov. Zaradi tega smo se pri Zvezi slovenskih kulturnih društev odločili, da pripravimo okroglo mizo in se ob desetletnici vprašamo, kako naprej. Da preverimo napake in ocenimo tistih nekaj malo rezultatov, da bolj smotrno in predvsem uspešno zastavimo naše delo v prihodnje. Smotrno v smislu izdelave skupne politične strategije. Nove okoliščine nas silijo v to. Kako smo sposobni na premike in zasuke pametno in predvsem enotno odgovoriti? Na okroglo mizo z naslovom “Deset let po Travniku: ocene in perspektive”, ki bo jutri, v ponedeljek, 30. maja 1994, ob 18. uri v go-riškem Kulturnem domu, smo povabili Karla Devetaka za Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Marijo Ferletic (Svet slovenskih organizacij), Igorja Komela (DSL), Aleša Figlja (Slovenska skupnost), Vlada Klemšeta (Socialistična stranka), Viljema Gergo-leta (Stranka komunistične prenove) in Marka MarinCiCa (Zeleni). Okroglo mizo bo vodil Član predsedstva ZSKD, Rudi Pavšič. A. Langer Evroposlanec danes v Gorici Alexander Langer, evropski poslanec iz JuZne Tirolske, ki bo danes zaključil obisk v naši deželi v okviru "Zelene karavane” se bo okrog Poldne sreCal v Trstu s predstavniki slovenske narodnostne skupnosti, v zgodnjih popoldanskih urah pa bo na Goriškem. Ob 14.30 bo imel srečanje z novinarji v gostišču pri Laposih, pod Sveto Goro, kjer bo danes medškofijsko ro-^lanje. Govoril bo o miru in potrebi po sožitju in strpnosti med narodi ter tudi o zaostrovanju italijansko - slovenskih odnosov. KULTURNI DOM / POMEMBNA PRIREDITEV Prizadevanja za mir in sožitje Miting so letos že petič priredile borčevske organizacije KD, SKGZ in ZSKD S petkovega srečanja za mir in sožitje v Kulturnem domu - foto Studio Reportage V petek zvečer je bil v prostorih Kulturnega doma v Gorici 5. miting za sožitje, mir in razvoj. VeCer, ki ga je priredila goriška sekcija Vsedržavne zveze partizanov Italije v sodelovanju z borčevskimi organizacijami AVL, ANED, ANPPIA, s Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Kulturnim domom, je potekal pod ge- podobne manifestacije klic k demokratičnim in svobodnim načelom, ki so osnova vsake civilne družbe. Poletto pa je poleg prikaza nekaterih pomembnih dogodkov iz vojnih Časov med drugim poudaril Osimske sporazume, ki niso bili zastonj odraz najbolj odprte meje z vzhodnim delom Evrope. Dodal pa je še, da nas Čaka naporna naloga, to je ohraniti ideale Odpor- ništva. Udeležence - med temi je bil tudi novogoriški župan Marušič - sta pozdravila predsednik ANED Milovan Bressan in predsednik AVL Mario Merni. Srečanje, na katerem so podelili vec Častnih izkaznic VZPI-ANPI, so izoblikovali tudi nastopi zboroviz Gabrij, Standreža, Podgore in Salvador in Ronk. VeCer je povezovala Barbara Rustja. slom "Včeraj v skupnem boju za svobodo, danes v prizadevanju za popolno uresničitev republiške ustave”. Slavnostna govornika sta bila ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in predsednik goriške Zveze VZPI-ANPI Silvino Poletto. Manifestacija mora biti, je med drugim poudaril Komel, izraz iskrene težnje po miru, sožitju, prijateljskih medsebojnih odnosih in sodelovanju. Omenil je dramatičen razvoj dogodkov v bližnji nekoC jugoslovanski državi ter izrazil prepričanje, da so taksne ali Štandrež Danes praznik špargljev V Standrežu se je sinoCi, v priredbi PD Stan-drež začel tradicionalni Praznik špargljev. Danes ob 17. uri bo slikarski ex tempore za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole ter za dijake nižje srednje šole. Ob 19. uri bosta nastopila zbor Stefan KovaC in folklorna skupina Marko banda iz Murske Subote. Gre za priznani skupini, ki bosta prvič nastopili v naših krajih. V kulturnem delu današnjega sporeda sodeluje tudi zbor srednje šole Ivan Trinko. Praznik se bo nadaljeval prihodnjo soboto in nedeljo. _ŠOLA / KONEC ŠOLSKEGA LETA NA VRHU Lutkovna delavnica je odprta Predstava za starše, bratce in prijatelje pa bo 7. junija UCenci vrhovske osnovne šole so te dni nadvse zaposleni. Odprli so namreč lutkovno delavnico, kjer s škarjami, lepilom, barvami in raznim materialom hitijo uresničevati naCrt, ki so si ga sestavili za bralno značko. Prireditev bo 7. junija v popoldanskih mah in nanjo že zdaj vabijo starše in prijatelje. Naj povemo, da so uCenci tudi sami sestavili besedilo za lutkovno predstavo, poimenovali pa so jo "Strah je votel, okoli pa ga ni nic”. Otrok v vrhovski osnovni šoli ni mnogo, so pa kar se da iznajdljivi in seveda delavni. Na sliki - malčki med izdelovanjem lutk in drugega kar bodo rabili za predstavo. 4. GLASBENO SREČANJE NA KRASU Doberdob Danes, 29. maja: ob 17. uri tekmovanje v briškoli (1. nagrada 2 gorski kolesi) ob 19.30 ples s KRAŠKIM KVINTETOM PROSVETNO DRUŠTVO STANDREZ prireja v Standrežu PRAZNIK ŠPARGLJEV 29. maja ter 4. in 5. junija Danes, 29. maja, ob 17. uri slikarski ex tempore ob 19. uri zbor Stefan KovaC in folklorna skupina Marko banda iz Murske Subote. Nastop zbora Sole Ivan Trinko. Sledi prosta zabava. Sobota, 4. junija, ob 17. uri tekmovanje v pritrkovanju ob 20. uri plesna zabava. Nedelja, 5. junija, ob 19. uri nastop pevskih zborov in standreske dramske skupine z veseloigro Človek brez smeha. Sledi prosta zabava. Ob 22. uri Tombola. Bogat srečolov, tombola, odlični Sparglji, domača jedača in pijača GORICA / KULTURNI DOM Bogat spored dejavnosK tudi v juniju Te dni je Upravni odbor Kulturnega doma iz Gorice objavil program dejavnosti, ki se bo odvijala do zaključka letošnje sezone, konec junija. Program je Upravni odbor izdal v okviru Informativnega biltena, ki je v prejšnjih letih redno spremljal domovo dejavnost. V zadnjih dveh letih pa je bilten izhajal neredno, saj je bil zaradi obnovitvenih del Kulturni dom zaprt. Uspešno je začasno odsotnost biltena nadomestilo “Glasilo”, ki sta ga redno izdajali v sodelovanju ZSKD in ZSSDI. Poleg tega pa “Glasilo” spotoma objavlja še druge tematske članke in opozarja na dogodke, ki so posebnega pomena za našo stvarnost. Namen Kulturnega doma je v prihodnje poskrbeti spet za redno izdajanje “Informativnega biltena” in to kot glasnika domovske dejavnosti. Iz objavljenega programa izhaja, da bo konec letošnje sezone - po ponovnem odprtju - precej pester in raznolik, saj se bo zvrstilo okrog dvajset manifestacij. Od aprila, ko je Kulturni dom prejel dovoljenje za ponovno “obratovanje”, pa se je zvrstilo tudi že preko dvajset manifestacij, ki gredo od IX. Film Videomonitorja, gledaliških predstav pa do slavnostnega koncerta Slovenske filharmonije. Zadnja pomembnejša prireditev je bil petkov Miting za mir. V prihodnjih tednih pa se bo v domu odvijalo še marsikaj, od nastopa pevskih zborov, do nagrajevanja goriških športnikov, do razstave beneških likovnih umetnikov, gledaliških predstav in zaključnih nastopov. Ob tem naj posebej omenimo prireditev, ki bo v torek, 7. junija in sicer Akademija SZ Dom (Gorica), na kateri bodo sodelovali poleg belor-deCih športnikov, še pevski zbor nižje srednje Sole “L Trinko” iz Gorice ter kot gost Pevski zbor osnovne šole beguncev BiH iz Kranja. Gostovanje bo potekalo v znamenju solidarnosti s prebivalstvom po vojni prizadete BiH. Za podrobnejše informacije je na razpolago urad Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 33288). KULTURNI DOM-GORICA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - GORICA vabita na odprtje SKUPINSKE RAZSTA VE BENEŠKIH UMETNIKOV Kulturni dom Gorica, Četrtek, 2. junija 1994, ob 18.30. ZADRUŽNA KMECKO-DELAVSKA KREDITNA BANKA POSOJILNICA v Sovodnjah ob Soči Sovodnje ob Soči BILANCA POSLOVNEGA LETA 1993 AKTIVA Blagajna Vrednotnice Vloge pri bankah Posojila podeljena strankam Soudeležbe Večletni stroški in imobilizacije Razne aktivne postavke Aktivne izločitve 162.626.264 13.914.271.882 4.043.759.938 9.533.464.320 98.030.000 417.732.057 1.805.399.207 514.448.968 30.489.732.636 PASIVA Vloge strank Razne pasivne postavke Pasivni pripisi in izločitve Sklad odpravnin Sklad za obveze Skladi za rizike Premoženje Poslovni dobiček 25.324.319.581 536.996.875 196.812.213 132.556.852 44.457.123 281.843.218 3.150.834.272 821.894.502 30.489.732.636 DOHODNINSKI RAČUN Aktivne obresti Pasivne obresti 3.455.855.225 - 1.699.856.000 Aktivne komisije in ostali dohodki 273.150.525 Pasivne komisije in upravni stroški -1.110.269.362 Popravki vrednosti in akantonacije - 105.398.613 Dobiček rednega delovanja 813.481.775 Izredni dohodki 45.135.557 Izredni stroški in davki - 36.722.830 Poslovni dobiček 821.894.502 NOVICE Spomin na Odpomimiško Gibanje na Krminskem Prejšnjo nedeljo je bila pri Peternelu v Goriških Brdih spominska slovesnost ob 50. obletnici tragičnih dogodkov, ko je v tem kraju, v goreči hiši izgubilo življenje dvaindvajset oseb, med njimi so bili tudi otroci in Zenske. Danes se bodo omenjenega dogodka in nasploh okoliščin v katerih se je oblikovalo odporniško gibanje v Krminu in na obrobju Brd, spomnili na prireditvi, ki bo v dvorani nekdanjega kina Italia. Prireditev bo ob 10. uri, prireja pa jo pokrajinski odbor VZPI/ANPI v sodelovanju s krajevne sekcijo združenja. Spomnili se bodo tudi obletnice smrti partizanskega borca Albina Veruc-chija (s partizanskim imenom Rapido). Jutri skupščina članov mladih podjetnikov ASCOM Pred kratkim ustanovljeno združenje mladih podjetnikov, ki deluje v okviru združenja ASCOM, sklicuje jutri, v ponedeljek 30. maja ob 20.00 skupščino elanov in sicer na sedežu združenja, v ulici 9. avgusta 4. Na dnevnem redu bodo teme kot so sodelovanje z javnimi ustanovami, organizacija srečanj o problematiki podjetja in sodelovanje na vseh ravneh med včlanjenimi podjetji. Pevski zbor učiteljišča bo pel 3. junija na reviji Naša pomlad Pevski zbor pedagoškega liceja "Simon Gregorčič” bo 3. junija nastopil na zaključni reviji mladinskih zborov Naša pomlad v Novi Gorici. Pravzaprav bosta zaključna nastopa revije dva: 2. junija ob 18. uri na dvorcu Zemono pri Vipavi, kjer bo nastopilo sedem zborov, in 3. junija ob 18. uri, v Kulturnem domu v Novi Gorici, kjer bo nastopilo deset zborov. Zbor učiteljišča bo, poleg otroškega pevskega zbora od Domja edini zbor iz zamejstva, ki bo nastopil v zaključnem delu revije Naša pomlad. Naj navedemo še, da bo oba koncerta snemal Radio Koper. Natečaj za osnutek grba župnije v Štandrežu Ob priložnosti sedemdesete obletnice ustanovitve župnije in posvetitve župnijske cerkve, razpisuje župnija sv. Andreja v Štandrežu natečaj za župnijski grb. Na grbu, ki ne sme biti veCji od formata A4, mora biti razvidno, da predstavlja vernike iz Stan-dreža in na njem mora biti viden napis “Župnija sv. Andreja Ap., Parrocchia di s. Andrea Ap.“. Pri izdelavi grba se natečajniki lahko poslužijo Cmo bele ali barvne tehnike. Vsi, ki se bodo udeležili natečaja, morajo na hrbtno stran izdelka napisati svojo siglo ali simbol, ime in priimek, datum rojstva in bivališče. Vsi sodelujoči bodo prejeli spominsko diplomo, nagrajeni pa 1.500.000 lit. Dela bo ocenjevala posebna komisija. Osnutke je treba poslati po pošti, ali drugače, na naslov župnije, Trg sv. Andreja l/a, 34170 Gorica, najkasneje do 30. septembra. Danes popoldne medškofijsko romanje na Sveto Goro Pod geslom Družina duša družbe se bo danes popoldne na Sveti Gori odvijalo medškofijsko romanje vernikov koprske škofije in goriške nadškofije. Verniki iz raznih krajev se bodo zbrali ob 16. uri v baziliki, kjer bosta nadškof Bommarco in koprski škof Metod Pirih darovala mašo. Obred bo potekal v vec jezikih, saj gre za romarsko svetišče in stičišče različnih narodov. NARDIN VOJKO UL. Sv. Mihaela 324 KDRST Standrež - ind. osna Tel. [0481] 21055 - Fax 522410 URARNA ZLATARNA Ho g>mgno - ure najboljših znamk; - nakit in predmeti iz srebra in zlata neposredno od proizvajalca; - konkurenčne cene; GORICA - Ul. Arcivescovado 3 (nasproti Katoliške knjigarne) Telefon 0481/534633 DOBERDOB / OBČNI ZBOR ČLANOV POSOJILNICE Lansko doslej najboljše poslovanje v zgodovini Dobiček 829 milijonov lir - No izrednem občnem zboru spremenili tudi statut in uradno poimenovanje Tudi poslovno leto 1993 bo v kroniki Kmečko obrtne hranilnice v Doberdobu - po novem Zadružne kreditne banke - ostalo zapisano z zlatimi črkami. Po odprtju novega osrednjega sedeža v Doberdobu se je dejavnost posojilnice z odprtjem podružnice v Ronkah, prenesla izven domačega kraja. In, kar je zelo pomembno, uspeh poslovanja v tem prvem obdobju je presegel vsa pričakovanja. In še dodaten element za zdrav optimizem in zaupanje v bodočnost: poslovno leto 1993 je doberdobska hranilnica zaključila s skoraj 829 milijoni Čistega dobička, kar je nasploh najboljši poslovni uspeh v vsej zgodovini tega kreditnega zavoda. V teh nekaj osnovnih ugotovitev bi lahko strnili vsebino poročil, ki smo jih slišali na petkovem izrednem in rednem obenem zboru elanov posojilnice. Izredni občni zbor je bilo treba sklicati zaradi spremembe statuta, oziroma prilagoditve novim zakonskim predpisom. Odslej se bo Kmečko obrtna hranilnica uradno imenovala Zadružna kreditna banka. Tako so sklenili na izrednem obenem zboru, kjer so, v prisotnosti notarja, poleg uradnega poimenovanja prilagodili novim predpisom še tri Cle-nestatuta.Poročilo Upravnega sveta je na obenem zboru podal predsednik Andrej Ger-golet, posamezne postavke bilance pa podrobno obrazložil ravnatelj dr. Maks Gergolet. Vsota hranilnih vlog V Dijaškem domu se te dni zelo skrbno pripravljajo na pobude, ki jih bodo uresničili med šolskimi počitnicami. V okviru poletnega središča, ki bo odprlo vrata Cez mesec dni (27. junija) bodo letos organizirali tudi osnovno usposabljanje mladih raziskovalcev za znanstveno raziskovalno delo. Cilj take pobude je, da udeleženci, pod vodstvom mentorja spoznajo, kakor se lotiti novega neznanega področja, kakor postopoma MENJALNICA | CAMBIOISONTINO Gorica - Korzo Verdi 56 menjalnica In prodaja tujih valut, slovenskega tolarja, hrvaškega dinarja, madžarskega florlnta, češke krone. URNIK: od torka do sobote 8.30-13.00 in 14.30-18.00 Tel. 0481/536322 - fax 0481/531210 se je v lanskem letu povečala za sedem milijard in je dosegla vrednost skoraj 41 milijard lir, vsota posojil se je povišala z 19, 6 na 21,1 milijarde lir, premoženje pa za nadalnjih 700 milijonov in je ob koncu lansklega leta znašalo 5, 2 milijarde. Število elanov se je z 200 povečalo na 202. napredovati ter kako pridobljeno znanje urejeno, Čitljivo in v lepem jeziku in zanimivi obliki pisno in ustno posredovati drugim. Raziskovalni tabor, ki ga bo vodil mentor, sodelavec instituta Jožef Stefan, bo od 4. do 9. julija in je namenjen dijakom nižje in višjih srednjih šol. Predvidoma se bodo mladi raziskovalci lotili naslednjih nalog: zgodovinski prikaz slovenske manjšine v Italiji, kulturno življenje naše manjšine, slovensko šolstvo, asimilacija. Interesenti naj se Cimprej prijavijo v Dijaškem domu -ul. Montesanto 84 - tel. 533495. Prav tako je še odprt rok za prijavo v Poletno središče, ki se bo letos vrtelo v znamenju "Mihca in lune”. Hranilne vloge so se v odstotkih povišale za petino, oziroma 20 odstotkov kar je znatno nad deželnim poprečjem. Nepričakovano dobre poslovne uspehe pa beleži, kakor smo že uvodoma zapisali, podružnica v Ronkah. Udeležence občnega zbora sta pozdravila m_____________IZLETI KD BRIŠKI GRIČ priredi 19. junija avtobusni izlet na Koroško z ogledom Minimundusa, Gospe svete, Krnskega gradu in še nekaterih drugih zanimivosti. ZveCer postanek ob Vrbskem jezeru. Prijave in pojasnila: Silvan Pittoli (tel. 884226) in Maja Humar (tel. 884187). SD SOVODNJE priredi danes, 29. t.m. avtobusni izlet v Visinale ob priložnosti nogometne tekme Visinale-So-vodnje. Odhod ob 14. uri pri občinski telovadnici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško opozarja izletnike, ki bodo odpotovali na Portugalsko, da bo avtobus za letališče odpeljal v torek 31. maja ob 8.30 iz Travnika s postanki v Podgori, Stan-drežu in Sovodnjah. SPD GORICA sporoča da sprejemajo prijave za avtobusni izlet na Koroško ob tradicionalnem srečanju planincev, ki bo v Globasnici 12. junija. Prijave na društvenem sedežu. predsednik deželne zveze kmecko-delavskih posojilnic Picco in, v imenu SDGZ - banCne sekcije, Milic. Na tajnem glasovanju so potrdili mandat trem elanom upravnega odbora: Andreju gergoletu, Amaldu Ferfolji in Armandu Jarcu. ObCni zbor je sprejel še nekaj drugih sklepov. VCERAJ-DANES V tednu od 22. do 28. maja 1994 RODILI SO SE: Genny Petrin, Riccardo Fabbian, Agata Zorzenon, Janinne Zuttioni, Marco Boaro, Veronica Marchiaro in Carlotta Zitter. UMRLI SO: 86-letna gospodinja Germana Ko-mic vd. Marchi, 75-letni Giovanni Pellos, 84-letni upokojenec Giacomo Piacenza, 74-letni upokojenec Silvano Grando, 46-letni delavec Gastone De Piero, 94-letni Antonio Schettin, 83-letna upo-Maria Bertossi por. Sabini, 83-letni upokojenec Virgilio Medeot, 76-letni upokojenec Pio Polana, 84-letni upokojenec Martino Furlan, 82-letni Gui-do Perco, 57-letna profesorica Lidia Cogoli, 84-letna upokojenka Angela Stergar, 89-letna upokojenka Margherita Pettarin, 73-letni upokojenec Stanko Černič, 63-letna gospodinja Giuseppina Corazza por. Rizzi, 71-letna gospodinja Francesca Trpin por. Bofulin, 67-letna upokojenka Maria Di Be-nedetto por. Candotto. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob pokojnega Davorina Furlana darujeta Erminia in Tonce 150 tisoC lir za društvo Naš prapor. H ČESTITKE ADELE in NADO DEVETAK praznujeta dane® 40. obletnico poroke. Iz srca jima Čestitajo z željo, da bi se tako ljubila S® mnogo in mnogo let, hčere Silvana, Nada in Anita, zetje ter vnuki. ______________KINO GORICA VITTORIA 16. ISIS.15-20.15-22.15»Una pura formahta«. Rež. Gin- j seppe Tornatore. Igrata Sergio Rubini in Roman Polanski. Ozvočenj6 Dolby stereo. CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00»Due irresisti' bili brontoloni«. J. Lem-mon in W. Matthau. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi drage Mirte se iskreno zahvaljujemo župnikom, vrstnikom, zboroma Hrast in Jezero, skavtom in vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku teta, mama in sestra Doberdob, 29. maja.1994 ZAHVALA Ob izgubi dragega Davorina Furlana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Družini Furlan in Rupnik ZAHVALA Ob nenadnem in tihem odhodu ljubljenega moža in oCeta Stanka Budala se iz srca zahvaljujeva vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nama stali ob strani s tolažilno besedo in počastili spomin najinega dragega pokojnika z darom, cvetjem ali tiho molitvijo- Topla zahvala tudi standreškemu župniku g-K. Bolčini in msgr. O-Simčiču za tolažbe poln pogrebni obred, pevcem zbora Standrež in Rupa" PeC in dirigentu Zdravku Klanjščku za občuteno petje. Žalujoči Ernesta in LuCana Gorica, 29. maja 1994 Člani Godbenega društva Kras izrekajo iskreno sožalje družinam Frandolic ob izgubi drage mame in none Karoline. Z evropskim prijateljstvom do integracijskih procesov EvropeistiCna akademija Furlanije-Julijske krajine iz Gorice pripravlja manifestacijo, ki bo v petek, 3. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Pobudniki srečanja, ki se bo odvijalo pod geslom "Evropsko prijateljstvo”, so Italijansko združenje občin in evropskih dežel, Evropske hiše iz Aten, Celovca, Gradca, Gorice, Nove Gorice in Trgovski zavod Fermi iz Gorice. Na slovesnosti bodo podelili nagrade uCencem in šolam, ki so sodelovale na natečaju "Evropski dan 1994”, ki sta ga razpisali goriška in tržaška Pokrajina. Omenjeni veCer spada v okvir štiridnevnega mednarodnega seminarja -od 2. do 5. junija , na katerem bodo vzeli v pretres evropski integracijski proces in vlogo evropskega parlamenta v luči skorajšnjih evropskih volitev. DIJAŠKI DOM / POBUDA Tečaj za mlade ki želijo spoznati raziskovalno delo /PrimrsM dnevnik Moj dnevnik! GRAFICENTER / FOTO: SERGIO FERRARI SVET Nedelja, 29. maja 1994 RUSIJA / POSVET OPOZICIJE Ruckoj je za vlado v senci Pozivi k obnovi Sovjetske zveze MOSKVA - Ob navzočnosti nekdanjega ruskega podpredsednika Aleksandra Ruckoja in voditelja ruskih komunistov GenadijaZugja-nova je včeraj v Moskvi potekal prvi nacionalni posvet ruske opozicije, na katerem so se zbrali politični voditelji, ki so konec aprila zavrnili podpis sporazuma, ki ga je predlagal predsednik Boris Jelcin. Ruckoj, ki se ga Se dobro spomnimo kot enega glavnih voditeljev lanskega oktobrskega upora in ostrega nasprotnika predsednika Jelcina, je blizu tristo udeležencev srečanja pozval k oblikovanju avtonomne vlade v senci. Vlado naj bi oblikovali jeseni (septembra ali oktobra letos), ko bo potekala skupščina nacionalne enotnosti. Med ostrimi kritikami, ki jih je v odločnem dvajsetminutnem govoru izrekel na raCun gospodarske politike predsednika Jelcina, zaradi Cesar je požel bučen aplavz udeležencev srečanja, je pozval k združi- tvi vseh opozicijskih sil, kar je po njegovem mnenju edini možen naCin za obnovo države v mejah nekdanje Sovjetske zveze. »Zavedamo se, da sedaj Združene države Amerike manipulirajo z Rusijo,« je dejal in ostro nasprotoval pridružitvi Moskve k Natovemu Partnerstvu za mir. Med drugim je Aleksander Ruckoj, ki je kot ruski vojaški Častnik sodeloval tudi v vojni v Afganistanu, napovedal, da bo sodeloval na prihodnjih volitvah, na katerih se bo kot predstavnik opozicije potegoval za predsedniško mesto. Zborovanja opozicije pa se ni udeležil nekdanji predsednik vrhovnega sovjeta Ruslan Hasbu-latov, prav tako pa ni bilo nekdanjega predsednika ruskega ustavnega sodišCa Valerija Zorkina, Čeprav je še v petek napovedoval svojo prisotnost, ki pa jo je včeraj v posebnem sporočilu udeležencem srečanja ruske opozicije, kot je povedal njegov tiskovni predstavnik, odpovedal. (Agencije) VLADIVOSTOK - »Vrnili ste se v težkih Časih. Upam, da boste s svojim talentom in izkušnjami kot zgodovinar in ustvarjalec veliko pripomogli pri ureditvi razmer v Rusiji,« je zapisano v telegramu, ki ga je ruskemu pisatelju Aleksandru Solženicinu poslal ruski predsednik Boris Jelcin in ki ga je 75-letni Nobelov nagrajenec predstavil med srečanjem z novinarji v Vladivostoku. Aleksander Sol-ženicin, ki se je v domovino vrnil po dveh desetletjih izgnanstva v tujini, je poudaril, da ne bo sprejel politične funkcije in da bo raje sodeloval z ljudmi z ulice in pisal članke ter tako pomagal domovini in njenim ljudem. Ostro je kritiziral razmere v domovini, kjer »vlada lažna demokracija, saj ljudje ne morejo odločati niti o lastni usodi«. Prav tako ni prizanesel nekdanjemu sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, za katerega meni, da je svetohlinec, o Vladimirju Zirinov-skem pa meni, da je karikatura ruskega domoljublja. (Agencije) PJONGJANG PROTI MEDNARODNI SKUPNOSTI Američani so odkrili, da Severna Koreja pripravlja izstrelitev novih raket TOKIO - Severa Koreja, ki je ponovno v središču pozornosti zaradi spora z mednarodno skupnostjo glede skrivnega izdelovanja jedrskega orožja, pripravlja poskusno izstrelitev rakete vrste rodong -1. Novico je objavil japonski KRIMINAL V MOSKVI >Ne odpirajte vrat niti policistom« MOSKVA - »Četudi na vaša vrata trkajo policisti, jim ne odprite.« Andrej KolvaCev, nekdanji polkovnik pri ruskem notranjem ministrstvu, brez omahovanja pove tujcem, da morajo biti zelo previdni, če se hoCejo izogniti nevarnostim moskovskega kriminala. KolvaCev, sicer zaposlen pri ameriškem veleposlaništvu, je govoril pred približno 120 Američani, ki so se udeležili sobotnega seminarja o osebni varnosti. »Danes sploh ni drago kupiti policijsko uniformo, zato raje prej pokličite policijsko postajo in preverite,« svetuje KolvaCev. Naslednji nasvet oziroma dejstvo: »Najbolj varne so tiste Četrti, v katerih ni tujcev.« Organizatorja seminarja, ameriška trgovinska zbornica v Moskvi in služba za varnost pri ameriškem veleposlaništvu, se ne zmenita za najnovejši statistični podatek, da je v Moskvi prvič letos število kriminalnih dejanj zaCelo upadati. Številke ne povejo vsega. Med tujci v ruski prestolnici je Čuti- ti nelagodje in strah. »Postalo me je tako strah, da sem si na vratih omislila kar ducat ključavnic, tako da se v stanovanju počutim kot v trdnjavi,« razlaga 34-letna Elizabeth, žena ameriškega poslovneža, s katerim sta v Moskvi že osemnajst mesecev. Predavatelji so na seminarju delili splošne nasvete o varnosti, nekateri pa so bili tudi zelo »moskovsko obarvani«. »Lahko reCemo, da so Rusi večinoma zelo diskretni, toda vseeno raje ne nosite krznenih plašCev, palic za baseball in ne govorite preveC glasno, ko se vozite z javnimi prevoznimi sredstvi,« svetuje uslužbenec za varnost na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi. »Pes lahko pripomore k osebni zaščiti, toda biti mora velik, moCan in mora glasno lajati.« Robert J. Franks, zadolžen za varnost pri ameriškem veleposlaništvu, pravi, da je vprašanje kriminala v Moskvi sicer visoko na dnevnem redu,toda razmere še niso kritične. »Podobno je v New Yorku, toda tukaj je kriminal povsod in ni značilnost samo določenih Četrti. Zato smo dolžni naše državljane obvestiti o vseh morebitnih nevarnostih.« NajveC skrbi v zvezi z varnostjo imajo ameriška podjetja v Moskvi. »V nekaterih so se že oglasili mafijski kurirji, ki zahtevajo denar za "zaščito”.« Franks ne pove, koliko je bilo takih primerov, toda pojav je tako zaskrbljujoč, da namerava ameriški FBI v Moskvi kmalu odpreti svoje stalno predstavništvo, ki bo ta vprašanja reševalo skupaj z moskovsko policijo. (S.O.) dnevnik Tokio Simbun in se sklicuje na izjavo neimenovanega predstavnika japonskega zunanjega ministrstva, ki je informacijo dobil iz ZDA. Ameriški sateht naj bi na območju severnokorejskega raketnega oporišča odkril tovornjake in plovila za poskusno izstrelitev omenjenih raket. Predstavnik trdi, da gre za izboljšano verzijo sovjetske rakete scud z dosegom tudi do 3500 kilometrov, ki lahko nosi jedrsko konico in uniči vsa večja mesta v Južni Koreji in na zahodu Japonske že v desetih minutah po izstreli- tvi. Ze decembra je neki japonski predstavnik zatrdil, da bo Severna Koreja lahko kmalu uporabila mobilne raketomete, ki ne povečajo dosega rakete, je pa zato težje predvideti njen cilj. Marca je direktor ameriške obveščevalne službe (HA James Woolsey dejal, da Severna Koreja izdeluje dve balistični raketi s tolikšnim dosegom, da lahko ogrozi ves jugovzhodni del Azije, Pacifik in - ob morebitnem izvozu raketne tehnologije - vso Evropo. Američani se bojijo, da bi rakete prišle v roke Iranu. (Agencije) PQ S¥iTO BOGOTA - V Kolumbiji bodo potekale predsedniške volitve. BUDIMPEŠTA - Potekale bodo parlamentarne volitve, na katerih si socialisti obetajo zmago. ZAGREB - Pred dnevom državnosti bo govoril hrvaški predsednik Franjo Tudman Prva obletnica požiga v Solingenu SOIINGEN - »Skupaj proti rasizmu in fašizmu« je bilo geslo včerajšnjega protirasisticnega zborovanja, na katerem se je zbralo blizu štiritisoC ljudi; s protestom so obeležih prvo obletnico napada neonacistov, ki so v mestu požgali hišo priseljene družine Gene, v požaru pa je umrlo pet elanov družine. Ker so se oblasti ponovno zbale izbruha neredov med Nemci in turškimi priseljenci, je na ulicah patruljiralo veC tisoč poheistov, ki so okoli demonstrantov v središču mesta sklenili obroč. Govorci so na zborovanju nemške oblasti pozivali k prepovedi sedmih neonacističnih skupin in zahtevah, da dajo veC pravic priseljencem, ki jih med osemdesetimi milijoni prebivalcev Nemčije šest milijonov in pol. Pred zborovanjem je za tednik Welt am Sonntag spregovoril tudi zunanji minister Kinkel, ki je poudaril, da svet ni pozabil požiga v Solignenu in da mora Nemčija poskrbeti, da si z neredi ne bo še naprej blatila ugleda v mednarodni skupnosti. (Agencije) Včerajšnje demonstracije v Solingenu (Telefoto: AP) O čem pišejo drugje po svetu O vrnitvi Solženicina v Rusijo Poljubil je tla ter zaužil kruh in sol, ki so mu ju ponudili ljudje. Tako se je po dvajsetih letih končalo dvajsetletno izgnanstvo Nobelovega nagrajenca Aleksandra Solženicina, ki je svetu pripovedoval o svojem ujetništvu v taborišču za politične zapornike v nekdanji ZSSR. Nekdanji disident in sovražnik realnega komunizma številka ena se kaže kot prerok nove Rusije. V Magadanu, glavnem mestu gulagov, je bilo dva tisoč, morda tudi tri tisoC ljudi, da bi slavili vrnitev velikega pisca. Zdaj bo Solženicin krenil na dolgo pot, da bi po razpadu Sovjetske zveze na novo odkril »mater Rusijo«. Corriere della Sera, Milano O Clintonu in odnosih s Kitajsko Čeprav pri klavzuli najveejih ugodnosti, ki so jo v trgovanju s Kitajsko zdaj podaljšali še za eno leto, ne gre za boljši položaj Kitajske, marveč za obravnavanje, enakopravno v primerjavi z drugimi partnerji, bo dejstvo, da si je Clinton premislil, sprejeto kot mučen umik. Kot podobno omahujoča se je pred tem izkazala tudi ze ameriška drža v trgovinskem spopadu z Japonsko ter v vprašanju severnokorejskega jedrskega programa... Bill Clinton bo v kratkem prišel kar dvakrat v Evropo, na slove- 1 snosti v spomin na invazijo v Normandijo ter na gospodarski vrh G-7 v Neaplju. Gostitelji bi ga morali spodbuditi k temu, da bo krepkeje uveljavljal svojo svetovnopoliticno vlogo. Der Standard, Dunaj Nasproti Aziji, ki je v polni ekspanziji, ki vedno bolj cveti in je dobila zaupanje vase, strategija gospodarskega in političnega zastraševanja - dediščina tako imenovane politike topovnjaC - ne učinkuje veC. Francozi in Britanci so že imeli priložnost preveriti to resnico devetdesetih let. Tudi Clintonova vlada je imela priložnost, da zadevo preizkusi na svoj račun ter je iz tega potegnila svoje sklepe.V časovnem razmaku 48 ur je ta teden eno za drugim opustila svoje trdo stališče v zvezi z razhajanji, ki so nastala s Kitajsko in Japonsko, ter se je odločila za popustljivejšo usmeritev... Administracija se ni hotela spustiti v tveganje, da pride do gospodarskega in političnega konflikta s Kitajsko, katere gospodarstvo izpričuje najvišje stopnje rasti na svetu. Stabilnost cesarstva sredine, ki še ni prav zavarovana, je pomembna za ravnotežje v Aziji. Le Monde, Pariz NOVICE Ashravijeva zavrnila položaj TUNIS - Hanan Ashravi (na sliki AP), nekdanja tiskovna predstavnica palestinske delegacije na mirovnih pogajanjih o Bližnjem vzhodu, je v soboto zavrnila ponudbo palestinskega voditelja Jaserja Arafata, da bi postala ministrica za informiranje v prehodni palestinski vladi. Ashravijeva pravi, da se bo raje posvetila pripravam na ustanovitev telesa, ki bo nadzorovalo spoštovanje človekovih pravic na palestinskem območju Gaze in Jeriha. Atentat na predsednika Dudajeva MOSKVA - Predsednik Čečenije, muslimanske republike na jugu Rusije, ki želi biti neodvisna, Džohar Du-dajev, je v petek ušel atentatu, v napadu pa sta življenje izgubila notranji minister in njegov pomočnik. Predsednik Dudajev se je vraCal iz rodne vasice Zakan Juri v CeCensko prestolnico Grozni. Na poti je ob predsednikovem vozilu nenadoma eksplodiralo vozilo, na-poljneno' z razstrelivom. Eksplozija je bila sprožena j2 daljave. Predsednikov tiskovni predstavnik sumi, da so atentat pripravili Rusi, saj naj bi take vrste razstrelivo uporabljala samo ruska proti-obvešCevalna služba Obenem je zatrdil, da atentat ni povezan z nedavno ugrabitvijo talcev v ruskem Kavkazu. Vohun in Hipokratova prisega RIGA - Latvijski zunanji minister Georgs Andrejevs, ki ga je parlament suspendiral zaradi domnevnega sodelovanja z rusko ovbešCevalno službo KGB, je dejal, da je nekdanjim sovjetskim obveščevalcem sicer posredoval informacije, vendar ni povzročil nikakr šne škode. Andrejevs je v pismu, ki ga je objavil ja tvijski dnevnik Diena, zapisal, da je prazaprav delo val proti KGB, saj je vse morebitne žrtve obvestil, da jih imajo na piki. KGB ga je rekrutiral leta 1963, ko je Andrejevs delal kot glavni anestezist in je poleg ni® dicinskih informacij posredoval še podatke o dogod kih, ki bi lahko vplivali na stabilnost razmer v Latviji’ Andrejevs je povedal, da ni imel slabe vesti, ko J® KGB posredoval tudi informacije vojaške narave, saj to ni bilo v nasprotju s Hipokratovo prisego. SVET IRAK'/ MEDNARODNE SANKCIJE_ Zapora je sesula denarni sistem Za poln rezervar bencina le pol centa BAGDAD - Tujec, ki stopi na iraška tla, se najprej usta-Vl na prvi bencinski Črpalki, do roba napolni prazen avtomobilski rezervoar in za gorivo odšteje manj kot cent. Ne-. i ur pozneje, ko prispe do iraškega glavnega mesta, želi hotela telefonirati domov. Za minuto pogovora s sosedo Jordanijo mora plačati 98 dolarjev, minuta telefon-shega pogovora z Združenimi državami Amerike pa sta-Ue 158 dolarjev. Gospodarski ukrepi, ki m zaradi iraške invazije na Kuvajt prizadeli državo, so Popolnoma porušili ceno-vua razmerja. Neki diplomat je izjavil: ^Gospodarska, finančna in ugovinska razmerja so za-radi embarga povsem pora-Sena, zato normalnih ceno-Vliih razmerij ni mogoče Uveljavljati.« Uradno je si-Cer iraški dinar Se vedno Vroden 3, 20 dolarja. Zaradi Rosnega pomanjkanja in Kaosa, do katerega je prišlo P° zalivski vojni, pa je real-Uo vreden le eno tisočino te -ote. Vlada se je letos soo-^ua z naraščajočim črnim Usom, zato je uradno pri-Kuala menjalni tečaj valut Ua prostem trgu. Menjavo ua črnem trgu zdaj obvladuje, prejšnji mesec so ban-Ke celo sprejele gibljivi te-Caj iraškega dinarja. Kakor-K°li že, nekdanja uradna prednost nacionalne valute )e Se vedno zapisana v do- kumentih, zato prihaja do nenavadnih razlik. Hoteli svojim gostom zaračunavajo telefonske pogovore po uradnem menjalnem tečaju, gostje morajo pogovore plačati v dolarjih. Nekateri poslovneži so besni, saj jih pri odhodu iz hotela čakajo gromozanski telefonski računi. Spet drugo skrajnost pa predstavlja cena bencina: po stari menjavi je liter vreden 0, 07 dinarja, kar znese 0, 0002 centa. Račun plačate v nacionalni valuti. Letna naročnina za dnevnik Baghdad Daily, ki izhaja v angleščini, stane 500 iraških dinarjev oziroma 1, 66 dolarja. Cena hrane, ki je zaradi ukrepov postala izredno pomembna, je obračunana po starem menjalnem tečaju. Za sto kilogramov moke je treba odšteti en cent, za isto količno riža pa sedem centov, sladkor je cenejši. Številni Iračani, predv- sem revnejši, ki ne zasedajo pomembnih položajev, pozabljajo, da se je njihov denarni sistem sesul. 70 odstotkov potreb je mogoče zadovoljiti z uradnim razdeljevanjem živil, drugo pa je treba plačati po tržni ceni. Plače so se povečale, vendar Se zdaleč ne dosegajo rasti inflacije. Univerzitetni profesor zasluži na mesec približno 2.000 dinarjev oziroma sedem dolarjev, direktor podjetja pa 3.000 dinarjev. Uradnik zasluži okrog 500 dinarjev, za kar je mogoče kupiti 40 jajc. Tisti, ki so brez prihrankov in ki nimajo možnosti za dodatni zaslužek, ljudje, ki nimajo ničesar, kar bi se dalo prodati, so v brezizhodnem položaju. Srečneži, ki imajo denar, morajo po nakupili s torbami, polnimi bankovcev. Za stodolarski bankovec dobite več kot tisoč 25-dinar-skih bankovcev, če pa zamenjate 500 dolarjev, boste morah prešteti 6.000 bankovcev. Za večje nakupe Štetje ne bo potrebno, saj vam v menjalnici izročijo dinarje, pakirane po sto bankovcev. V Iraku tudi ni mogoče dobiti tujih bankovcev, zlasti tistih, ki jih ni mogoče ponarediti. znamenj, da bo prišlo do »Bankovcev po 25 dina- odprave ukrepov, se je na rjev navadno sploh ne pre- začetku aprila vrednost di- števamo, ker bi bilo to pre- narja izredno znižala - za drago,« je izjavil neki tujec dolar je treba odšteti 375 in pokazal šop sveže nati- dinarjev. Irak se je skušal snjenih bankovcev. Položaj zbližati s Kuvajtom, zato se se ne bo izboljšal, dokler ne je vrednost dinarja za ma- bodo odpravljeni mednaro- lenkost zvišala. Potem ko dni ukrepi; večina tujcev sta bila sestreljena dva zameni, da do konca leta vezniška helikopterja, si je sprememb ne kaže pričako- dinar znova opomogel. Ko vati. Zaradi pomanjkanja je Rolf Ekeus, ki je odgovo- cene bliskovito naraščajo. ren za nadzor nad iraškim ZN ukrepov ne bodo od- razoroževanjem, obiskal pravili, dokler Irak ne bo Irak in so Iračani privolih v sprejel vseh pogojev, med sodelovanje, se je vrednost katerimi je tudi zahteva po dinarja povečala: za dolar manjšem oboroževanju. Ce je bilo treba odšteti »le« bi bili ukrepi odpravljeni, 250 dinarjev. Le dan pobi v Irak, ki na dan načrpa zneje je VVarren Christo- tri milijone sodčkov nafte, pher med obiskom v Savd- začel pritekati denar. S tem ski Arabiji poudaril, da bo bi se okrepil tudi iraški di- VVashington Se naprej zago- nar, čeprav svoje nekdanje varjal nadaljevanje embar- vrednosti ne bi dosegel. ga. Vrednost dinarja se je Gre za politični problem, znova bliskovito znižala: zato prihaja do tolikšne ra- dolar je bil spet vreden 327 zlike v dnevnem tečaju di- dinarjev, narja. Ker ni nikakršnih (Agencije) Modro Pando lahko kadi le Deng PEKING - V največjih kitajskih mestih, kjer je razsipna potrošnja za redke postala življenjski slog, za druge pa sanje, najbližje predstavi o Zahodu, so Se redno stvari, ki jih z juani ni mogoče kupiti. »Znamka Panda, tiste, ki jih kadi Xiaoping? Nikjer jih ni uiogoce kupiti, nihče jih ne prodaja,« Sepetaje, da ga nihče ne bi opazil, pravi 20-letnik, ki prodaja cigarete v temačni uličici. Deng uradno že nekaj let ne kadi vec. »Zasebnik« je pozneje zaupal, da bi lahko priskrbel zavojček cigaret Blue Panda za 250 juanov (29 dolarjev), kar je desetkrat več, kot stanejo druge ime-nitnejse znamke cigaret, kot je na primer Chungva, ki jih proizvaja ista tovarna v Šanghaju. »Znamko Blue Panda pošiljajo le v Peking oblastem in državnemu svetu, in sicer le za najvisje uradnike,« je dejal predstavnik tobačne tovarne Tobacco Shanghai Corp. Na vprašanja o vrsti tobaka in načinu izdelave je odgovoril: »To je skrbno varovana skrivnost.« Tudi cene ni hotel izdati. »Neprecenljive vrednosti so, saj jih na leto izdelamo zelo malo. Na trgu bi zagotovo dobiti le ponaredek. Ni jih mogoče kupiti.« Četrtina kitajskega prebivalstva kadi in tobačni industriji omogoča nesluten razcvet. Samo lani so proizvedli 1668 milijard cigaret, od tega jih je šlo 40 milijard v tujino. Na Kitajskem je 180 tovarn cigaret, kar pomeni, da je skoraj v vsaki provinci ena. »Čeprav kitajska vlada ljudi svari pred kajenjem in vztraja pri opozorilih na zavojčkih, je proizvodnja cigaret že nekaj let ustaljena in se najverjetneje ne bo zmanjšala,« je dejal predstavnik ene Številnih tovarn. »Ljudje pač ne nehajo kar čez noč kaditi, tudi če so davki neznansko visoki,« je dejal. Davek pa je res visok, kar 52-odstoten. Večina ljudi iz visoke družbe kadi tuje znamke, kot je na primer Maribora. Toda zaradi skoraj mitičnega slovesa je znamka Panda za navadnega smrtnika Se vedno nekaj nepojmljivo dobrega. »Tobak (za znamko Panda) gojijo nekje na višavjih, kjer je zrak hladnejši in zelo čist. Nobenega onesnaženja, nobenih pesticidov in fungicidov. Gojijo ga zelo malo, morda le za sto ljudi v vsej Kitajski. Celo vsi ministri ga ne smejo kaditi,« je dejal poznavalec tobaka, naftni mogotec v Pekingu. Ker je Blue Panda popolnoma nedosegljiva 250 milijonom kadilcev, je tobačna industrija brez sramu vnovčila njen sloves. Ob azijskih igrah leta 1990 so naredili sorodnico znamke Blue Panda, tako imenovano »Yellow Panda« (Rumena panda). »Te smo takrat ljudem prodajali po osem dolarjev za zavojček,« je dejal predstavnik tobačne tovarne China National Tobacco Corp. v Pekingu. Trenutno se cene za tri najbolj priljubljene znamke - Chungva, Jun Jan in Hong Ta Shan - vrtijo med 90 in 220 juani oziroma 10 in 25 dolarji za zavojček. (Agencije) NEW YORK - Američani bodo letos množično potovali - tako vsaj napovedujejo ameriški turistični delavci, ki hkrati ugotavljajo, da si bodo ljudje privoščili sicer krajše počitnice, vendar pa naj bi od doma odšli pogosteje. Tudi letos bo Florida turistična meka. Zaradi ugodnih gospodarskih rezultatov ter nizke inflacije združenje turističnih delavcev napoveduje porast števila turistov za 4, 5 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Kar 80 odstotkov ljudi bo odšlo na počitnice z osebnim avtomobilom, 16 odstotkov pa z letati. Največ ljudi se odloča za sončne predele države, predvsem narodne parke, zato naj bi 70 odstotkov dopustnikov letovalo ob morju ali jezerih. Robert Dickinson, predsednik ameriškega potovalnega združenja, pravi, da naj bi po zbranih podatkih največ ljudi obiskalo Orlando, kjer stoji Diesney World, takoj za Florido pa sta najljubša turistična predela Kalifornija in Havaji. Združenje ameriške avto-moto zveze pa je zbralo podatke, ki kažejo, da bo največ ljudi obiskalo Orlando, Grand Canyon, narodni park Yellowstone v Wyomingu, Virginijo in VVashington. Običajno sta bila na listi priljubljenosti še Los Angeles in Branson, kamor so hodili predvsem ljubitelji country in pop glasbe. Predstavniki 397 milijard vredne turistične industrije si že manejo roke. Stopnja brezposelnosti v ZDA je po letu 1991 dosegla najnižjo stopnjo - saj je le 6,4-odstotna. Zato je razumljivo, da so postali potrošniki bolj zaupljivi. Kljub temu pa ni naraslo povpraševanje po trajnih vrednotah. Na tem področju napovedujejo ekonomisti preobrat na bolje na začetku poletja. Po uradnih napovedih bodo boljše rezultate zabeležile vse industrijske panoge, tudi turizem, zato naj bi se število ljudi, ki se bodo odločili za potovanje z letati, povečalo za Sest, število avtomobilistov pa za okoli Štiri odstotke. Letalski prevozniki zato že ponujajo popuste za kratke proge, predvsem za linije med zahodno obalo in vzhodnimi državami. Dolge avtobusne linije, ki so doživele bum v 80. letih, še vedno beležijo veliko Število potnikov; po napovedih naj bi se letos število potnikov povečalo za 10 odstotkov - lani je na primer na dolgih avtobusnih progah potovalo 4,5 milijona ljudi. Podatki kažejo, da si bo letos privoščilo počitnice 71 odstotkov Američanov, lani 69. Povprečno bodo odpotovali 160 kilometrov od kraja bivališča, 4-članska družina bo porabila povprečno 989 dolarjev, na počitinicah bo ostala 4,7 dneva. Na spominski dan padlim junakom (30. maja) bo odšlo na pot rekordno število Američanov - 28,9 milijona - ki bodo konec tedna preživeti v kraju kakih 160 kilometrov od svojega bivališča. Veliko ljudi bo odšlo tudi v tujino - po napovedih kakih 12,6 milijona, kar je 5 odstotkov več kot lani. Zaradi svetovnega nogometnega prvenstva se število obiskovalcev v nekaterih ameriških mestih, ki se jim zaradi napadov na turiste Američani izogibajo, ne bo zmanjšalo, saj bodo prišli tuji turisti. Neprijetno pa bodo presenečeni tisti, ki bodo najeti avto - zanj bodo morali odšteti 9 odstotokov več kot lani, kar naj bi bila posledica višje cene avtomobilov. (Agencije) Največ Američanov gre na počitnice v Diesneyland Nedelja, 29. maja 1994 PRESS OD ZAGREBA DO SKOPJA 0 hrvaški parlamentarni krizi in vojnih statistikah Večernji list VECERNJI LIST je objavil pogovor z novim predsednikom hrvaškega sabora Nedjeljkom Miha-novičem, ki je Mesičevo izjavo, da so »novega predsednika sabora postavili na nelegalen način, ki spominja na državni udar«, označil za groteskno. Pravi, da ni prišlo do državnega udara, temveč da so se nekateri poslanci in ena od parlamentarnih strank odločili, da bodo saborsko zasedanje izpeljali do konca, saj so uvideti, da parlament drugače ne bo mogel normalno delovati. »Očitno je, da si Mesič parlament lasti. Tako kot Manolič je zlorabil svoja pooblastila in predsedniško funkcijo. Na lastno pobudo sta celo pisala v ZDA, pred tem pa se nista o tem z nikomer pogovorila ali posvetovala. Takega ravnanja, ko nekdo mimo sabora samovoljno poziva tuje države, naj posredujejo, ne moremo dovoliti, zlasti ne zdaj, ko je Flrvaška samostojna in mednarodno priznana. Ne smemo dovoliti, da bi nekdo na lastno pest pozival tuje sile, naj posredujejo v notranjih zadevah države. Pismo sta poslala v ZDA, lahko pa bi ga tudi v Rusijo. Kadar nekdo stori nekaj tako nezaslišanega, mora biti pripravljen nositi posledice. Zato menim, da bi moral Mesič, ki je zlorabil hrvaški sabor in lastno domovino primerjal s srbskim agresorjem, nositi posledice...« O skrivnostnem pismu, za katero Mesič trdi, da je ponarejeno, je opozicija že zahtevala parlamentarno preiskavo, Mesič pa je hrvaškemu veleposlaništvu v ZDA poslal opozorilo, da »ni avtentično«. VJESNIK VJESNIK piše, da je podpredsednik sabora Žarko Domijan pozval poslance, naj se obnašajo »svojemu stanu primerno«. Parlamentarce je opomnil na dogodek, ko je »poslanec Hedervari v parlamentu prejel brco v zadnjo plat, vendar ni prišlo do afere, saj so vsi poslanci izjavili, da tega niso videli - torej se domnevna afera sploh ni zgodila. Tudi mi nesrečno pismo sprejemamo, kot da ga ne bi bilo. Mogoče fizično obstaja, formalno pa ga ni...« VEČERIVJE NOVOSTI Beograjske VECERNJE NOVOSTI so objavile, da so »pravosodni organi Republike Srbske krajine vložili obtožnico proti Franju Tudmanu, Stjepa-nu Mesiču, Vladimirju Seksu, Tomislavu Merče-pu in Branimiru Glavašu zaradi zločinov proti srbskemu narodu v omenjeni republiki«. Kazenski postopek se bo odvijal v krajini, obtožnico proti hrvaškim politikom pa bodo poslali na mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu. Republiko Hrvaško bodo tožili tudi za poravnavo vojne škode, ki so jo hrvaški vojaki povzročili na svojih vojaških pohodih. LJILJAN piše, da »količina človekoljubne pomoči za Bosno še naprej drastično upada«. »Prejšnji teden je vsak prebivalec BiH dobil le 243 gramov hrane, po normativih pa bi jih moral 516 gramov. V zadnjem času se je izredno povečalo število nalezljivih bolezni, pogoste pa so tudi zastrupitve s hrano... Po uradnih podatkih iz 61 občin je med vojno zaradi lakote, podhladitve ali v vojaških napadih umrlo 143.484 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 165.175. Število beguncev se je povzpelo na milijon dvestopet-deset tisoč, znotraj republike pa se je preselilo 760 tisoč prebivalcev.« OSLOBODENJE Za OSLOBODENJE je dal intervju Bakir Atispa-hič, notranji minister BiH. V njem navaja razloge za obisk v Sloveniji: »Na abisk sem prišel predvsem zato, ker so se v naši državi nekoliko izboljšale razmere za organe za notranje zadeve, to pa je seveda povezano z določenimi nakupi in izdatki. Nakupiti moramo predvsem tehnično opremo in uniforme, podaljšati pa smo morati tudi pogodbo o tiskanju novih potnih listov ter vozniških in prometnih dovoljenj.« nfljuiTimn POLITIKA je objavila poročilo o 32. mednarodnem srečanju novinarjev v Beogradu. »Na tiskovni konferenci je predsednik srbske vlade Mirko Marjanovič novinarje opozoril, da je od njihovega poročanja odvisno, kakšno bo javno mnenje o Srbiji po vsem svetu. Povedal je, da ne dvomi o profesionalnosti in objektivnosti novinarjev, od katerih nihče ne zahteva, naj pišejo pristransko, ampak po resnici. Na opazko japonske novinarke Maoko Kotami, da so v Sloveniji, Makedoniji in na Hrvaškem novinarje dobesedno bombardirati z izjavami, je Marjanovič odgovo-ril:‘Nekaj časa nismo imeti možnost organizirati tiskovne konference. Ko pa smo jo sklicali, ni bilo novinarjev, tisti, ki so prišli, pa so pozneje prikrojevali informacije o dogajanjih... Vprašanje je, ati so Hrvatje in Slovenci delati boljq od srbskih novinarjev, dejstvo pa je, da Srbija ne izgublja medijske vojne z nekdanjima jugoslovanskima republika, ampak z najmočnejšimi svetovnimi mediji. Zakaj ne poročate o prispevku Hrvatov k bosanski vojni? Zakaj ne pišete o njihovem genocidu? Mi zaradi tega ne bomo zahtevati, naj proti hrvaškemu narodu uvedejo ukrepe, saj narod je narod, oblast pa oblast.« Zbral Zoran Odič ^ 2 Nedelja, 29. maja 1994 SLOVENIJA DIPLOMATSKA KRONIKA / PETERLE PO OBISKU V PARIZU Rdeča luč z italijanske strani že nekaj časa sveti »Ivo Bizjak je ravnal odgovorno, načelno in moško« ESTONSKI PREMIER V KRKI Glavni trg na vzhodu \/ Estonijo naj bi letos prodali za 200 tisoč dolarjev blaga LJUBLJANA - Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal minister za zunanje zadeve Lojze Peterle, je na »spoznavnem srečanju« italijanskemu kolegu Antoniu Martinou povedal, da Slovenija ne more sprejemati politike pogojevanja njenega približevanja Evropski uniji z urejanjem dvostranskih vprašanj z Italijo. »Pomembno je, da je Martino dejal, da Italija ne namerava odpirati vprašanja meja niti vprašanja sporazumov. Sporazumi so veljavni Ugotovili so, da morajo vse gramoznice, razen funkcionalnega zemljišča, prenesti na Sklad kmetijskih zemljišč. Slednji problem naj bi rešila geodetska uprava. Ko bo to opravljeno, bo potrebno vrednost omenjenih zemljišč odšteti od ocenjene vrednosti podjetja. Pomgrad bo tako lahko lastninil zmanjšano vrednost osnovnega kapitala, pri Čemer je odprto vprašanje, koliko ga bo veljala koncesija za koristenje surovine (gramoza). Kot pravijo odgovorni v Pom-gradu, tega še ne vedo, Čeprav so vsa zemljišča, na katerih pridobivajo gramoz, plačali. Pričakujejo, da jim država ne bo zaračunavala koncesij, ker so jih odkupili od zasebnikov. Po programu lastninskega preoblikovanja so zapisali, da bodo 40 odstotkov vrednosti podjetja po zakonu prenesli na tri sklade, 20 odstotkov bodo interno razdelili, notranji odkup delnic pa bo dosegel 40 odstotkov družbenega premoženja. Odločili so se, da bodo zaposleni in drugi, ki so upravičeni s svojimi lastninskimi certifikati lastniniti podjetje, postali večinski lastnik. V primeru, da zaposleni ne bodo vložili dovolj certifikatov, bodo razliko pokrili s certifikati upokojencev in prej zaposlenih v Pomgradu. Vrednost certifikatov zaposlenih delavcev so ocenili na 156 milijonov tolarjev, izračunali pa so tudi vrednost manj izplačanih plaC, ki so jih ocenili na okoli 126 milijonov tolarjev. Te dodatne certifikate bodo delavci lahko uporabili le v podjetju za notranji odkup ali pri notranji delitvi. Svoje obveznosti do ministrstva za de- in Italija jih bo izpolnjevala, kar velja tudi za Osimo, tako da je na tej ravni vse v redu,« je dejal Peterle. »Vprašanje pa nastopi, v kolikor se bo vprašanje nepremičnin optantov postavljalo v zvezo z našim mandatom za pogovore o pridruženem Članstvu v Evropski uniji.« Peterle se je v Parizu srečal tudi s hrvaškim zunanjim ministrom, pri katerem je, kot je povedal, tudi osebno protestiral proti postavljanju Slovenije pred izvršeno dejstvo z nadaljevanjem izgra- lo za prejeta sredstva v obliki kapitalizacije nadomestil za Cas brezposelnosti bodo spremenili v lastniške deleže delavcev. Ta delež bo znašal okoli 165 milijonov tolarjev. Pogodba o konverziji z LB Pomursko banko je »težka« 105 milijonov 130 tisoC tolarjev, pogodba o konverziji s Cementarno Trbovlje pa 8, 5 milijona tolarjev. Direktor podjetja Tibor Čarni ocenjuje, da je bilo dnje mejnega prehoda v Sečovljah. Ministru je izročil tudi predlog sporazuma, ki naj bi ga podpisali na vladni ravni. Z njim naj bi uredili poslovanje podjetja kot celote doslej pozitivno. V zadnjem Času so zaceli prejemati plačilo za objekt AGIP v Budimpešti. Iraški dolg s 30-odstotnim diskontom je vreden 220 tisoC dolarjev. Zavarovalnica Maribor jim dolguje 199 tisoC mark, imajo še veC hektarjev zemljišč na Pagu in druge terjatve. Skupaj s podjetjema Jeklotehna in Monterjem morajo od izvoznega podjetja Jubmesa iz Beograda dobiti še milijon 300 tisoC dolarjev. Omeniti velja, da zdaj zaposleni prejemajo stoodstotne plaCe po panožni kolektivni pogodbi. Boris Hegeduš mejno problematiko v Piranskem zalivu. Granic je obljubO, da bo sporazum hrvaška vlada obravnavala v začetku tedna. MijaGaCnik CERKNO - Blagovnica Nama, ki v Cerknem deluje že 18 let, posluje zaradi Čedalje večje konkurence zasebnih trgovcev in prevelikega števila zaposlenih že dalj Časa z izgubo. Potem ko je upravni odbor konec lanskega leta zamenjal direktorja Ljuba Krivca in je to mesto zasedel Etin komercialist Simon Feltrin, je bilo v poslovalnici narejenih veC sprememb, vendar pa se stanje ni bistveno izboljšalo. »Poslovalnica posluje z izgubo in naš cilj je, da njeno poslovanje saniramo do pozitivnega rezultata,« nam je povedal generalni direktor Name Mi- NOVO MESTO - Predsednik vlade Republike Estonije Mart Laar, ki se na povabilo slovenskega premiera Janeza Drnovška od Četrtka mudi na štiridnevnem obisku v Sloveniji, je vCeraj v obiskal Krko, tovarno zdravil v Novem mestu, kjer se je z vodstvom tovarne pogovarjal o Krkini strategiji nastopanja na tujih trgih ter možnostih za povečanje prodaje v Estoniji. Namestnik generalnega direktorja Slavko Plaveč mu je na kratko predstavil uspešno slovensko farmacevtsko tovarno, ki je v lanskem letu na estonski trg prodala za 160 tisoC dolarjev svojih formacevtskih in kozmetičnih izdelkov. Med najvažnejšimi Krkinimi trgi je Plaveč omenil države nekdanje Sovjetske zveze, saj samo v Rusko fe- lan Slemnik, ko smo ga povprašali, ali nameravajo poslovalnico zapreti. »Zato bomo zmanjšali prodajni program in temu primemo tudi število zaposlenih. Bremenijo pa nas tudi drugi stroški, na primer za tamkajšnje razmere dokaj visoka najemnina za prodajne prostore, ki so last Hotela Cerkno. To je namreč naša edina poslovalnica, ki ne posluje v svojih prostorih,« nam je pojasnil prvi mož ljubljanske Name. Cerkljanska Nama posluje na približno 1600 kvadratnih metrih površin, najemnina pa znaša dve nemški marki in pol za kvadratni meter ali skupno do- deracijo nameravajo letos izvoziti za 38 milijonov ameriških dolarjev izdelkov, v pribaltske države za 2 milijona, v Estonijo pa za 200 tisoC. Vzhodne dežele predstavljajo pomembno tržišče že zaradi velikega števila prebivalstva in pomanjkanja zdravil. Tako imajo v deželah nekdanje Sovjetske zveze registriranih veC kot 100 preparatov, njihove izdelke pa promovira in prodaja 120 sodelavcev, tako Slovencev kot tujcev. Kljub veliki konkurenci s tujimi multinacionalkami pa uspevajo z 20 do 30 odstotkov nižjimi cenami zdravil. Krkina predstavnica za stike z javnostmi Janja Požar je povedala, da so Krkini sodelavci prav zdaj na poti v pribaltske države, kjer nameravajo sklepati posle. Jože Zura brih 300 tisoC tolarjev na mesec. S 1. junijem bodo uvedli deljen delovni Cas z opoldanskim premorom, ukinili pa naj bi oddelek pohištva ter skrčili prodajni program na ostalih oddelkih. Povsem bodo izpraznili zgornjo etažo ter del skladišč, ki sedaj zavzemajo skoraj tretjino vseh prostorov, preuredili v prodajne prostore. Število zaposlenih naj bi se v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo skoraj za polovico, vse odvečne delavce pa bodo zaposlili v proizvodnih oddelkih Ete, kjer zaradi povečanega obsega proizvodnje primanjkuje delavcev. Roman Bric NA KRATKO Hrvaški dan državnosti tudi pri nas LJUBLJANA - Zveza hrvaških društev, ki vključuje vsa hrvaška društva v Sloveniji, je za hrvaški dan državnosti pripravila v Ljubljani številne kulturne prireditve. V petek zveCer je SatiriCko kazalište »Jaza-vac« v Kulturnem dofflU Španski borci prikazalo satirično predstavo Špika na špiku, ki jo izvajata Boris Svrtan in Dražen Kiilur Včeraj pa je Hrvaško društvo Ljubljana organiziralo piknik v rekreacijskeia centru Mostec. Popoldne so pripeljali in pogostili tudi 20 beguncev iz Hrvaške> ki še vedno živijo v ljubljanskem begunskem cen- > tru. Devetega junija bodo v Cekinovem gradu v parku Tivoli odprli razstavo hrvaških slikarjev, ki bo na ogled tri tedne. (D. H.J 1 Prince of Venice ima novega lastnika PORTOROŽ - NajveCji slovenski katamaran Prince of Venice je v petek z vožnjo Portorož - Benetke -Portorož odprl turistično sezono z novim lastnikom. Katamaran Prince of Venice, ki sprejme 303 potnike in bo do 16. oktobra ob petkih, sobotah in nedeljah vozil izletnike iz Portoroža v Benetke in nazaj, je v upravljanje prevzela slovenska pomorska družba Prince International Cmices, ki ima poleg Kompasa International z 39-odstotnim deležem še sedem solastnikov. (STA) Preložili cestno zaporo STROČJA VAS - Napovedane cestne zapore v Stročji vasi včeraj ni bilo. Kot smo že poročali, so krajani zahtevali sprejem njihove delegacije na ministrstvu za promet in zveze ter takojšnje nadaljevanje del pri obnovi regionalne ceste Ljutomer-StroCja vas. Dela je pred dnevi ustavil izvajalec Pomgrad, potem ko mu republiška uprava za ceste ni plačala že opravljenih del, finančna sredstva za dokončanje pa naj bi zagotovili šele prihodnje leto. Ob razkopani, prašni cesti, ki uničuje fasade, vrtove in živce, pa krajam tri leta ne mislijo živeti, saj gre le za 1800 metrov dolg odsek-Kljub formalni prepovedi j se tudi tovorni promet ni nic zmanjšal, saj je to najkrajša pot iz Ormoža proti : mejnemu prehodu Dolga vas. Krajani bodo za škodo na hišah zahtevali odškodnino. Na zboru, krajanov, ki se ga je udeležil tudi predse-dnik ljutomerskega izvršnega sveta Ludvik Bratuša, so napovedano zaporo preložili do srede. Bratuša jim je namreč povedal, da je v stiku z ministrstvom za promet in zveze ter Republiško upravo za ceste. Prizadeva si dobiti jamstvo za nadaljevanj® del, počakati pa bo treba tudi na ministra Umek& ki je trenutno v Francij1-Kljub vsemu so krajani S® imenovali šestčlanski odbor za zaporo ceste, za primer, če do izpolnitve zahtev ne bi prišlo. Ge del do jeseni ne bodo končan, zahtevajo, da se do takrat položi vsaj grobi asfalt- Goran Ohnian Pomoč spolno zlorabljenim otrokom LJUBLJANA - Eden najhujših zločinov zoper otroka je spolna zloraba. Največ žrtev je v ožji in širši družini. Da otroci, kljub pomislekom odraslih, o takih stvareh ne lažejo, potrjuje podatek, da je kar 97 odstotkov vseh prijav resničnih. S tako realnostjo se soočamo tudi v Sloveniji, kjer policija na leto odkrije in razišče povprečno 85 tovrstnih primerov. Da bi naredili CimveC za pomoč spolno zlorabljenih otrok in za povečanje občutljivosti vseh do tega problema, bo čez dober teden ustanovljeno društvo Združenje proti spolnemu zlorabljanju otrok. Raziskave v Angliji so pokazale, da je žrtev spolnega napada vsaka tretja deklica in vsak šesti deček, na Nizozemskem pa so strokovnjaki na osnovi svojih in drugih izkušenj prišli do domneve, da je v Sloveniji na leto okoli 1300 spolno zlorabljenih otrok. Dvomi so žal še vedno navzoči na vsakem koraku. Odrasli se mnogokrat sprenevedajo, Ceš, otroci vedno ne razumejo, da gre zgolj za ljubkovanje, da jih imajo starši ali drugi bližnji odrasli radi in podobno. Vendar, kot poudarjajo v iniciativnem odboru društva, »ne verjamejo, da problema nočemo videti, verjamejo pa v to, da se nismo opremili s spoznanji o naravi spolnega napada, ki bi pomagala, da ga lahko vidimo«. Menijo tudi, da se morajo ljudje, ki so sposobni razumeti naravo spolnega napada, predstaviti, za njih morajo vedeti žrtve. In ker država postavlja le okvire, ki preprečujejo tudi morebitne zlorabe tako občutljivega poseganja, je organizacija društva s svojimi pravili in cilji edina prava in potrebna pot. Ustanovni zbor bo 6. junija ob 18. mi v KS Ajdovščina, na Stefanovi ulici 9, njihov telefon pa je (061) 216-071. Katarina Novak Otroci so zelenico očistili, za igrala naj poskrbijo drugi BREŽICE - Prostrana zelenica, obkrožena s stanovanjskimi bloki soseske Trnje v Brežicah, kaže prav klavrno podobo. Na prostoru, kjer se vsak dan igra kakih 40 otrok, so pred leti postavili večji peskovnik ter nekaj gugalnic in plezalk, ki jih žal nihče ne vzdržuje. Tako iz zemlje molijo ne- kakšne skrivljene cevi, ki res burijo otrokovo domišljijo, za guganje pa so povsem neuporabne. Komunalci od Časa do Časa poskrbijo le za košnjo trave, za razne smeti in odpadke pa ne. Ta teden so otroci sami počistili košenice. Kdo pa bo popravil igrala? Besedilo in foto Ernest Sečen Peterle je včeraj kot predsednik SKD komentiral tudi ponujeni odstop notranjega ministra Iva Bizjaka ter dejal: »Ministri odstopajo po svetu za manjše zadeve, kot je ta, ki se je zgodila v Celovcu. In mislim, da je Bizjak ravnal načelno, odgovorno in moško.« Povedal je tudi, da bo SKD, v primem sprejetega odstopa, vztrajala na dogovom, po katerem naj bi notranje ministrstvo tudi v prihodnje vodil človek iz SKD. O imenih Peterle včeraj ni želel govoriti. Peterle je včeraj odpotoval na Kitajsko (Foto: B. P.) POMURJE / LASTNINJENJE Zaposleni v gradbenem podjetju Pomgrad bodo postali večinski lastniki MURSKA SOBOTA - Vrednost podjetja SGP Pomgrad, namenjena lastninskemu preoblikovanju podjetja, je ocenjena na 987 milijonov tolarjev. Vrednost osnovnega kapitala je bila sicer veCja za skoraj 35 milijonov, vendar pa je SDK ugotovil, da je bila precenjena. HOLDING NAMA / POSLOVALNICA V CERKNEM Trgovine še ne bodo zaprli Uvedli bodo deljen delovni čas in skrčili prodajni program NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. maja 1994 13 OB ROBU PRIPRAV NA EVROPSKE VOLITVE Ko volilci pazijo na svoj in ne na evropski prag EVROPA PRED VOLITVAMI RIM - Četrte splošne volitve za evropski Par aoient, ki bodo 9. in 12. junija, soupa-j aJ°. s precej težkim gospodarskim po-zajem m spornimi integracijskimi proce-,. a Pa bi bila mera polna, bodo marsikje volitve še pomemben notranjepolitični test, kar velja tudi za Italijo. . 275 milijonov volilnih upra- a encev bo v Četrtek, 9. junija izbiralo 567 poslancev evropskega parlamenta v Veliki maniji, Irski, na Nizozemskem in Dan-em, v nedeljo, 12. junija pa v ostalih osmih državah Evropske unije. Glede na prejšnje volitve junija 1989 se |e v Evropi in v svetu marsikaj spremeni-O- Padec berlinskega zidu in konec komu-stienih režimov v Vzhodni Evropi sta z izpadom Jugoslavije in Sovjetske zveze osla nove odnose, saj je končala med-okovska konfrontacija in njena hladna Evropa se je znašla pred novimi za veCmo še neznanimi izzivi. Vmes je bila zalivska vojna, svoje je dodal mirovni pro-Ces tm Bližnjem vzhodu in konec apartheida v Južni Afriki. To pa še ni vse, ui za evropsko enotnost je bilo marsikaj s urjenega. Uresničitev enotnega trga, ki je s opil v veljavo 1. januarja 1993, je v bist-tui končana. Sprejet je bil maastrichtski sPorazum za poliCno, gospodarsko in de-Jtarno unijo, nakazah so obenem smernice tu sprejeli vse potrebno, tako da se bo dvanajsterica s 1. januarjem 1995 spremenila v šestnajsterico, ker bodo v Evropsko unijo vstopile še Avstrija, Finska, Norveška in Švedska. Vse to bi moralo navdajati k optimiz-niu’ a konec te tretje evropske zakonodajne dobe je v znamenju pesimizma, ali vsaj v znamenju dvomov o bodoči usodi Evro-pske unije. V to so prepričani tako diplo-atski krogi kot evropski birokrati. Razlogov za ta pesimizem je kar precej. Kot prvo navajajo gospodarsko krizo in recesijo j^^desetih let. Svoje pa je nedvomno odal spremenjeni geopohticni položaj, ki Je s padcem železne zavese preko noCi spremenil razsežnosti Evrope. Meje med zhodom in Zahodom so postale ohla- pnejše to pa je zavrlo integracijske procese. V zameno sta nastala dva gonilna stroja, Francija in Zvezna republika Nemčija, ki imata različne poglede na integracijo. ZaCetna vnema se je torej ohladila, kar je prišlo do izraza med ratifikacijami maastrichtskega sporazuma, ki so ga v bistvu izvodih, da bi dosegh danski in britanski pristanek. Evropska unija napreduje torej le poCa-si in s težavo, včasih celo nazaduje, kot se je zgodilo z razpadom Evropskega denarnega sistema, ki ga je kriza poleti 1992 spremenila iz togega mehanizma omejeno nihajočih valutnih teCajev v ohlapni sistem, v katerem lahko vrednost valut niha kar 15%. Cilj denarne unije je torej danes le neke vrste fatamorgana, v katero verjame le Luksemburg, ki edini spoštuje maastrichtska določila. Volilna udeležba na prihodnjih evropskih volitvah bo torej nedvomno pomemben pokazatelj o zanimanju Evropejcev za integracijo, a ne samo to, saj bodo glasovanje pogojevali notranjepolitični faktorji. V Bruslju že navajajo nevarnost, da bi ljudje šli na volišCa, ne da bi bili seznanjeni z nalogami in vlogo bodočih evropskih poslancev ter ciljih Evropske unije. Volilce naj bi zanimali le signali, ki bi jih z glasovanjem poslali svojim vladam. Evropske volitve bodo torej marsikje neke vrste nadomestek pohticnih volitev. Vse to je v kričečem nasprotju z ugotovitvijo, da bo imel evropski parlament v bodočem pedetju 1994-1999 večje pristoj-nosd kot prejšnji. Maastrichtski sporazum je namreč dal evropskemu parlamentu pristojnosti, ki so jih evropski parlamentarci že dalj Časa zahtevali. Med temi je nedvomno najpomembneša imenovanje Evropske komisije, kateri bodo lahko predlagati svoje poglede, nadzirati in ocenjevati bodo mednarodne sporazume in bodo neke vrste posredniki med ljudmi in ustanovami Unije. Te pristojnosti bo bodoči parlament lahko še razširil, tako da bo omilil sedanji »demokratični primanjkljaj«, ki šibi ljudsko voljo po večji integraciji. EVROPSKA DVANAJSTERICA VELIKA BRITANIJA IRSKA FRANCIJ ŠPANU PORTUGALSKA DANSKA NIZOZEMSKA NEMČIJA BELGIJA LUKSEMBURG ANALIZA FRANCOSKEGA ANTROPOLOGA VOLITVE / NOV »SPORI« Sodobni babilonski stolp m evroposlansko pleme Politične skupine kot klani nudijo poslancem zatočišče STRASBOURG - Nomadsko pleme, ki ga sestavlja 12 rodov, s sY°jiini klani, podkla-nj> obredi in eno reli-8ijo, CašCenje boginje Evrope, tako prikazuje Evropski parlament irancoski antropolog Marc Abeles. Dve leti zadnje zakonodajne dobe je podrobno Proučeval življenje in obnašanje 518 poslancev in kakih 5.000 iirnkcionarjev, ki kot sodobni Ahasveri neprestano potujejo med Strasbourgom, Luksemburgom in Brusljem. Pred proučevanjem evroparlamen-tarskega plemena je Abeles dve leti živel med Ošoli (južnoetio-Psko pleme). Marc Abeles je prepričan, da je Evropski Parlament enkraten indijski subjekt, saj ga sestavljajo na splošnih yolitvah v 12 državah izvoljeni ljudje, ki nimajo stalnega biva-bšCa, ki so jih izkore- ninili iz njihovih držav, iz njihove kulture in jih prisilili, da medseboj komunicirajo v devetih jezikih. »Kot vsako pošteno pleme, tudi evroparla-mentarno pleme ima svoje klane, politične skupine, ki postanejo za evropske poslance neke vrste druga družina,« trdi Abeles v svoji knjigi »Vsakdanje življenje Evropskega parlamenta«. Saj imajo vsi evrosocialisti v Strasbourgu svoje urade v Četrtem nadstropju, poslanci ljudskih strank v tretjem, medtem ko je »liberalna vas« v petem nadstropju. »Klanske značilnosti parlamentarnega življenja se tu vsak dan potrjujejo,« razlaga Abeles, saj je skoraj nemogoče, da bi sreCali svobodnjaka v nadstropju ljudskih strank, ali pa socialista v drugem nadstropju, kjer so uradi skrajne desnice. Skupina postane neke vrste »cocoon« (buba). Ko novoizvoljeni evropski poslanec odkrije evropski svet, občuti težo svoje osamelosti, daleC je od svoje rodne države, le s težavo razume vlogo, ki ga Čaka. Skupina mu ponudi varno okolje, v katerem omili narodne in zemljepisne razlike. Razen redkih izjem so novi parlamentarci neznani večini njihovim kolegom. »Mesece traja, da se prepozna bivšega portugalskega ministra, slavnega francoskega zdravnika, znanega nemškega industrij ca, pomembnega italijanskega de-mokršCanskega veljaka.« Da ne pade v nevrastenijo, se poslanec trdno vsidra v svojo skupino. Nomadski poslanci posvečajo izredno pozornost dvem fetišnim predmetom, kovinskim kovčkom, ki jih s papirji spremljajo od Bruslja do Strasbourga, in fotokopirnim strojem, »izrednim strojem, ki so za evro-poslance dragocenejši od vodnjaka v Sahelu. Kljub identifikaciji v politiCnoklanski skupini pa po mnenju antropologa evroposlanec ostane vseeno vezan na svoj rod. Kaj kmalu namreč spozna, da so v njegovem klanu še podklani, ki združujejo poslance po narodnosti. Abeles je tudi ugotovil homogenost v oblačenju, saj prevladujejo sive in nevtralne barve. To sivo strogost pa pestrijo le mi-nikrila in tesno oprijete hlače mladih parlamentarnih asistentk. Evropski parlament je torej neke vrste sodoben babilonski stolp, v katerem se poslanci nelagodno počutijo in se le s težavo vključijo v njegovo normalno življenje . (Ansa) KdojeJanMulder? Odgovor po 12. juniju! BRUSELJ - Kdo je Jan Mulder? Široki zamejski javnosti je bojda tako znan, kot »slavni« Karnead Manzonijevemu Don Abbondiu. In vendar, Jan Mulder je ime, ki ga je v Bruslju, v krogih Evropske skupnosti, kdaj pa kdaj slišati. Jan Mulder je Nizozemec, predstavnik libe-ralno-konservativne stranke, ki je zaposlen v glavnem ravnateljstvu za razvoj. Skratka, je funkcionar Evropskega parlamenta, ali s prispodobo ruskega prizvoka: evropoaparatcik! , Zakaj je ta Fantozzijev predstojnik evropskega formata tacaš sploh zanimiv? Preprosto zato, ker bi se lahko dogodilo, da bo po 12. juniju zasedel enega od stolčkov v Evropskem parlamentu. Da, ker Jan Mulder bo 12. junija kandidiral na evropskih volitvah. Nekako tako, kot Ce bi nabrežinska občinska tajnica kandidirala za devin-sko-nabrežinsko županjo, da povemo po naše . Jan Mulder ne bo v svojih evropsko-parlamentarnih naprezanjih edini. V boju za kontinentalne stolčke se mu bo pridružilo pravo krdelo sedanjih bolj ali manj visokih funkcionarjev. Med njimi so, seveda, tudi Italijani. Prvi, ki bi rad zapustil sicer udobni milje evropske pisalne mize in ga zamenjal za mnogo bolj prestižen in obložen »prestol«, je Giovanni Livi, visoki funkcionar Evropske komisije, pri kateri je sedaj - po tridesetih neutrudnih letih dela - ravnatelj za vzhodno Afriko. Kandidiral bo na listi Alleanza nazionale v srednji Italiji. Drugi, Pier Virgilio Dastoli je v primerjavi z njim še pravcat mlečnozobec, saj dela v Bruslju šele od leta 1976. ZaCel je kot asistent Altiera Spinellija, v 18 letih se je povzpel do glavnega ravnateljstva za informacije. Volivcem v južni Italiji se predstavlja kot neodvisnež na listah DSL. Tretji italijanski funkcionar-kan-didat je Gianfranco DelPAlba. V Bruslju je glavni tajnik skupine zelenih. Predstavlja se na listi Pannella skupno z Olivierom Dupuisom, bivšim Pannel-lovim asistentom v Evropskem parlamentu, in bivšim glavnim tajnikom Radikalne transnacionalne stranke. Preskakovanja iz evropskih pisarn v Evropski parlament ni nov šport. V prvi in drugi zakonodajni dobi je sedela v parlamentu Carla Barbarella (takratna KPI), ki je bila pred izvolitvijo funkcionarka EGS. Tudi v drugih državah postajajo take rošade kar se da aktualne. Omenimo naj le nekaj imen: Abel Motutes in Car-men Fraga (Španija), Jessica Larive, Florus Wijsenbeek, Laurens Jan Brinkhorst (Nizozemska), Gary Titley in Derek Prag (velika Britanija), in še bi lahko naštevali. Imena, seveda, sedaj ne pomenijo kdo ve kaj. A kdo ve? Po 12. juniju bi lahko o njih pisali kot o novih evropskih parlamentarcih. Srečno! ( (M.K.) Nedelja, 29. maja 1994 NEDELJSKE TEME VOUTVE V EVROPSKI PARLAMENT i . Dvesto devetinšestdeset milijonov je veliko ljudi. In vendar bo prav toliko Evropejcev med 9. in 12. junijem izbiralo svoje poslance v Evropski parlament. Naziv zveni veličastno. Parlament, ki je vedno poosebljal demokracijo, predstavljal varnostni jez pred manj demokratičnimi voditelji. Parlament varuje ljudstvo pred norimi idejami posameznikov. Tako je vsaj v teoriji. In Evropa - Evropa je pojem civilizacije, demokracije, razvitega gospodarstva in trgovine, umetnosti in znanosti. Evropski parlament bi torej moral biti kot višnja na vrhu sadne kupe. In vsak evropski politik bi si moral želeti, da bi bil vsaj en mandat ta sladka viSnjica. Kljub temu je letošnja višnja kisla in nihče je noče. Evropski parlament zaenkrat Se nima pooblastil, da bi sprejemal zakone, prav tako ne obstaja mesto predsednika Evrope, gospodarska recesija pa je streznila marsikatero navdušeno glavo in razvnela marsikatero nacionalistično dušo. Evropa je v zadnjih letih svoj imidž gradila predvsem na odnosu do Vzhoda, po padcu berlinskega zidu leta 1989 pa je Evropo predstavljalo vse, kar ni bilo vzhodna Evropa. Svojo veljavo je postavljala na tehtnico z nerazvitimi vzhodnimi sosedami, ki so hrepenele po toplem objemu Zahoda. In vendar je v zadnjih petih letih vzhodna Evropa stopila korak naprej od nemočne deklice z vžigalicami in v marsičem celo prehitela svoje zahodne vzornice. Evropa, ta baročna dama, ki je verjela, da je našla vrelec mladosti in večnega blagostanja, se je moralno sesedla. Naraščajoča nestrpnost predvsem mladih in neustavljiva rast brezposelnosti, ki je spet napadla predvsem mlade, sta prinesli svoje. Evropski politiki so se znašli v slepi ulici: kako graditi novo državo, novo družbo, ki bo nadnacionalna, multikulturna in predvsem demokratična, ko pa gre doma prav vse po zlu? V Evropi dvanajsterice trenutno ni vlade ali opozicije, ki se ji ne bi tresla tla pod nogami, zato se mora z vso močjo oprijeti svojih naslonjačev. Evropske volitve so zato predvsem nacionalne volitve, pokazatelj javnega razpoloženja do vladajočih političnih struktur. MoC in nemoč Evropskega parlamenta Evropski parlament so si stvaritelji Evropske unije zamislili, ker so predvidevali, da bo Evropska komisija, ki je izvršno telo Evropske unije, potrebovala demokratičnega partnerja, ki ji bo zagotavljal ravnovesje. Vlade dvanajsterice pa so hotele predvsem oblikovati telo, ki ne bi ogrožalo njihove nacionalne legitimnosti. Evropski parlament se je torej že rodil hrom. Prva različica Evropskega parlamenta je bila ustanovljena v petdesetih letih, tedaj Se v sklopu Evropske premogovne in jeklarske skupnosti. V njem je sedelo 78 poslancev, ki so jih v Strasbourg poslali nacionalni parlamenti. Do leta 1986 se je imenoval skupščina, da bi že v kali zatrli vsakrSne parlamentarne ambicije. Evropska skupščina je bila tudi brez vsake pravne avtoritete. Zakone je sprejemala Evropska komisija, nad njo pa je bedel Ministrski svet,, sestavljen iz ministrov vseh držav Članic. Parlament je prvič dobil moC s pravico, da z dvetretjin-sko večino razpusti celotno Evropsko komisijo, vendar te pravice ni nikoli uporabil. Nekateri evropski poslanci to pravico primerjajo z jedrskim orožjem: kot zadnjo grožnjo, ki pa je preveč nevarna, da bi jo uporabili. Osnovna naloga Evropskega parlamenta v tistih Časih je bilo zastavljanje vprašanj Evropski komisiji ali Ministrskemu svetu. Poslanci Evropskega parlamenta so se zaradi nezadovoljstva z lastno nemočjo vse bolj goreCe zavzemali za razširitev svojih pooblastil in se oklicali za odgovor temu, Čemur sami pravijo »demokratični primanjkljaj« na evropski ravni. Prve uspehe so poželi v začetku sedemdesetih let z reformami Evropske skupnosti o in-stitucionaliziranju financiranja proračuna. Evropski parlament je takrat dobil pooblastila, da pove svoje mnenje o smiselnosti ali zapravljanju tega denarja. Formalno se je to zgodilo leta 1975, ko je Evropski parlament dobil pravico soodloča- nja o proračunskih zadevah z Ministrskim svetom. Za sprejetje proračuna Evropske unije je tako potrebno soglasje Evropskega parlamenta in Ministrskega sveta. Evropske blokade so končno popustile vse močnejšemu lobiranju evropskih poslancev in privolile v neposredne volitve v Evropski parlament. To je sicer zapisano že v rimski pogodbi, vendar je politiki dvanajsterice kar dve desetletji, do pariškega vrha leta 1974, uspevalo, da so prezrli to točko. Poslanci Evropskega parlamenta so svoj dan dočakali šele pet let pozneje, ko so se umaknili iz nacionalnih parlamentov in se povsem predali evropskim zadevam. Do takrat namreč ni bilo mogoče postati poslanec Evropskega parlamenta, ne da bi sedel v domačem parlamentu. Zdaj je dvojno poslanstvo sicer še vedno mogoCe, vendar je izjemno redko. Evropski parlamentarci takšnih kolegov ne cenijo najbolj, saj so prepričani, da mora Evropski parlament preseči vse okvire nacionalne politike. Razbremenjeni evropski poslanci so se podali naproti novim nalogam na poti osamosvajanja. Leta 1984 je skupina poslancev, ki jo je vodil nekdanji evropski komisar Italijan Altiero Spinelli, predlagala pogodbo o Evropski uniji, ki je odločilen korak na poti k Enotnemu evropskemu aktu in maastrichtski pogodbi. Enotni evropski akt razširja pristojnosti Evropskega parla- menta od svetovalnega telesa do pravice, da preverja vse pomembne pravne osnutke. To je Evropski parlament obsijalo z novo lučjo, saj lahko z absolutno večino in podporo Evropske komisije zavrne marsikateri pomembni dokument. Ministrski svet jih lahko preglasuje le z enotnim glasom vseh 12 ministrov. Akt je prinesel Se eno novost: pravico Evropskega parlamenta, da z vetom prepreči sprejem novih Članic v Evropsko unijo in razvrednoti sporazume o pridruženem Članstvu držav nečlanic te elitne evropske družine. Najpomembnejša zmaga poslancev Evropskega parlamenta, ki je dokazala, da mora Evropa računati na trd oreh v Strasbourgu, je uveljavitev zahtevnejših standardov za avtomobilske emisije leta 1989, Čemur so nasprotovale skoraj vse vlade dvanajsterice. Maastrichtski sporazum in nova moč EP Maastrichtska pogodba predvideva nova pooblastila Evropskega parlamenta, ki poslancem omogočajo tretje branje nekaterih pravnih osnutkov in natančno določajo postopke v primerih, da se Evropski parlament in Ministrski svet nikakor ne moreta zediniti. Evropski parlament in Ministrski svet soodločata o kočljivih temah, kakršne so prost pretok ljudi, notranji trg, zdravstvo, zaščita kupca in programi o varovanju okolja. Evropski parlament ima tudi pravico, da od Evropske komisije zahteva zakonske predloge za določena vprašanja. Maastrichtska pogodba je pravico veta Evropskega parlamenta razširila na vse mednarodne sporazume, na področjih, ki jih je uvedla na novo - torej na področju zunanje in varnostne politike - so poslanci strasbo-urškega parlamenta dobili vlogo svetovalca, soodločajo pa o pravnih in policijskih zadevah. Da je Evropski parlament zmagal v igri vlečenja vrvi z Evropsko komisijo, priča tudi zakonska sprememba, ki jo prinaša maastrichtska pogodba in ki Evropskemu parlamentu daje pravico, da potrdi ali zavrne predlog o novem evropskem komisarju, ki ga predlaga Ministrski svet. Čeprav Evropski parlament o novem predsedniku Evropske komisije ne odloča s pravico veta in torej nima zadnje besede, je to pomembna zmaga parlamentarcev v osrčju Alzacije. Evropa 92, ki je pravzaprav Evropa 94, saj se je dvanajsterica malce uštela pri Časovnem načrtovanju, ima tudi veC poslancev. V strasbourški parlament so prinesli še 49 novih sedežev in Število poslancev povečali s 518 na 567. Temu je kriva združitev Nemčije, ki bo imela odslej kar 99 poslancev. Kdo in kai so evropski poslanci? Evropske poslance varuje poslanska imuniteta in v žepu nosijo diplomatski potni list. Izvoljeni so za dobo petih let, vsaka država pa sama določi, koliko mandatov zapored lahko sedijo v strasbourskem parlamentu. Vsak poslanec ima dve pisarni, v Bruslju in v Strasbourgu, sam pa si izbere enega pomočnika. Dodelijo mu tudi skrivno telefonsko kodo, ki mu omogoča brezplačne pogovore po vsej Evropski uniji. Dva tedna v mesecu preživi poslanec Evropskega parlamenta v Bruslju, kjer deluje v posameznih strokovnih komisijah. V Bruslju je tudi tretji teden, vendar so takrat v njegovem rokovniku zapisana predvsem srečanja s političnimi skupinami. En teden na mesec (razen oktobra, ko zaradi sprejemanja proračuna denarna seja traja 14 dni) je v Strasbourgu, kjer sodeluje na rednih sejah Evropskega parlamenta. Konec tedna potuje domov v eno od 12 držav Evropske unije. Evropski poslanci zatrjujejo, da nihče ne gara bolj kot oni. Volilci pa še vedno verjamejo, tako vsaj kažejo raziskave javnega mnenja, da je to predvsem prestižna funkcija in da sta Bruselj in Strasbourg dva velikanska birokratska mlina. Ker je birokracija sila dolgočasna in neprijetna zadeva, so taksni tudi poslanci Evropskega parlamenta. Vendar to vsekakor ni tako. V Evropskem parlamentu sedijo na primer homoseksualni nizozemski duhovnik, transseksu-alna nemška fašistka in promiskuitetni italijanski politik, ki je zastopal že tri stranke, nedavno pa se je priključil Četrti, seveda Berlusconijevi Naprej, Italija. Evropski poslanci ne morejo reci, da so revni kot cerkvene miši. MeseCna plaCa znaSa okoli 3000 ekujev, Čemur je treba prišteti še 200 ekujev vredne dnevnice za vsak dan, ko se pojavi na zasedanju, in 3000 ekujev letno, ki mu pripadajo zaradi ločenega življenja. Za primerjavo: italijanski poslanci zaslužijo 8000 ekujev mesečno, španski in grški pa 2300. Evropskim poslancem povrnejo tudi potne stroške in pri tem obračunavajo cene za prvi razred. Evropski parlament, za katerega - kot se je lani izkazalo v raziskavi javnega mnenja - še nikoli ni slišalo kar 60 odstotkov Evropejcev, je pisana druščina različnih strank. Na zadnjih volitvah leta 1989 so večino dobili socialisti (180 sedežev), druga najmočnejša stranka pa je Evropska ljudska stranka s 121 sedeži. Druge skupine, ki imajo sicer manj kot 50 sedežev, so: Liberalnodemokratska in reformatorska skupina (49), Zeleni (30), Zbor demokratičnih Evropejcev (20), Skupina mavrica (nekdaj skupina za tehnično sodelova- nje in obrambo neodvisnih p°' slancev, 13), Tehnična skupin3 za evropske pravice (17), Leva koalicija (14), Skupina za enotno evropsko levico (28), Demokratični Evropejci (nekdaj konservativci, 34) in Neodvisni poslanci (12). V Evropski parlament pa ne potujejo le poslanci. Devetnajst komitejev Evropskega parlamenta je v Bruslju, dokumenti v 260 kilometrov oddaljenem Luksemburgu, plenarna zasedanja pa v 450 kilometrov oddaljenem Strasbourgu. Ta zmeda je rezultat francoske in belgijske trme, saj hočeta Pariz in Bruselj evropske poslance, ki državi prinašajo kar precej denarja in delovnih mest, seveda le zase. Delovanje Evropskega parlamenta stane sto milijonov ekujev na leto. Vsak mesec na toCno določen ponedeljek, ko se zaCne teden trajajoče plenarno zasedanje, so hodniki v bruseljskih uradih neprehodni: v njih se kopičijo zabojniki z dokumentacijo, ki jo je treba prepeljati v Strasbourg. Selitev vsak mesec vzame dva delovna dneva, ki jih sponzorirajo evropski davkoplačevalci. Evropski parlament ima letos na voljo 650 milijonov ekujev, kar zveni ogromno, vendar je to kaj borna vsota, Ce računamo vse prevode in selitve. Nemški parlament ima na primer letos na voljo 460 milijo-, nov ekujev, italijanski pa 510 milijonov. Proračun Evropskega parlamenta predstavlja manj kot en odstotek proračuna Evropske unije. Čeprav Evropski parlament ne ogroža proračuna Evropske unije, kandidatura za poslanske sedeže vsaj v Franciji ni poceni. Poslanci so izvoljeni proporcionalno po nacionalnih listah, te pa si morajo za vstop v Evropski parlament zagotoviti vsaj pet odstotkov glasov v matični državi. Najnižja starostna meja, ki jo vsaka država določi sama, je v Nemčiji, na Portugalskem in Danskem, kjer lahko postaneš evropski poslanec že z 18 leti-Italija in Nizozemska pa sta določili, da je to mogoče šele z dopolnjenim 25. letom, v Franciji je ta meja 23 let, vsaka lista pa mora svojo »resnost« jamčiti s kavcijo, ki znaša sto tisoč francoskih frankov. Ce zbere potrebnih pet odstotkov glasov, ji denar vrnejo. Francija je v tem pogledu izjema, sa) druge države dvanajsterice ne poznajo tovrstnih kavcij. Nekoliko lažje je strankam, ki ze imajo svoje mesto v francoskem parlamentu. Tem država finančno pomaga pri promociji programov, vsem listam pa zagotovi tudi nekaj medijskega prostora: parlamentarni!11 strankam dve uri na radiu in prav toliko na televiziji, drugim pa le pol ure. Medijska reklama je za evropske volitve zelo pomembna, saj morajo politiki volilce najprej sploh prepričati, naj volijo. Na zadnjih volitvah leta 1989 so se najslabše odrezali Britanci, kjer je volilna udeležba komaj presegla 36 odstotkov. Slavili so belgijski politiki, saj je volilne lističe v tem kraljestvu oddalo veC kot 90 odstotkov volilnih upravičenčev. V Franciji je pred petimi leti volilo nekaj veC kot 48 odstotkov volilnih upravičenčev in po vsen pričakovanjih bo Francija letos i i i NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. maja 1994 poslance, ki bodo morali zastava z zlatimi zvezdicami u predvolilno propagando Poskrbel predvsem filozof B( ard-Henri Levy, ki je sestai isto z imenom Evropa se z oIle Pri Sarajevu. S svojim p: sramom želi opozoriti ] evropsko nemoč pri resevan bosanskega spora. Vse vodil: Politike, ki kandidirajo za p s anske sedeže v Evropske Parlamentu, je pozval, naj n ancno opredelijo svoje stalis o Bosni. Ta poteza je sproži politični plaz, prejšnji 1 pri pa se je na Listo Saraje\ y )o vodi ugledni profesor A dre __________ . , ''idiisticni prvak Michel oard. Listi Sarajevo napov )e)o, da bo zbrala dovolj gl za vstop v Evropski parlan "° eg tega se lahko Lista 5 Javo pohvali z nenavadnin radnim konjem: je edini gram za evropske volitvi Poudarja evropske teme, 1 skupne in enako boleče v 2 državah. Nekateri, pr nacionalnih ol pa račun globalnih prob 111 rešitev - pa Čeprav evropske volitve. Evro vladam pa se je pred kra Peto zadrl še en trn. Beri: )e zamajal evropsko Sje, nena^arlnl^ — aterice sama poskrbel en izhod iz te »politi! nrote« in ta izhod se : proean Evropski pan vropski politiki imajc tedna časa, da svetu ir ^otilcem dokažejo, da erlusconijem v resnic °ko v srcu tako ogoi zgroženi, kot to prika: Jpedijih. Časi, ko so e ržave svoje nezadovc Politiko drugih drža1 okazovale z orožjem, enlocnostjo in men Pred bosanskimi vrat pokončno minili. Ev jzgubila svoj ugled in z i v Evropski parlan orala najprej dokazati etiko do demokratične ma ; m globalnega: Je ne skrbijo le lastn vpcinski glasovi v d( Zaverovani v ž' Pstregli domačim vc 6Vrppski politiki sj Probleme, ki po mne kfiba zato reševati Kaj skrbi evropske volilce? Kar tretjina evropskih volil-^ev meni, da se bodo morali tropski politiki v prihodnjem ^tn najbolj posvetiti problemu Jezposelnosti. Na drugem me-[n je gospodarska recesija, na etjem pa vprašanje evropske-združevanja. Ekologija, mi-pacijski problemi, socialni mir Razširitev članstva Evropske /P1)6 so na dnu lestvice. Mne-Ja o tem, kateri problemi bo-ž° R prihodnjem letu najbolj i®,1 Evropsko unijo, se razli-Pjejo od države do države. , c kot polovico Francozov in cev je prepričanih, da je naj-^eC]i problem brezposelnost, v tiki Britaniji pa s tem sogla-a ‘e približno devet odstotkov volilcev. Strokovnjaki si takšno mnenje v državi, kjer je veC kot tri milijone za delo sposobnih brez redne zaposlitve, razlagajo kot nesposobnost Britancev, da rešitev poiščejo na evropski ravni. Povsem drugačna podoba pa se odslikava v Nemčiji. Kljub štirim milijonom brezposelnih je v 16 zveznih deželah vprašanje številka ena evropsko združevanje. Vojna v Bosni se uvršča na zlato sredino lestvice. Njen razplet najbolj skrbi Francoze, kar gre pripisati tudi številu žrtev med francoskimi modrimi Čeladami in seveda nedavni ugrabitvi enajstih francoskih humanitarnih delavcev. Francozi so kavcijo za izpustitev talcev doživeli predvsem kot diplomatski neuspeh zahoda in napol formalno priznanje srbske države v Bosni. Nedavna raziskava javnega mnenja, ki jo je za tednik The European izvedla agencija MORI, je najbolj razočarala zagovornike varovanja okolja, saj se je le pet odstotkov vprašanih opredelilo za »zelena vprašanja«. V Grčiji se na primer sploh nihče ni izrekel za ekolo- gijo in geslo Rešimo naš planet. Svojevrstna ironija so italijanski anketiranci, ki menijo, da ekološki problemi Evropske unije predstavljajo večjo grožnjo kot korupcija. Kdo bo zmagal? Naraščanje brezposlenosti je sprožilo tudi vse večjo nestrpnost. Zlitje v en in enoten evropski prostor prav zaradi nestrpnosti, ki se v dvanajsterici odraža tako na političnem odru kot na ulicah, številnim državam in njihovim politikom vse bolj polzi iz rok. Grčija je globoko razočarana nad Evropo in ZDA, ki »nimajo pojma o Balkanu«. Spor Aten s Skopjem, zaradi katerega se bo morala Grčija zagovarjati pred Evropskim sodiščem v Luksemburgu, je grške politike prislil, da so obrnili hrbet VVashingtonu in Bruslju in se odločili, da okrepijo svojo pravoslavno identiteto. Evropske volitve pa so tudi vprašanje življenja in smrti leve koalicije, ki ima vpliv na levičarsko inteligenco in Jci si na zadnjih parlamentarnih volitvah ni zago- tovila dovolj glasov za vstop v grški parlament. »Portugalska je dobra. Najprej torej Portugalska.« To je geslo Demokratičnega in socialnega centra, stranke krščanskih demokratov, ki jih vodi Manuel Monteiro. S tako populističnim motom je vse druge stranke prisilil, da v svoje programe vnesejo več »portugalskih vprašanj«. Francoska desnica, ki jo bo v Evropski parlament popeljal Dominique Baudis, se prav tako bolj posveča notranjepolitičnim tegobam in Listo Sarajevo opredeljuje kot neodgovorno. Kljub temu se desna koalicija, ki ji napovedujejo 38 odstotkov glasov, izreka za močno in federalistično Evropo, ki je precej oddaljena od tradicionalnih golističnih idealov. Deveti junij bo morda odločilen za Dansko, saj številni napovedujejo, da bo morala vlada v Kopenhagnu organizirati še tretji referendum za ali proti danskemu Članstvu v Evropski uniji. Gibanje junij, ki s protievropskim gibanjem tvori močno opozicijo, še naprej bije težak boj proti članstvu v SESTAVA EVROPSKE UNIJE Evropski parlament V državah članicah izvolijo 567 poslancev, ki sprejemajo ali zavračajo predlagane zakone. Španija 60 Francija |rska 81 15 Grčija 24 Nemčija 81 Danska 16 Belgija 24 Italija 81 Luksemburg 6 25 Nizozemska 24 Portugalska 81 Velika Britanija 1989 skupno število poslancev: 518 Število poslancev se je povečalo, ko je Nemčija po združitvi dobila več sedežev v parlamentu. evropska zakonodajna o oblast p V Ministrski svet Sestavljajo ga zunanji ministri držav članic. Vir: Eurostat Evropska komisija Je upravno telo, sestavljeno iz sedemnajstih članov, ki jih imenujejo vlade držav članic. Parlamentu in ministrskemu svetu predlagajo nove zakone. EU, njegov voditelj Drude Da-hlerup pa pravi: »Nikoli ne bomo sprejeli unije, kjer naši pravici do demokratične izbire grozi, da bo omejena na izbiro, ali bodo v klobasah nitrati ali nitriti.« Socialni demokrati so svoj predvolilni boj začeli dokaj obetavno. Zavzemali so se za ekologijo, ki je na Danskem zelo priljubljena tema, vendar jim je spodletelo pri vprašanju skupne evropske obrambe. Od takrat se tehtnica javnega mnenja preveša v korist opozicijskih liberalcev, kar je zmedlo tudi konservativce, ki nihajo med zvestobo koalicijski vladi in volilno zmago. Nekdanji konservativni premier Poul Schlueter, ki vodi konservativno listo za volitve v Evropski parlament, je že na prvem predvolilnem zborovanju zavrnil idejo federalne Evrope: »Unija je mrtva, kot sem dejal že leta 1986 (ob referendumu o Enotnem evropskem aktu). Govoriti želim o uniji federalnih držav Evrope. NoCemo centralistične vlade in parlamenta, ki bo odločal za 300 milijonov evropskih državljanov. To bi bil začetek popolnega poloma!« Velika Britanija si še vedno ni opomogla od smrti Johna Smitha, voditelja delavske stranke, ki so ga prejšnjo soboto pokopali na majhnem škotskem otoku Iona. Ce ga bo nasledil mladi in zelo socialnodemokratski Tony Blair, bodo konservativci zagotovo izgubili kar precej glasov. Število evro-skeptikov na Otoku kar naprej narašča. Premier Major, ki so mu dnevi na Dovvning Streetu menda že šteti, jih pomirja z neprepričljivimi frazami o tem, da je Evropa »absolutno osnovnega pomena za vitalne interese te dežele«. Verjamejo pa mu le redki; celo nekdanji premier in 15 let zagrizen evrofil sir Eduard Heath je Majorja opomnil, da Britancem še ni razložil, kakšne koristi imajo od članstva v Evropski uniji^" Evropske volitve so najbolj pompozne v Nemčiji. Supervo-lilno leto, v katerem bodo imeli volilni upravičenci kar 19-krat priložnost, da povedo svoje mnenje, je v polnem razmahu. Le dva tedna po predsedniških volitvah bodo Nemci po vseh pričakovanjih znova dokazali svojo proevropsko držo. Berlin so preplavile modre evropske zastave z zlatimi zvezdami in že aprila je volitve v Evropski parlament napovedovalo 62 tisoč vozil, pobarvanih v evropske barve. Berlin je evropske volitve uporabil tudi za boj proti Bonnu, ki se Se vedno upira, da bi Berlinu prepustil naziv glavnega mesta združene Nemčije. »Berlin voli Evropo,« prepričujejo poulični transparenti, celotna kampanja pa je stala 400 tisoC nemških mark. Politična elita 80-mili-jonske države se niti pri kandidaturi za Evropski parlament ni mogla izogniti domačim težavam. Svoje volilce zato prepričuje, da bo Nemčija popolno združitev in zlitje vzhodnih in zahodnih zveznih dežel lahko uresničila le v Evropi. Boj za sedeže v strasbourškem parlamentu je v Nemčiji boj med dvema strankama, ki se spopadata že vse leto: med krščanskimi demokrati kanclerja Helmuta Kohla in socialdemokrati Rudolfa Scharpinga. Republikancem, ki so leta 1989 dobili 7, 1 odstotka glasov, tokrat napovedujejo manj kot en odstotek. Krščanski demokrati se zavzemajo za »veC Evrope«, je dejal zdaj že nekdanji predsednik Rihard von VVeizsacker. Evropski neuspeh v nekdanji Jugoslaviji je dokazal, da je za kolektivno varnost potrebno veC, ne manj Evrope. Obe stranki se izrekata za razširitev članstva Evropske unije, ki ni v nasprotju z evropsko integracijo, vendar kljub temu riše nov evropski zemljevid. Novo podobo Stare celine bo oblikovala francosko-nemška os, je prepričan Scharping. Raziskave javnega mnenja napovedujejo zmago socialdemokratov, ki naj bi krščanske demokrate premagali za 14 odstotkov, okrepila pa naj bi se tudi moč zelenih. Koalicijski partnerji, liberalni demokrati, Jd jih vodi zunanji minister Klaus Kinkel, pa po napovedih ne bodo zbrali potrebnih pet odstotkov glasov za vstop v Evropski parlament. Za stranko, ki jo je nekdaj poosebljal Hans Dietricht Genscher, bo to skoraj zagotovo smrtni udarec. Evropske države slaba dva tedna pred volitvami v Evropski parlament odslikavajo precej kaotično podobo. Evropski parlament bo tudi v novi sestavi brez dvoma gostil pisano politično druščino ljudi različnih, celo nasprotujočih si pogledov, prepričanj in verovanj. Evropski parlament bo predstavljal vse, kar je mogoče najti na Stari celini: fašiste, nacionaliste, trockiste, socialiste, katolike, pravoslavce, žide, feministke, ekologe... Vseh 567 poslancev bo imelo težko nalogo: dokazati bodo morali, da Evropa tudi dejansko obstaja, da Evropa ni le modra zastava z zlatimi zvezdami, Beethovnova Oda mladosti, hrepenenje vzhodnoevropskih držav in kupi papirjev, ki jih vsak dan meljejo birokratski mlini Stare celine. Ana Kovač V SENATU JE ZAČEL RAZPRAVO V FURLANSKEM JEZIKU sZL »čas je, da vsem manjšinam _ pnznamo narodne pravice« Ko so se iz zvočnika razširile besede nepoznane govorice, ki so zvenele sicer domače, a jih je redkokdo v dvorani razumel, je senat za trenutek obnemel in vsi so se zazrli v govornika. Pietro Fontanini, bivši predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine in eden najmlajših senatorjev sedanje zakonodajne dobe, je namreč zaCel kar v furlanskem jeziku. V svoji kratki razpravi je poudaril, da je treba udejaniti Črko in duha 6. Člena Ustave in 50 let po koncu vojne vendarle priznati manjšinske pravice. Pozdrav v furlanskem jeziku je pritegnil pozornost kolegov, ki so v večernih urah utrujeni sledili diskusiji z enim samim ušesom. »Mislim, da je v senatu med razpravo o zaupnici prvič odjeknila beseda, ki ni bila v uradnem italijanskem jeziku,« pravi Fontanini in mi ponuja uradni zapisnik razprave s stavki, zapisanimi v furlan-šCini. »Mislim, da je tudi prvič - Čeprav moram to še preveriti - da se neuradni jezik pojavlja v zapisniku senatne seje.« Nekoliko je razočaran, ko mu pojasnim, da je pred nekaj leti - ob izbruhu desetdnevne vojne v Sloveniji - bila v zapisniku tudi slovenska beseda, sicer Prešernov verz, ki ga je v svojem prispevku citiral senator Stojan Spetič. »Nisem vedel za ta primer,« pravi mladi senator Severne lige in pojasnjuje, kako vljudni so bili zapisnikarji, ki so ga prosili za izvirno besedilo, da bi toCno zapisali besede v furlanskem jeziku. Kako so reagirali kolegi na furlanski pozdrav? Kolegi so bili navdušeni, saj so mi senatorji Lige toplo ploskali in marsikateri mi je tudi prisrčno podal roko. Medtem ko sem govoril, sem gledal proti predsedniku vlade Silviu Berlusconiju in zdelo se mi je, da sem na njegovem obrazu zaznal izraz razumevanja. Problem zaščite manjšin, o katerem se v Italiji govori že mnogo let, ste naCeli v osebnem imenu ali v imenu Severne lige? Govoril sem v imenu Lige, saj sem se za vsebino razprave dogovoril s predsednikom skupine. Poleg tega pa se je Liga od samega začetka zavzemala za zaščito manjšin in moj govor ni bil samo nekaj folklornega. Skoraj 50 let je minilo, odkar je Ustava predvidela v 6. členu zaščito manjšin, vendar se doslej ni nic premaknilo. Zaščita manjšin je ena od mojih programskih obvez in upam, da bom konkretno prispeval k rešitvi problema tudi kot elan komisije za ustavna vprašanja. Cas je, da to rešimo, saj nas k temu silijo Ustava in smernice Evropskega parlamenta. Pravite, da je Liga od vsega začetka za zaščito manjšin. Vendar pristaši Lige v Trstu in v Gorici ne mislijo vsi tako kot vi... Mislim, da tudi v Trstu in Gorici med pripadniki Lige ni nikogar, ki bi nasprotoval zaščiti manjšin. Morda gre za pripadnike drugih sil. Vsekakor pa je uradno stališče tako furlanske Severne lige kot Lige v vsedržavnem merilu naklonjeno zaščiti manjšin. (Dan po pogovoru sem sen. Fon-taniniju prebral del sporočila tržaške Severne lige, ki pravi, da se »morajo pomiriti tudi tržaški Slovenci, ki so preveč bogati in rejeni (zlasti tisti rdeCi), da bi se lahko imeli za žrtve italijanskega zatiranja«. Senator ni hotel komentirati tega stališča, ker »tržaška Liga ni del furlanske«. Toda iz tona njegovih besed je bilo zaznati, da v takih stališčih ne zaznava ravno velike odprtosti.) Kaj pa menijo o tem ostali vladni zavezniki? Z njimi tega problema še nismo naCeli. Videli bomo, kaj bodo rekli. Ce pa mislijo zavirati uresničevanje pravice, ki ni samo naravna - mislim na pravico narodov do zaščite -se mi zdi, da nimajo vizije, ki je za nas temeljnega pomena, saj vsebuje na primer pravico narodov do rabe svojega jezika, ki je osnovna poteza indentitete vsakega naroda. Dodati bi hotel, da so sestavne komponente Lige nacije in se je zato naša stranka do tega že ob nastanku jasno opredelila. Sam zastopam furlansko nacijo in ko govorim o naciji mislim na narod z jasno identiteto in s svojim jezikom. Prej ste omenili, da ste opazili pri predsedniku vlade izraz pozornosti, medtem ko ste govorili. Predstavnik aostanske UV Luciano Gave-ri, ki je predsednika vlade opozoril na problem manjšin med posvetovanji za sestavo vlade, pa ni imel podobnega vtisa in zdelo se mu je, da premier za ta problem ni zelo dovzeten... Dokončne ocene seveda ne morem dati. Berlusconi je pokazal neko pripravljenost, ko je prisluhnil moji razpravi, nisem pa še imel priložnosti, da bi o tem problemu z njim spregovoril neposredno. Ne vem, ali to vprašanje sploh pozna in ali se je vanj poglobil. Vendar ponavljam, da v večinski koaliciji Severna liga kot eden od partnerjev te probleme dobro pozna in jamCi, da bo to vprašanje upoštevano. V Italiji se je doslej vselej razlikovalo med narodnimi manjšinami, ki imajo matični narod in državo, ter jezikovnimi skupinami, ki nimajo državotvornega matičnega naroda. Mislite, da je treba to razliko ohraniti ali pa jo kaže preseči? Sta potrebna dva ločena zakona, kot na primer v prejšnji zakonodajni dobi, ko je bil problem zaščite slovenske manjšine loCen od problema zaščite jezikovnih skupin? Ta razlika ima zgodovinske korenine. Nekatere manjšine, frankofonska v Dolini Aosta, nemška na Južnem Tirolskem, tudi Slovenci v FJK so močnejši, ker imajo za sabo matično državo. Nekateri, na primer Nemci, celo veC držav. In v prihodnje bi jih lahko imeli tudi Slovenci, saj bodo poleg Slovenije svojo zaščito v prihodnje morebiti zahtevale celo razne slovanske države. Neka razlika seveda obstaja, osebno pa se zavzemam za zaščito vseh manjšin. Vzemimo na primer Furlane. Teh je oboli 600 tisoC, ki narase-jo kar na poldrugi milijon in še veC, Ce jim prištejemo tiste, ki živijo na tujem. Tudi Sardincev je veC kot milijon. Ne gre torej za številčno šibke manjšine, ampak za skupnosti, ki so tudi številčno pomembne. Ob tem vprašanju je možen dogovor s tistimi silami opozicije, ki so načele ta problem. Na primer s sen. Darkom Bratino, ki zastopa slovensko manjšino... No, prav Bratina mi je Čestital ob mojem govoru v senatu. Prepričan sem, da bodo sedanje opozicijske sile krepko pomagale tistim, ki se zavzemajo za zaščito manjšin. Preidiva k vsebini. Katere so po vašem temeljne smernice zaščite, katere pravice je treba priznati? No, prvo vprašanje je šola. Mislim, da je potreben pouk manjšinskih jezikov, ki naj bo sicer neobvezen, ker ilikomur noCemo vsiljevati ničesar. Zdi se mi pa, da je treba omogočiti narodom, da se v šoli naučijo »manjšinskega« jezika. Nato je problem javne uprave, vendar s takimi rešitvami, ki ne bi dodatno zbirokratizirale javne uprave. Zelo pomembno je tudi vprašanje medijev, ki jim je treba zato nuditi olajšave - na primer z davčno razbremenitvijo - Ce se poslužujejo tudi manjšinskega jezika. Mislite, da je umestna tudi gospodarska zaščita? Manjšine lahko soupravljajo teritorij, na katerem živijo? Mislim, da sodi to vprašanje v sklop dežel in gre vštric s tisto, ki je po našem mnenju temeljna reforma, ki jo potrebuje Italija - federalna reforma. V federalni ureditvi bodo lahko tako imenovane krajevne avtonomije v okviru dežel ali makro-dežel imele možnost upravljanja svojih gospodarskih resursov. V Furlaniji-Julijski krajini je najbolj sporno vprašanje zaščite slovenske manjšine, ob katerem so se v preteklosti večkrat lomila kopija. Kako gledate na ta problem, s kate- rim ste se soočili tudi kot predsednik deželne vlade? Po mojem sta tu dva zorna kota. Prvi je tržaški zorni kot, drugačen pa je zorni kot ostalih delov dežele. Trst žal še vedno zaostaja tako glede priznanja manjšine kot tudi glede odnosa s slovenskim in slovanskim zaledjem, medtem ko ostali del dežele - na primer Furlanija - teh težav nima in do slovanskega sveta nima tistih predsodkov, ki so še prisotni v Trstu. Trst je naredil nekaj korakov naprej, upam, da bo po tej poti nadaljeval, saj bi bilo vsako nazadovanje velika napaka, ki bi škodila vsem- Trstu samemu, pa tudi Deželi in narodom, ki so onkraj meje. Ce bo Slovenija stopila v Evropo - in osebno upam, da bo - bo treba ta odnos takoj rešiti, te stvari bodo morale izginiti takoj. Dodal pa bi, da morajo slovenske oblasti pokazati veC prožnosti, vec posluha za človeka, ki bi se rad vrnil in spet kupil hišo, kjer je živel nekoC... ... veC pripravljenosti za reševanje problema beguncev torej... ... Seveda. Ob vprašanju beguncev je zaprtost škodljiva, zdi se mi, da je dialog potreben. Kdor hoče biti del velike družine, mora biti pri-pravljan na dialog zlasti s tistimi elani, s katerimi ima nekaj problemov. Mislite, da je slovenska stran v tem pretoga? No, bolj kot Slovenci so togi Hrvati. Lahko jih razumem, ker imajo še vojno na domačih tleh in so zato še nedojemljivi za pluralistično vizijo narodnosti, ki živijo na Hrvaškem. V odnosih med Italijo in Slovenijo ter Italijo in Hrvaško se veliko govori o recipročnosti v odnosu do manjšin. Kako gledate na vprašanje recipročnosti? Je tak pristop pravilen? Mislim, da je reciproproCnost, vsaj med pogajanji, dober vzvod, saj ni pojmljivo, da bi eden priznal vse, drugi pa malo ali nic. Vem, da Slovenija v to ni prepričana. To sem povedal tudi zunanjemu ministru Peterletu, ko sem mu rekel, da Italija krepko pomaga Sloveniji. In ne samo po uradnih kanalih, mislim zlasti na obmejni promet, saj je veliko naših ljudi, ki hodi čez mejo po bencin in potroši nemajhna sredstva. Gre za dober in svež denar, ki gotovo koristi državi, kot je Sloveni-jia, ki se sooCa z gospodarsko krizo. Ne zdi se mi, da bi bilo zelo načelno tako stališče, po katerem bi manjšini postali talec v odnosu med sosednjima državama... Ne, seveda ne. Nisem mislil na manjšini. Gre za druga vprašanja, ki jih je treba rešiti s slovensko vlado. Mi smo se odločili za pomembne naložbe v Sloveniji in tudi Slovenija je prepričana v pomembnost komunikacijskih vezi v tem delu Evrope. Toda Slovenija mora imeti Čedalje bolj evropsko miselnost. Dogajanje zadnjih tednov in nekatera stališča v večini ne spodbujajo Slovenije k odpiranju, nasprotno. Mislim na Osimske sporazume in na meje... V tem pogledu mi sploh ne soglašamo z Nacionalnim zavezništvom in s politiko sile do slovenske vlade. Odprtih vprašanj seveda ne manjka, toda zgrešeno je postavljati ultimate ali skoraj izsiljevati slovensko vlado. Izvolitev Mirka Tremaglie za predsednika zunanjepolitične komisije poslanske zbornice - tudi s pomočjo Lige - ni ravno signal velike odprtosti... No, morda res ni signal sprostitve. Osebno nisem podpiral in ne podpiram Mirka Tremaglie. Dodati pa moram, da ni bil izvoljen takoj, in to je predvsem posledica dejstva, da je bila v večinski koaliciji vsaj ena sila - Liga, ki ni bila navdušena nad takim predsednikom. Ko je govor o posodabljanj11 Osimskih sporazumov, se veCkia1 povezuje Slovenija in Hrvaško, k®1 je povzročilo marsikateri zastoj. Soglašam. Med Slovenijo in H1' vaško je treba razlikovati, saj je Slo' venija veliko bliže evropski misel' nosti in odprtejša pri reševanj11 manjšinske problematike. Upam, d® novi zunanji minister Martino v tein ne bo posnemal zgleda predhodni' kov, zlasti pa ne Andreatte, ki ni naredil veliko, predvsem pa ni dovoln Deželi, da bi sodelovala v pogaj®) njih s Slovenijo in Hrvaško. FJ^ mora biti partner v tem slovensko-italijanskem dialogu, ker živi tu slo; venska manjšina, ker imajo dežel®1 gospodarstveniki poslovne stike s slovenskimi partnerji... Mislim, da je nujno, da Dežela sodeluje pri ten pogajanjih. Tako usmeritev je potrdila in celo razširila sedanja deželna vlada... Travanut je v tem pogledu nekaj naredil, morda pa sem bil osebno ®e pogumnejši. Ko sem bil še predse; dnik vlade, sem hotel tudi povabiti predsednika KuCana v Trst, da bi poudaril svoj osebni namen in namen vlade, ki sem ji predsedoval, da bi dosegli konkretne dogovore s slovensko državo. Kakšno vlogo naj ima torej Dežela FJK pri zaščiti manjšin in v dialogu s Slovenijo? Naša skupina je že predložila zakonski predlog za zaščito furlanskega naroda. To je sicer simbolično dejanje, ker statut Deželi takega koraka ne dopušča. In mislim, da nekaj podobnega velja tudi za slovensko manjšino. Doslej je slovenska manjšina dala prednost dialogu Z državo in se zavzemala predvsem z® državni zaščitni zakon. No, državni zakoni so pomembni, toda tudi deželna zakonodaja pušča nekaj mane; vrskega prostora. Zato želim, da o1 kak predstavnik manjšine - Mil°5 Budin in primis - lahko vnesel nekaj inovativnih elementov v deželno zakonodajo tudi glede slovenske manjšine. Vendar je treba spremeniti dežel' ni statut. To je minimalna zahteva. Ce bo Italija imela federalno ureditev, bo treba izoblikovati Ustavo, kakršno na primer imajo nemški landerji, Ce bo uresničena federalna reforma, b° treba izvoliti ustavodajno skupšU' no, ki bo morala izoblikovati deželno ustavo. Ce se vrneva k manjšinam. Nam®; ravate predložiti zaščitni zakonski predlog? Kakšne prijeme imate v naCrtu? Oprl se bom predvsem na okvirni zakon o jezikovnih skupinah, ki g® je svoj Cas že sprejela poslanska zbornica in se je ustavil v senatu-Zakon o zaščiti slovenske manjšine pa naj bi šel ločeno pot, ker tako želi tudi slovenski predstavnik v parlamentu, pa tudi zato, da ne bi pre' veC pomešali teh vprašanj. V zvezi z manjšinsko zaSCito s® bo postavilo tudi vprašanje finansiranja slovenskih ustanov, ki ga r doslej omogočal zakon o obmejne®® sodelovanju. Mislite, da je treb® obnoviti zakon ali zagotoviti sredstva manjšinskim ustanovam z dru gaCnimi prijemi? Mislim, da je treba zopet dodeli i finančna sredstva za obmejna obm0 Cja, in to ne samo v postavki, ki za deva manjšino. Ce ta sredstva ne bo do znova dodeljena, tvegamo, da s® ustavijo celo zelo pomembne nai° žbe (Finest, Informest itd.), ki jih J® Dežela načrtovala prav na osnov zakona za obmejna območja. VOJMIR TAVCAF NEDELJSKE TEME POTEP PO JUGU Nedelja, 29. maja 1994 Opevani Charleston, mesto sužnjev in bogatašev »Želite kupiti tovorno ladjo?« je vprašal vodic med ogle-C ,IITI Charlestona, južnega bisera med ameriškimi mesti z bogatimi palačami, razkošnimi plantažami, s pridihom nekda-jbega trpljenja sužnjev, plesa charleston, rojenega v tem živahnem mestu - in dveletnega neprostovoljnega zatočišča tovor-ne ladje Kapetan Martinovic. Slovenski elani pogajanj o razdelitvi premožeja nekdanje Jugoslavije, pozor! V najveejem Pristanišču ameriške Južne Karoline je zasidrana ena od ladij nekdanje skupne države, ki je morda v Času izida Casopi-sa že odplula drugam. Tovorno ladjo, ki so jo Američani skupaj s Šestimi ladjami in 450 milijoni dolarjev premoženja nekdanje Jugoslavije zasegli po sprejemu resolucije, so na-hjrec pretekli petek prodali neimenovanemu lastniku. Ameriška vlada Čaka samo Se na dovoljenje Združenih narodov, jiato pa bodo grdo velikanko umaknili, da ne bo motila pre-lepega charlestonskega razgleda. Morda je za Slovenijo bolje, da pozabi na svoj delež pri tovor-?! ladji, ki so jo pozneje »lastniki«, družba z nazivom Marina, registrirali na Cipru. S Kapetanom Martino vicem bodo najbrž sami stroški. V svojem prvem zatočišču je »prislužil« 150 tisoC dolarjev dolga, zaradi pomanjkanja denarja pa je v tako žalostnem stanju, da mu je najnujnejša sredstva za popravila podarilo ameriško finančno ministrstvo. Prebivalcem Charlestona so se najprej smilili mornarji, ki so sr-oskega, hrvaškega in Črnogorskega porekla. Posadki so prinašali hrano in ji prali obleko, dokler je niso imeli skupaj s propadajočo ladjo po dveh letih Cez glavo do-Z izgovorom, da bo Kapetan Martinovic med morebitnimi orkani ogrožal varnost pristanišča, je mesto Charleston zahtevalo vladno akcijo. Novi dom jugoslovanske ladje bo menda v alabam-skem Mobilu. Obisk nepovabljenega gosta iz nebes Prebivalci Charlestona so tuneli najbrž prav, Kapetan Martinovic bi le s težavo preživel orkan Hugo, ki je divjal v mestu pred petimi leti. Celo vsega hudega vajeni Charleston, ki je nasajen težkega ozračja južnih ■®A, neviht in orkanov, si še ni popolnoma opomogel po zračni njmi, ki je s šestmetrskimi valo-td razdejala mesto in polomila drevje. Toda zgodovinsko mesto, Ce ga štejemo z merilcem dasa na Novi celini, se je že odelo v nekdanji blisc. Vilam ob oceanu so popravili strehe in jih Prebarvali za množice tujih in Predvsem ameriških turistov, ki hlepijo po zgodovini v državi, kjer moCni in bogati pogosto žrtvujejo dediščino za nove poslovne podvige. Razkazovanje tri stoletja stare kolonialne prestolnice je edina prava industrija v Charlestonu in Američani so tudi v tem poslu seveda vredni občudovanja. Prodati znajo prav vsak kamen ali opeko. Samo predstavljamo si lahko, koliko bi zaslužili v veliko starejši in nic manj lepi Ljubljani. Charleston kljub temu ni zgodovinsko mesto z ugašajočim življenjem, kot so na primer itali-janske'Benetke. Lastniki palač še vedno živijo v njem, enako bogati kot takrat, ko so med milo južno zimo na bližnjih plantažah ukazovali stotinam sužnjev, med zatohlim in vročim poletjem pa so se pred mrzlico in malarijo umaknili v mesto. Znamenita charlestonska hiša se imenuje »single house«. To je palača, ki je široka kot ena sama, Čeprav velika soba. Terase so na strani, ki lovi hladnejše vetrove z oceana, razkošni vrtovi pa so na dvorišču med glavnim poslopjem in hišami za sužnje. Prvega Afričana so pripeljali leta 1670, poldrugo stoletje pozneje pa je bilo v Charlestonu in na okoliških plantažah riža, indiga in bombaža veC sužnjev kot belih gospodarjev. Mesto, ki so ga prvi angleški naseljenci imenovah Charles Town po svojem veseljaškem kralju Charlesu H, se je lahko zaradi temnopolte izkoriščane delovne sile spremenilo v prijetno, uživaško in razkošno naselje. Charleston je po vsem ameriškem jugu slovel po eleganci bogatih žensk ter uživaštvu njihovih mož in sinov, ki so - kot kažejo mestni uradni zapisi - zaradi preobilice hrane, pijače in žensk umirali sredi najboljših let. Za potomce belih meščanov, ki so ponosni na svojo preteklost, so bile »razkošne« navade lastnikov sužnjev znamenje velikodušnosti in rasne strpnosti. V vodičih lahko preberemo, da so imeli beli gospodarji radi Cme ljubice, .v nasprotju z moškimi iz drugih ameriških mest, kjer so bile sužnje tudi v tem pogledu drugorazredna bitja. Zgodovina, ki jo pišejo potomci nekdanjih sužnjev, ima o tem najbrž svoje mnenje. Prvi strel državljanske vojne Črni prebivalci Charlestona že zdavnaj niso veC sužnji. Mnogi so zaposleni v dobrih službah, nekateri so celo zelo bogati, vsi pa so vsaj uradno svobodni. Toda Črte, ki loči bele in obarvane, se je tudi danes skorajda mogoče dotakniti. Revnih predmestij, kjer številne lesene hiše žalostno propadajo, nihče ne razkazuje turistom, Čeprav so danes turisti tudi Črne polti. Kdove, kako se počutijo obarvani obiskovalci Charlestona, ko vodici razkazujejo trg, kjer so prodajali sužnje, ali devet opekastih hišic na plantaži Boone Hall, kje so prebivale Cme družine. »Delavci v Evropi tedaj niso živeli dosti bolje,« pove možakar, ki Čaka turiste v eni od hišic. Najbrž ima prav, toda Črni obiskovalci ga kljub temu ponavadi prosijo, naj jim ne razlaga preteklosti hiš. Ponavadi si tiho ogledujejo revna prebivališča pred razkošno palačo plantažnikov. Beli prebivalci Charlestona pa so bili za takšen način življenja Charlestona pripravljeni tvegati tudi življenja in s svojimi severnimi bratranci začeti državljansko vojno, ki je po žrtvah in klanju presegla vse prejšnje spopade. Se v 18. stoletju so prebivalci ameriškega juga z zanosom sodelovali pri odcepitvi Združenih držav od kolonialne gospodarice Anglije. Čeprav so še vedno ljubili nekdanjo domovino in vse angleško z udobnim podeželskim življenjem na Čelu, je prvi pomorski spopad med angleško mornarico in ameriškimi kolonijami potekal prav v Charlestonu. Prebivalci Charlestona so bili nadvse svobodoljubni, ko je šlo za odnose z nekdanjo domovino. Z oddaljeno prestolnico, ki jih ni znala braniti pred Indijanci, Spanci in pirati, zato pa je prizadevno zviševala davke, niso želeli imeti ničesar skupnega. Med podpisniki deklaracije o neodvisnosti ZDA leta 1776 so bili kar štirje ugledni mešCani Charlestona. Toda stoletje zatem so se kljub temu še enkrat odcepili, da bi zaščitili svoj sužnjelastniški način življenja - trije odstotki prebivalstva Južne Karoline so premogli kar polovico vsega bogastva države. Ko je Abraham Lincoln s severa ZDA zahteval, naj jug osvobodi sužnje, so v Charlestonu razglasili odcepitev. Južni Karolini so se v konfederaciji pridružile še druge države ameriškega juga. Boji se nadaljujejo, tokrat v kasarni Trdnjava na otočku pred mestom, kjer so počili prvi streli ameriške državljanske vojne, je danes seveda turistična znamenitost. Ostanke nekdanjega trinadstropnega poslopja, s katerim so v začetku 19. stoletja popolnoma pozidali otoCek pred Charle-stonom, so prizadevni turistični delavci opremili z dvigali za in- valide, stranišči in prodajalno spominkov, kot se spodobi za državo, ki zna prodati prav vse. Morda bodo turistom v prihodnosti predstavili tudi sedanje vojaške boje v Charlestonu, ki potekajo na loCnici ženskega in moškega spola? Prav v Charlestonu, kjer zaradi strateškega položaja pristanišča domuje eno naj-veejih ameriških vojaških oporišč, se namreč pravkar odvija spopad za vidnejše mesto žensk v vojaški hierarhiji. Devetnajstletna Shannon Faulkner uspešno napada eno od dveh vojaških univerz v ZDA, kamor smejo samo fantje. Ko se je Shannon lani prijavila na vojaško univerzo, so jo najprej sprejeli, prepričani, da je moškega spola, ker se je sploh prijavila na razpis. Takoj ko so ugotovili, da je dekle, so jo izpisali. Pravi Američani svoje spore rešujejo na sodišču in tudi Shannon je uspešno tožila vojaško akademijo zaradi kršenja pravic o enakopravnosti iz ameriške ustave. Univerzitetna uprava je morala lani jeseni začasno sprejeti uporno mladenko. Toda bojevnica proti zakoreninjeni moški tradiciji hoCe svoje stalno me- sto v ustanovi, v katero 152 let ni vstopila ženska študentka. Medtem ko sodišče razmišlja, je vojaška akademija prelepljena s plakati Rešite moške! Charleston ne bi mogel dobiti boljšega znamenja, da so se Časi spremenili. V dobrih starih kolonialnih Časih je bila ženska vloga v družbi in družini zacementirana. Dekleta niso študirala, ampak so se učila umetnosti vodenja gospodinjstva, nadzorovanja sužnjev in služenja svojim moškim. Mesto je nekoC slovelo po evropski Zenski eleganci, danes pa dekleta zahtevajo svoje mesto v najbolj moški ustanovi na svetu, v vojski. Čeprav Charleston ni muzej, saj v njegovih palačah še vedno živijo ugledne in bogate družine, je način življenja, ki ga je tako odlikoval, vendarle že zdavnaj preteklost. Charleston se se vedno ponaša s svojo južnjaško gostoljubnostjo, ki ameriški jug loCi od hladnejšega severa. Toda v vsem drugem je mesto povsem ameriško, zlasti v umetnosti trženja vsega, kar se lahko prodaja. In v Charlestonu vsak dan prodajo na tone zgodovine. Barbara Kramžar SEDMI TURINSKI KNJIŽNI SALON RAZMIŠLNAJE OB ENEM NAJVEČJIH KNJIŽNIH SEJMOV V EVROPI / Slovenci še nismo pokukali iz Blatnega dola INTERVJU / G. ACCORNERO, PREDSEDNIK SALONA Izreden preskok Predsednik turinskega knjižnega sejma dr. Gnido Accomero je brez oklevanja pristal na razgovor posebej za nag dnevnik. Dr. Accornero, kako ocenjujete letošnji Salone del Libro? Kot najpomembnejši podatek bi navedel, da smo letos dosegli in celo presegli 150.000 obiskovalcev, kar pomeni, da smo glede na lansko izvedbo napravili izreden kakovostni preskok. To nam potrjuje tudi veliko bogatejša prisotnost tistih, ki se poklicno ukvarjajo s knjigo. Časnikarji, profesorji, učitelji, knjigarnarji, distributerji... so letošnjemu salonu izkazali nadpovprečno pozornost. Je kakšen razlog, da ste za letos pripravili tako obsežen in zahteven program kongresne dejavnosti? Salon knjige ima tudi pomemben vsebinski del, ki se odvija ne samo v kongresnih dvoranah, temveč tudi ob in med stojnicami, v prostorih (spazio incontro), ki so namenjeni živemu stiku z avtorji, s kritiki, režiserji, scenaristi, uglednimi Časnikarji, voditelji televizijskih oddaj na področju kulture in podobno. Na seminarskem in zborovanjskem konceptu sem veliko vztrajal. Mislim, da gre vlogo salona zajeti v neko smiselno celoto, ki bi jo strnil v naslednji stavek: »prepotovati« knjigo s celo serijo sporočil, ki se udejanijo na zasedanjih z zelo specifičnimi tematikami, ter s takimi temami, na katere so občutljive širše množice ljudi. Na naših zasedanjih nastopajo osebnosti, katerim se v vsakdanjem življenju težko približamo, so pa to osebnosti velikega formata, ki so že -ali bodo kmalu postali - del zgodovine italijanske kulture. Reakcija obiskovalcev na kongresno dejavnost je bila silovita, mislim v dobrem smislu. Živimo v posebnem političnem ozračju in ni res, da so ljudje mlačni. Sam opažam, s kakšno ihto vr- tajo v pekoče teme aktualnega življenja. Salon je tudi v tem smislu opravil pomembno poslanstvo; ^ljudje ne prihajajo sem samo na ogled ali morda nakupovanje, temveč tudi, ker odkrivajo določena sporočila sodobne kulture. Sam neomajno verjamem v poslanstvo kulture, skozi katero se odražajo najbolj plemeniti nagibi Človekove dejavnosti. Temelj kulture pa je knjiga in branje knjig nedvomno pomaga ljudem, da premostijo probleme in medsebojno nerazumevanje. Kakšno bi bilo torej Vaše sporočilo naii, bralcem? Obiskovalci mi tu in tam zaupno priznajo, da se po razstavnih prostorih pretakajo neke nevidne življenjske sile, da salon prerojeva tiste, ki vanj vstopijo. Rad bi, da bi te očarljive trenutke začutili tudi vaši bralci, še posebno, ker imajo to sreCo, da so »dvo - ali celo trojezicni«. Čudovito bi bilo, ko bi vam uspelo organizirati kakšen avtobus slovenskih obiskovalcev, da bi mogli tu preplesti oba jezika. p, p. Sedmi turinski knjižni sejem, ki se je letos odvijal od Četrtka, 19. do torka 24. maja, je presegel vse lanske uspehe in potrdil sloves visoko kakovostne tovrstne prireditve ne samo v italijanskem, temveč tudi v evropskem merilu. V bivši Satovi tovarni Lingot-to so se srečali in se na nek način primerjali domala vsi najpomembnejši italijanski založniki. Konkurenca je bila čista, lojalna in v nekem smislu konstruktivna. Velike in ugledne založbe so diskretno uveljavljale svojo prisotnost, malim založnikom pa je bila priznana vsa teža in pomembnost vloge, ki jo imajo kot manjše, a neobhodno potrebne celice italijanskega založniškega tkiva. Knjižni salon je - kot vse podobne manifestacije, ki jih preveva neka patina avantgardnosti (stopanja pred časom) tudi opravičil neko kontratendenco in potrdil izjemo v pravilu. Namreč: statistike pravijo, da Italijani berejo malo ah celo vedno manj; italijansko malo in srednje založništvo je v hudi stiski; mnogi založniki so na robu preživetja; vodilni italijanski kulturniki odkrito govorijo o provincijalizmu m o zapiranju itahjanske kulture v odnosu do evropske kulturne scene; velikanska neznanka je nova vlada; vsepovsod je slutiti nezaupanje v novega ministrskega predsednika Silvia Berlusconija. A navkljub vsemu temu se je v salon zateklo več kot 150.000 ljubi-, teljev (takšne ah drugačne) knjige. Pretok denarja pri prodaji v razstavnih paviljonih pa je bil za dobrih 30 odstotkov večji kot lani. Kaj torej iščejo Italijani v brezmejnih halah s knjigami obloženega Lingotta? V prvi vrsti iščejo orientacijo v tej pošastni hiper-produkciji vsakovrstnega bralnega gradiva. Iščejo trdne m razne odgovore na politični in kulturni kaos, ki jih obdaja. Ni naključje, da je največji odstotek (28) prodanih knjig esejistične -torej teroristične, razmišljajoče - vsebine; šele na drugo mesto pride leposlovje (14%). Iščejo živi stik z uglednimi kulturniki, z največjimi, najbolj popularnimi in miselno najbolj prodornimi časnikarji, ki s svojo ostrino in kritičnostjo zmorejo v aktualnih političnih in kulturnih temah ločiti seme od plevela (ali plevel od ljulke, kakor kdo želi) in vsaj nakazovati bistvene opornike, na katere naj se nasloni italijanska civilna družba, če se noče popolnoma in da za dalj časa osamiti od naprednega evropskega kulturnega • utripa. V tej luči moramo razbrati izjemen uspeh kongresne dejavnosti, ki je bistveno okarakterizirala letošnji Salone del libro. Več kot sto okroglih miz in razhčnih srečanj je doživelo zavidljiv obisk občinstva, ki je mestoma tudi zelo kritično in zagnano sodelovalo z vprašanji disku-tantom in ostrimi pripombami na vse mogoče; na nekaterih srečanjih pa je vladalo pravo nogometno vzdušje. In še misel o morebitni (v bodoče) slovenski prisotnosti: turinski Salone je odprt m dovzeten za vsako prisotnost, toliko bolj, če je ta dražljiva in diši po nečem posebnem. Prevodov slovenskih knjig v ita-hjanščino je kar nekaj, tudi če vzamemo samo prevo- pod črto - pod črto - pod črto • pod črto Z odprtimi rokami Prijaznost in ustrežljivost je bila pomožnemu osebju zapisana na kožo. Pomemben delež pri organizaciji in izpeljavi knjižnega sejma so imele ženske, pravzaprav dekleta. Vlogo organizacijske tajnice je tudi letos opravljala rdečelasa Eriča Giacosa. Tiskovno središče je vodila temperamentna Carmen Novella, za pultom tiskovnega središča je informacije, ožarjene s širokimi nasmehi, delila Helen, največ oboževalcev med Časnikarji pa je imela prikupna Susanna. faksi in pisalnimi stroji pa ti na-vrže tudi nekaj naklonjenih kolegov, celo take s posebnimi znaki: Paolo Bagnara, ki je pripravljal tiskovna poročila za salon, živi v Milanu in piše za celo vrsto znanih Zenskih revij: po rodu je Furlan in odlično obvlada furlansci-no. Stefan Cernitz je napol srbskega rodu, živi v Turinu in piše za nemške Časopise v Švici. Za odlično kolegico se je izkazala Giuliana Martin, ki piše za Re-pubblico, živi v Turinu in je po.r roCena s... Tržačanom! brigad Renato Curcio. Stojnico je neprestano oblegala množica radovednežev, ki si je z zanimanjem ogledovala bivšega terorista in iskala priložnosti, da bi z njim spregovorila besedo, dve o tej ah oni knjigi. V sivih očeh Renata Curcia najmanjše trohice zadrege, prej zadovoljstvo, da kupčija uspeva! NiC popustov Ob otvoritvi salona je predsednik dr. Guido Accornero trdno zabičal založnikom, naj ne delajo popustov pri prodaji, da bi vodstvo sejma ne prišlo navzkriž s tu-rinskimi knjigarnami. Priporočilo bi morda zaleglo, Ce bi prijazni in uglajeni predsednik prilepil vsakemu razstavljalcu k stojnici biriča, kar pomeni, da bi se število zaposlenih v dnevih sejma povečalo za 852 enot. Osebnosti s pedigrijem Enzo Biagi, Norberto Bobbio, Gad Lerner, Enrico Mentana, Alberto Asor Rosa, Tullia Zevi, Paolo Verri, Enzo Bettiza, Marco Bel-locchio, Greste Del Buono, Acheng Zuan, Luigi Malerba, Leonardo Mondadori, Ben Okri, Furio Colombo, Giampaolo Pan-sa, Gina Lagorio, Enzo Sicilianio, Folco Quilici, Federico Zeri, Mario Luži, Enrico Deaglio, Claudio Magris, hidro Montanelh, Massi-mo Cacciari - in nad vsemi: Lihi Gruber. Veliko zadoščenje Campanotto Editore iz Vidma je doslej opravil vseh sedem postaj križevega pota turinskega knjižnega sejma. Maurizio Co-stanzo ga je v svoji znameniti oddaji postavil za zgled, kako lahko majhen založnik opravlja veliko delo pri izdajanju dobre literatu- re. Statistika Prva izvedba leta 1988 - 535 razstavljcev - 108.000 obiskoval- Svet je majhen V tiskovem srediscu se je že prvi dan ustvarila ostra locnica med dostopnimi in nedostopnimi kolegi. Tiste, ki se nosijo, ko da so zagrabili boga za brado, v trenutku odpišeš. Delo s telefoni, BrigaterosserrdeCebri- gade! V stojnici štev. 724 je v nedeljo popoldne mirno prodajal svoje najnovejše delo ustanovitelj, ideolog in (bivši) voditelj RdeCih Draga izvedba: 1989 - 873 raz-stavljalcev -120.000 obiskovalcev Tretja izvedba: 1990 - 813 raz-stavljalcev - 91.000 obiskovalcev Četrta izvedba: 1991 - 834 razstavljcev -106.000 obiskovalcev Peta izvedba: 1992 - 829 raz-stavljalcev -120.000 obiskovalcev Šesta izvedba: 1993 - 848 raz-stavljalcev -131.000 obiskovalcev Sedma izvedba: 1994 - 852 raz-stavljacev -155.000 obisovalcev de slovenskih knjižeV' nikov in publicistov, ki s° itahjanski državljani. Potreben bi bil sam0, drobec poguma in neka) smisla za organizacijo. ReS je, da stroški za sodel°( vanje niso mačji kaše)]’ vendar vsaka investicij0 nekaj stane. Ce bi se pr0' vočasno »zmigah«, bi oi)° možna mdi kakšna okrog)0 miza o slovenski knjizev' nosti in publicistiki v lt°' liji; vodstvo salona je 10 pobude, ki prinašajo novo' st in osvežitev dokaj dov’ zetno. Samo pokukati j° treba ven iz Blamega dol° in si dopovedati, da so v . velikem svetu tudi velik0 obzorja. Nihče ne čaka n° nas z odprtimi rokami’ temveč se moramo ponm diti (tudi zato, ker se im°' mo s čim): še tako drobna knjiga lahko polno zablesti na veliki in dovolj visoki pohci. Toliko v razmislek! Boris Pangerc NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. maja 1994 Všeč mi je in čudovito je, da smo toliko za luno JUBILEJ OPERNE PEVKE ANE PUSAR JERIČ Sp 86111 za(:ela 2e pri treh letih. To je bila naSa družinska tradicija. P ii? Pa 111 nujno> da imajo otrod glasbenikov ta dar 2e kar prirojen. stuha za glasbo se ne moremo naučiti. Talent je na prvem mestu, A ^ s<)^* 86 veliko pridnosti,« pripoveduje znana operna pevka a rusar Jerič, ki ima v svoji dvajsetletni pevski karieri za seboj že g seznam bolj in manj znanih opernih vlog. Je svobodna umetnica, h' kp m med Miinchnom in Ljubljano, sicer pa je doma iz Kalo-ja blizu Šentjurja pri Celju. Njen mož poje v ljubljanski operi, hčerka Pa poleg zgodovine Študira muzikologijo v Miinchnu. Ana Pusar Jerič am ob jubileju, dvajsetletnici svojega delovanja, obljublja bogatejšo se-ann' Izvrstno jo je že »zakobcila« v vlogi Ariadne na Naksosu. Pred an pa je tudi premiera Pikove dame, za katero je v Berlinu prejela agrado kritike (kot najboljši umetnostni dosežek na tem področju). )em konjički so branje, sprehodi in plavanje. Želela bi potovati, ven-ar ne s partituro v kovčku. Se posebej ljubi i l mir. Najprej, če ni skrivnost, pripravljate kaj novega? Ja, celo pri nas. Mislim na Pi-ovo damo. Premiera je pred vra-• v torek, 31. maja. Sicer pa ni-fern ozko usmerjena v eno glas-eno zvrst. Pred kratkim sem pe-a Ariadno na Naksosu. Ob letošnjem jubileju, dvajsetletnici mo-)ega delovanja, pa izvajam še po-Sebej raznovrsten repertoar. Kakšne vloge imate pravzaprav najrajši? Po kakšnih merilih jih izbirate? Merilo je moj glas, če je seveda primeren. Obožujem vloge, ki jih je obdelal skladatelj z veliko skrbnostjo in jim dal tudi posebno globino. So seveda izredno težke vloge, vendar lahko tudi veliko povedo. Težko je posploševati. Skratka, so posebne vlo- Kolikšno operno del J‘M;, Kar ste doslej ust Vedno se mi zdi tiste Pmvkar ustvarila, najl JPoj Straussov opus že °' Veliko stvari sem j seuiovna. Vsako del obdelavo enako zav an • a>'se nameravam sj Svetiti italijanski lite ano pa je skoraj c o dobje, ko sem se uk eZno z nemško liter Pra svojo vrednost eiP se lahko zelo dol etila. Včasih ima sev Se Poseben polet. , Težko bi rekla, kaj 1 kar sem ' 1 w mr velike Stre se, kot so Maršalica, Pksosu, Arabella, p ,a v Capricciu, in zc tako naprej. To so 6 izredno prevzele ere sem se lahko ^Povedala. Seveda ] . eiji, da sem jih tuc grala. Prav gotovo j n, Co in Grofico v sb?ia 1111 le všeC’1 f različnih delov ^tere se lahko izra ge, za katere je skladatelj uporabil posebna sredstva, različne načine komponiranja. Lahko je izpostavil izredno osebo. Temu bi rekla primadonske vloge, čeprav menim, da to vendarle ni »pravi« izraz za vrhunsko, kvalitetno delo. Moja najnovejša izkušnja Kaj vas bolj vznemirja - glasba ab beseda? Ja, prav gotovo glasba. Vendar pa sem se pred kratkim znašla v položaju, ko besedilo ni doraslo izrednemu glasbenemu izrazu in opera se je podrla. Ce besedilo ni doraslo glasbi, me to zelo moti. Vselej sem bila trdno prepričana, da je glasba vse in da ji je besedilo popolnoma podrejeno. Zdaj pa vse bolj spoznavam, da eno pogojuje drugo. To je moja najnovejša izkušnja. Običajno z besedili nisem imela težav. Ko pa do teh pride, se vse skupaj, čeprav me glasba globoko prizadene, podre. Nenadoma izgubi moč in to je zelo neprijeten občutek. Ugotovila sem, da se izredno odzovem tudi na besedilo, kar pa je razumljivo. Vedno sem, ko sem govorila, mislila v povezavi z glasbo. Popolnoma jasno je, da zelo obožujem lepo prozo in poezijo. Saj vlogo berem, mar ne? Strašno pomembno je, da se z njo tudi poistovetim. Ce ne, lahko to deluje kot prava zapora. Zal obstajajo tudi slaba operna besedila. Vendar pa ne želim nikogar izpostavljati in biti morda krivična. Prepričana sem, da glasbeno delo, ki ima določeno vrednost, ne potrebuje prevoda. Lahko bi ga izvajali v celoti takšno, kot je bilo napisano, v originalu, saj smo vendar vsi svetovljani. dela Zemljinskega, posebej mislim nanj in poslušam njegova dela, kasneje pa nanj že malo pozabim. Tudi moje duhovne potrebe se zelo razlikujejo in težko bi rekla, od česa je to odvisno. Več let ste delali v tujini, v Nemčiji, Italiji, Španiji, na Japonskem, pa v Moskvi in Se kje. Ana Pusar Jeric... (Foto: A. Kirchbach) Katere domače in tuje sklada- Pomeni to, da je potrebno vselej telje najbolj cenite in zakaj? znova tudi učenje in prilagajanje Skladateljev, ki jih cenim, je opernega besedila tujemu? tako veliko, da jim ne bi rada de- Glasbena dela ponavadi pojem lala krivice, če bi pri naštevanju v originalu. V angleškem jeziku je imen koga nehote izpustila, malo napisanega, predvsem po-Imam obdobje, ko se navežem jem v italijanščini, nemščini, runa enega, potem sledi novo ščini in francoščini. Vsakega od obdobje, ko se navežem na dm- teh jezikov znam vsaj malo tudi gega. Nedavno sem se veliko govoriti. Se najmanj mogoče fran- ukvarjala z Rahmaninovim, in coščino. Tudi pri petju je veliko tudi sicer obožujem veliko slo- odvisno od tega, ali ima pevec vanskih skladateljev. Ni pa nuj- posluh za jezik in po drugi strani, no, da cenim samo skladatelje, ah lahko tehnično obvlada vse raki so pisah za moj glas. Tudi Be- znovrstne kvahtete vokalov in ta-ethovna cenim, pa Fidelia, zme- ko naprej. Nekdo lahko še tako raj bolj ljubim Čajkovskega, to je obvlada jezik, pa bo popolnoma moja nova nagnjenost, pa izgubljen, če ne bo obvladal pev-Brahmsa. Skoraj nič še nisem pe- ske tehnike. Nekdo bo vedno la Debussyja, pa bi ga morala, imel naglas. Nisem še npr. sreča-Tudi pri nas na koncertih spo- la Madžara, ki ne bi imel pri go-znavam in pojem dela naših skla- vorjenju tujega jezika vsaj malo dateljev. Težko je povedati, koga naglasa. Naglas mi je sicer ena najbolj cenim in zakaj. Ce pojem izmed najbolj simpatičnih stvari. Jasno pa je, da je peta izgovorjava popolnoma drugačna kot govorjena. Nemško govorim drugače kot pojem. Pri petju se mi naglas ne pozna, pri govorjenju pa se niti ne trudim, da se mi ne bi poznal. Dogajalo se mi je tudi, da sem isto opero pela v več jezikih. To pomeni, da moram delo vsakič znova vzeti v obdelavo, in sicer ne le zato, da se ga naučim, temveč da svoje grlo na določeni intonaciji prilagodim določenemu vokalu. Za takšno obvladovanje je potreben določen čas, nekaj let. Ko pa pevec to obvlada, je lahko zelo enostavno. Dober otrok majhne domovine Veliko potujete, živite in delate v Miinchnu. Kaj pa doma? Vam veliko pomeni to, kaj pravijo o vas v Sloveniji? Zdaj nastopam tudi v Sloveniji pogosteje. Koncerte sem stagnirala. Pred tridesetimi leti je imela naša opera izredno tradicijo. Bila je zelo ugledna ustanova, na izredni kakovosti ravni. Zelo pomembno je, da opera spet pridobi kvaliteto in pomen, kot ju je nekoč že imela. Razumljivo je, da se je opera tudi razvijala. Po svetu je Sel njen razvoj v izredno smer, včasih tudi v absurdno. V mislih imam neverjetne scenske možnosti, ko je človek kot umetnik že skoraj pozabljen. Nima več dovolj možnosti izraziti samega sebe, saj je nakopičenost tehničnih sredstev tolikšna, da je vse, kar človek Se lahko da, skoraj odveč. Skratka, moti to intimno izpoved. Tej zvrsti umetnosti bi morali pustiti njeno izvirnost in v tem okviru bi se prav gotovo dalo še ustvarjati s sodobnim odrskim izrazom. Veseli me, da to niso naSi problemi. Zelo sem srečna, da naša opera Se ni zašla v tak absurd. To je tisto, kot večkrat pravimo, ...kot Desdemona v Verdijevem Otellu imela večkrat, v operi pa nekaj let nisem nastopala, kar ni bila moja krivda. To je večno vprašanje, kaj nam pomeni, kaj si o nas mislijo doma, kaj mislijo o meni. To vprašanje je mogoče res nekaj posebnega. Slovenija je zelo majhna domovina in vsi smo njeni otroci. Vedno sem bila dober otrok te domovine, v to ne dvomim. Kjerkoli sem delala ali nastopala, vsepovsod je posijal svetel žarek na domovino, saj sem nastopala kot njena predstavnica, s slovenskim potnim listom. Vedno se z njo poistovetim. Pri nas pa ni bilo primernega informiranja o mojem delovanju. Nastopala sem v pomembnih glasbenih ustanovah na Dunaju, v Hamburgu, Miinchnu, Milanu, Tokiu, Berlinu, pa v Moskvi in Firencah. To pomeni, da moje petje ni nekaj povsem vsakdanjega in da gre vendarle za veliko stvar. In če ta majhna domovina ne sprejme temu ustrezno, je to tako, kot če bi mati zapustila svojega otroka. To je žalostno. Opera na Slovenskem »včeraj« in danes. V čem je napredek, v čem so razlike? Za nami je zelo velik uspeh z Ariadno na Naksosu, pa ne govorim zato, ker sem jaz nastopala v tej vlogi. Zdi pa se mi, da je opera na Slovenskem nekaj let da smo za svetom. Ampak ravno to mi je všeč, da smo toliko za luno. To je čudo! Človek se kot umetnik lahko izrazi tako, kot želi. To pa ne pomeni, da smo zastareli. Naša opera se je razvila takrat kot svetovne. Je pa seveda čudovito, če se ujamejo tehnične zmogljivosti s pravo umetniško ustvarjalnostjo. Majhna opera ima svoje dobre lastnosti, med njimi tudi intimnost med umetnikom in poslušalci. Tega ne srečate povsod. Kaj bi radi peli, pa Se ni prišlo na vrsto? O ja, veliko. Pela bi Verdijev repertoar. Nisem Se pela Trubadurja, ne veliko Puccinija. Nisem pela Rosal, bi pa jo rada, nisem pela Jolande, če sem že omenila, da se zadnje čase Se posebej oklepam Čajkovskega. Rada bi pela tudi kaj komičnega. To bi me zelo veselilo, saj se mi zdi, da imam tudi te potenciale v sebi. Kaj bi mi posebej odgovarjalo? S tem, kar sem naštela, sem preskrbljena za naslednjih nekaj let. Koncertnih repertoarjev sem imela že dovolj, ostalo mi je Se veliko pesmi in tudi z orkestrom še nisem vsega prepela. Se je veliko tega. Sploh pa imam občutek, da vsako stvar, pa čeprav sem jo že kdaj pela, pojem vedno znova. Tanja Fajon Nedelja, 29. maja 1994 NEDELJSKE TEME Ronald Hanvood: Ne verjamem v kulturne sankcije Pred desetimi ali dvanajstimi leti, se spominja Ronald Harvvood, britanski dramatik južnoafriškega rodu, je bil v angleškem centru PEN izvoljen za predsednika Odbora za zaprte pisatelje. Njegova prva naloga je bila, da Češkoslovaškemu predsedniku Husaku napiše protestno pismo v podporo zaprtemu Vaclavu Havelu. Prav zaradi obiska pri Havelu, Id je zdaj predsednik Ceske republike, je Ronald Hanvood, zdaj predsednik Mednarodne organizacije centrov PEN, zamudil na blejsko srečanje. Za izgubljeni dan mu je bilo iskreno žal. Udeležujem se veliko srečanj, na katerih ljudje veliko govorijo. Napisal sem veliko referatov, odkar sem predsednik PEN, sem bil na konferencah v Ohridu, Budimpešti, Braziliji, zdaj sem na Bledu. Veliko potujem in slišim govoriti veliko intelektualcev. Zelo sem naklonjen izražanju mnenj, Čustev in filozofij. Včasih se sprašujem po njihovi vrednosti, vendar mislim, da večkrat ko se izražajo, vec je prostora zanje. Kajti kadar ljudje ne komunicira-jo, se dogajajo strašne stvari. Tukaj, na Bledu, so ljudje govorili o jeziku sovraštva in jeziku tolerance, nihče pa ni spregovoril o tem, kaj se zgodi, kadar se sploh ne govori. O tem bi govoril jaz, Ce bi se imel Cas pripraviti. Sem iz Južne Afrike in odkar sem prvič pil materino mleko, sem privzel tudi jezik sovraštva. Cele vrste besed imajo tam vpletene »Untermensc-hen« (nižje ljudi, op.u.). Mi smo bili sicer Židje, vendar nismo bili »Un-termenschen«, ker smo bili beli. »Untermensc-hen«, sužnji, so bili Črnci. Kar pa se zdaj dogaja v Južni Afriki, je osupljivo. Mirno se je nekaj spremenilo v družbi in Mandela in de Klerk zdaj delata z ramo ob rami. Ljudje, ki jih poznam v Južni Afriki in ki so zelo nasprotovafi Mandeli, mi zdaj pravijo, da je to, kar se dogaja, čudovito, da je to olajšanje. Nenehno kritiziranje režima v deželi in zunaj nje je v JuZni Afriki pomagalo ustvariti spremembe. Pa vendar, kakšen je doseg tega, da pisatelji razpravljajo med seboj, kakor se dogaja na konferencah PEN? Za to je potreben Cas, vendar deluje kot infekcija: pisatelji se bodo medsebojno navzeli idej. Sedim tukaj in moje misli bo spodbudilo, kar shšim tukaj. Pišem svojo naslednjo igro, nekaj od tega bo prišlo vanjo. Ce bi se to po svetu dogajalo dovolj pogosto, bi se stvari spreminjale. Mislim, da so za spremembe pisatelji zelo pomembni. Ustvarjajo vzdušje, v katerem so politiki zmožni uresničiti spremembo. V Anghji je v 50. letih igra John Osborne bi se jezen obrnil pomagala spremeniti svet - igra ga ni spremenila, vendar je ustvarila vzdušje, v katerem so lahko delali pohtiki. Družbene vrednote so bile revidirane. Januarja sem bil v Beo- gradu. Tja sem šel posebej zato, da bi predrl kulturno blokado. Ne verjamem v kulturne sankcije. Potem sem šel še v Ljubljano in v Zagreb. To sem storil zato, ker nisem privrženec regulacije svobode govora. Ena od mojih dolžnosti na položaju predsednika mednarodnega PEN je, da varujem statut. V statutu pa med drugim piše, da moramo varovati svobodo izražanja. Dokler to ni proti zakonom vaše države, družbenim normam, imate pravico reci karkoli. Seveda sem v dilemi - izvoljen sem bil tudi zato, da bi si prizadeval proti subverzivnemu učinkovanju nacionalizma, etnične ne- strpnosti, religioznih predsodkov. Po tej cesti se moram peljati pazljivo, vendar bi se držal strani svobode izražanja. Obsodili so me, da sem zahodni intelektualec, ki prihaja iz demokratičnih razmer in da sem zato lahko tega mnenja. Ljudje, ki živijo tukaj, pa pravijo, da je treba preprečiti govorjenje negativnih stvari. To lahko storijo drugi, jaz pa po svoji funkciji ne morem. Kakšna je torej moc pisane besede pri ustvarjanju pozitivnega razmišljanja? Mislim, da to ni stvar prepričanja, ampak je dejansko tako, da ima pisana beseda moc v tem svetu. Vzemite na primer Kapital ah Biblijo. V Anghji je trenutno zelo popularna trditev, da knjige ne morejo imeti slabega vpliva. Ko sem bil v Srbiji, so mi povedati, da so pisatelji spustili z vrvice nacionalistični strup - CosiC, CrnCeviC... Ce so lahko storili to, ga lahko spet privežejo. Ce lahko pisatelji ustvarijo slabo vzdušje, prav tako lahko ustvarijo dobro. To je samo po sebi mnevno. Ne mislim seveda istih pisateljev. Utrujen sem od politične misli, ki hoče urediti svet. Fašizem in komunizem sta strastno urejala svet. In mediti sta ga hotela po sebi. Mislim, da sta to identični pobudi: Hitler in Stalin sta bila ena oseba, samo vsakič je nastopala z drugimi brki. Ljudi je težko mediti. Ne želimo si biti urejeni. Boljši od reda je izziv, ki ga moraš sprejeti, kar svet sicer dela nevaren, življenje pa je vsaj vznemirljivo. Vima Lešnik Predsednik mednarodnega PEN Ronald Han/vood LITERATURA / 27. MEDNARODNO SREČANJE PEN NA BLEDU Pisatelji vsega sveta spoznavajo Karingerja Urednik revije mednarodnega PEN Peter Day in makedonski pesnik Tomo Momirovski (Foto: L. B. N.) Od srede do petka so pretekli teden na Bledu dnevi vstajali tako blago, da se je skupaj z njimi občutljivo in zbrano lahko zbujal tudi duh. Daleč od ponorele množice v naročju prijetne svežine jezera in v tihoti, v katero je odeto počitniško mestece med tednom, je svoje zamisli izmenjavalo približno šestdeset pisateljev in pesnikov, skupaj z njimi pa visoki uradniki organizacije PEN. # Tema letošnje konference je bila Jezik sovraštva - jezik tolerance. Udeleženci so svoje referate brali na treh okroglih mizah, ki so jih vse vodile ženske. Pesnik in predsednik slovenskega centra PEN Boris A. Novak je poudaril, da ne naključno, saj so »ženske boljši, tolerantnejši del človeštva.« Priložnosti, da bi te svoje prednosti izkazale kot voditeljice pogovorov, pa ni bilo: referati so tekli drug mimo drugega, vsak iz svojega - psihološkega, filozofskega, etičnega, lingvističnega, zgodovinskega ali doživljajskega izvira. Zbor uglednih duhov, kakor je zbrane poimenoval prisotni slovenski pesnik Veno Taufer, se je na prebrano sicer odzival zelo živahno, a veliki ogenj isker jezika je odmikajoč se od jutra vedno znova ugasnil v sopari dneva. Bolj ko se je natekala voda misli o sovraštvu in strpnosti, bolj so zublji pogovora postajali svetlobni snopi, izgubljeni v temi kot na Karingerjevih slikah. Skupne pripovedi konference ni bilo. Zenske so lahko Karingerjevo prepadno pokrajino omilile s strpnostjo, niso pa je mogle varno zravnati. Ali je ob*koncu prvega dne slovenski pesnik Aleš Debeljak pred svojim odhodom zato še nekoliko posedel v pletni z imenom svoje žene Erika? # Jezik literature je pravzaprav toliko jezičkov, kolikor je pisateljev in pesnikov. Enkrat sovražno urežejo, drugič strpno poližejo. Zgodba, ki jih je privedla na Bled, je ena sama, ki jih vseskozi vodi po svetu - literati nenehno išCejo prizore zanjo, da se ne izpoje. Zato se izraelski pesnik Zvi Atzmon ni dal prepričati, da beseda Bled ne pomeni »žaba«. Bledice ni videl nikjer, žabe-sme-tnjake pa povsod. Ko si jih je nenehno pozorno ogledoval, je bil videti, kakor da jih pozdravlja: »Dober dan, Bled.« 9 Angleščina je uradni jezik mednarodne organizacije PEN. Nedavno je bila tudi uradni jezik srednjeevropskega srečanja mladih pisateljev in pesnikov v Pecsu. Vendar se je tam slabo godilo tistemu, ki je, zlovoljno razpoložen, raCunal, da ga ne bodo razumeli. Udeleženci so razumeli preklinjanje vsaj v dveh sosednjih srednjeevropskih jezikih. Razdalje med udeleženci blejske konference pa so bile večje. Pisatelju iz Estonije Andre-su Langemetesu angleščina ni bila pogodu, vendar je v njej razpravljalce opomnil, da so jezik le besede, ki se uporabljajo, CuteC, da mu besede ne pripovedujejo. Ko so v Četrtek zveCer na sprejemu pri predsedniku Republike zazvenele citre, so s pripovedjo presenetile: ne le refren, paC pa vso pesem Na planincah so ob njih spontano zapeli pesniki iz Makedonije, Češke in Hrvaške. 9 Nikomur izmed udeležencev kongresa ni bila pogodu, vsem pa je na izletu v petek povedala veliko, pripoved muzeja v Kobaridu. Tisoč vojakov, ki so jim v tridesetih minutah razpadla pljuča; fotografije tistih, ki jim je razdejalo obraz, da niso mogli veC jesti in so, čeprav so preživeli poškodbo, umrli od lakote; trupla, ki so na vrhovih postala okostnjaki, ker jih ni imel kdo zagrebsti, in topovi, ki še danes tičijo na teh vrhovih, ker jih je domačinom s pomočjo tehnike danes težje spustiti v dolino, kot jih je bilo vojakom na svojih ramenih odvleci na slemena. Spet srečamo Karingerja: prizor maše na prepadni steni. Vojaki so, da ne bi zdrsnili, na kolenih pred goro, ne pred Bogom. Pisatelji in pesniki si ne želijo verjeti, vendar verjamejo, kakor je težko, pa vendar dosegljivo verjeti smaragdnosti SoCe. Ko so se vozili po zelenomodri reki, je v soteski odzva- njalo le vodno kolo ladje in Gregorčičevi verzi-»Tod so šekla bridka je' kla.« 9 Kaj se je dogajal0 med ženskami na literar' nem veCeru vsestranske slovenske umetnice Svetlane Makarovič v četrtek v Okarini, se je spraševa njen rojak, pesnik Tomaž Šalamun. Svetlana ni 00 tistih, ki živijo po dva, in baje je bilo med občim stvom še nekaj takih. Črtilo se je, da tokrat ženske ne razširjajo strpnosti-Morda bi vso zgodbo lam ko povedal le moški, ki je moral ostati pred vrati-, Zensko podobo, kakršna velja, je spet priklical An glež, urednik revije PEj'1’ Peter Day. Pesnicam i° pesnikom, ki so nastopu1 po Svetlani, je natank0 odmeril minute. Le M° nique Garnier-Lancon )e dovolil nadštevilno p® sem, ker jo je nameni a svoji hčerki v Sarajevu. Lela B. Njatin NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. maja 1994 SPOPAD ZA HRVAŠKE bralce Starci s svojimi ideologijami obremenjujejo generacije mladih ZAGREB - »Antifašisti vpijejo, rogovilijo, povzročajo di-enuaj, grozijo, izzivajo in vlečejo meče iz nožnic. Nekdo je pokvaril njihove slike in oni so se povampirili. Jahajo na me-ah in naskakujejo mline na veter. Že so pod oknom, na tr-8m, po ulicah, na zaslonih, polni so jih zvočniki, prihajajo iz-Pod postelj, letijo na oblakih, bredejo po potokih, vodovo-nin m kanalizacijskih ceveh, povsod okrog nas se je naenkrat zgrnila množica prebujenih antifašistov. Edino, kar lah-0 ta bojeviti, zastrašujoči, izključujoči in hujskaški hrvaški antifašizem zares povzroči - je le fašizem in nic drugega. Blagor tistim, ki nimajo skritih namenov in ki v obrambi svoje Preteklosti in svoje vesti vsega tega niso razumeli. Sedemdesetletniki hočejo s svojimi življenji in ideologijami obremeniti nove generacije. Ponujajo jim celo svoj program prihodnosti. Upam, da jim lahko v imenu te generacije sporočimo: pustite nas pri miru z vašimi travmami in utvarami. Celo noc prosim Boga:‘VsemogoCni Bog, vzemi jih k sebi, da ne bodo zastrupljali nase mladine, ki noCe živeti njihovih porazov.’« To sporočilo je hrvaškim antifašistom pred desetimi dnevi poslal nekdanji partijski funkcionar, zadnji sekretar zveze komunistov v svoji redakciji, novinar, ki se je vrsto let zaklinjal na »našo svetlo in drago Partijo«, oboževalec Tita in neomajni privrženec bratstva in enotnosti. Tisti, ki je v takratnih »mračnih Časih« vedno koketiral z ljubitelji trde roke in dogmati. Un pa ni osamljen pojav v hruški javnosti, Se manj v novinarstvu. Veliko je tistih, ki so Cez noc doumeli vse, zares Popolnoma vse svoje zmote m se preoblekli. V hrvaškem vrhu mrgoli nekdanjih antifa-šistov, partizanov in nekdanjih komunistov, medtem ko bi lahko na prste ene roke prešteli tiste, ki danes sedijo v naslanjačih glavnih urednikov ali imajo pravico do sličice v okvirju, pa niso bili nikoli imetniki »rdeCe knjižice«. Lahko bi rekli, da je to množičen in »normalen pojav«, Ce ne bi slo za neko podrobnost, fd našega antiantifaSista ločuje od drugih. Gre za enega letošnjih dobitnikov nagrade zlato pero, ki jo za izjemne novinarske dosežke podeljuje hrvaško novinarsko društvo. Ime tega novopečenega »zla-toperesnega« vernika, ki vse noči prosi Boga, naj končno vzame k sebi celo generacijo, Se je samo dva ali tri dni po tej nezaslišani sramoti pojavi-0 v Slobodni Dalmaciji na mestu, ki je rezervirano za glavnega in odgovornega urednika. Josip Jovič, tako se namreč imenuje gospod, ki se je Pregrešil proti vsem normam novinarske obrti, kodeksa in statuta, bi lahko postal kontni »krivec« za to, da se hrvaška novinarska organizacija mz-cleni na svoje sestavne dele. Po kakšni logiki in s kakšnim opravičilom morajo namreč danes, štiri leta po Padcu komunizma, vsi tisti, m živijo od novinarstva, živeti skupaj v isti organizaciji -ne glede na to, ali gre za Vr-doljakovo Katedralo duha, strankarske Casopiske, kakršen je Glasnik HDZ, Hrvatski Vojnik, prodržavne (propartij-ske) Časopise, kakršni so Ve-Cernji list, Slobodna Dalmacija in Glas Slavonije, desničarski in ustaški Hrvatski Vje-snik, umirjeni in vse bolj °hjektivni Vjesnik, neodvisni Novi list, levi Feral Tribune ali ultralevo Hrvaško levico? diferenciacija v hrvaškem novinarstvu je danes končana. Na žalost je do nje največkrat Prihajalo na ideoloških temeljih, v bistvu pa po logiki delitve na profesionalce in tiste, ki to niso. Zdi se, da je prišel Cas, ko bo treba tudi formalno ugotoviti obstoj hrvaškega novinarskega pluralizma, kakršen že obstaja v kioskih, vse bolj pa tudi v etru in na malih zaslonih. Ce bi namreč sklepali po pisanosti zagrebškega Trga bana Jelačiča, se Hrvaška poCasi, a zanesljivo - in, upajmo, tudi nepovratno - umika iz tistega sivila, ki ga je v tisk poskušala vsiliti Hrvaška demokratska skupnost in bila pri tem v marsičem uspešna. Ko je doživljala svoje volilne zmage tudi kot pravico do obvladovanja .celotnega medijskega prostora, si je HDZ vztrajno prizadevala očistiti kioske vsega tistega, kar je nespodobno in kar misli, zlasti Ce misli drugače. Potem ko so »novi demokrati« prisilili k molku Danas in Slo-bodno Dalmacijo, prevzeli Vjesnik, VeCernji list in vrsto drugih Časopisov, zlasti lokalnih, ter popolnoma zasedli radio in televizijo, smo trenutno zaradi pritiska Evrope, številnih novinarjev, ki niso hoteli postati »nove metle«, in delno po zaslugi anemičnega hrvaškega novinarskega društva priCe pravi eksploziji novih medijev. Nastanek Feral Tribune, mesečnika Erazmus in Arkzi-na, mesečnika zagrebške protivojne kampanje, ter privatizacija reškega Novega lista, ki so ga kupili zaposleni, sta prebila hrvaški medijski led. Novim Časnikom je pomagal Soroš. Ze takrat, skoraj pred letom dni, bi lahko vzkliknili: In vendar se giblje! In zdaj: Začelo se je. Samo v nekaj zadnjih mesecih se je poleg še vedno nedotakljivega Globusa z najveCjo naklado (približno 200 tisoC izvodov) pojavila Suvarjeva Hrvatska Ljevica, izšla je druga številka Starta nove generacije, ki ga ureja nekdanji novinar Slobodne Dalmacije Zvone Krstulovič -ne da bi skrival svojo levo usmerjenost. Ze tretjič so natisnili Evropski magazin, za katerega govorijo, da je v lasti liberalcev, vodi pa ga nekdanji kolumnist Slobodne Dalmacije Željko Žutelija. Tu sta tudi mesečnik Magazin, katerega lastnik je nekdanji novinar Arene in soprog najbolj znane novinarke Vjesnika Miro CrnjakoviC, in Panorama, ki jo ureja Čudna trojka: Marko Markovič (nekdanje prvo pero zloglasnega ST), Goran Milič in Peru Zlatar. Na trgu je tudi prava poplava izdaj, ki so namenjene boljšim polovicam: Mila, Vita, Glorija, Bebe, Novi Svijet, Beata... Potem je tu še vrsta strokovnih in pol-strokovnih časopisov - Banka, Croman, Jet set - in seveda sveženj desnih Casopiskov v slogu hrvaškega Vjesnika, ki še naprej vztrajno izhaja s podnaslovom: »Politicki Srbi prekleti bili gdje bili da bili.« Cas bo pokazal, katero od teh moštev bo odkrilo pot do trga, nekaj pa je jasno že zdaj: na Hrvaškem se že kažejo obrisi novinarskega trga, ki bo številni vojski veC kot 600 novinarjev, ki so izgubili delo, omogočil nekakšno preživetje. Število Časopisov in revij na Hrvaškem že presega številko sto, načrtov pa je še veliko. Stopnjuje se pričakovanje, ali se ho konCno pojavil tudi pravi »news magazin«, v slogu nekdanjega Danasa, saj prav tega ni na hrvaškem trgu. Kajti Globus se s svojo visoko naklado Čedalje bolj nagiba k »raznolikosti«, medtem ko je Feral Tribune nenavadna mešanica satire in humorja z nekaj analitiCnosti. Zaenkrat je znano le eno ime prihodnjega tednika - PeCat -in nekaj imen uredniške ekipe, ki bo seveda sestavljena iz nekdanjih danasovcev. Medtem ko se je spopad za duše bralcev že začel, o spopadu za gledalske duše še ni ne duha ne sluha. Po hrvaškem zakonu o javnem obveščanju ima vsak posameznik pravico ustanoviti zasebno radijsko ali televizijsko postajo. Težava je v tem, da še vedno ni sprejet zakon o telekomunikacijah, vladajoča stranka pa nikakor noče naznaniti, pod kakšnimi pogoji bo mo-goCe ustanoviti druge televizijske postaje, poleg državne HRTV. Jasno ni niti to, koliko frekvenc sploh ima Hrvaška, koliko bodo stale koncesije in kakšen program bodo lahko oddajale nove televizije. Na zadnjem zasedanju sabora naj bi obravnavali tudi predlog tega zakona, toda zaradi krize, ki je izbruhnila po spopadu znotraj HDZ in ustanovitvi Hrvaških neodvisnih demokratov, niti poslanci -kaj šele novinarji - niso dobili v roke tega novega predloga, ki bi moral biti očiščen vseh preostankov odkritega ih skritega monopolizma. Tudi ta oblast se dobro zaveda, kolikšna je moc televizije, zlasti v družbi, ki je na meji revščine, zato ne bi bilo prav nic nenavadnega, da bi sprejem tega zakona preložili na »boljše Čase«, ko v zraku ne bo grožnje s predčasnimi volitvami. Toda kdove, ali se bo v tem Času spremenilo razmerje sil in ali Tudman ne bo razpustil sabora prej, preden se bo temu zakonu uspelo prebiti na dnevni red? Vseeno na Hrvaškem trenutno deluje na desetine majhnih lokalnih televizijskih postaj: od Zagreba, Osjeka, Čakovca, Pulja in Vinkovcev do Vodic (pri Splitu). Dokaz veC, da življenja ni mogoCe strpati v kalup. Nekateri zato celo verjamejo, da se nekaj spreminja tudi na hrvaški televiziji. Prihod Mirka GaliCa, nekdanjega glavnega urednika Danasa in sedanjega dopisnika Vjesnika iz Pariza, najmlajšega letošnjega dobitnika novinarske nagrade za življenjsko delo, ki je prevzel mesto direktorja televizije, naj bi bil posledica popuščanja togega strankarskega okovja. Cas bo kmalu pokazal, ali to drži. Dogajanje v hrvaškem medijskem prostoru je torej burno in nikakor ne enopomensko. Za konec še uganka. V katerem Časopisu je bil objavljen naslednji »happygram«: Ko vidim predstavnike Hrvatov, sem tako ponosen (milo se mi stori), da hoCem takoj odpotovati na Grenlandijo, v Thulo, in mi je takoj Zal, da nisem iz plemena Zulu; neka podrobnost nas razlikuje, ki vam je v čast; mi smo se borili za Hrvaško - vi pa za oblast. Ne gre za Feral, ampak za tisti Časopis, ki laže že v svojem naslovu (Slobodna Dalmacija) in v katerem nekdanji marksist prosi Vsemogočnega, naj reši Hrvaško pred antifašisti. Gojko MarinkoviC/AIM Foto: Romeo Ibriševič INTERVJU: PROF. DR. DRAŽIGOST POKORN 2 2 Nedelja, 29. maja 1994 NEDELJSKE TEME Slovenci smo sicer zmerni, vendar pa ne tudi kulturni pivci Lahko smo ponosni, da sodimo med tiste redke države, ki se ponašajo z izredno raznolikostjo pokrajine na majhnem geografskem prostoru. Tu, kjer se med seboj prepletajo sredozemsko, panonsko in srednjeevropsko gorsko podnebje, imamo tudi Častitljivo 2300-letno tradicijo gojenja trte. Toda ob tem, da nam kultura pitja ni ravno »dika in ponos«, bi se človek vprašal, ali naj hvali ali kolne boga, ki je okrog davnega leta 400 pr. n. S. sem pripeljal Kelte, ki so na naših tleh zasnovah vinogradništvo. Njihovi nasledniki Rimljani so radi okušali sadove tukajšnjih vinogradov, o čemer pričajo zapisi piscev Stravia in Dia Cassiusa v začetku tega tisočletja, ki sta cenila panonska vina, ter Plinija starejšega, ki je kraska vina uvrstil na prvo mesto med takratnimi vini. Slovenci smo zmerni pivci, a zmernega pitja ne kaže mešati s kulturnim pitjem, pravi prof. dr. Dra-žigost Pokom, predstojnik Instituta za higieno ljubljanske medicinske fakultete. Za začetek bi bila morda zanimiva primerjava pivskih navad Slovencev in Francozov, Id slovijo po svoji izkušenosti. Kdo popije veC? Podatki pravijo takole: pri nas popije vsak prebivalec na leto 10 litrov Čistega alkohola, Francozi pa 13 do 16 litrov. Toda Ce pogledamo umrljivost zaradi kroničnih jetrnih bolezni, je stvar popolnoma obratna. Slovenci imamo tega skoraj dvakrat veC kot potomci V Cem pa je »mik« alkoholnih pijač? V okusu in vonju, še bolj pa v evforičnem delovanju na živčevje. Nekateri menijo, da Ce na primer vino ah pivo ne bi vsebovala alkohola, ju sploh ne bi pili v takih količinah. Od vsega svetovnega prebivalstva je približno dva do tri odstotke alkoholikov. Ce alkohola ne bi bilo, bi si ljudje za zasvojenost poiskah kaj drugega. Alkohol pa je prav tako sorazmerno lahko dose- Galcev. Pri nas se popije tudi veC gljiv in poceni, vsaj pri nas, in zato žganih pijač, ki so v glavnem kri- segajo po njem. ve za bolezni, povezane z alkoholom. Koliko je vinskih bratcev pri nas? Ah torej vino je hrana ah ne? Po neuradnih podatkih pribli- Vino je hrana, Ce gledamo nje- žno 16 do 20 odstotkov prebival-govo energijsko in hranilno vre- stva pije Čezmerno. Indikativen pa dnost, saj ima gram alkohola se- je podatek iz lanskega decembra, dem kalorij, vino pa poleg tega ko so na celjskem območju izpelja-vsebuje Se rudnine in vitamine. li vnaprej napovedano prometno Vendar Ce to primerjamo z drugo akcijo. Pregledali so 656 voznikov hrano, je vino zelo slaba hrana. Ni- in ugotovih, da jih je 14,6 odstotka kakor namreč ne more nadomestiti pred vožnjo zaužilo alkoholno pi-rudnin in vitaminov. Pa še tole: Ce jaco, 11,5 odstotka pa jih je imelo ogljikove hidrate zamenjamo z al- v krvi veC alkohola, kot je dovolje- V Sloveniji kar dobrih 42 odstotkov ljudi meni, da je pametno piti vino vsak dan. Dober odstotek veC jih meni, da je uživanje do dveh decilitrov na dan neškodljivo, tretjina pa to mejo pomika do pol litra. Tako je pokazala raziskava Slovensko javno mnenje 1992/93, v kateri so o tem povprašali 1035 odraslih prebivalcev. Sicer pa se je v obdobju od 1981 do 1992 pri nas poraba vina povzpela z 48, 8 na 57, 9 litra, poraba piva je malce upadla - s 70, 1 na 67, 9 litra, pri žganih pijačah pa je padec bolj opazen - namesto 7, 5 litra jih spustimo po grlu zdaj »le« Se slabih pet. koholom, potem hujšamo, kar nam da vedeti, da to ni ustrezna zamenjava za hrano. Pa tudi zdravilo ni? Ne. To so vedeli že v začetku našega stoletja, sicer ne bi z mednarodno konvencijo leta 1902 prepovedali uporabljati vino kot zdravilo. A to je »doktrina« zahodne medicine, saj je na primer v tradicionalni kitajski medicini vino pomembno zdravilo. no. Vsi pa naj bi vedeli oziroma vedo, da ne bi smeli piti, Ce vozijo. Teh 16 do 20 odstotkov ljubiteljev alkohola so tudi tisti, ki so bolj podvrženi večji incidend bolezni srca in ožilja, raka, bolezni prebavil. Prav bolezni srca in ožilja pri nas še vedno naraščajo, medtem ko drugod upadajo, enako pa velja za raka. Podatek, da se pri nas tretjina nesreč v prometu zgodi zaradi alkohola, je naravnost grozljiv. To, koliko prebivalcev je pri nas odvisnih od alkohola, psihiatrični izve- denci ocenjujejo različno. Dr. Kladnik in dr. Rugelj navajata, da je takih pet do deset odstotkov, dr. Cerarjeva pa meni, da jih je dva do Štiri odstotke. A dovolj je že dejstvo, da smo imeli leta 1990 petnajst tisoC hospitalizacij, povezanih s pitjem alkohola. Stroški zdravljenja so znašali veC kot pet milijonov dolarjev. Kako gledajo na ta problem v svetu? Američani, ki imajo največ tovrstnih raziskav, poudarjajo, da bi se morali zdravstveni delavci bolj ukvarjati z vprašanjem zmernega pitja alkoholnih pijač in da bi se moral zdravnik v ambulanti jasno pogovoriti z vsakim pacientom in mu povedati, kaj pomeni zmerna količina popite alkoholne pijače. Doslej je bilo to bolj ali manj tabu. Raziskave tudi potrjujejo, da lahko s takim pristopom vplivamo na preprečevanje Čezmernega pitja. Pri nas smo glede tega Se bolj »bosi«. Kakšna je razlika med zmernim in kulturnim pitjem? Teh dveh pojmov ne smemo mešati. Kulturno pitje se nanaša na določen vzorec uživanja alkoholnih pijaC, ki je sprejemljiv za določeno okolje. Za naše pojme je na Alkohol je torej dejavnik tveganja za nastanek bolezni že v majhnih količinah? * Tako je. Ce namreč dejavnike tveganja, kot so pitje, kajenje in mastna hrana, združimo, se ne seštevajo, temveC množijo. Lahko ste torej zmeren pivec, a Ce ste poleg tega Se kadilec, pa neaktivni in jeste veliko mastne hrane, je lahko alkohol zelo nevaren. Zato je kriterij zmerne količine popitih alkoholnih pijač pri nas drugačen kot na primer pri Kitajcih ah Fincih. Bi lahko govorili o »tipih« pivcev, podobno kot obstajajo glede prehranskih navad mediteranska, eskimska in druge diete? Kam bi dali nas? Ujemamo se z evropskim povprečjem, sicer pa sodimo med srednje pivce alkoholnih pijaC. VeC od nas popijejo Francozi in Madžari, vendar imamo različno kulturo pitja. Kot sem že povedal, popijemo pri nas veC žganih pijaC in manj vina, ki je manj škodljivo. Veliko alkoholikov je tam, kjer je socialno-ekonomski status nizek, pivska klima pa ugodna. To je tam, kjer je dovolj vina, žganja in piva ter malomarnost države pri pre-ventivi. To bi držalo za nas. Cisto drugače je na Norveškem, ki ima visok socialno-ekonomski status in »Povprečni prebivalec Slovenije popije na leto 5, 8 litra čistega alkohola v obliki vina, 3, 6 litra v obliki piva in 2 Utra v obliki žganih pijač. Eden od ciljev strategije Svetovne zdravstvene organizacije Zdravje za vse do leta 2000 zahteva, da bi morali do začetka prihodnjega tisočletja znižati pitje alkoholnih pijač za 25 odstotkov. To pomeni, da bi morali potrošnjo Žganih pijač vsaj prepoloviti, potrošnji vina in piva, od katerih zlasti slednja narašča, pa zmanjšati za tretjino. Pivo je sploh posebno vprašanje, saj ga radi pijemo tudi za žejo.« primer kulturno pitje, Ce imamo na mizi liter. To sicer ni veliko, za Kitajce pa je kaj takega popolnoma nerazumljivo, saj oni pijejo vino v tako majhnih količinah kot na Zahodu veljajo za žganje. Drugo je zmerno pitje, ki še ne povzroča bolezni. O tem imamo tudi pri nas nekaj študij. Tako imenovana numerična definicija zmernega pitja pravi takole: za ženske približno 12 gramov alkohola na dan, za moške 24 gramov, ali drugače - za žensko 3, 5 decilitra piva na dan, poldrugi deciliter vina ah slabega pol decilitra žganja, za moškega pa približno 7 decihtrov piva, 3 decilitre vina ali dobrega pol decifitra žganega. To naj bi bila še sprejemljiva količina. Ta pa je od Človeka do človeka seveda zelo različna. Francozi imajo drugačen normativ, in sicer gram alkohola na kilogram telesne teže, kar za moškega pomeni tricetrt litra vina na dan. Angleški normativ izpred desetih let pravi, da naj ne bi popili veC kot 6 odstotkov celodnevnih energijskih potreb, vendar največ trikrat na teden. Zmerno pitje je torej nekakšna »varovalka«? O tem obstaja epidemiloška študija, ki kaže, da abstinenti in močni pivci bolj umirajo zaradi Številnih bolezni, vključno srca in ožilja, zmerni pivci, ki popijejo enega do tri decilitre vina na dan, pa umirajo manj. Pomeni, da je lahko zmerno pitje varovalno. Pri tem pa moramo paziti, saj tak »nasvet« velja samo za bolezni srca in ožilja, za drugo pa ne. Vzemimo samo primer raka na dojki, pri katerem se dejavnik tveganja povečuje že z majhnimi količinami zaužitih alkoholnih pijač, s povečevanjem količin pa tveganje linearno narašča. zelo neugodno pivsko klimo. Pivo na primer prodajajo samo v posebnih trgovinah, v steklenici ga je samo po dva decilitra, pa Se zelo drago je. Alkohol je droga. Kaj to pomeni? Ce popijete deciliter vina, se počutite ugodno. Ker pa je alkohol droga, ga boste za enak prijeten občutek Cez deset let morali popiti tri decilitre, Cez petnajst let pa že štiri. In ta toleranca nenehno narašča. Zato vsak sedanji zmerni pivec lahko postane alkoholik. Seveda s tem ni reCeno, da bodo to postali vsi, a tega ne moremo vedeti. Pomeni, da bi se morali dogovoriti, kako naj. bi ljudje pili cim bolj kulturno. V tem je bistvo problema. Sprememba oziroma izboljšanje socialno-ekonomskega statusa je zelo težka naloga, več pa bi se dalo storiti pri spreminjanju pivske klime. So pri nas alkoholne pijače poceni ali drage? V primerjavi z drugimi državami so pri nas na primer vrhunska vina se vedno sorazmerno poceni, da o različnih umetnih pijačah, kot je vinjak, sploh ne govorimo. Kakšna so naša vina? Naša vina so v svetu znana ali, bolje povedano, imajo enako kakovost kot drugod. Spominjam se svojega obiska v Londonu pred štirinajstimi leti. Naš rumeni muškat, ki je »Špica«, so prodajah kot naj-cenejse francosko in špansko vino. Kaj takega si ne bi smeli dovoliti, saj imamo dovolj kakovostnih vin. So vina iz določenega okoliša boljša od drugih? Ne, saj gre pri tem za določeno specifiko. Vsako vino je po svoje dobro. Primerjati, vzemimo, štajer- ska in primorska vina je nehvaležna stvar. To je nekako tako, kot Ce bi med seboj primerjali torto in pečenega purana. Vsaka jed je dobra po svoje in jih med 'seboj ne kaže primerjati ah enačiti. Pa ima vino res samo negativne učinke? Po vsej verjetnosti ima tudi veliko pozitivnih učinkov. Vsebuje razne antioksidante, ki preprečujejo bolezni srca in ožilja. Zato je tudi znan francoski paradoks v mediteranski dieti, ki vključuje kozarec do dva vina na dan, kar je še v normativih zdrave prehrane. A tu nastopi slavni toda - mediteranska dieta namreč vključuje tudi veliko Česna, sadja, zelenjave, olivnega olja... Dieta je narejena na podlagi epidemioloških študij, kar pomeni, da ni nujno, da vsi v Sredozemlju tako jedo in pijejo. Je pa taka prehrana tam pogosta, zaradi Cesar je omenjenih bolezni manj. Kakšno pitje vina bi priporoca-li vi kot nutricionist, pa tudi z gastronomskega vidika? Vina ne bi smeli zaCeti piti že kot aperitiv pred obrokom hrane ah pri juhi, pac pa šele pri glavni jedi. Lahko pa bi pitje podaljšah Se po končanem obroku. To bi bil pravilni »režim« pitja. S tem se mnogi ne strinjajo. Star naCin pitja je pomenil, da smo zaceli z žgano pijačo, toda ta praksa je bila »preklicana« pred kakimi desetimi leti, ko je obveljalo, da naj žgano pijačo zamenja vino ali Se bolje šampanjec. Pri tem znova ponavljam, da Ce je Človek kulturen, zmeren pivec deset ah veC let, zaradi zvišane tolerance Čaka, da ga bo ob dobrem obroku zvrnil CaSo Cim prej. To sicer Se ni zasvojenost, gre pa za tisti »boljši« občutek. Enologi se s tem v glavnem ne strinjajo, a pri njih je problem drugačen, saj so vsi po malem zasvojeni - dmgaCe pri njihovem poklicu ne gre. Nasploh pa se z nutricionistiCnim vidikom pitja alkoholnih pijač pri nas premalo ukvarjamo. Katero vino pa imate vi najraje? Imam vinsko klet, vina pa sem začel zbirati že kot srednješolec. Nekatera moja vina so stara 20, 30 let, a so zanič, saj takrat o tem še nisem veliko vedel. VšeC so mi Štajerska vina, na primer traminec ali rumeni muškat, od primorskih pa briški tokajec, pa tudi renski rizling je zelo dober. Tudi vsak tujec, ki poskusi ta vina, pravi, da so res kakovostna. Katarina Novak Foto: Boban Plavevski (B+D) NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. maja 1994 MOJI SPOMINI NA CANNES V Cannesu sem bil vedno maja, na začetku turistične sezone, med mednarodnim filmskim festivalom. Spal sem v Številnih hotelčkih v stranskih ulicah za vogali bistrojev, ki nudijo skromen pogled na sivo morje. Bil sem dvakrat festivalski gost. Prvič, ko je bil v Tednu kritike na sporedu film RdeCe klasje, ki je nastal po Potrčevem romanu Is a kmetih in je pred odhodom na festival zbudil doma temeljito polemiko, ki so jo v Beogradu zakuhali ogorčeni srbski filmski delavci. Urugie sem prišel z Rajkom GrliCem. ZveCer sva okoli festivalske palače lepila plakate, s katerimi sva vabila na film Samo enkrat se Iju-jm ki je bil prav tako predstavljen v Tednu kritike ... In ne bom poza-ml, kako je po končanem filmu prišel k meni poljski filmski kritik Jerzy Plazevvsld, mi brezhibno odžvižgal Robičevo pesmico ter mi tako dal vedeti, da mu je bil film všeC. Ruski režiser Andrej KonCalovski s svojo filmsko kokošjo Tudi tokrat je prišel Rajko Gr-lk, vendar ne s filmom, marveč poslovno. Sprejel je profesorsko mesto na eni od ameriških univerz ter razmišljal o snemanju filma doma in v tujini. Oba že dolgo veva, da umetnost ni nic drugega kot selekcija materijala. Seveda je treba najti Se kljuC do filmske zgodbe in povprašati producente, ali želijo v projekt vložiti svoj denar. Kot za vsako ljudsko pravljico so namreč tudi za fiim potrebne vsaj te tri stvari. K. und K. und K. Andrej KonCalovski je bil s svojim novim ruskim filmom na Poti do uspeha. SreCala sva se pred dvajsetimi leti v Karlovyh Varih, ko je dobil za svojo Ljubezen kristalni globus, grand prix. Od takrat sem ga spremljal, gledal sem njegove ameriške filme in vedel, da je zasadil svoje ustvarjalno drevo v zlati pesek, iz katerega ne Poganja zeleno drevo, ampak samo zeleni dolarji. V svojem najnovejšem filmu Moja kokos Riaba je združil sodobno zgodbo osamljene ženske, ki ji je bilo v komunizmu bolje, in pravljično kokos, ki naj bi znesla zlato jajce, ter odlomke iz svojega prvega, v tem istem komunizmu prepovedanega filma. Njegova osamljena Asja je priznala, da se zadnjih tisoč let v Rusiji ni nic spremenilo, da so ljudje ostali enako »butasti« in pokvarjeni, da so bili prej »Špekulanti«, zdaj pa so »biznismeni«. Žal je ostala režiserjeva ruska vas Se vedno bliže Potemkinovim kulisam kot resničnemu ruskemu življenju, kakršnega smo prav pred nekaj leti v Cannnesu lahko spoznali v filmu Taksist. KonCalovski Se vedno ni našel zlatega jajca, več sreče je imel njegov brat Mihal-kov, oba pa sta samo nakazala, v katero smer je treba iskati, da bi nekega dne tudi našla - sebe. Kot Človeka, kot ustvarjalca. ® Popolnoma drugače se v svetovni filmski areni vede poljski režiser Krzysztof Kieslowski, ki je v Cannesu predstavil tretji del svoje trilogije Tri barve: rdeCa. Film je posnel v Švici, v njem je spregovoril o upokojenem sodniku, ki se je v svojem osamljenem domu ukvarjal s prisluškovanjem telefonskim pogovorom. Njegov filmski lik je prenesena podoba samega režiserja. Tudi filmski ustvarjalec mora »prisluškovati« svojim igralcem in trgati spoznanja iz življenja, kot trgajo gangsterji telefonske žice iz centrale. Vse v tem »rdeCem« filmu je na svojem mestu, narejeno z estetskim občutkom, intelektualno intuitivnostjo in z željo reci vsakdanje stvari, banalne observacije drugaCe in tako, da bi si jih gledalec zapomnil. In to je film za pomnenje. Pozneje, na tiskovni konferenci, je Kieszlovvski odgovarjal na vprašanja samo v poljščini, njegov igralec Jean-Louis Trintignant je govoril o sebi, kako je postal pode- želski igralec, da ga blišC in beda filma ne zanimata veC, da hodi po francoskih vaseh in igra za kmete in zase. Na švicarskem sprejemu na kanski plaži, torej dobesedno na morskem pesku, sem se pogovarjal s Krzysztofom, ki je bil nerazpoložen. Rekel mi je, da odhaja v Varšavo, film ga ne zanima veC, citiral je švicarskega dramatika Durrenmatta, ki je nekoč dejal, kako so Švicarji naredili iz svoje države jeCo in sami postali njeni ujetniki, zaporniki. Režiser je najbrž zaslutil, da se mu bodo Francozi tudi tokrat odrekli in ga pustili na cedilu, saj jih je kar naprej dražil s svojimi dobrimi filmi in razkrival neuspešnost francoskega filma. Francozi so iz srednjeevropskega postkomunizma vzeli za oživitev svojega kulturnega imidža najprej Češkega pisatelja Milana Kundero, ki je postal najboljši francoski književnik, nato so povabiti medse poljskega filmskega delavca Krzysztofa Kieslovvskega, ki je postal najboljši francoski režiser in zdaj so povabila tudi Bosanca (mati Srbkinja, obe Hrvat) Gorana BregoviCa ter mu omogočili, da postane najboljši francoski skladatelj filmske glasbe... • Tretji filmski Josef K., ki sem ga sreCal v Cannesu, je bil Ademir Kenovič. Pred leti sva na Solti pisala scenarij za film Hura! V njem sva hotela »zajebavati« snemanje jugoslovanskega filmskega žanra -partizanski film. Napisala sva dokaj duhovit tekst, a se je zataknilo pri denarju. Ademir je človek, ki mi vedno, kadar se srečava, vrača upanje v človeško dostojanstvo, v Bosno, v Sarajevo. Bil sem njegov gost v mestu, ko je minila zimska olimpijada in so postali ljudje ponosni na prenovljeno mesto ob Miljacki. Zdaj so fantje naredili v okupiranem Sarejevu film z naslovom MGM Sarajevo, kar pomeni Men, God, Monstrum. Najprej so posneli tri različne dokumentarce (Izrizovič, Zalica, Keno-viC), nato pa v svojem podjetju SAGA (Sarajevska grupa avtora) zmontirali, zmešali vse tri zgodbe in tako dobili grozljivo lep film o mestu, ki ves ta Cas ni umrlo, samo pokleknilo je k molitvi za tiste, ki ne vedo, kaj delajo. Keno-vičev del filma govori o Četniku, ki v zaporu kaže, kako je ubijal svinje in ljudi, kako je ubijal ljudi kot svinje. Beograjski novinarji so bili na tiskovni konferenci in tudi zunaj festivalske palače ogorčeni nad filmom. Spraševali so, zakaj Bošnjaki ne prikazujejo svojih vojakov, ki prav tako ubijajo Srbe. Ademir je ostal pri tem hladnokrven. Srbi kar naprej pozabljajo, kdo je zaCel vojno na Balkanu, v kateri je okrutnost tristranska, saj za nikogar, ki se znajde v vojni vihri, ni veC milosti. Okrutnost ne pozna meja. Posledice so znane: stoletna vojna, v kateri sodeluje Evropa s politično neodgovornostjo in neresnostjo, se ne bo končala samo na Balkanu, potrkala bo tudi na pariška vrata, kajti Cas v katerem živimo, je podivjani Cas, v njem prevladuje kriza kriterijev in nestrpnost do vsega, kar ni podobno »nadljudem« ali »nebeškemu narodu«. Sarajevska ruleta Ko sem v filmu MGM Sarajevo gledal režiserja Mirzo Idrizoviča, kako je hodil po svojem razrešenem mestu, oblečen v ponošene copate, v sivih dokolenkah, v kratkih hlačah in v majici, kako je imel cez rame obešenih nekaj plastičnih posod za vodo, kako je med hojo meditiral, suh, postaran, vendar z upanjem v oCeh, me je postalo sram. In sram me je bilo, ko sem videl kolegico, novinarko sarajevskega radia Zlato Kurt (soproga Mirze Idrizoviča), kako previdno stopa okrog prerešetane hiše in nabira zlato, preperelo jesensko listje, (in pomislil sem, da ga zbira za Gaj, vendar sem se zmotil); kako je potem v kuhinji, v navzočnosti svoje neme matere rezala to listje in ga s pomočjo predpotopnega stroja zvijala v cigarete, kako si je z olajšanjem prižgala narejeno cigareto, smotko. Postalo mi je jasno, da smo zavrteli zgodovinsko kolo nazaj, da smo se vrnili v preteklost - pa ne samo Zlata s svojim strojem za zavijanje cigaret, ne samo pesniški voditelji s Pal, marveč tudi ravnodušna Evropa, ki tega Se ne ve in Se ne sluti, kako je z vojno pri nas postala tudi sama osiromašena. Kasneje, ko smo sedeli v bistroju Stromboli, kjer vsako sezono podražijo CaSo piva za dva franka, mi je Mirza Idrizovič pripovedoval, kako je v obleganem mestu pisal dnevnik, kako je napisal scenarij za film Sarajevska ruleta, kako prebira klasike in vse tiste knjige, ki jih prej ni utegnil prelistati, kaj šele prebrati, kajti poleti so dnevi dolgi, obstreljevanje dolgočasno (ni mogel zaspati, Ce ni slišal bobnenja granat, eksplozije). Toda zdaj je bolje, življenje se počasi vrača v Sarajevo in v Sarajevčane, svet je vsaj deklarativno na njihovi strani, a ko bodo dobili denar za svoje filmske sanje, bodo prav tej Evropi pokazali, kako se plemenito živi, pogumno umira. Filmi v knjigi, knjige kot filmi Mednarodni filmski festival v Cannesu je sejem, na katerem je treba iskati zlasti zabavo, ne ume- tnost. Ta je v redkih ustvarjalnih zamislih bolj naključna kot načrtovana, vendar orožje v rokah pravega umetnika, kot je to zapisal Luois Bunel. Zato je potrebno vzeti pregled filmov kot nekaj, kar je najbolj podobno knjižnemu sejmu ali obisku v knjigami. Tudi tu so Številni naslovi, ki vabijo: knjige klasikov so kot kinotečni filmi, knjige znanih avtorjev so trenutne uspešnice, možnost za ponovno soočenje z ustvarjalčevimi idejami, vsi drugi naslovi so zato, da jih površno premerimo z radovednim pogledom, prelistamo in na kocnu morda celo kupimo. Vedno me preseneti, kako je v vsaki nacionalni književnosti mnogo novih, pogosto neznanih imen in kako sto, morda dve sto uspeSnih avtorjev kroži v prevodih po najrazličnejših tujih knjigarnah ... Odkar je umrl Danilo Kis, se pisatelji z balkanskega govornega področja teže prebijajo na fancoski knjižni trg, zato pa je na njem dovolj prostora za srednjeevropsko književnost, za poljske ali Češke pisatelje. Tako sem med nefrancoskimi avtorji naletel na poljskega pisatelja Wal-demarja Lisiaka, ki je leta 1980 izdal v Varšavi uspešnico Sahist, zdaj pa so knjigo prevedli kot Eshes a L’Empereur. Češka knji-ževnica LibuSe Momkova, ki je v sedemdesetih letih odšla v takratni Zahodni Berlin, in zato piše v nemščini (pred leti je bila v Vile-nici!), je izdala novi roman Plavajoči led, ki se dogaja na Grenlan- du. Francozi so ga prevedli kot Les glaces derivantes... Hladno postane Človeku pri srcu, ko prelista filmski vodic za te-koCe leto (1994), v katerem so predstavili dve sto petdeset sodobnih evropskih filmskih režiserjev. Razumljivo, da so knjigo sestavili predvsem zaradi francoske kinematografije ter vanjo uvrstili kar petinsedemdeset sodobnih francoskih režiserjev. Poleg njih pa tudi Bolgara, Bosanca (Emira Kusturico), Grka, Slovaka, Romuna, dva. Srba (Gorana Paskaljeviča in Gorana Markoviča), tri Cehe, pet Poljakov ... Hrvaških in slovenskih filmskih režiserjev ni, toda to je samo dokaz veC, da so francoski estetski in moralni kriteriji prav tako kot njihova politika v krizi, ki ne škodi samo tistim, ki jim želijo vljudno pomagati, marveč tudi njim. A kdor negoduje nad zdajšnjo francosko kultrumo politiko, ta mora oditi v soboto na boljši trg sredi Cannesa in se zazreti v stare knjige, slike, spominke, razglednice, ploSCe, lestence in porcelan. Jasno mu bo, da je bilo življenje v prejšnjih stoletjih Ce ne boljše pa zanimivejše, kajti ljudje so vedeli, kaj je kaj in kdo je kdo, kar za današnjo francosko kulturo ne bi mogli trditi. A kdo ve, mogoče bodo obiskovalci filmskega festivala v Cannesu leta 2094 ugotovili, kako je bilo pred sto leti v Cannesu vse romantično, mondeno in brezhibno. »Possible«. Branko Sbmen Bolšji trg v Cannesu. Sobota dopoldne. Pogled na francoske knjige o okultizmu, prostozidarstvu, tarotu in Parizu. Vse po znižanih cenah Bife Stromboli, Pozno zvečer. Režiser Mirsa Idrizovič govori o sebi, sarajevskih načrtih in izgubljenih iluzijah NEDELJSKE TEME ZA LJUBITELJE MAČK Nedelja, 29. maja 1994 Mačka - človekov prijatelj in ljubljenec So ljudje, ki mislijo, da imajo vse, če imajo dobro službo in srečno družinsko življenje. Taki ponavadi pozabljajo na hobije, ljubiteljstvo, toda velika večina nas ima svojega konjička, ljubljenca ali ljubljenko. Taksni, ki se ogrevamo za mačke, smo zbrani v Tehnološkem društvu Lenart, ki skupaj z drugimi društvi tvorimo veliko družino pri Zvezi felinoloških društev Slovenije, skupaj z drugimi zvezami pa številčno druščino, ki združuje zveze po vsem svetu - tako imenovano F. L Fe. Ljubimo namreč muce, za nas najlepše živali, pri tem pa nimamo nič proti ljubljencem ali ljubljenkam drugih. Prav to nam omogoča bogatejše življenje, polno veselja in užitkov, piše odgovorni urednik v uvodniku biltena Domino, ki ga izdaja FD Lenart. Res je, mačka ne zaostaja veliko za psom, ki ga štejemo za najboljšega človekovega prijatelja. Poznamo več vrst mačk, mednje štejemo rise, geparde, leve, tigre, leoparde, jaguarje, pume, evropske divje mačke in domače mačke. Zadnje izvirajo iz nubijske podvrste mačk, torej prihajajo iz Nubijske puščave'v Sudanu. Mačke živijo na vseh celinah Ker domače mačke živijo po vsem svetu, je razumljivo, pisna priznanja. Čistokrvne pasemske mačke lahko dosežejo visoko ceno, tudi nekaj deset tisoč mark. Tudi v Sloveniji je razvita felinoiogija Kot rečeno, je od leta 1988 v F. I. Fe vključena tudi Feli-nološka zveza Slovenije. V okviru slovenske zveze deluje šest društev: FD Celje, FD Kamnik, FD Lenart, FD Ljubljana, FD Maribor in FD Zasavje, ki ima svoj sedež v Trbovljah. Najvišji organ zveze je skup- mačk. Ločimo jih po pasmi, barvi in dolžini dlake, barvi oči in celo po dolžini repa. Žalostno je, da tudi veliko lastnikov mačk tega ne ve. V društvih skušajo seznanjati lastnike z vsem, kar je povezano s to živaljo. Predvsem jim svetujejo, kako skrbeti za zdravje njihovih ljubljenčkov in ljubljenk, toda pri nekaterih lastnikih ni opaziti velikega zanimanja za to problematiko. Kot pravi Rastko Hafner, predsednik FD Lenart, so o vsem tem seznanjeni le člani felinoloških društev. V svetu so znane naslednje pasme mačk: eksotična kratkodlaka, perzijska, main co-on, norveška gozdna, sveta birmanska, turška angora, turška van, abesinska, britanska kratkodlaka, burmanska, kar-tuzijska, evropska kratkodlaka, japonska kratkorepa, ko-rat, manx, cornish rex, devon rex, somalska, ruska modra, balijska, javanska, siamska in orientalska. Med številnimi Sodniki ocenjujejo: pasmo, barvo in dolžino dlake, zobe, rep.., (Foto: O. Bakal) da poznamo veliko vrst in pasem teh štirinožnih živali. Veda, ki preučuje mačke, se imenuje felinoiogija. Mednarodno združenje gojiteljev in ljubiteljev mačk se imenuje Svetovna felinološka zveza ali skrajšano F. I. Fe. To je uradno svetovno združenje, v katerega je vključenih trideset držav iz Evrope, Južne in Severne Amerike ter Azije. Ustanovljeno je bilo leta 1949 na pobudo gospe M. Ravel iz Francije. Od leta 1988 naprej je polnopravna članica F. I. Fe tudi Slovenska felinološka zveza, ki je včasih zastopala celotno SFRJ, sedaj pa samo Slovenijo. Ker včlanitev v to mednarodno federacijo ni tako preprosta, to pomeni velik uspeh za slovenske ljubitelje mačk. Med najboljše rejce mačk sodijo Američani, v Evropi pa so na čelu skandinavske države, Italija, Avstrija, Nemčija, pa tudi Slovenci so razmeroma uspešni. Na mednarodnih razstavah v Evropi se zbere približno petsto, v Ameriki pa tudi veliko več mačk. V Ameriki najboljšim razen praktičnih podeljujejo tudi denarne nagrade, v Evropi pa najlepše muce dobijo le pokale in praktične nagrade ter kokarde in ščina, ki skupaj s posameznimi komisijami in podkomisijami vodi in ureja odnose na območju celotne države. Slovenska društva prirejajo društvene, državne in mednarodne razstave in so včlanjena v F. I. Fe. Med lastniki mačjih lepotic in lepotcev iz vse Evrope so znani kot vzorni prireditelji največjih mednarodnih razstav, razen tega pa zveza skrbi tudi za zdravje mačk in njihovo vzrejo. Konec lanskega leta je bilo v naši državi registriranih 105 legel, med katerimi je največ legel perzijske pasme (93), sledijo orientalke (4), ruske modre mačke (3), svete birmanske in abesinske (2) ter norveške gozdne mačke (1). V naši državi je registriranih tri tisoč čistokrvnih pasemskih mačk, med katerimi prevladujejo perzijske dolgodlake mačke, kar je za našo majhno državo razmeroma veliko. Mačke ločimo po pasmi in barvi Za marsikoga je mačka samo mačka, ne glede na to, ali gre za veliko ali majhno, kratkodlako ali dolgodlako. Toda to ne drži. V svetu in pri nas poznamo veliko različnih različnimi barvami pri mačkah so najpogostejše bela, črna, modra, čokoladna, vijolična, rdeča, krem, črno želvo-vinasta, modro želvovinasta, čokoladno želvovinasta, vijolično želvovinasta, rdečkasto rjava, srnje rjava, srebrna... Med očmi srečamo modre, oranžne, zelene, burmanske, tonkinske in siamske. Med številnimi različicami repov pri mačkah najdemo: rumpi (brez repa), rumpy riser (izrastek), stumpy (do 3 centimetrov) in longie (daljši rep). Kako mačke pridejo do naslovov in nazivov? Na mednarodnih razstavah, na katerih sodelujejo kakovostne živali, sodniki mačke ocenjujejo po barvi, pasmi, dolžini dlake, barvi oči... Obstajajo tudi merila, ki določajo, katere mačke lahko sodelujejo v ocenjevanju, predvideno pa je tudi kdaj in kakšen naziv si lahko mačka prisluži. Najmlajše mačke, tiste, ki so stare od 3 do 6 in od 6 do 10 mesecev starosti, si lahko prislužijo le'oceno »odličen«, pri ocenjevanju mačk nad deset mesecev, pa si te na treh različnih razstavah od treh različnih sodni- Mačke so tudi fotogenične in ponosne na svojo lepoto (Foto: O. Bakal) kov prislužijo naziv »šampion«, na naslednjih treh razstavah v najmanj dveh različnih državah in od treh različnih sodnikov pa mačka dobi naziv »mednarodni šampion«. Sest naslednjih uspešnih ocenjevanj v najmanj treh državah, na katerih jo ocenijo najmanj trije različni sodniki, prinese mački naziv »veliki mednarodni šampion«. Najvi-šji naziv in naslov »Evropa šampion« si mačka prisluži na devetih naslednjih uspešnih ocenjevanjih, seveda ob izpolnjevanju istih pogojev kot pri predhodnemu nazivu. Enako velja za navadne in kastrirane mačke, le da je pri kastriranih mačkah namesto »šampion« v uporabi naslov »premior«. Mačka, ki je že dosegla katerikoli naslov šampiona, se lahko poteguje tudi za naslove premiora, toda šele po opravljenem kastriranju. Razen tega lahko mačka na razstavi zmaga tudi v barvi, s tem pa je nominirana za »best in show«, torej za najlepšo mačko razstave. Za doseganje posameznih naslovov in nazivov mora mačka zbrati določeno število točk: CAC (šampi-on/premior) 93 točk, CA-CIB/Capib (mednarodni šam-pion/premior) 95 točk, cag-cib/cagpib (veliki mednarodni šampion/premior) 96 točk, ca-ce/cape (Evropa Sampion/pre-mior) 97 točk, prvak v barvi 95 točk in nominacija 97 točk. Deset mačjih let je šestdeset človeških Tudi o starosti mačk se širi-rijo razni polresnični podatki, zato bomo zapisali nekaj primerjav med starostjo človeka in mačke: en mesec pri mačkah pomeni isto kot osem mesecev pri človeku, 2 meseca/l leto, 3 meseci/4 leta, 4 meseci/6 let, 5 mesecev/8 let, 6 mesecev/10 let, 7 mesecev/14 let, 1 leto/18 let, 2 leti/25 let, 3 leta/30 let, 4 leta/35 let, 5 let/40 let, 6 let/42 let, 7 let/45 let, 8 let/50 let, 10 let/60 let, 12 let/70 let, 14 let/80 let, 16 let/85 let... Upamo, da smo s tem kra-tkim zapisom vsaj malo približali lepe in prijazne živali, ki poživljajo domove številnih slovenskih družin. Ce bi želeli izvedeti še kaj več o svojem ljubljencu ali ljubljenki, vas bodo z veseljem sprejeli v vseh šestih slovenskih felinoloških društvih. Oste Bakal Pokal in kokardo sem že dobil... (Foto: O, Bakal) ROBERT DOISNEAU, VELIKI FOTOGRAF Doisneaujevo življenje zaokrožujeta nekoliko nenavadna da-*urna ■ rodil se je istega dne, kot se je potopil Titanik (4. april umrl pa je pred dvema mesecema, točneje 1. aprila letos, .turna skoraj simbolično izražata vizijo Doisneaujevega sveta, sa) )e M ta pariški poet mojster anekdotičnih fotografij, tanko-CK^n skritih trenutkov, avtor nesmiselnih in smeSnih podob, skrivaj izrisanih utrinkov vsakdanjega življenja. Francoska prestolnica je postala nesmrtna Sele s prihodom Roberta Doisneau-Ja, torej v zgodnjih tridesetih letih, ko se je ta mojster fotografije Povzpel na položaj najpomembnejšega Renaultovega fotografa, ljudje se ga bodo spominjali predvsem zaradi presenetljivih upodobitev Pariza, navsezadnje tudi zaradi znamenitega Polju-oa pred Hotel de Ville, pariško mestno hišo, katerega reprodukcijo Se vedno srečujemo na razglednicah in plakatih. Več kot petdeset let, takore-koc vse do smrti, je Doisneau ostal eden največjih fotografov 20. stoletja. Nedavno je March Hoebeke izdal zadnji album njegovih fotografij, nekakšno fotografsko Schindlerjevo listo z naslovom Doisneau 40/44, ki je izšel ob priložnostni razstavi fotografij v Lyonu, na kateri je Doisneau razstavil fotografije Pariza v mračnih letih nacistične okupacije. Slovesnosti ob odprtju razstave se je udeležil tudi Doisneau, očarljiv in veder 82-letnik, ki takrat še ni vedel, da je pričujoči intervju pravzaprav njegov zadnji. Vedno bo ostal v spominu njegov nasmeh, tako kot je na fotografijah ovekovečen umetnikov Pogled na nekdanji Pariz, ki bi se mu morda nekega dne odpovedal le, če bi bilo to resnično potrebno, vendar z obzirnostjo in spoštovanjem, ki ju izžarevajo njegove fotografije: Filmska minljivost, kjer na koncu na platnu uzremo besedi The End, je le pogojno sprejemljiva, primerljiva z njegovim avtobiografskim ciklom Tri sekunde večnosti (Trois Secondes d’eternite) in je nekakšno kruto izginotje iz sce-ne. »Tega si ne morem zamisliti; podoba, ki se mi vedno znova vsiljuje, je kapitanova kapa, ki plava na vodi še po fom, ko se je ladja že potopi-' la.« Pariz ne bi bil tako pariški, če ga ne bi Doisneau ovekovečil s svojo silno fotografsko metaforiko. V letih pred, še bolj pa po drugi svetovni vojni je Doisneau (podobno kot Brassai in Cartier Bresson) v fotografiji vzpostavil model pariškega razpoloženja; francoska prestolnica 30. in 40. let, zajeta v albumu fotografa, rojenega v Gentil-lyju, ovekoveča človeško komedijo, ujeto v njenih najbolj od- kritih skrivnostih. Doisneaujeve fotografije dogodkov znotraj zamegljenih montmartrovskih beznic, toplih človeških objemov, ki jim je bil priča vzdolž bule-varjev, so hkrati diskreten in zbadljiv niz ukradenih pogledov in minljivih čustev. Ulice, ateljeji in javni prostori so Doi- sneaujevi priljubljeni prostori za vnovično odkrivanje ljudi in predmetov, za umeščanje znanih osebnosti v vsakdanji kontekst (francoski pesnik in cineast Prevert na vogalu ulice Lho-mond s psom na povodcu) ali pa za to, da ovekovečijo naključne dogodke in kretnje (ljudje, ki hodijo v dežju v Trottoir ma-gique, Čudežni pločnik). Doi-sneaujevi fotografski objektivi pri gledalcu vzpodbudijo drugačen, nov pogled na že znane predmete in osebnosti, hkrati pa pri nenavadnih in slavnih ljudeh odkrijejo njihovo neposrednost in preprostost (Picasso, Tati, Keaton). Prav tako so spontani njegovi portreti pomembnejših in vzhajajočih zvezd kraljestva zabav in kulturnega življenja, med njimi Colette in Cocteauja, Gerarda Philippa, Brigitte Bardot in Jeana Maraisa. V nasprotju z drugim velikim francoskim foto- grafom, njegovim predhodnikom Cecilom Beatonom, je Doisneau tankočutno nadaljeval neromantično fotografiranje, ki s svojim zaznavanjem trenutnih situacij kljub temu razodeva avtorjev namen in občutke. »Pomembno je, da človek vedno raziskuje in se na okolico tenkočutno odziva,« malce vznemirjeno poudari Doisneau in nenadoma postane živahen kljub svojemu mirnemu značaju. Izjava angleškega fotografa Franka Meadova Sutcliffa, zapi- sana pred sto leti: »Fotograf vedno živi v dveh svetovih, resničnem in tistem, ki ga fotografira. In prav razlika med obema ga vznemirja,« ga spravi v smeh. Doisneau na Sutcliffovo tezo odgovarja: »Obstaja način, da se ta razlika izniči. Potrebno je le nenehno opazovati ... toliko časa, da nas neki prizor povsem prevzame.« Je to obrazec, s katerim se lahko reši že staro rivalstvo med dokumentarno in umetniško fotografijo? »Vedno sem bil nezaupljiv do tez, po katerih je fotografija le kopija stvarnosti. Razglašanje, da gre za odslikavanje realnosti, pomeni le to, da gre za nezmožnost osebne vizije. Fotograf je v božji vlogi. Tisto, kar umeščamo v umetniško fotografijo, so tudi nekateri* moji groteskni posnetki: klobuki s širokimi krajci, žametne hlače, kravate s širokimi pentljami, grozni čevlji ... skratka poskusi, s katerimi skuša fotografija že mejiti na umetnost ali pa jo celo nadomestiti. Verjamem, da si morata slikarstvo in fotografija prizadevati za avtonomno umetniško identiteto v razliki - in ne v rivalstvu - med obema poljema. Kam uvrščate sebe znotraj meja teh dveh tokov fotografije? »Sem le rokodelec, ki se odloča glede na trenutno razpoloženje.« Ali ni za fotografa svetloba v svoji nestalnosti, minljivosti, v muhastem, vendar vedno logičnem razvoju podobna plesu? Ali kot taka ne zrcali ritma fotografske podobe? »Svetloba? Z njo sem se veliko ukvarjal, tako da sem postal skorajda njen suženj oziroma suženj fotografskega medija nasploh. Moje delo temelji v pričakovanju njenega čudeža, vendar sem v vseh teh letih, to moram poudariti, tako dobro spoznal njene odtenke in zakonitosti, da jih lahko že vnaprej napovedujem. Jutranja svetloba ponuja skorajda otroško vizijo pokrajine, ki razodeva podrobnosti v smislu otroškega odkrivanja neznanega; kot hiša na otroški risbi, kjer opazimo strukturo zidave, opeka na opeko, strešnik na strešnik. Prav zato je moj najljubši cvet marjetica, z listom nad lističem... To je ta jutranja svetloba, ki človeka prevzame s preprosto svojstve-noštjo.« In svetloba Pariza, vašega Pariza? »S sivim nebom kot prekrit s pajčolanom Pariz sprejema mo-drosivo svedobo, ta svetloba pa daje vtis brezoblične pokrajine, saj poenostavlja vse, kar osvetljuje. Po drugi strani pa je to mesto lahko obdano s svetlobo, ki poudarja njegove oblike in je kot taka njegova zaščitnica, v nasprotju s trpko in žalostno svetlobo, ki poudarja napake urbanih sredin.« Danes so fotografije nekaterih mest povsem drugačne. Nastajajo fotografije razdejanih mest, zmrcvarjenih trupel, grozot, ki jih je na primer povzročila vojna v Sarajevu... »Davno sem bil prepričan, da fotografije z bojišč povzročajo pri ljudeh grozo, danes pa menim, da dosegajo prav nasproten učinek; zaradi nenehnega dokumentiranja in opisovanja vojnih grozot, skozi vsakdanje ponavljanje podob, postanejo povsem vsakdanje, so samo ene od brezštevilnih fotografij, ki prikazujejo vojna grozodejstva. Pritegnile naj bi pozornost bralca in sprožile njegovo ogorčenje. Fotografski posnetek ni samo stvar svetlobe, zornega kota oziroma tehničnih dejavnikov ali v najboljšem primeru - kulture. Je naš celoten odnos do sveta, ki zajema usmiljenje, ljubezen, gnev, ali z drugimi besedami, celoten niz naših fizičnih in moralnih reakcij. Pomembni so trenutki življenja, ki jih ovekovečiš. Ce želiš postati fotograf, ni dovolj le znanje, ki si ga pridobiš....« Po reviji Mondo uomo Nick Cave v Križankah, ko je ljubezni odprl vrata Odkar je Nick Cave, pevec, pesnik in pisatelj, pred več kot desetimi leti zapustil Avstralijo s svojo prvo »pravo« skupino The Birthday Party, je živel v prostovoljnem izgnanstvu v Londonu, Berlinu, New Yorku in Sao Paolu. Zaradi stalnega gibanja je bil ^edno korak pred kulti, ki so mu jih pripisovah. Njegov nemimi kreativni impulz ga je gnal, da se ni omejil zgolj na eno umetniško Panogo.The Bad Seeds so Caveov medij izražanja z glasbo in poe-rijo; z velikim uspehom je izdal svoj prvi roman And The Ass Saw The Angel (Zadnjica je ugledala angela), pa tudi film mu ni foj: je koavtor scenarija za kontroverzni film o zapornikih Ghosts Of The Civil Dead (Duhovi civilne smrti), kjer je tudi igral. Vpliv, ki ga je imel Cave z The Birthday Party na britansko glasbeno prizorišče v zgodnjih osemde-sstih, je še vedno čutiti. Samih The Birthday Party britanska pop produkcija nikoli ni posebej impresio-nhala, kajti njeni protagonisti so vedno pripravljeni žrtvovati strasti, emocije in intehgenco glasbe za instanten hit. Zato je bila njihova prva postaja Zahodni Berlin, kjer pa so kot skupina kmalu prenehali delovati. Cave, neprostovoljno proglašen za preroka, se je z razapdom The Birthday Party otresel »gotskega« slovesa, katerega boter naj bi bila skupina. Odpotoval je v Los Angeles, kjer je nekaj časa pisal scenarij za film Ghosts Of The Civil Daed. Film pripoveduje o odnosih med zaporniki in pazniki v modemih zaporih s strogim režimom in hkrati projicira to tematiko na današnjo družbo. Vmes je Cave posnel svoj prvi LP z The Bad Seeds From Her To Etemity (Od tod do večnost) i. The Bad Seeds so predvsem vir kreiranja živahne glasbene kulise za Caveov narativni slog interpretacije. Čeprav je Nick Cave takrat poizkušal v svojih pesmih zajeti duh prvinskega bluesa, taisti duh, ki je motiviral Hanka VVilliamsa, Roberta Johnsona ah Tauuny Wynet-te, je imaginativni proces Bad Se-edsov to osnovo idejo zmaličil do nerazpoznavnosti. V Berlinu je Nick Cave končal s pisanjem svojega prvega romana And The Ass Saw The Angel, intenzivne in kompleksne zgodbe, ki jo pripoveduje mentalno zaostali kriminalec, ki ga preganja maščevalna tolpa. V »berlinskem obdobju«, se je Cave spoprijateljil z režiserjem Wimom Wendersom, ki se je odločil s Caveovimi pesmimi poudariti najpomembnejše emoci-onane preobrate v svejem filmu Wings Of Desire (Nebo nad Berlinom). Nick je tudi avtor naslovne pesmi VVendersovega filma, Until The End Of The World (Do konca sveta). S svojo vlogo v filmu Johnny Suede je Cave dodal svoji filmski karieri novo dimenzijo. Cave je zapustil Zahodni Berlin malo pred združitvijo Nemčij jeseni 1989. Preselil se je v Sao Paolo. Brazilska metropola je bila verjetno prvo mesto, ki je neposredno vplivalo na razpoloženje njegovih pesmi. V devetih liričnih pesmih z LP The Good Son (Dobri sin) poskuša Nick Cave ujeti izmikajoče se občutke, ki jih opisuje portugalski izraz »saudade« (hrepenenje). Caveov sedmi album ima naslov Henry’s Dream (Henryjeve sanje). Prve reakcije medijev in publike so bile izjemme. Album je bil posnet v Los Angelesu, New Yorku in Melbournu, producent je bil David Briggs, znan po sodelovanju z Neilom Youngom. Henry’s Dream je obdržal najboljše značilnosti prejšnjega albuma Nicka Ca-vea, producent Briggs pa je vplival na trši, poudarjeno rockovski zvok. Koncertno vzdušje, ki ga ustvarja Cave s svojo skupino the Bad Seeds (Mick Harvey - kitara, Blixa Bergeld - kitara, Martyn Casey -bas kitara, Conway Savage - klavir in Thomas Wylder - bobni) je zelo uspešno ujeto na »živem« albumu Live Seeds (1993). Albumu je priložena lična knjižica fotografij, ki bodi v poklon vse številnejšim in zvestejšim oboževalcem skupine. Vse kaže, da bo najnovejši album Nicka Cavea Let Love In (Odpri ljubezni vrata) njegov največji uspeh, kajti že v prvem tednu po izidu se je plošča uvrstila na 12. mesto angleške nacionalne lestvice. Posnetki so nastali v Londonu in Melbournu konec leta 1993. Rdeča nit albuma je spet razmerje med smrtjo in ljubeznijo, ki je bila za Cavea vedno hkrati vir žalosti in veselja. Tako tudi glasba na najnovejši plošči niha med tema dvema skrajnostima. Nick Cave se bo s skupino The Bad Seeds ponovno predstavil v živo v Sloveniji, in sicer 29. maja ob 21. uri v ljubljanskih Križankah. PR Nedelja, 29. maja 1994 NEDELJSKE TEME LJUDJE, ODNOSI, LETA »Come back« romantike Praviloma pa ta lepota priplava na valu novega konzervativizma Neka enaindvajsetletna študentka z znane oksfordske univerze je imenitno prikazala, kako vidi moška pričakovanja: »Včasih se mi zdi, da od nas žensk pričakujejo nemogoče: hkrati si želijo, da bi bile seksualno izkušene in se device povrh! Radi bi imeli žensko, ki se spozna na drobne »finte«, hkrati pa zelo težko prenašajo misel na to, da je bila njihova ženska že s kom drugim.« Večina moških ne goji več klasičnih sanj o devicah Dokazljivo je, da dandanes večina moških sicer nic veC ne goji klasičnih sanj o devici, ki bo nekega dne ob ognjemetih strasti in pričakovanj legla v njihovo posteljo. Vendar pa je tudi res, da moške takšna vprašanja še vedno mučijo. Zato pogosto te svoje zmedene občutke in predstave projecirajo na ženske in odnose z njimi. Zenske, stare nekaj Cez 35 let, pripadajo generacijam, ki so uresničevale seksualno revolucijo od šestdesetih let naprej. Takrat so se namreč intenzivneje zaCele spopadati z ustaljenimi socialnimi in mo- ralnimi normami, ki so žensko seksualnost potiskale navznoter in v kot. Tiste, ki so danes pri petdesetih, pa se še prav dobro spominjajo svojih šolskih dni, svoje okornosti in odrevenelosti, kadar so se znašle na samem s kakšnim fantom. 2e to, da si se sploh »znašel na samem«, je bilo težko izvedljivo, poleg tega pa si v tistih Časih nobeno dekle ni želelo prislužiti nalepke, da je »lahka punca«. Se vedno govorimo o Časih (ti niso daleč nazaj), ko je veljalo, da je samo poročna postelja tisti prostor, kjer sme- ženska družbeno sprejemljivo izražati svojo seksualnost. Tako je seksualna revolucija v šestdesetih letih preplavila ženske z občutki svobode v seksu, kot so jo uživali in je bila priznana le moškim. Izhodišče novih dognanj je bilo, da si ženske želijo seksa prav tako kot moški, le vprašanje o tem, ali sta moška in ženska želja »kompatibilni« in hkratno uresničljivi, je ostajalo odprto. Porajala so se znana ženska ambivalentna Čustva, ko so bile po eni strani na moške jezne, hkrati pa so se z njimi zapletale v razmerja. To novo seksualno svobodo sta pogosto spremljala dvom in občutek krivde. Do leta 1970 so številne ženske iz prve generacije seksualne revolucije svojim moškim obrnile hrbet in se usmerile v ženska gibanja, v tako imenovane skupine za dviganje ženske zavesti. Po Evropi in Ameriki so se ženska gibanja razpredla precej na široko; kljub temu pa večina žensk le ni prekinila odnosov z moškimi. Le manjši del je vzrajal pri ostrih stališčih in moške dobesedno odklanjal. Avantgarda ženskega gibanja je vse bolj vrtala v vprašanja kakovosti odnosov med moškim in žensko kot seksualnima partnerjema. In bolj ko so drezale v podrobnosti, bolj so se obravnavane teme pregrevale. Ustanavljati so zaceli samske klube in cvetel je tako imenovani brezosebni seks. Očitno pa ima v naraščajoči amplitudi vsako obdobje svoj val ortodoksnosti in nasprotni val permisivnosti. Naš Cas poznavalci ocenjujejo kot obdobje velikega come backa romantike in romance. Slednje pa navadno priplava na valu novega konzervativizma. Saj sploh ne dvomimo, in to zdaj vemo že vsi, da se nekaj tega novega ozračja pripisuje vsem bojaznim in strahotam novih bolezni, ki pestijo Človeštvo - v tem kontekstu je seveda v prvi vrsti aids. Zato so danes moški in ženske veliko bolj previdni pri izbiri partnerja. Ob vsem povedanem pa bi bilo vendar preveč togo in neresnično, Ce bi hoteli dokazovati, da se zadeve vračajo v popoln konzervativizem. Raziskovalci že nekaj let sprašujejo ženske za najrazličnejše raziskave in ugotavljajo, da je doba aidsa predvsem ženskam prinesla nekakšen predah za razmislek o odnosih z moškimi. Kajti, Ce je seksualna revolucija v šestdesetih letih odprla ženskam oci, da so pri seksu lahko brez sramu izrazile svoj »da«, jim v navalu bojevitosti skoraj ni pustila prostora, da bi lahko rekle tudi »ne«. Poleg tega jim iz podzavesti še vedno ni izbrisala hipotetične krivde, ki jih vselej, ko jih kdo vpraša, s koliko moškimi so že bile, žene v laž, da povedo manjše število od resničnega. Odgovori žensk, zakaj se tako obnašajo, so različni: »Nočem, da bi moj fant mislil, da sem lahka. Ce bi mu skušala razlagati o iskanju v svojih razmerjih, tega preprosto ne bi razumel,« je razložila neka dvajse- tletnica. Kaj to v bistvu pomeni? Da veljajo nenapisana pravila dvojne morale, ki jih ženske in moški sprejemajo (tudi glede vCasih odigranega lažnega orgazma). Sicer pa večina anketiranih žensk v javnomnenjskih raziskavah priznava, da so si zagotovile poleg seksualne svobode tudi vso odgovornost zanjo. (B. 2. J.) Poleg seksualne svobode nosijo ženske tudi vso odgovornost zanjo Ml MED SEBOJ / MAMA IN OTROK Dojenčkov jok ima svojo značilno sporočilnost Bližina mame ali očeta malčka pomirja, saj mu tako brez besed pravita: »Tukaj sem, nič se ne boj,..« Po porodu in bivanju v porodnišnici se vsaki mladi mami prvi dnevi doma lahko spremenijo v pravi pekel. Nihče ne spi, ker dojenček neprestano joka, še posebno ponoči. A te tegobe se dajo vsaj delno »ublažiti«. Prvi pogoj za razumevanje dojenčka so normalni higienski pogoji, kar pomeni redno previjanje. Ce kljub temu še joče, je morda Cas za hrano ali pa za to, da ga dvignete v naročje, da lahko prebavi mleko. Ce tudi to ne pomaga kaj dosti, ga položite na trebušček. Morda bo kratek Cas še jokal, a ne za dolgo. Med dvema obrokoma lahko postane dojenček žejen in tudi na to bo »opozoril« z jokom. Ce nekaj žličk vode ali Čaja za dojenčke ne pomaga, mu je morda prevroče ali pa ga zebe. Dojenčki namreč jokajo, ko jim je neudobno in ko jim ne ustreza temperatura. Vsekakor si kaže zapomniti oziroma ne pozabiti, da vse dokler otroci ne zaCnejo govoriti, uporabljajo svojo govorico - jok. Nekateri starejši menijo, da dojenčka ni modro zibati ali božati po nogah in obrazu. Narobe: veliko dojenčkov joka samo zaradi tega, da bi »pritegnili« pozornost matere. Z božanjem ga lahko malce umirimo. Nekateri dojenčki, ki jih mamice dojijo, ponoči pogosto jokajo zaradi strahu. NamreC, Ce je mlada mamica nespretna in se s strahom približa dojenčki, bo tudi malček občutil strah in začel jokati, saj je to njegov edini naCin »obrambe in samozaščite«. V takih trenutkih morajo biti starši samozavestni in ga nežno objeti. Jok bo kmalu minil. Česa pa nikoli ne smemo narediti? Zaradi dojenčkovega joka ponoči so starši velikokrat vznemirjeni in zaskrbljeni. Najbrž zato, ker pri otroškem joku najprej pomislimo na bolečino ali bolezen in na to, ali nismo morda za to krivi tudi sami. Nikoli pa ne bi smeli narediti tehle napak. Otroka ne smemo pustiti jokati, dokler ne odneha. V prvih mesecih življenja je dojenčkov jok povezan z lakoto, žejo, mokro pleničko, spremembo temperature in zvoki, ki ga obdajajo. Trditev, da jok krepi dojenčkova pljuCa, je popolnoma napačna. Ce se na jok ne odzovemo, potem dojenček ne dobi odgovora na sporočilo, ki ^a je z jokanjem poslal staršem. Ce se neodzivanje jannovi večkrat, lahko otrok postane prestrašen in neodločen. Skušajmo razumeti svojega otroka Vsesplošno mnenje, da bodo sto zgrešeno. Dovolj je, ce ste najboljši način, da mu brez starši slabi, Ce takoj skočijo vedno v otrokovi bližini, ker besed sporočite: »Tukaj sem, na vsak dojenčkov jok, je ei- se tako počuti varnega. To je ne boj se...« . (as* Ko jeza postane »praznik domišljije« To čustvo moromo sprejeti kot vsa druga cloveka, ki ga ne bi JCasih zajelo in preplavilo ustvo jeze. Toda kaj kmalu j*e pojavijo svarilne misli in esede, ki smo jih tolikokrat sbsali: »Jeza Škoduje!« Res je, jeza ni prijetno Cu-® vo. Lahko poraja zlobo, kru-0st, strah, kar prizadene nas same in druge. Toda žal, svet, v katerem živimo, ni brez nasprotij in konfliktov, ki se jim pogosto ne moremo izogniti. 'Cato ne kaže zanikati obstoja udi taksnega neprijetnega Čustva, kot je jeza. Kajti jeza ruia pomembno funkcijo v Človekovem življenju - opremlja nas za boj. Z njo si izborimo svoje potrebe ali tisto, o Čemer mislimo, da potrebuje-juo, da bi dosegli svoje cilje. . o Čustvo nas tudi napolnjuje s potrebno energijo, da se usmerimo na cilj, ki smo ga izbrali. Kdaj pa Čustvo jeze postane problematično, moteče za nas in za ljudi okoli nas? Predvsem takrat, ko jeze ne moremo kontrolirati in povzroča negotovost drugim; ko se obrne navznoter in povzroča škodo nam samim; kadar Čustvo postane neučinkovito in ne pripomore k temu, da bi dosegli postavljene cilje. To so tri najpogostejSe oblike delovanja jeze, ki nas prav kmalu uvrstijo med osebe, katerih Čustva se v evoluciji človeštva niso civilizirala. Nekontrolirana jeza je »praznik domišljije«. Taksna jeza se z lastno intenzivnostjo samozastruplja in močno prizadene druge osebe. . Usmerjena na en sam cilj in fiksirana je lahko usodna za medosebne odnose. Ko je popolnoma brez kontrole, se je- za spremeni v razjarjenost, bes, divjost, krutost in nasilje. Prav zaradi tega je potrebno vnaprejšnje discipliniranje tega Čustva, Se preden se izrazi na tako okruten naCin, da ranimo, prizadenemo ali celo ubijamo. Pretirano kontroliranje Čustva je specifična oblika sa-moprepovedi in naraščajočih občutkov krivde. Posameznik, ki pretirano kontrolira jezo, postane svoj »zapornik«. Zaradi pretiranega obvladovanja je pogosto pasiven in ne stori ničesar, le še bolj poglablja svojo negotovost, povečuje notranje nezadovoljstvo in se kljub zunanji hladni indiferentnosti nenehno bojuje s svojo zatajevano nasilnostjo. Kot vse kaže, je neučinkovito Čustvo jeze samo sebi namen. Izraža se neusklajeno in osebe s takšnim izražanjem jeze niso zmožne razumeti, kaj je sploh napačno. Neučinkovito jezni ljudje enostavno ne vedo, na kateri gumb naj pritisnejo. Tam, kjer naj bi bili uspešni, so neuspešni. Ta oblika jeze se v bistvu izraža v načinu obnašanja »poskus-zmota«, ki ga nenehno ponavljajo. S tem pa sebe še bolj frustrirajo in samopomilujejo. Neučinkovita jeza je bolj žalostno kot nevarno Čustvo. Lahko torej rečemo, da je-jeza neprijetno Čustvo zaradi mnogih razlogov. Vendar ga kaže sprejeti tako kot vsa druga Čustva. Naučiti pa bi se morali zelo pomembne stvari: jezo uravnavati, dozirati ali odmeriti stopnjo Čustvovanja ter izkoriščati njene pozitivne moči. Le pozitivno usmerjena in pravilno uravnana jeza nam omogoča humano izražanje tudi neprijetnih Čustev in s tem civilizirano vedenje. Azra Kristančič Jeza ima v človekovem življenju pomembno funkcijo Vpliv vremenskih sprememb 1. Ste že pred spremembo vremena razdražljivi? 2. Vas poliva pot in imate prebavne motnje, Ce je vreme moCno vetrovno, posebno z zahodnim in jugozahodnim vetrom? 3. Se ob takšnem vremenu zjutraj težko spravite iz postelje in se počutite zamorjeno? 4. Se vam to dogaja redno enkrat ali dvakrat na teden? 5. Se počutite boljše, ko se vreme uravna in ohladi? *Ce ste na štiri od teh petih vprašanj odgovorili z »da«, ste zelo moCno dovzetni za vremenske spremembe. Ce ste pri dveh ali treh vprašanjih rekli »da«, boste morali glede tega nekaj ukreniti zase, vendar naj vas ne popade panika. Ce ste prikimali le pri enem vprašanju, lahko vreme z vsemi njegovimi spremembami kar ignorirate. (B. N.) Vonj parfuma Zakaj je vonj parfuma na vsaki koži drugačen? Vzrok tiči v kislosti kože. Pri slehernem človeku je ta kislost povrhnjice drugačna. Dodatno pa vplivajo na dokončni vonj parfuma pri določenem Človeku še začimbe, ki jih uživa, pa alkohol, telesna temperatura ip celo oblačila. Ce torej pri sodelavki ali sodelavcu zavonjate prijeten parfum, še ni reCeno, da bo na vaši koži dišal prav tako. Novi parfum raje prej preizkusite, da ne boste razočarani. (B. N.) LJUDJE, ODNOSI, LETA Cink, cink Ali ste vedeli, da en sam izliv semena lahko vsebuje do pet miligramov cinka? Ker človeški organizem dnevno potrebuje 15 miligramov cinka, utegne pogosta spolna dejavnost telo povsem oropati te nepogrešljive sestavine. Londonski zdravnik dr. Stephen Davies meni: »Če moški doživi dva do tri orgazma na dan, je v bistvu popolnoma izčrpal svojo zalogo cinka.« (Kar je velika Skoda, saj ima cink zelo pomembno vlogo pri reprodukciji.) Ce ste s svojim partnerjem spolno zelo živahni, morda dodatni odmerki cinka ne bi bili odveč. Leta naših diet V želji po vitki postavi se lotevamo novih in novih shujševalnih kur. Znova in znova nastajajo diete, ki so v tistem hipu razglašene za najbolj uspešne in povsem drugačne od dotedanjih. Kako vse smo že hujšali in kako so se diete imenovale? 60.-ta leta hollywoodska dieta (zrezki, jajca, solate) varuhi teže (skupinske terapije proti pogoltnosti) 1970 Atkinsova dieta (kolikor se zahoče beljakovin in maščob) 1976 dieta z zrezki in sherryjem 1976 dieta z žitaricami 1980 krompirjeva dieta 1934 malica Haysche (ločeno uživati beljakovine in ogljikove hidrate) 1986 dieta Jane Fonda (poudarjeno uživanje ogljikovih hidratov) 1988 dieta po formuli (mešanje živil) 1990 skrb za kondicijo (stavljenje na vitalno pomembne snovi namesto diete) 1991 Herba Life (na osnovi dietnega praška Marka Hughesa) 1992 dieta z encimi (ki naj bi pospešili izgorevanje maščob) 1993 dieta T-faktorja (jesti, kolikor želiš, vendar brez maščob) 1994 jej več, tehtaj manj (v skladu z mantro 90. -tih let: »Človek lahko je vse, le daje revno z maščobami in bogato z balastnimi snovmi.«) (Po nemški Elle pripravila Mica Kunc) ZDRAVJE Ob svetovnem dnevu nekajenja Kadilci pojedo premalo sadja in zelenjave - Poslanica H. Nakajime Britanski kadilci pojedo veC Predelane hrane, sladkorja in surovega masla kot nekadilci, ugo-^vlja najnovejše poročilo v Bri-Medical Journal. Barrie Mar-^ tetts, nutricionistka na southham-ptonski univerzi, je tudi ugotovi-la> da kadilci uživajo manj balas-,3lih snovi, sadja in zelenjave ter JTozasicenih maščob, bonija je, da or prav kadilci potrebovali veC sadja in zelenjave, saj ti vsebujejo fotioksidantni vitamin C ter beta-Karoten, ki jih varuje zoper uCi-ttek prostih radikalov, ki jih mr-8°li v tobačnem dimu. bi ko smo že pri kajenju, ne Ooste verjeli, na kakšen način je 1 k razvada povezana z vročicami sobotne noči. Psihologi na hull-i stji univerzi so ugotoviti, da kaje-ojs in uživanje alkohola zmanjša sPosobnost razbiranja jeze na obrazih drugih. Zanimivo je, da so Pri prepoznavanju Čustev dm-8rb moški pri tem počasnejši od žensk. Le kdo bi si mislil? Pa še tole: Letošnji 31. maj, svetovni dan nekajenja, je Svetovna zdravstvena organizacija namenila medijski podpori tobačni politiki. Generalni sekretar SZO Hiro-shi Nakajima pa je v svoji poslanici opozoril, da dežele, ki so prepoznale življenjsko pomembnost javnega informiranja, lahko že vidijo začetek padanja tobačne uporabe in zmanjševanja ter odkrivanja nekaterih bolezni, ki jih povzroča kajenje. K temu dodaja, da »ta spodbujajoči trend, ki ga imajo razvite države, kjer je bilo kajenje dolgo Časa sprejemljiva praksa, kaže na potrebo po spoštovanju te usmeritve tudi v primeru, da je pot do cilja še dolga.« Pri nas bomo svetovni dan ne-kajnenja obeležiti z dvodnevno okroglo mizo v Zdravilišču Dobrna, ki se bo pričela jutri, organizira pa jo Zavod za zdravstveno varstvo Celje. (KaN) Mentalna božanska masaža prihaja k nam z Japonske Emil Kušec je psihoenergoterapevt, ki trenutno živi in dela v Ljubljani. S svojo moCno pozitivno energijo in tehniko mentalne božanske masaže je pomagal k zdravju, ravnovesju in boljšemu počutju mnogih. »Tako kot je Van Gogh vse življenje slikal, tako kot Ivaniševič živi za tenis, Kopernik je dal življenje za to, kar je delal, tako tudi jaz vse življenje živim zato, kar delam. Kako to vem? PaC vem, zakaj to poCnem. Sem v misiji, da bi pomagal trpečemu človeku, ki ga pesti vse veC težav in tegob. To je moja življenjska misija, poslanstvo,« pravi Emil Kušec o sebi in svojem delu. Kdaj ste prvič opazili, da imate neobičajne sposobnosti? Te stvari živim od tretjega leta dalje. S 14. leti sem začel hoditi na vojaško akademijo, kjer so me učili določenih vaj psihičnega treninga, da te misli ne bi ubrale napačne smeri in ustvarjale slabo energijo okrog nekoga in za nekoga, ampak da bi postal lastnik svojih misli in z njimi ravnal v dobrem, pozitivnem smislu. Ali tehnika božanske masaže, ki jo izvajate, izvira z Japonske? Mentalna božanska masaža je moja tehnika. Po svoji naravi je dvojna. Sestoji iz psihoenergoterapije in orientalske božanske masaže, ki prihaja z Japonske. Učil sem se jo neposredno od Masayuki Saionija, direktorja inštituta za preventivno medicino v Tokiu. Vi ste potem ustvarili neko sintezo iz obeh? Da. Ko Človek pride k vam, natančno veste, kaj je z njim narobe. Ali ste tudi eterično jasnovidni? Oboje. Vstop v astralno projekcijo je zame »mačji kašelj«, za nekoga drugega pa je to nedosegljivo. V stanju astralne projekcije človek lahko postavi natančno diagnozo, vendar je veliko lažje postaviti diagnozo v direktnem kontaktu z osebo. To je preprosto vedenje. Izključno na določeno vprašanje lahko dam odgovor. Ce vi sedite zraven mene, se jaz ne ukvarjam z vami. Sele v trenutku, ko me vprašate: »Povejte mi, kaj je z mano?«, dobim vedenje, da z vami to ali ono ni v redu. Pri kakšnih boleznih in težavah lahko z vašo tehniko pomagate ljudem? V glavnem delam z ljudmi, ki imajo težave s kostmi, hrbtenico, vretenci, mišičnim tkivom in biolokomotornim sistemom, vendar gre pri organizmu za kompleten psihosomatski sistem. Ves organizem je celota in kot takemu se na ta način lahko pomaga, vendar pa je odvisno, do katere stopnje je bolezen napredovala. Ce je bolezen na začetku, se lahko takoj razreši, in do- Emil Kušec (Foto: Boban Plavevski) gajajo se določene stvari, ki jih jaz imenujem »dramatični efekti«, ljudje pa jim pravijo »Čudeži«. Čudežev ni. Gre za delovanje organizma. Zgodi se, da vsak 50. ali 60. doživi ta dramatični efekt in misli, da gre za čudež. Ni Čudež, vse je odvisno od njegovega organizma. Ni toliko odvisno od terapevta kot od organizma, na katerega se deluje. Ko ljudje dojamejo, da se Čudeži ne dogajajo, da morajo sami nekaj storiti zase, potem bodo tudi to vrsto terapije bolje razumeli in veliko lažje in hitreje ozdraveli. Marjetka Jeršek KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE Zakaj ne pademo, ko se zemlja obme? Vemo, da se zemlja vrti okrog sebe. Ljudje so podnevi »zgoraj«, ponoči pa »spodaj«. Toda doslej ponoči Se nihče ni padel z zemlje, čeprav je bil »spodaj«. To je zato, ker je zemlja velika krogla, da velja za nas podnevi in ponoči samo en »zgoraj« in en spodaj: zgoraj nebo, spodaj zemlja. Nasi človeški pojmi o »zgoraj« in »spodaj« ne veljajo za nebesna telesa. V vesolju ni ne leve ne desne, ne zgoraj ne spodaj. Razen tega, da s svojo veličino briše naSe občutke o tem, ali smo zgoraj ali spodaj - včasih so ljudje mislili, da je zemlja ravna, niso verjeli, da je okrogla! -zemlja deluje tudi s svojo te- žo! Sila zemeljske teže privlači vse, kar je na njeni površini, in ničemur ne dovoli, da se »odlepi« in »pade« na nebo. Da raketa premaga zemeljsko težo, mora doseči hitrost 40 tisoč kilometrov na uro. (Iz otroške enciklopedije) Krompirjev tek in »Bonbon bo moj« Ce se boste danes odpravili na piknik, nikar ne pozabite s seboj vzeti krompirja. Ne boste ga potrebovali samo za v žerjavico, temveč ga boste lahko koristno uporabili pri igri, ki se imenuje Krompirjev tek. Igra gre takole: Igralci stojijo v vrsti za črto. Prvi imajo v vrečki 10 do 15 krompirjev. Na tekmovalni stezi so označena mesta, kamor jih morajo položiti. Na koncu steze je tekmovalna palica, okoli katere mo- rajo steci nazaj v vrsto in dati vrečko naslednjemu tekmovalcu, kd vanjo znova pospravi krompirje. To se ponavlja do zadnjega tekmovalca. Zmaga skupina, ki je najhitreje raznesla in pobrala krompirje. Druga igra je za sladkosne-dneže. Imenuje se Bonbon bo moj! Med dvema drevesoma napnemo debelejšo vrv ali položimo palico. Nanjo navežemo nitke, na kateri visijo bonboni ali kakšne druge dobrote. Med posameznimi bonboni naj bo 40 centimetrov prosto-ra. Igralec je oddaljen od vrvice približno dva metra. Zavežemo mu oči in damo v roke škarje. Narediti mora tri korake, nato pa sme dvakrat zastriči s škarjami. Drugo roko mom imeti na hrbtu. Ce se mu posreči odrezati dobroto, je ta seveda njegova. Veliko zabave in ne pozabite vključiti v igro odraslih! . Metja Puščave so le na prvi pogled brez življenja Za puščavske živali in rastline je značilna velika trdoživost Najbolj prazna in zapuščena območja na našem planetu so gotovo puščave. Najdemo jih na vseh kontinentih. Največja na svetu je Sahara v Afriki, ki pokriva skoraj četrtino afriške celine. Niti dve puščavi nista enaki. Ni nujno, da jih prekriva pesek. Lahko so skalnate, prekrite s kamenjem ah pa so v njih velikanske količine soh. V njih čez dan neusmiljeno pripeka sonce in divjajo peščeni viharji. Živo srebro se dvigne celo nad 50 °C. Ponoči pa pade temperatura tudi pod ničlo! Na teh področjih le redko dežuje. Ce pa že, lije, kot da bi se utrgal oblak. Kar čez noč se struge napolnijo z deročimi vodami, ki s seboj odnašajo vse, kar jim je na poti. Prav tako hitro, kot so vode narasle, tudi izhlapijo. Ponekod lahko ure in ure hodimo po peščenih planjavah, ne da bi videli drevje, grmovje ah grič, ki bi nam pomagal pri orientiranju. Skratka, na prvi pogled se nam zdi puščava brez življenja. Nenadoma pa v pesku odkrijemo drobcene stopinjice: le kdo bi lahko tu hodil? Torej tudi na tem delu zemlje obstaja življenje. Rastline in živali so se prilagodile temu svetu brez vode. V puščavi najdemo predvsem žuželke, ptiče, nekaj sesalcev in veliko plazilcev. V pesku lahko srečamo rogatega gada, saharsko lisico, puščavskega Škorpijona, egiptovskega skakača, velbloda in druge. Te živali so razvile posebne sposobnosti, da preživijo v vročih in suhih krajih takore-koč brez vode. Velblodi vzdržijo brez nje celo teden dni, dovolj vode dobijo s travo in drugim zelenjem. Mnoge živah se pred puščavsko vročino zavarujejo tako, da ves dan prespijo v luknjah pod zemljo in pridejo na piano le ponoči, ko je hladneje. Tudi puščavske rastline so se težkim razmeram prilagodile na različne načine. Marsikatera rastlina najbolj sušne mesece preživi pod površjem zemlje v obliki semena, ki lahko tam brez dežja počiva nekaj let. Nekatere so brez listov, saj tako porabijo manj vode in tako ostanejo pri življenju. Druge poženejo korenine nenavadno globoko [tudi do 15 metrov), tako da lahko pridejo do podzemnih zalog vode. Za vse življenje v puščavi sta značilna vzdržljivost in ždlavost. To velja tudi za človeka. Da se zavaruje pred izsušitvijo, si telo pokriva z belo tkanino. Večina puSCav pravzaprav ni starih. V Sahari so se Se pred deset tisoč leti pasle ogromne Črede. Ko pa so se prostrana območja začela spreminjati v puščavo, so se umaknile in izselile tudi živali. Za Čredami žiraf, antilop, slonov se je ponekod umaknil tudi človek. Mojca PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠE MARIBOR LGM, tel: 062/ 26-758 Danes, 29. maja, ob 11. uri: M. Pungartnik - KRALJ FRIDERIK ZOBATI, za izven. V soboto, 4. junija, ob 11. uri: Pavel Polak - RDEČA KAPICA. V nedeljo, 5. junija, ob 11. mi: Jane Synkova - MALA čarovnica. LJUBLJANA LGL, tel.: 061/ 314-789 Danes, 29. maja, ob 19.30: na Velikem odru M. Loboda - PEPELKA, premiera. Predstava bo Se v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri. iSRKl 1A rKUU1VIU1A ■ l ik 1 UK A. Božič Na zgornji sliki fsAl poišči dva ^±3 H od štirih predmetov na levi! »Mega žura« na Gradu ni bilo, ker oblast ni bila za to NAŠA STRPNOST NA IZPITU »Ce se ozrem deset let nazaj, ko se je pri nas začelo organizirano gibanje lezbijk in homoseksualcev, se mi zdi, da je ta sorazmerno kratka zgodovina - zgodovina škandalov ali pa Vsai velikih težav,« razmišlja Brane Mozetič, koordinator Roza kluba, ki ima svoj sedež na Kersnikovi 4 v Ljubljani. To do-Kaj nazorno potrjujejo tudi povsem oprijemljive zadeve: že prva prireditev, Festival Magnus z evropskimi in ameriškimi 8ay filmi, razstavo svetovne publicistike in predavanji o gay kulturi, je konec aprila leta 1984 razburkala duhove zato, ker Ja sploh bila. Tudi prva okrogla obletnica se je končala z »vajami v slogu« - zaradi prepovedi mestnih oblasti je predsino-Cnjim na Ljubljanskem gradu odpadla dobrodelna prireditev, namenjena zbiranju prispevkov za projekt Sončna hiša - center za vse, ki so sprejeli izziv aidsa. Čeprav je bil pričujoči zapis sprva namenjen kratkemu liisto-riatu gay in lezbičnega aktivizma na slovenskih tleh, pa, tako kot vedno, aktualni dogodki krojijo usodo po svoje. Zato bomo »pripoved« tudi zaCeli z drugega konca, torej z najnovejso »afero« nr ne s prvimi koraki v preteklosti. V petek popoldne so Roza klub, Skuc, Magnus, LL in Sou v Kapelici na Kersnikovi pripravili okroglo mizo, katere udeleženci ■v glavnem tisti, ki so v naši družbi zaCeh oblikovati strpnost do drugače usmerjenih in prvi priznavali enakost homoseksualne populacije - naj bi se sprehodili skozi »bilanco« gibanja in družbenih sprememb. Razprava, ki se je sicer zaCela z manjšo za-inudo in se je počasi »ogrevala«, bi se morala končati najkasneje do 20. ure, ko naj bi se prisotni m drugi povabljeni gosti (menda so jih povabih okrog 300) napotili na Ljubljanski grad. Slabo uro pred začetkom dobrodelne prireditve pa je v Kapelico ves zadihan in slabe volje prihitel Brane Mozetič in povedal, da prireditve ne bo. Tako je bilo pričakovanj o tem, kakšen bo gala program z »mega gosti & žurom« s pomočjo Lolite, Miladojke Youneed, Beitthrona, Salome, Elene in še koga, v hipu konec. »Prizemljitev« s pojasnilom, da so v zadevo vtaknile svoje prste mestne oblasti, je bila temeljita, saj se po tem tudi razprava ni mogla veC nadaljevati. Sprva ni bilo Cisto jasno, ah je za vse kriv samo najemnik lokala na Ljubljanskem gradu, ki si je »na lepem« premislil in organizatorjem odpovedal gostoljubje, ah pa je vmes posegla »višja sila«. Na prizorišču se je namreč pojavil tudi nekdanji Sef ljubljanske komunale, sedaj elan mestne vlade ter gonilna sila obnovitvenih del na Ljubljanskem gradu Janez Lesar, ki je tu- di nasprotoval prireditvi. Kmalu zatem je bilo sporočeno, da dobrodelne prireditve dokončno nebo. Prve reakcije udeležencev okrogle mize so bile v smislu »Pojdimo pred Magistrat«, »Protestirajmo«, »Napišimo peticijo«, zatem pa se je večina napotila na Ljubljanski grad. Na prostoru pred vhodom v grajsko poslopje se je nabralo nekaj deset ljudi, med njimi tudi minister za okolje in prostor Pavle Gantar, ki naj bi imel na začetku prireditve slavnostni nagovor, in predstavnica mestnih oblasti Branka Lovrečič, obadva ne presenečena, temveč razočarana nad tem, kar se dogaja. Na drevesnem deblu tik pred vhodom je bil pritrjen velik bel Ust papirja, na katerem je bilo z velikimi roza Črkami napisano, da je »dobrodelna prireditev preprečena s strani mestnih oblasti«. Ne sovraštvo, ampak »jezik idiotizma« Za prvi komentar smo zapro-sili predstavnika organizatorjev Braneta Mozetiča. Povedal je, da je prišla dokončna prepoved Janeza Lesarja nekako okrog 18. ure. »Sam sem se dogovarjal z najemnikovo materjo, saj je naje-menik ponavadi nedosegljiv. Omenil sem ji, za leaj gre,« je dejal Mozetič, »vendar po mojem mnenju morala zgodbe ni v tem, kaj je kdo rekel. Vse je bilo bolj Kako to delajo drugod Evropski parlament je leta 1984 priporočil državam članicam, naj odpravijo diskriminacijo v zakonih, ki zadevajo homoseksualce. Osem let kasneje, avgusta 1992, Po je Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) na svojem sestanku državam Članicam priporočila, naj zakonodajo Prilagodijo v smislu priznavanja homoseksualnih zvez. Evropska skupnost je danski organizaciji lezbijk in gayev namenila znatna denarna sredstva za proučitev razmer Po sprejetju zakona o registriranih partnerstvih z namenom, da bi izsledke Študije nporabila pri oblikovanju enotne evropske zakonodaje na tem področju. Danska Pred petimi leti je parlament sprejel zakon 0 registraciji skupnega življenja istospolno usmerjenih. Prvega oldobra 1989 je bilo homoseksualnim parom prvič omogočeno, da so se registrirali kot pari. Z nekaterimi izjemami, kot so nemožnost posvojitve otrok, »uradne« cerkvene poroke in nepriznavanje takega partnerstva v drugih državah, je to registrirano partnerstvo dobilo enak pmvni status kot poroka. V prvem letu po uvedbi zako-ua so registrirali 671 parov, od tega 521 homoseksualnih in 150 lezbičnih. Francija Leta 1990 je socialistični senator predlagal zakonsko določbo O pogodbi civilnega partnerstva. Vanj bi lahko vstopili polnoletni državljani z enakimi pravicami in možnostmi kot zakonski partnerji sicer. Neporočeni pari nasprotnega spola, ki živijo skupaj, lahko od 1988 naprej dobijo »potrdilo o priležništvu«, česar pa številne krajevne oblasti niso hotele izdati tudi lezbijkam in homoseksualcem. Velika Britanija Anketa, ki jo je leta 1990 izvedel Guardian med britanskimi parlamentarci, je odkrila, da bi jih 29 odstotkov podprlo uvedbo zakonodaje o legalizaciji in registraciji homoseksualnega partnerstva, proti pa jih je bilo 56 odstotkov. Nizozemska Kazenski zakonik tradicionalno interpretirajo v okviru heteroseksualnih partnerstev. Zakonodaja si prizadeva za sistem možnosti bivanja v zakonski skupnosti, ki ne bi bil identičen klasični zakonski skupnosti. Leta 1990 so se parlamentarne stranke izrekle za to, da bi uvedli zakonsko obliko registriranega partnerstva za lezbijke, homoseksualce in heteroseksualce. Španija Javnomnenjske raziskave, opravljene leta 1987 ob sodnem primeru dveh moških, ki sta se hotela poročiti v Kataloniji, so pokazale, da je večina mestnega prebivalstva njuno zahtevo podprla. Katalonski tožilec je bil mnenja, da je zakonska skupnost tudi moralna ustanova, česar ni mogoče aplicirati tudi na homoseksualno razmerje, izhajajoč iz načel o nediskriminaciji pa je hkrati priznal upravičenost skupnega življenja istospolnih partnerjev. Nekdanja Zahodna Nemčija Kot navaja poročilo za Svet Evrope iz leta 1989, ima petdeset odstotkov lezbijk in homoseksualcev stalnega partnerja, tretjina od njih pa tudi živi skupaj v istem stanovanju. Nekdanja Vzhodna Nemčija Tik pred združitvijo obeh Nemčij je leta 1990 Komunistična partija predlagala možnost izenačitve heteroseksualnih in homoseksualnih zakonskih skupnosti, pri čemer naj bi slednje uživale vse pravice tradicionalnih zakonskih skupnosti. Finska Vlada je pred šestimi leti priznala homoseksualnim parom vse socialne pravice. Norveška Aprila lani so sprejeli zakonodajo o registriranem partnerstvu po vzoru danskega modela. Švedska Pospešeno se pripravljajo na prilagoditev svoje zakonodaje danskemu zgledu. Slovenija Marca lani sta Silvo Zupanc in Aleksander Ferdih na Ustavno sodiSCe naslovila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petih členov zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, saj zaradi obstoječe zakonodaje ne moreta uresničiti pravice do poroke. Po njunem mnenju je to v nasprotju s slovansko ustavo, Splošno deklaracijo o človekovih pravicah in Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah. Vlada oziroma ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je ocenilo, da pobuda ni utemeljena. Roza disko slavi letos peto obletnico (Foto: Lenart Luka) tako, kot Ce bi rezervirah prostor v gostilni, prišli nato vanjo z desetimi Črnci in bi gospodar dejal: tako ne gre, saj niste povedati, da boste pripeljali Cmce.« Mozetič tudi pravi, da so najemniki lokala najprej premišljati, da bi prireditev preselili iz enega prostora v drugega, Čemur so se organizatorji prilagoditi s selitvijo zvočne opreme. Končno je prišla prepoved »z vrha«, vendar ne v pisni obliki, ampak v posrednem »prenosu« prek matere najemnika lokala. »Lastnik prostorov je namreč mesto, najemnik pa je najemnik - in Ce šef reCe, da nečesa ne bo, paC ne bo, Četudi le pol ure pred pričetkom,« dodaja Brane Mozetič. Grad naj bi bil namenjen za »protokolarne in promocijske zadeve«, po izjavi najemnikove matere pa naj bi bili za »take zadeve, kot je ta, drugi prostori - na primer na Metelkovi ati v K4«. Tisti (približno 50), ki so se želeti udeležiti prireditve, so zaceli spontano zbirati podpise pod peticijo, v kateri so zapisali, da je »mestna oblast s prepovedjo prireditve znova dokazala svojo nestrpnost, nevednost in popolno pomanjkanje posluha za izražanje interesov Ljubljančank in Ljubljančanov«. Minister Pavle Gantar pa je pokomentiral takole: »Ne Čudi me, da je zadeva odpadla. Poznavajoč kulturno mentaliteto nekaterih ljudi, ki odločajo v našem mestu, bi me bolj Čudilo, Ce bi prireditev bila. Nekateri niso dojeti, niso vedeti in ne vedo, ker jih ni bilo zraven, kaj je to gibanje pomenilo za kulturo v tem mestu, za raznovrstnost kulturnih in življenjskih slogov, pa tudi za socialno-politiCne transformacije v 80-ih in 90-ih letih.« O strpnosti pa pravi, da »se je marsikaj v tej državi spremenilo, toda netoleranca je še marsikje ostala, v nekaterih primerih je celo večja kot prej.« Na vprašanje, ali bi takemu načinu »komuniciranja« lahko rekli jezik sovraštva, je minister Gantar odgovoril, da po njegovem mnenju »ne gre za jezik sovraštva, paC pa za jezik idiotizma«. Ce povzamemo njegove besede, potem nekateri takih stvari ne počnejo namenoma, ampak preprosto z veliko stopnjo ravnodušnosti do stvari, ki jih ne poznajo in se jih ne tičejo. Torej tudi niso pripravljeni tistim drugim, katerih ne poznajo, priznavati, da lahko imajo svoje prireditve, žure, navade in združevanja. Po Gantarjevem mnenju je problem bolj kulturne kot politične narave. Branki LovreCiC je bilo žal, da se je to zgodilo, saj vidi, »da so ljudje zelo prizadeti«. V svojem imenu se je opravičila, Čeprav sama ni mogla storiti kaj veC, kot da je najemnika grajskega lokala Novaka oziroma Markoviča prosila, naj prireditev omogoči. »Upam, da bo zavest ljudi toliko napredovala, da bodo možne tudi tovrstne prireditve, da ljudje ne bodo ponižani Čakali pred vrati.« Kazalci so se pomikali že proti deseti zvečer, ko se je »scena« preselila na Metelkovo, kjer je večer ob desetletnici gay gibanja minil ob kavi in kozarčku klepeta. Konservativnost na vsakem koraku Na koncu pa vendarle še telegrafski skok v zgodovino, kar je bil tudi prvotni namen prispevka. Burni začetki segajo v sredino 80-tih: leta 1985 začetek in- prvih Jdubskih prostorov za Magnus, LL in Roza klub; ob peti obletnici Roza kluba je za letošnji junij napovedan festival Slovenska popevka. Po finančni plati si pomagajo z lastno klubsko dejavnostjo, zlasti z nedeljskim K4. Kajti, kot pravi Brane Mozetič, kadarkoli kdo zasluti, da naj bi šel denar za tovrstno dejavnost, se že najde kdo, ki začne oporelcati. »To je navadna diskriminacija, Čeprav bi morali biti pred zakonom izenačeni, saj konec koncev vsi prispevamo v državno malho.« V Cern tiči najvecja težava? »Problem je konservativnost političnih krogov, sploh v zadnjih letih, odkar je nastopila demokracija. To Čutimo na vsakem koraku,« pravi Mozetič, ki meni, da je novi sistem postavil nova pravila, vpeljal tradicionalne, dokaj stare in nemoderne poglede in vrednote na umeten, včasih tudi nasilen način. To se odraza tako pri ljudeh kot medijih in inštitucijah - Ce bi sicer že radi kaj podprti, si tega ne upajo Namen Sončne hiše kot neprofitne organizacije posameznikov in skupin, ki so sprejeli izziv aidsa, je »dati nove moči ljudem, okuženim z virusom HIV in aidsom.« Zagotavljala naj bi dnevno nego in psihosocialno pomoč vsem, ne glede na spol, spolno usmerjenost, življenjski stil, starost ali narodnostno pripadnost. Usposabljala in izobraževala naj bi prostovoljce, se povezovala in sodelovala s podobnimi centri v tujini, informirala o varni spolnosti in promovirala kondome... Podobne projekte, ki jih financirajo oblasti, poznajo na zahodu že skoraj deset let. Pri reševanju problema aidsa opravljajo levji delež. Raziskave so pokazale, da je bilo med tistimi, ki so poiskali pomoč v takih centrih, 64 odstotkov takih, ki so se za to odločili zaradi psihičnih težav, 15 odstotkov zaradi nevroloških bolezni, 15 odstotkov zaradi počitka, ki so ga potrebovali sami ali njihovi negovalci, in šest odstotkov zaradi rehabilitacije po bolezni. Pri nas je registriranih 32 bolnikov in 50 pozitivnih oseb, okuženih z virusom HIV, za dejansko število pa se ne ve. formativne dejavnosti o aidsu; 1987 sprožitev gonje proti sekciji zaradi napovedi, da se bo festival Magnus zaCel 25. maja, na dan mladosti (festival je bil preložen oziroma ga potem sploh ni bilo); 1989 se disco lezbijk in gayev preimenuje v Roza disco; 1990 sodelovanje na volitvah v okviru neodvisne tiste družbenih gibanj in javna pobuda proti diskriminaciji istospolno usmerjenih; istega leta izid prve številke revije Revolver (revije za kulturna in politična vprašanja, s homoeroticnim nabojem); lani javna podpora ob privatni pobudi za legalizacijo istospolnih partnerskih zvez, zasedba vojašnice na Metelkovi in pridobitev ati ne smejo. Tovrstno diskriminacijo pri nas je z jedkim humorjem obarval voditelj olcrogle mize Gusti Leben, ki je dejal, da smo menda edini, ki za tujce uporabljamo izraz Neslovenci, in se vprašal, ali bodo »tisti dru-gaCni« sčasoma postati Neljudje. Smeh pa je izvabil tudi gost okrogle mize Miha Zadnikar, ki ga »tepe« oznaka, da je »pro-gayevsko usmerjen simpatizer«, in katerega nevesto je pred tednom dni na poroki matičar podučil, da »imamo pri nas patriarhat« in da se mora torej na poročni formular prvi podpisati mož, njegov podpis pa je tudi sicer nad ženinim... hm. Katarina Novak Nedelja, 29. maja 1994 TV SPORED SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 i 08.30 09.20 09.45 09.55 10.45 10.55 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 14.25 16.00 17.00 17.10 19.00 19.15 19.30 20.10 20.35 22.25 22.45 23.45 2iv žav Uporniki v službi kralja, 8/13 del danske nadaljevanke Oscar Junior: Mati, ponovitev Slepa nedelja, angleška oddaja Slike iz Sečuana, 12. oddaja: Žetev Mednarodno baletno tekmovanje v spomin Rudolfa Nureje-va, 1. del Obzorja duha Ljudje in zemlja Modra divjina, pon. 2/4 dela ameriško-angleške pzn serije Poročila Vsi zbori zadonite, izbor iz 5. revije slovenskih cerkvenih zborov Skrivnost poleta 1501, ameriški film, 1990/91 Še se bomo srečali, 12/13 del angleške nadaljevanke TV dnevnik 1 Po domače Risanka Slovenski loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Pomladni 3x3 TV dnevnik 3, VPS 2225 Sova Tečaj prešuštvovanja po žensko, 3., zadnji del angleške nadaljevanke Rose in Jennifer Zasebni detektiv Philip Marlowe, 4/6 del am. nanizanke Obračun pri Cyranu ST SLOVENIJA 2 10.30 11.05 12.05 12.45 13.50 15.50 16.45 16.00 18.10 19.00 19.30 20.10 20.40 23.00 23.45 Video strani Sova, ponovitev * Zasebni detektiv Philip Marlowe, 3/6 del am. nanizanke Spletke v ulici izgubljencev Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper-Capodistria Ona + On, ponovitev Športna nedelja Barcelona: Formula 1 za VN Španije, prenos EP v športno-ritmični gimnastiki, prenos iz Soluna Poglej in zadeni, pon. Schindler, angleški dokumentarni film Športna nedelja EP v športno-ritmični gimnastiki, prenos iz Soluna Giro dltalia, posnetek kolesarske dirke TV dnevnik 2, vreme Slovenski magazin Grk Zorba, ameriški čb film. 1964 Zaplešimo sirtaki! Športni pregled Video strani ^ KANALA Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Koala, risanka Male živali, pon. oddaje o hišnih ljubljencih Don Kihot, risani film Video igralnica, oddaja o računalniških igricah Utrip srca, ponovitev ameriškega filma Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha Helena, glasbena oddaja Podobe na filmskem traku, 13. del dokumentarne serije Spot tedna Video strani Reportaža s taborniške kanu turneje Spot tedna Koala, risanka Don Kihot, risani film Veseli EMSO Ulica rumene nevarnosti, 8. del angleške nanizanke Igrajo: Ray Lonnen, Mark McGann, Cathrine Neilson, Bruce Payne, Doreen Chan, Tzi Ma in drugi; režija Roger Cheveley. Izganjalec duhov Kino, kino, kino, oddaja o filmu Texasville, ameriška drama Igrajo: Jeff Bridges, Cybill Shepherd, Annie Potts, Cloris Le-achman, Timothy Bottoms, Eileen Brennan, Randy Quaid in drugi; režija Peter Bogdanovich. Spot tedna CMT Video strani M MTV (62. kanal) 17.00 19.00 19.10 Program Discovery Obvestila in napoved filmov Risanka j Bravo Maestro, kulinarična oddaja TV Akvarij £ MM TV Šport 'iMi Steppenwolf, (Stepni volk], ameriška drama, 1974 Igrajo: Max von Sydow, Dominique Sanda in drugi; režija j Fred Haines. JOJ Program Discoverv Bilfoi Adult Channel £ RAI 1 6.00 6.45 7.30 10.00 10.55 11.55 12.15 13.30 14.00 14.15 16.15 17.00 18.00 18.10 19.10 19.50 20.40 22.25 23.00 23.05 0.05 0.15 0.45 Aktualno: Euronews Dok.: Kvarkov svet Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.30 La banda dello Zecchino Zelena črta Masa Parola e vita Aktualno: Zelena Črta Dnevnik Toto TV-Radiocorriere Aktualno: V pričakovanju nagrajencev 34. Nagrade za televizijsko režijo (vodi D. Piombi) Film: Un professoe anco-ra tra le nuvole (kom., ’89, i. H. Anderson) Regata Antiche Repub-bliche Marinare Dnevnik Šport: 90. minuta Regata Antiche Repub-bliche Marinare Vreme, dnevnik in šport Aktualno: TV Ciak - Noč TV Oskarjev (vodi Daniele Piombi) Športna nedelja Dnevnik Dok.: Velike bitke Dnevnik in vremenska napoved i Literarna nagrada Grin-zane Cavour Film: Alamo - 13 giorni ; di gloria (’87) i RAI 2 6.30 6.55 10.05 10.40 11.30 12.00 13.00 14.00 15.20 17.05 17.55 19.35 20.00 20.30 23.15 23.35 0.05 1.05 Variete: Videocomic Variete: In famiglia, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik Otroškja oddaja: Domeni-ca Disney Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Good morning miss Bliss Variete: In famiglia (vodi A. Cecchi Paone) Dnevnik in vreme, rubrika Diogenes Variete: In famiglia Film: E io mi gioco la bambina (kom., ’80, i. W. Matthau, J. Andrews) Mladinska oddaja Film: Un papero da un milione di dollari (kom., ZDA 71, i. D. Jones) Vreme in dnevnik Šport: Domenica sprint Variete: II grande gioco deli’ oca (vodi Gigi Saba-ni) Dnevnik in vreme Zidovska kultura Dok. DSE: Cinque sensi del teatro (1. del) Film: Delitto alla moda (krim., ’87) M RAI 3 6.45 9.00 10.35 11.30 12.00 14.00 14.10 14.30 18.50 20.05 20.30 22.00 22.30 22.50 23.40 23.55 1.30 Variete: Fuori orario Film: Attacco alla base spaziale U.S. (fant., ’59) Koncert RAI 3 EP v smučanju na vodi Film: Crazy for you (kom., ’86, i. Madonna) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Šport: tenis, Open Francije, konjske dirke, 18.00 motokros Vreme, dnevnik, 19.20 Domenica gol, 19.30 Deželene vesti, 19.45 Šport Risanke: BlobCartoon Film: La morte al telefo-no (krim., ZDA ’90, i. P. Duffv, W. Devane) Aktualno: Taxi Story Dnevnik in vreme Aktualno: Pickvvick Pregled tiska Film v originalu: SCome and get it (’36, r. H. Hawks, i. F. Farmer) Aktualno: Harem RETE 4 5.45 7.30 Film: Noi donne slamo fatte cosi (kom.. It. 71) Film: Fronte del porto (dram., ZDA ’54) (Til Affari di cuore Nedeljski koncert Gara Maria Rita Dnevnik Medicine a confronto Dnevnik Film Nan.: Stega per amore Aktualno: Ceravamo tanto amati, 17.00 Lui lei 1’altro, 17.30 TG4 Variete: Bellezze al ba-gno, vmes (19.00) TG 4 II ritorno di Colombo Nedeljski koncert: Simfonija St. 2 The age of anxiety (L. Bernstein) Dnevnik Pregled tiska Film: Noi due senza do-mani (dram., 74) Ig CANALE 5 6.30 9.00 9.30 9.45 12.00 12.30 13.30 16.15 17.20 19.30 20.00 20.30 22.30 23.15 23.45 24.00 0.30 1.30 Na prvi strani Nabožna odaja Avtomobilizem Fl: VN Španije Dok.: 5 celin, 10.00 Re-portage, Arca di Nob Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Avtomobilizem Fl: VN Španije Nan.: Norino Felice Šport: Italia Mundial Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 Variete: Stranamore Nad.: Passioni (dram., It. ’93, i. V. Lisi, 19. del) Aktualno: Nonsolomoda Nočni dnevnik Aktualno: Ciak Nan.: II ritorno di Missio-ne impossibile Sgarbi settimanali ITALIA 1 6.30 10.30 11.00 12.30 12.35 13.30 14.00 14.30 15.031 18.00 19.30 20.00 20.30 22.30 1.10 Otroški variete A tutto volume Šport: Lltalia del Giro, 12.00 Whitbread Odprti studio Šport: Grand Prix Nan.: I vidni di časa Odprti studio Variete: Benny Hill Šport: 77. kolesarska dirka po Italiji, 17.00 Studio Tappa TV film: Big Man - Poliz-za infemo Odprti studio Variete: Karaoke Film: Highlander - L’ ul-timo immortale (fant., ZDA ’86, i. C. Lambert, S. Connery) Šport: Giro sera, 23.00 nogomet Montrrey-Milan (prijateljska), vmes (23.45) Šport studio Avtomobilizem Fl # TELE 4 19.15 20.00 20.35 22.00 23.00 Dogodki in odmevi Ezopove basni Nad.: Falcon Crest Nad.: Califomia ® MONTECARLO ^ 18.45, 20.55, 22.30 Dnev- ^ Avtomobilizem ^ Film: Charlie, anche i ca-■ ni vanno in Paradiso g Film: Dolce, dolce Ra-| chel (dram., 71) Ul Koper Euronews - TV novice Duša črnega Charlieja, am. vestem, 1973 Igrajo: Fred VVilliamson, DDrville Martin in drugi; režija Larry Spangler. Kam vodijo naše stezice, pogovor o življenju in delu Slovencev v Italiji, vodi Mario Cuk. TV dnevnik Aliča, evropski kulturni magazin Žrebanje lota Atelje, 8., zadnji del italijanske nanizanke Igrajo: Elsa Martinelli, Paola Pitagora, Lino Ca-policchio in drugi; režija Vito Molinari. Tedenska notranjepolitična rubrika TVD TV dnevnik Premaganci, ameriški pustolovski film,1953 Igrajo: John Payne, Jan Sterling in drugi; režija Edward Ludvvig. EEMF1 Avstrija 1 16.00 16.10 18.00 19.00 19.30 20.25 20.30 21.40 22.25 22.40 ■ Cas v sliki Reportaže iz tujine 8* j Opazovalec z okna M • Vetrovni nomadi, pon. Tednik Orientacija, pon. Cas v sliki n Očarljiva Jeannie. pon. serije Ljubezen na peščini, ameriški film, 1965 Hiša v Jeruzalemu, 9. del: Marija Magdalena Otroški program Zgodbe iz živalskih vrtov Dreams Parker Lewis [mu Montevideo Cas v sliki Odštevanja m Doktor Trapper John, ameriška serija Cas v sliki Šport sSE Evropski forum, 3. del Budovi nauki KI, kultura v živo IR Grk Zorba, ameriški čb film,1964 Richard Strauss: Valce št. 1 iz opere Kavalir z rožo Poročila eimp3 Avstrija 2 Cas v sliki Čebelica Maja Beverly Hills, 90210, am. serija Pan-optikum Veselo krožno sodišče, serija Pogledi od strani Dober dan. Koroška Športno popoldne Tenis: French Open, prenos iz Pariza Klub za seniorje Na poti po Avstriji: Med Phymom in Krem-som Slika Avstrije Kristjan v času Avstrija danes Cas v sliki Sam proti mafiji, 6., zadnji del ital. nanizanke Čas v sliki Hej, sestra Ostra radijska postaja, ameriška komedija, 1990 Cas v sliki []♦[] Hrvaška 1 TV-koledar Poročila Zgodilo se je v Rimu, an- gleški film, 1957 Poročila Poglej me, nedeljsko do- poldne za otroke Malavizija Poročila Kmetijska oddaja Oddaja narodne glasbe in običajev Mir in dobrota Duševni klic Poročila Zmagovalci, 7/8 del am- mladinske nadaljevanke Na posodo Opera Box Poročila Družinski zabavnik Simon in Laura, angleški film Igrajo: Peter Finch, Kay Kendall, Muriel Pavlow, Hubert Grogg in drugi; režija Muriel Box. Maxim. risanka TV fortuna TV spored Dnevnik 1 Šport Sedma noč Poročila Vrnitev domov, 10/42 del ameriške nadaljevanke Šport Slika na sliko Hrvaška 2 12.10 13.10 13.55 15.45 16.45 17.00 17.30 17.45 18.20 19.15 19.30 20.05 20.10 Top DJ Mag Cro Pop Rock Športna nedelja Barcelona: Formula 1 za VN Španije, prenos Medarodno prvenstvo Hrvaške v kartingu r ACY- šola jadranja Košarka NBA Jadranje »Dalmacija Cup«, reportaža Priprave na SP v nogo-I metu USA '94 Jarun: Veslaška regata osmercev, reportaža [ Risanka Dnevnik Šport Cmo-belo v barvah: Neptunova hči, am. film | Top lista; Zgodovinska poročila; Leteči cirkus Montyja I Pythona, 25/45 del Madžarska ■ Vaška TV Biblijsko sporočilo m Dan otroka s Halo, nedelja, magazin za vsakogar Za otroke, tri želje Opoldanski zvon TV magister, izobraževalni program Dan otroka Telešport Telexpo ’96, magazin o svetovni razstavi Verski program za evangeličane Disneyjevo popoldne, risanke Magnum, ameriška kriminalka Kolo sreče Teden Volitve '94 - drugi krog / iil0k TV SLOVENIJA 1 13.40 SKRIVNOST POLETA 1501, ameriški barvni film, 1990-91 Scenarij: E. Arthur Kean težijo: Philip Saville Glavne vloge: Cheriyl Ladd, Jef1rey De Mavnn, uoug Sheehan, Fredrick Coffin, Peter Jurasic, Moi-ra Walley 1501 je imel že na začetku težave - pa ven-°or se po vzletu z zamudo ni zdelo, da bi lahko Postopne težave. Toda neurje, težave z radarjem 'P 'Ovorom v letalu so povzročili katastrofo. Temelji-'O preiskava, v kateri bodo sodelvoali CIA, FBI in progi strokovnjaki, bi naj razkrila resnico, - saj niso vključeni tudi drugi vzroki - od napake pilota do teroristične akcije. Posebej dejavna je pilotova ženo, ki hoče odvrniti vsakrSen sum v moževo krivdo, kombinacija melodrame, thrillerja in »filma katastrofe« je uravnotežena in za gledalca ves čas priročna. Gre za televizijski film,, ki je imel že v zasnovi skromnejši proračun kot velike kinematograf-ske uspešnice. Z učinkovitimi tehničnimi rešitvami so avtorji simulirali “drage" posnetke, tako da film v ničemer ne zaostaja za podobnimi deli te zvrsti -oe izvzamemo skromnejšo igralsko zasedbo. TV SLOVENIJA 2 20.10 SLOVENSKI MAGAZIN, informativna oddaja ^ oddaji, ki jo pripravljamo štirinajstdnevno za tujino in v kateri zbiramo utrinke o naših krajih in ju-opp- tokrat ponujamo: reportažo o Slavičevih konjih, ki jo je pripravil Ivo Štrakl, Alenka Zor Simoniti bo objavlja zapis ob novih odkritjih na mednarodnem simpoziju o Brižinskih spomenikih, ki se ga je udeležilo šestinštirideset slovenskih in tujih znanstvenikov. "če kakšen dokument naše kulturne in duhovne preteklosti zahteva večdisciplinarni pristop, potem so to Brižinski spomeniki", je ob tej priložnosti izjavil predsednik SAZU, dr. France Bernik, v nadaljevanju bomo spremljali zapis o dveh pomembnih razstavah, ki opominjata na našo bo-goto planinsko zgodovino in se znova spomnili velikega imena našega alpinizma, Aleša Kunaverja. Prispevek je delo Marjete Keršič Svetel, ki je s temami iz naših gora stalna sodelavka Magazina. O tujih vlaganjih v Sloveniji poroča Vida Petrovčič, Janko Sopar pa predstavlja Zlatarno Celje. P bogate zakladnice slovenske umetnostne zgodovine predstavljamo tokrat baročno Marijino cerkev na Sladki ori. Sledi še pogled v naš - slovenski - odnos do kajenja v luči novih zakonskih določb, o katerij je nedavno tega razpravljal naš Bonča611*" ° *em 9ovor' rePorfo2° Brede Stivan Angleško verzijo oddaje SLOVENSKI MAGAZIN, ki bo na sporedu Channel 25 v New Vorku, povezuje Ana Bohte, realizirat pa jo je Bogdan, Mravlje. TV SLOVENIJA 1__________11.00 MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE, V spomin Rudolfa Nurejeva Budimpešta 1994, l.dei Konec januarja je bilo v Budimpešti prvo mednarodno baletno tekmovanje, posvečeno znamenitemu baletnemu umetniku Rudolfu Nu-tejevu. Tekmovanje sta priredila Fondacija Euro-Dance in Madžarska državna opera. Predsednica mednarodne žirije je bila Eva Evdokimova, balerina assoluta, ki je vrsto let Plesala tudi z Rudolfom Nurejevim. Madžarska TV je poleg finalnega večera s slovesno podelitvijo nagrad posnela tudi dokumentarno oddajo o tekmovanju. Oboje smo razdeliti v štiri polurne oddaje, ki jih ^Jooste lahko gledati vsakih štirinajst dni. PRO 7 20.15 TUCKER, ameriški film, 1988 Režija: Francis Coppoia Igrajo: Jeff Bridges, Joan Allen, Martin Landau, Frederic Forrest Leta 1945 v Chicagu Preston Tucker zgradi revolucionarno vozilo, a mora kloniti pred bojkotom velikih avtomobilskih tovarn, ki vidijo v njegovi iznajdbi nevarnost... po zaprtju svoje produkcijske hiše Zoetrope Stu-dios, je Coppoia prikazal svojevrstne ameriške sonje, v katerih se vizionarni posameznik spopade z ekonomskim sistemom in noče odnehati oiti, ko je poražen. __ • ORF 2 13.00 i DOBER DAN, KOROŠKA, informativna oddaja CARMINA BURANA - 2. del Vrh letošnjega pevsko-gtasbenega ustvarjanja koroških zborov predstavlja srednjeveška kantata Carmi-no Burana. Pod vostvom mag. Stanka Polcerja so scensko kantato za zbor, soliste in orkester sodobne-Qo nemškega skladatelja Carla Orffa 'zvedli mešani Pevski zbor »Danica« iz Št. Primoža, mešani pevski zbor »Peca« Slovenskega kulturnega društva Gioba-mica, mešani mladinski zbor Slovenske gimnazije in mladinski pevski zbor Slovenske gimnazije ter člani orkestra SF. Solisti: Norina Radovan, Marjan Trček in Jožko Kovačič. Izvedba je nastala ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze. Krščanske kulturne zveze. Slovenske gimnazije in slovenskega sporeda ORF v Celovcu. TV SLOVENIJA 1 / NOVOSTI Mira, po noveli Ivana Cankarja Izbrana novela je druga od treh iz knjige Volja in moč, ki jo je Cankar snoval v letu 1910, izšla pa je leto kasneje. Sodi v obdobje po vrnitvi z Dunaja, ko se, kot piše Josip Vidmar, Cankarjeva »misel skoraj dramatično obrača navznoter in pričenja se njeno romanje po temačnem labirintu srca.« Zaplet je melodramatičen: junak hrepeni po idealni ženski, hkrati pa ni pripravljen zapustiti te, ki z njo živi. Jošt je slikar in se tudi v svojem delu srečuje s podobno dilemo: delati po naročilu in živeti udobno ali odkrivati nove zvezde in tvegati »strgano srajco«. Radikalne rešitve seveda ni in zgodba Mihe Jošta ima svoje večno nadaljevanje v ponavljanju. Duhovni prostor, ki ga opredeljuje novela, je sodoben v dilemah, ki se kažejo glavnemu junaku. Moč, ki jo potrebuje in sega po njej, je preobsežna in zaduši v njem tudi vso voljo. Občutljivega in razmišljujočega umetnika neskončne dileme razdvajajo tudi v dejanjih in hromijo v življenju »kolikor ga je navadnega in preprostega«. V imenu umetnosti je uničevalec vsega ob sebi. In navadno življenje ga na koncu postavi pred vrata. Novela je izziv že v sami strukturi, saj je idealna predloga za filmsko realizacijo. Scenarij je zato zvest pisatelju in ga tako predstavi kot »filmskega« pisca. Film nastaja na atraktivnih lokacijah mondenega Bleda, gorskega letovišča iz začetka stoletja, in v mediteranskem velepristanišču Trstu. Nasprotji, ki dodatno analizirata Joštovo razklano osebnost. V vlogah bomo videli: Janeza Škofa kot Miho Jošta, Bernarda Oman je njegova idealna ženska Mira, stalno ljubico Fanny igra Maruša Oblak, Maks pa je Jernej Šugman. Ali je pravi umetnik samo človek, ki ljubi močneje? Ali pa je Ljubezen sama prava pot v umetnost? Režiser je Anton Tomašič. ITALIA 1 20.30 HIGHLANDER, angleški film, 1986 Režija: Russel Mulcahy Igrajo: Christopher Lam-bert, Beatie Edney, Clancy Brown, Sean Con-nery Na Škotskem se rodi človek, katerega usoda je zaznamovana. Postane član skupine nesmrtnikov, ki se borijo proti drugim hudobnim nesmrtnikom. Poslednji med njimi bo prejel obljubljeno nssagra-do. Zgodba se dogaja v 15. stoletju. MUSIČ TELEVISION 08.00 Video; 10.30 Poročila-VVeekend Edition; 11.00 The Big Picture; 11.30 Braun European Top 20; 13.30 First Look; 14.30 Video: Festival VVeekend Preview; 18.00 The Real World II; 18.30 Poročila; 19.00 US Top 20; 21.00 120 Minu-tes; 23.00 Beavis 8c Butthead; 23.30 Fieadban-gers Bali SKVONE 08.00 Fun Factory; 12.00 The Stone Protectors; 12.30 The Mighty Morphin Power Rangers; 14.00 Knights And Wantors; 15.00 Izgubljeni v vesolju; 17.00 UK Top 40; 18.00 Rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Beverly Hills, 90210; 21.00 Deep Space Nine; 22.00 Highlander; 23.00 Melrose Race; 00,00 Entertainment This Week PRO 7 06.30 Ponovitve; 11,55 Policijski Sef, pon.; 12.55 Nebo nad Afriko; 13,25 Na poti z Maicolmom Douglasom, pon.; 14.20 Zaljubljena ubežnika, am. drama; 16.15 Vesele počitnice, franc.-ital, kom.; 18.00 Srečno pot; 19.00 Matlock, am. serija; 20.00 Poročila; 20.15 Tucker, am. film; 22.20 Vojna v Bronxu, am, kriminalka PREMIERE 11.20 Policaj na robu prepada, am. film; 13.00 Romeo; 14,00 Rebekini hčerki, angl.-nemski film; 15.35 Ladijske razbitine; 16.05 Kamenodobni najstnik, am. mladinski film; 17.30 500 milj Indianapolisa; 22.00 Patriot Games, am. politični triler SATI 06.20 Otroški program; 11.00 Politični magazin; 12.00 Košarka; 13.00 Black, serija; 13.35 Trikrat v Mehiko, am. kom,; 15.35 Modra plavut, avstralski pustot film; 17.15 Deep Space Nine; 18.15 Kolo sreče; 19.00 Poročila; 19.15 Nogomet; 19.20 Čudežna narava; 20.15 Vzemi to službo in se izkaži, am. kom,; 22.10 Pogovor v stolpu EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Grand Prix Magazin; 10.00 Sportno-ritmična gimnastika; 11.00 Tenis: French Open, prenos; 13.00 Formula 1, VN Španije, prenos; 16,00 Tenis: French Open, prenos; 20.00 Golf; 22.00 Tenis, vrhunci; 23.00 Formula 1, vrhunci; 00.30 Gimnastika, pon. RTI 05.30 Ponovitve; 10.00 Samo za U.N.C.L.E., am. film; 11.00 Nazaj v preteklost; 12.00 Tropical Fle-at, serija; 13.30 Formula 1, reportaža iz Barcelone; 14.00 Formula 1. VN Španije, prenos; 15.45 Umor je napisala; 17.05 Karate bojevnik IV, hon-konški akc. film; 19.10 Rudijeva počitniška oddaja; 20,15 Ghost Dad, am. kom.; 21.50 TV Spiegel; 22.35 Prime Time - Pozna izdaja; 22.55 LA. Law, am. serija RTI 2 06.35-17.20 Ponovitve; 17.20 Zrak in ljubezen, oddaja; 17.55 Daktari; 18.50 Poročila; 19.00 Zdravnica dr. Ouinn, am. serija; 20.00 Poročila; 20.15 Kdo je zdaj šef?, franc, kom.; 22.00 Ko čistilka dvakrat pozvoni, nemški kabaretni show; 23.05 igra s terorjem, am. akcijski film SKY MOVIES 17.00 The Broken Chord; 18.40 Bon Voyage, Chariie Brown; 20.00 The News Boys; 22.05 Boo-merang MOVIE CHANNEL 17.00 Swallows And The Amazons; 19.00 Ali I Want For Christmas; 21,00 Passed Away; 23,00 Twenty-One FILMNET + 16.00 Michael Bolton; 16.30 Intervievv: Crovvded Fiouse; 19.00 The Last Prostitute; 21.00 Leaving Normal; 23.00 Joe Cocker, dokumentarec SUPER CHANNEL 05.30 Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Moda; 20,00 Zdaj; 21.00 Govorimo o jazzu; 22.00 Poročila; 22.30 Velike nesreče, serija; 23.00 Šport; 00.00 Kulturni koledar CNN 06.00-23.00 World News; 09.30 The Big Story; 10.00 Pinnacle; 10.30 VVorld Business This Week; 11.00 Larry King Weekend; 13,00 Earth Matters; 13.30 Business Matters; 14.00 World Report; 17.00 Travel Guide; 18,00 This Week In The NBA; 18.30 International Correspondents; 19.00 Futu-revvatch; 20.00 This Week In Review; 23.00 VVorid Report; 23.30 News Update Slovenija 1 5.00, 6.00, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 23.00 Poročila,■19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Kviz Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15'Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 17.30 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.40 Kulturne prireditve; 9.45 Uganka;10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 - 19.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije in glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.35 Popevka; 19.00 Večer na 2. progr.; 19.30 Top albumov; 21.00-23.00 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00,Poročila; 8.10 Na poljani jutro; 9.00 Evangeličansko bogoslužje; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Zbavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Božanska komedija (33. del); 21.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 -93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 9.05 Poti do zdravja; 9.20 Od otroštva do mladosti; 9.40 Dober nasvet za boljši pridelek; 9.45 Glasbeni prispevek; 10.10, do 10.50 Primorski kraji in ljudje; 11.00 Naših 45 let; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?; 14.30 Sortni ritem; 15.00 Nedelja na športnih igriščih - Slovensko nogometno prvenstvo; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30--23.15 Večerni program Modrega vala R. Koper. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17,30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7,50 Horoskop; 8,10 Razstave in prireditve; 9.00 Modri val; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 V knjigarni; 10.00 Film tedna; 11.00 Narečna oddajai; 11.30 Radio live; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Lestvica LP; 15.00-18.00 na nedelja; 18.00 Mixage; 19.00 Souvenir d'ltaly; 20.00 Prenos RMi, R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15. 17.15 Poročila; 7.00 Otroški program; 9.45 Vreme; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 17.15 Hollywwod; 18.00 D.J. Trbovlje; 19,00 American Top 40; 22.30 Jazz; 2.00 Preko satelita. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.00 Dežela kranjska : Medvode; 11.00 Po domače na kranjskem radiu; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 16.20 Druga godba; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 - 24.00 Večerni program. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 šport in glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni pr. Radio študent 11.00 Vzlet; 12.00 Nišam ja odavde; 15.30 Cannes 94; 17.00 Religija na Kitajskem; 18.00 Coca Cola is the Musič, Live; 19.00 Tolpa bumov: The Nick Ca-ve & The Bad Seeds; 20.00 Od literarne kritike k teoriji fikcije; 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: Oumou Sangare. Radio Trst A 8.00, 13 00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Fant za zamenjavo (C. N6stlinger-L. Susič, r. M. Prepeluh, 3. del); 10.30 Slovenska lahka glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.20 Filmi na ekranih; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 12.45 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Božanska komedija - nebesa, prevod in priredba A. Capuder, r, Sergej Verč, 34. dei); 14.45 Glasba za vse okuse; 15.00 Krajevne stvarnosti; 15.30 Glasba za vse okuse; 16.00 Krajevne stvarnosti; 17.30 Šport in glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10,00 Jutranji val; 17.30 Prenos. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem (D. Lepuschitz, Brnce); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. Gesla križanke »15-05« France Bezlaj, Jože Toporišič, Fran Miklošič, 7 - Adam Bohorič, 2 - Stanislav Škrabec, 3 - Anton Janežič; 4 - Jernej Kopitar ww« ^ Rešitev križanke »15-05« Vodoravno: a rovka rija, variometer, izigra n ost, APA, Ar n, Er, tonika, oni, Isar, Anit, toka, A K, Lacij, oba, RS, Jana, kresovalec, danka, Sem, Lia, žarina, Anton Janežič, asteronim, MJ, scenerija, stot, soj, baktericid, Saroyan, Ola, bat, čast, Anapa, JM, Hus, eleganca, Mi, ocedek, oča, zaton, IM, Stritar, Ravel, anketar, Laine, Ni, Inana, At, Rila, Šerbec, Či, Ajmer, Ižakovci, Aja, Fran Miklošič, Ekk, idiot, Iskr, strok, sitnež, repa, Epi, Tar, KUD, anil, nit, Ital, prebava, Ota, kotiranje, emisar, Ari- man, AC, Castra. gledališča SLOVENIJA ^fiUANA CANKARJEV DOM, y •: °61/222-815 )un'ja’ °b 21.30: Damir Zlatar Frey šezonhADN° 0BREDIE- Zadn)a Predstava v V aoboto, 4tj ^ v četrtek, g. junija, ob 20.30: B. tade - OB LETU OSOREJ. PLES: TniuS6® 2-’ *n v petek, 3. junija, ob 21. uri: BE-r un FANC - TATOVI MOKRIH ROBČKOV. DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 ICpPPP^deljek, 30. maja, ob 19.30: I. Cankar -rpALJ NA BETAJNOVI, za abonma dijaški 8 i , .lzv9n' Predstava bo še v torek, 31. maja, ob sr H11*’ a^0I1Ina dijaški 9 večerni, izven in v iai.1- '1" jtrteja, ob isti uri, za abonma sreda, di-l^ki 7 večerni in izven. to^LA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 * Petek, 3. junija, G. Buchner - VOJCEK. Gosto-^je Narodnega gledališča iz Romunije. OPERA, tek: 061/ 331-950 KOV?’ 31' maia’ °d vri: P-1- Čajkovski - PI-VA DAMA, premiera. Predstava bo še v Ce-ek, 2. junija, ob isti uri, za red Četrtek I in v 0 oto, 4. junija, ob isti uri, za red sobota. Šentjakobsko gledališče, tek: 061/312-860 ^ Petek, 3. junija, ob 19.30: John Graham - TE-^VE S HRBTENICO, za izven. lgl, tek: 061/314-789 T a?BS,’ 29' maia. ob 19.30: na Velikem odru M. , oboda - PEPELKA, premiera. Predstava bo Se v Ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri. mgl, tel.: 061/210-852 - ,-PPitedeljek, 30. maja, ob 20. uri: A. P. Cehov ALEB, za abonma mladinski 2. m 31, maia’ ob 20- uri: A- Bennett -uAZNOST JURIJA m. Predstava bo še v sre-c°/1-Junija, ob isti uri, za abonma red O in v etrtek, 2. junija, ob isti uri, za abonma red B. CEUE SLG, tel.: 063/25-332 V ponedeljek, 30. maja, ob 16. uri: C. Goldoni -SLUGA DVEH GOSPODOV, za izven. V torek, 31. maja, ob 19.30: H. Ibsen*- STRAHOVI, za abonma torek in izven. Predstava bo Se v četrtek, 2. junija, ob isti uri, za abonma Četrtek in izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V sredo, 1. maja, ob 20. uri: W. Bauer - CHAN-GE, za modri in izven. Predstava bo Se v Četrtek, 2. junija, ob isti uri, za abonma zeleni in izven. Gostuje SNG Drama iz Ljubljane. MARIBOR LGM, tel.: 062/26-758 Danes, 29. maja, ob 11. uri: M. Pungartnik -KRALJ FRIDERIK ZOBATI, za izven. V soboto, 4. junija, ob 11. uri: Pavel Polak -RDEČA KAPICA. V nedeljo, 5. junija, ob 11. uri: Jane Synkova -MALA ČAROVNICA. DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 29., in v ponedeljek, 30. maja, ob 21. uri: LA DIVINA COMMEDIA - Paradiso, za izven. V soboto, 4. junija, ob 20. uri: Ivo Svetina - ŠEHEREZADA, za red veliki izbirni in izven. V soboto, 4. junija, ob 17. uri: v Minoritski cerkvi otroški plesno-dramski kabaret M & M, premiera, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 5. junija, v Minoritski cerkvi, ob isti uri. OPERA, tel.: 062/221-206 V torek, 31. maja, ob 19.30: balet J. Strauss -PLES KADETOV. Predstava bo Se v sredo, 1. junija, ob 16. uri. V sredo, 1. junija, ob 12. uri: v Kazinski dvorani PRODUKCIJA OPERNEGA STUDIA. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V petek, 3. junija, ob 20. uri: Dominik Smole -KRST PRI SAVICI, za izven. RAZSTAVE SLOVENIJA GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V četrtek, 2., in v petek, 3. junija, ob 19.30: koncert ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za oranžni abonma I in H. Dirigent Hans Graf. Program: A. Bruckner. V soboto, 4. junija, ob 17. uri: DIAMANTNIH 30 ANSAMBLA LOJZETA SLAKA, javna generalka za vse tiste, ki zaradi izjemnega zanimanja niste dobili kart za koncert ob 20. uri. SLOVENSKA FILHARMONIJA V petek, 3. junija, ob 20.30: zvoki šestih strun - ŽARKO IGNJATOVIČ (kitara). Program: R. de Viseti, S. L. Weiss, M. Ciuham, M. Tippet, A. Pi-azzolla, L Alheniz. PLOŠČAD OB FIGOVCU Danes, 29. maja, ob 11. uri: promenadni koncert pihalnega orkestra Vic. KRIŽANKE V torek, 31. maja, ob 21. mi: koncert GUY KLUCEVSEK & AIN’T NOTHING’ BUT A POLKA BAND (ZDA). MARIBOR V torek, 31. maja, ob 19. uri: v Kazinski dvorani koncert DRUŠTVA GLASBENIH UMETNIKOV - Glasbene matice Maribor. FURLANI J A-JU LUSKAKRAJIN A 1RST Verdi - Dvorana Tripcovich anes, 29 t. m., ob 16. uri (red D) sedma predstava Verdijeve »Traviate«. Dirigent Ti-ziano Severini. ^p°re.(i Predstav: torek, 31.5., 20.00 (red F); (redL) 2'6'’ 20'0° (red H^; petek’ 3'6" 20'0° Gledališče Rossetti ^teii,30. t. m., ob 21. uri bo na sporedu kon-l Padskih pesmi in simfonij, ki jih je napi-a Publio Carniel z naslovom »Trieste mia in c°ncerto«. Predprodaja vstopnic pri Utat v Pasaži (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19, ob praznikih 9-12.30) tel. 638311,630063. Gledališče Miela V torek, 31. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava »V meni, prevrat«, po izboru pesnikovih pisem AleSa Bergerja. Scenografija in režija Marko SosiC, igra Alojz Svete. VeCer prireja Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Kulturnim centrom Srečka Kosovela iz Sežane. [KOROŠKA SiLSVIC ^estno gledališče: V torek, 31. trn., ob 19.30 -oncert - Musicalexpress. Stedijski oder (Kellertheater): V torek, 31. trn., , ,20.oo - Komedija W. Shakespeare-N. Hagg ^Mured Lovers«. sMARJETavrožu pred farno cerkvijo: »Mladinski dan«. V Farni cerkvi bo danes, ob 15. uri koncert MePZ Hakob Petelm.Gallus. ČEPICE Pri gostišču Juena bo danes, ob 14. uri »Tekma koscev«. VELIKOVEC Na parkirišču pri glavni posti bo danes med 9.30 in 10. uri »Obisk zgodovinarjev krajev NOB na Svinski planini«. RAZNE prireditve SLOVENIJA ^USLJANA ulturno-zabavni program ob tednu ^ FTALIA - NOMADI LEPOTE: ^nski trg), ob 9.30: koncert ROMANE K (Športni center), ob 10.45: tekmov jPtetnostni vožnji s kolesom za pionirje i . ane, ob 14. uri: sejemska ponudba »Vse ®sarja« (Športni center - letni bazen), rJT nastop vokalne skupine FS Sava Kr; • P- uri: nastop skupine DIXIELAND I ^te^NJ (Športni center - letni bazen), ^nkarjev dom, tel.: 222-815 d torka, 31. maja, do sobote, 4. junija ijjejeinni dvorani in preddverju 2. SLC Muzejski sejem !]VORANA SLOVAN - KODELJEVO Vn-M DEATH (Anglija), ENTOMI in INTERCEPTION (Slovenija). ^OSCAD OB FIGOVCU , Nedeljo, 5. junija, ob 11. uri: prom o&abe l8ral b°PIHALNIORKESTI OTOČEC NA KRKI GRAD OTOCEC V soboto, 11. junija, ob 21. uri: v hotelu Grad OtoCec večer z BOJANOM ADAMIČEM in MERI AVSENAK. KOSTANJEVICA NA KRKI Danes, 29. maja, 22. TEDEN CVICKA IN 4. SEJEM VINOGRADNISKO-KLETARSKE OPREME. MARIBOR KUM, Prešernova 17 V Četrtek, 2. junija, ob 18. uri: predavanje TOMAŽA FLAJSA - Dharma človeštva. PORTOROŽ AVDITORIJ Danes, 29. maja, ob 18. in 20.30 erotična drama KLAVIR. SEŽANA KG SREČKO KOSOVEL V torek, 31. maja, ob 20. uri: ameriški film NUNE POJEJO 2. [fOrlanija-julijska krajina ^svetni dom - Opčine tees, 29. t.m., od 10. do 17. ure: Z roko v roki za mir - Italijanske in slovenske ženske razpravljajo o ož%, miru in gostoljubju. LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V Mah fotogaleriji je do 19. junija na ogled razstava arhitekta JURIJA KOBETA z naslovom Trije detajli. Razstava ČRNO IN BELO - dela svetovno znanih konstruktivistov, ki jih je iz svoje zbirke posredoval italijanski umetnik Getulio Alviani, je na ogled do 12. junija (Galerija CD). MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del KLAVDIJA TUTTE je na ogled do 12. junija. MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15 V Mali galeriji je do 12. junija na ogled razstava britanskega kiparja ANISHA KAPOORJA. Razstava RUDOLFA KOTNIKA je na ogled do 5. junija. Vsako nedeljo bo ob 11. uri organizirano javno vodstvo po razstavi. Razstava komercialnih fotografij KRAJI je na ogled do 19. junija. NARODNI MUZEJ, Muzejska ulica 1 Razstava mednarodnega Študentskega projekta SMALL & SPECIAL - MALO IN POSEBNO je na ogled do 5. junija. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23 Razstava fotografij TOSIKIJA OZAVVE je na ogled do 20. junija. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 V ponedeljek, 30. maja, bo ob 18. uri otvoritev razstave olj ALOJZA ŠTIRNA. Razstava bo na ogled do 10. junija. GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22 Razstava DORE PLESTENJAK in DOMNA SLANE je na ogled do 15. junija. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava grafik DRAGA HRVACKIJA in DANILA JEJČIČA je na ogled do 5. junija. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava slik MILANA RIJAVCA je na ogled do 21. junija. KUD FRANCE PREŠEREN, Karunova 14 Razstava UTRINKI IZ KRONIKE MESTA LJUBLJANE je na ogled do 10. junija. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava Muzej soUnarstva v krajinskem parku Sečoveljske soline in KavCnikova domačija v Zavodnjah je na ogled do 4. junija. AJDOVŠČINA PILONOVA GALERIJA Razstava Križev pot ANTONA CEBEJA je na ogled do 19. junija. GRAD SNEŽNIK Razstava PARA VANOV slik MAJE MARIN-SEK-BERDEN je na ogled do 5. junija. KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg 1 Razstava skulptur LUJA VODOPIVCA je na ogled do sredine junija. MARIBOR FOTOGALERIJA STOLP, Židovska ulica Razstava fotografij A-AKT. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava slik ŽARKA VREZCA je na ogled do 19. junija. POKRAJINSKI MUZEJ, Trubarjev drevored 4 Razstava Čebelarskega muzeja iz Radovljice PRIPOVEDI S PANJEV je na ogled do 30. junija. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava 3. bienale slovenske grafike je na ogled do 15. septembra. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava del dveh umetnikov iz Ferrare GIOR-GIJA CATTANIJA in MAURIZIJA COSUEJA je na ogled do 25. junija. MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7 Razstava slik ZHUJA KUIJA je na ogled do 9. junija. RADOVUICA GALERIJA SIVČEVA HIŠA Razstava kamnite plastike in akvarelov PETRA ABRAMA je na ogled do 5. junija. ŠKOFJA LOKA GALERIJA FARA, Cesta talcev 2 Razstava fotografij JANEZA ŠIFRARJA je na ogled do 9. junija. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Razstava likovnih del slikarke WANG HUIQIN je na ogled do 6. junija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: do 31. avgusta bo na ogled razstava Vidiki - Punti di vista. Bastione fiorito: do 31. t.m. bo na ogled razstava slikarke Giuliane Balbi in slikarja Alda Mirarchija. Galerija Bassanese: do 11. junija je na ogled razstava slikarja Enza Navarra. Galerija Rettori Tribbio: do 3. junija bo na ogled razstava slikarja Pina Ferfoglie. Art Gallery: do 2. junija si lahko ogledate razstavo Negrisina. Art Light Hall: do 16. junija razstavljata slikarja Agnese Divo in Maurizio Maier. Galerija Torbandena: na ogled je razstava Wolfganga VViednerja. OPČINE V Hranilnici in posojilnici razstavljata do 5. junija multimedijska slovenska umetnika Li-dia Asta in Peter Spiler. TREVISO V Palači Scotti bo do 31. julija na ogled zanimiva razstava lesenih igrač. KOROŠKA CELOVEC V Deželni galeriji (Burggasse 8} razstavljajo; Heimo Zobernig (do 29. maja); Haim Steinba-ch (do 29. maja). Galerija Ritter: še danes razstavlja Haim Steinbach. Modestov dom: na ogled je velika razstava metuljev in mineralov iz celega sveta. ŽELEZNA KAPLA Za obiskovalce so zopet odprta vrata v Obirske kapniške jame v Železni Kapli-Bela. ROŽEK Galerija Rožek, Šikoronja: na ogled so skulpturne risbe, kolaži, mstika dela Johannesa Zechnerja. SENTPAVEL V LABOTSKI DOLINI V Samostanu bo do 27. oktobra na ogled razstava »Glas - Porzellan«. STALENA GORA Izkopanine na Staleni gori - Magdalensberg bodo na ogled do 28. oktobra. NOVO MESTO DOM KULTURE, 068/322-371 V petek, 10. junija, ob 21. uri: na Muzejskih vrtovih koncert VLADA KRESLINA in BEL-TINSKE BANDE. ŽALEC V Četrtek, 2. junija, ob 19. uri: v župnijski cerkvi na Vranskem koncert Mešanega komornega zbora Celje. FJK TRST Pivovarna Forst V Četrtek, 2. junija, ob 20.30 veCer avtorske glasbe. Nastopata Ezio Sgorbissa in Carmi-ne Cirillo. Gledališče Miela Jutri, 30. t.m., ob 21.00 - Koncert kantavtorja Wolfa Bier-manna. Vila Revoltella V cerkvi S. Pasquale bo danes, 29. t. m., ob 17.30 koncert zbora Montasio Cerkev Beata Vergine delle Grazie - Ul. GiustmeUi Danes, 29. t. m., ob 20.30 tretji koncert ob 100-letnici orgel, Id jih je v cerkvi dal zgraditi Ju-lius Kugy. Nastopil bo organist Adriano Dallape. 34 Nedelja, 29. maja 1994 ŠPORT NOVICE Domači šport Danes Nedelja, 29. 5.1994 NOGOMET ZA NAPREDOVANJE V1. AMATERSKO LIGO 17.00 v Visinaleju: Visinale - Sovodnje POLFINALE DEŽELNEGA POKALA 16.30 v Torviscosi: Torviscosa - Vesna TENIS ITALIJANSKI POKAL MOŠKI 9:00 na Opčinah: TC Obelisco - Gaja ZENSKE 15.00 na PadriCah: Gaja B - TC San Piero 15.00 v Gorici: AT Campagnuzza - Gaja A KOŠARKA PROPAGANDA 10.30 v Trstu, Ul. Gretta: Ferroviario - Bor Jutri Ponedeljek, 30. maja 1994 KOŠARKA PRVENSTVO »POMLAD« 16.00 v Briseikih, dom Ervatti Jadran Eurosava - Stefanel Jutri v Kulturnem domu v Gorici drugi del »Športnega dneva« V ponedeljek, 30. t m. bo v telovadnici goriškega Kulturnega doma drugi del »Športnega dne«, to je tradicionalnega tekmovanja za osnovnošolske otroke iz Sol obeh goriških didaktičnih ravnateljstev. Tokrat bodo na svoj raCun prišli otroki iz prvih trehMedšolski turnir v nogometu razredov. UCenci 3. razredov se bodo pomerili v igri med dvema ognjema, učence prvih dveh razredov pa Čaka poligon. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri. Medšolski nogometni turnir V organizaciji Športnega društva Breg in pod pokroviteljstvom ZSSDI je bil pretekli Četrtek na dolin- • skem občinskem igrišču medšolski nogometni turnir, katerega se je udeležilo šest osnovmh šol. Zaradi premajhnega števila igralcev so sestavih tri ekipe. Ekipe so se med seboj srečale enkrat, igrale so pod dva polčasa po 15 minut, tako da so bile na sporedu tri tekme. Zmagala je ekipa Dolina-Domjo, druga je bila ekipa Bazovica-Gropada, tretja pa Boljunec-Boršt. Ob koncu je vsaka ekipa prejela pokal, vsak igralec pa medaljo. Kot najboljši strelec pa je prejel pokal Martin Strajn, igralec ekipe Doli-na-Domjo. Vse tekme je sodil Fabio Lovrečič, trener Bregove ekipe cicibanov. Kot zanimivost naj dodamo še, da sta med igralci nastopili tudi dve deklici ter da je dober del nastopajočih prvič obul nogometne Čevlje. IZIDI Boljunec/BorSt - Bazovica/Gropada 0:8 Strelci: I. KrižmančiC 3, U. KrižmanCic 3, Balde 2. Dolina/Domjo - Bazovica/Gropada 3:2 Strelci: Strajn 2, Merlak 1,1. KrižmanCic 1, Balde 1. Dolina/Domjo - Boljunec/BorSt 6:0 Strelca: Strajn 4, Merlak 2 LESTVICA: Dolina-Domjo. 4, Bazovica-Gropada 2, Boljunec-Boršt 0. POSTAVE Dolina-Domjo: Strajn, Klun, Sancin, Zerialh, Cheber, Cigui, Merlak Bazovica-Gropada: Slavec, Ghezzo, Balde, Gregori, I. KrižmanCic, V. KrižmanCic, Milkovič, Bacchi, lozza. Boljunec-Boršt: Ota, R. Damin, N. Damin, Pettirosso, Scroccaro, Sulli, Razem. STRELO: Strajn 6,1. KrižmanCic 4, Merlak, Balde, V. KrižmanCic 3. E.B. Mladinski nogomet na Goriškem: začetniki Rezultati 11. kola povratnega dela: Monfalcone-Pie-ris 0:2, Mladost-Real Isonzo 1:0, Gradese-Ronchi 1:4, S. Michele-S Marco (ni rezultata); Staranzano-S. Canzian A 0:4, Aris- S. Canzian B (odlož); zaostale tekme 9. in 10. kola: Gradese-Pieris 4:2, Staranzano-Real Isonzo 1:0, S. Canzian B-S. Marco 2:0, S. Canzian A-Aris 9:0. Vrstni red: S. Canzian A 43, Ronchi 34, S. Michele 33, Monfalcone 29, Mladost 24, Gradese 21, Staran-zano 20, Pieris 14, S. Canzian B 13, Aris 10, Real Isonzo 6, S. Marco 2. (VIP) Trofeja Jadran V nedeljo je bilo v Gorici zadnje kolo turnirja v mini-basketu za Trofejo Jadran. Tudi tokrat so bila srečanja dokaj zanimiva. MinikoSarkarje vseh ekip pa je treba pohvaliti za veliko požrtvovalnost. IZIDI Polet - Dom 41:38 (24:18), POLET. Gregori 6, Daneu 2, Schillani, hrovatin 2, Ferfolja 2, A. Guštin 9, Milic 6, Piccini, Paulin, P. Guštin, Grilanc 3, Starec, Kocjančič, vaditelj Vremec. DOM: M. Bensa, Semolič, Gravner 8, Figelj 7, S. Bensa, Gergolet 6, Paraschos, Spacal, Cozzuccoli 6, D. Tacco 5, A. Tacco, golob 2, vaditelj Ambrosi. Kantove! - Sokol 79:41 (45:19) KONTOVEL: Trobec 7, Doglia 20, Šušteršič 25, Košuta 16, nabergoj 4, Bogateč 8, Zavadlal, vaditelj Meden. SOKOL: Rogelja 10, Rebula 16, Kosmina, P. Rogelja 2, Jaklič 13, Božic, vaditelj Golemac. Bor - Sežana 54:41 (19:14) BOR: Miralem 13, Lombardo 2, Verri 1, Derganc, Kafol 6, Tolentino, Kemec, Stokelj 24, Gaburro 3, Lo-vriha 2, Corbatti 2, Romano, Bettiolo, vaditelj S. Cor-batti. SEŽANA: B. TavCar 2, M. TavCar 1, Dodič 17, Polovic 11, J. Tavčar, Štolfa, Boštjančič 4, Abram 8, Stember-gar, vaditelj Tavčar. Do konca turnirja morajo odigrati Se nekaj zasotalih tekem, zaključna prireditev pa bo v soboto, 4. junija na igrišču SD Polet v Prosvetnem domu na Opčinah. ODBOJKA / TURNIR V GORICI Po napovedih VBU premagal oba nasprotnika Imsa Kmečka banka druga Goriški pokrajinski odbor FIPAV je letos s pomočjo 01ympie prvič organiziral turnir za najboljše odbojkarske ekipe v dežeh, in sicer videmski VBU, goriško Imso Kmečko banko in tržaški Rum Baker. Vsaka tekma je trajala po dva seta, vsak set pa je za končno lestvico veljal po eno točko. Največ uspeha je po pričakovanju imel VBU, ki je premagal oba nasprotnika, medtem ko sta Imsa Kmečka banka in Rum Baker v medsebojnem srečanju osvojila vsak po set. Zaradi boljše razlike v točkah pa je drugo mesto za VBU-jem osvojila Imsa Kmečka banka, medtem ko so bili Tržačani tretji. VBU je že na prvem srečanju proti Rum Bakerju dokazal svojo premoč, nato pa je mesto na igrišču prepustil go-riški šesterki. Pri Imsi Kmečki banki so sobotni turnir izkoristili tudi za predstavitev novega trenerja, Tržačana Stere. Trener pa ni bil edina novost v vrstah valov-cev, saj je poleg Ferija, Marchesinija, Florenina, Prinčiča in Populinija stopil na igrišče tudi KorsiC, ki je komaj prestopil k Imsi Kmečki banki po zelo uspešni sezoni pri SoCi v C2 ligi. Prvi set so plavo-rdeči izgubih 16:14, predvsem zaradi slabega sprejema v zaključku seta. V drugem setu se je sprejem nekoliko poboljšal, kar je valovcem tudi prineslo prvo zmago v setu. V naslednji tekmi bi morali Goričani premagati VBU z 2:0, da bi osvojih prvo mesto, kar pa jim ni uspelo. Ekipi nista druga drugi ničesar podarili, pa Čeprav ni šlo za prvenstveno tekmo. VBU je tesno dobil prvi set, v drugem pa so Goričani popustih, ker niso imeh vec možnosti za osvojitev turnirja. IZIDI: VBU - Rum Baker 15:9, 15:9; Imsa Kmečka banka - Rum Baker 14:16, 15:7; Imsa Kmečka banka - VBU 15:17,8:15. KONČNI VRSTNI RED: 1. VBU, 2. Imsa Kmečka banka, 3. Rum Baker. Po turnirju je bil novi trener Goričanov Stera še kar zadovoljen: »Igra na turnirju zame predstavlja izhodiščno točko, s katere nameravam štar-tati. Precej dobro smo odigrali drugi set proti Rum Bakerju in prvega proti Videmčanom, ko smo bili VBU-ju povsem enakovredni. Zdaj pa nas Čaka precej dela tudi kar zadeva miselni pristopa do tekme. Naučiti se moramo predvsem, kako reagirati, ko smo v težavah.« (A&D) JADRANJE / V ORGANIZACIJI TRK SIRENA IN JK VEGAh V petek regata Trst-Brioni Start ob 20. uri v Barkovljah Izpred sedeža Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah bo v petek 3.6., ob 20. uri start že 9. regate Trst - Brioni, ki jo skupaj organizirata TPK Sirena in Jadralni klub Vega iz Pulja. Regata je namenjena jadrni-cam od 6. raz-r e d a TRIESTE TRST BRIONI 1994. TPK CNT SIRENA TS YC VEGA PULA (do 7, 5 m dolžine) pa vse do maksijev (nad 12, 5 m dolžine), medtem ko vectmpna plovila na regati ne morejo sodelovati. Točnega števila udeležencev organizatorji se nimajo, saj prijave sprejemajo še do Četrtka, 2. 6. 1994, do 22. ure, med sodelujočimi pa so tudi posadke Sirene in Cupe. Jadralce bo pot vodila od Trsta, vzdolž celotne istrske obale do Pulja/Brionov, kjer bo cilj. Prve jadrnice tam pričakujejo po približno 15. do 18. urah jadranja. Nagrajevanje najboljših bo v marini Veruda. Najhitrejsa jadrnica bo prejela pokal Marina Veruda, jadrnica, ki bo slavila v najštevilnejšem razredu, pa bo prejela pokal Sirena. Priznanja bodo prejeli tudi po trije prvouvršCeni v vsakem razredu z veC kot petimi udeleženci. Naslednji dan (v nedeljo) pa je na programu še ena regata, ki bo potekala okoli Brionskega otočja. Start bo ob 8. uri zjutraj, cilj regate pa pred glavnim brionskim pristaniščem. SK DEVIN / POBUDE V POLETNI SEZONI Letos tri tekmovanja z gorskimi kolesi Prihodnjo nedeljo »Gross« v Zgoniku Jadranovi kadeti danes v finalu turnirja v Moglianu Jadranovi naraščajniki bodo danes ob 15.30 igrah v finalu turnirja v Moglianu. V polfinalnem srečanju so namreč premagali Moghano z 62:60 (32:36). Nasprotnik jadranov-cev bo Reyer iz Benetk, ki je v drugem polfinalu z 83:66 premagal Floor Petrarco Padova 1. DIVIZIJA Polet Metra - Amatnri 85:51 (40:21) Tekmovanja z gorskL mi kolesi vzbujajo vedno večjo pozornost in ne samo med mladimi. Temu se prilagajajo tudi športni delavci SK Devin, ki bodo v letošnji sezoni organizirali tri tekme z gorskimi kolesi. Gre za dve promocijski tekmovanji in že znano uradno tekmo DEVIN-BIKE. Novost torej letos predstavljata prav ti promocijski tekmi: »Gross s kolesi« (5.6.94) in »Rally s kolesi« (28.8.94). Prvo tekmovanje bo potekalo v okviru Športnega praznika v Zgoniku, ki ga bo društvo organiziralo 4. in 5. junija. Gre se za povsem novo pobudo, ki bo gotovo vzbudila precej zanimanja. Kolesarski kros bo 6. junija 1994 v neposredni bližini Zgonika, in sicer po gmajni ob cesti, ki pelje iz Gabrovca v Zgonik. Potekal bo delno na gmajni, kjer bodo postavljene razne ovire, delno po stezi pod športnim centrom v Zgoniku. Progo, ki bo dolga pri-' bližno 1 km, bo treba prekolesariti dvakrat. Za podrobnejše informacije lahko kličete Christiana (200665), ali Sarah (220423), prijave pa KOŠARKA / 4. JADRANOV TURNIR ZA AMATERJE Na Poletovem igrišču v boju za točke 6 peterk V ponedeljek se je začel 4. Jadranov košarkarski turnir za amaterje (neregistrirani igralci), na katerem tudi letos nastopa šest ekip, ki jih je organizator razdelil v dve skupini (A skupina: Sežana, Dolina, Cici-bor; B skupina: OpCine, Bani Grad, Domladost). Tekme se odvijajo na odprtem Poletovem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah. 1. KOLO Sežana - Dolina 73:69 (36:26) SEŽANA: Meden 7, Bunc 4, Brezec 9, TavCar 9, Počkaj 7, Strekelj 17, Cuk 14, Žiberna 6. DOLINA: Meneghetti 9, Pertot 8, Braico 4, Klobas 22, Salvi 10, Kneipp 7, Slavec 4, Canciani 5. TRI TOČKE: Brezec 1, Meden 1, TavCar 1; Kneipp 1. OpCine - Bani Grad 75:64 (32:26) OPCINE: D. Zavadlal 6, A. Zavadlal 2, TauCer 12, Kralj 16, Corbatti 4, Panizutti 8, Pertot 2, Sare 13, SosiC 12. BANI GRAD: Castelli 2, Kocman 20, Bellafona-tana 2, Husu, Ferluga 19, Ciani 17, Vidali 4. PON: TauCer, Kralj. TRI TOČKE: Kocman 4. 2. KOLO Sežana - Cicibor 80:58 (46:17) SEŽANA: Žiberna 8, Meden 6, Bunc 6, Brezec 12, TauCer 6, PoCkaj 27, Strekelj 11, Cuk 2, Cebu-lec 2. CICIBOR: Cunja 4, Pisani 2, Vecchiet 13, Strain, Bradaschia 4, Jagodic 7, Seromneta 5, Cir-co, Mosetti 23. TRI TOČKE: PoCkaj 1; Vecchiet 1. OpCine - Domladost 68:59 (29:26) OPCINE: Danev 11, Siega 4, Kapic 11, Panizutti 11, Zavadlal 2, SosiC 11, Corbatti 4, Pertot, Kralj 14. DOMLADOST: Ferfolja, Curijati 2, Komel 2, Cubrilo 7, Gnesti 10, Zanier, Devetak 14, Polet-to 22, Jarc 2. PON: Cubrilo. TRI TOČKE: Kapic 2, Panizutti 1; Devetak 2. Rokomet: zmaga Krasa Trimac RokomataSi Krasa Trimac so v zadnjem kolu C lige v Bocnu premagali Loacker z 29:27 (15:16). O tekmi bomo podrobneje še poročali. 3. KOLO Dolina - Cicibor 101:74 (43:41) DOLINA: Meneghetti 7, Pertot 19, Braico 4, B. Salvi 19, Klobas 31, Kneipp 6, D. Salvi 7, Canciani 5. CICIBOR: Cunja 8, Pisani 8, Vecchiet 25, Strain, Bradaschia 7, Jagodic 12, Sermoneta 6, Circo, Mosetti, Pupulin. Domladost - Bani Grad 109:79 (59:41) DOMLADOST: Cubej 5, Ferfolja, Dornik 4, Jarc 14, Komel, Poletto 2, Devetak 12, Figelj 26, Skupin 17, Zanier 4, Cubrillo 8, Onesti 8. BANI GRAD: Castelli 10, Kocman 17, Bellafon-tana 12, Ferluga, Ciani 13, Vidali 8, Leone 3, Ce-bulec 17. TRI TOČKE: Skupin 3, Cubej 1; Kocman 1, Leone 1. sprejemajo do vključno Četrtka 2.6.94 do 21.00 ure pri SK Devin - Sv. Križ 220 (TS), Fax 040/220423 V nedeljo, 10.7.94 pa bo SK Devin organiziral Četrto preizkušnjo za H trofejo »Citta di Trieste«. Tekma bo letos veljala tako za pokrajinski naslov kot tudi za deželno prvenstvo in »Top Race« na državnem nivoju, nastopilo bo približno 150 do 200 tekmovalcev iz Treh BeneCij. S poverit-vijo organizacije in iz^ vedbo dirke pa je bil SK Devin deležen tudi lep®' ga priznanja kolesarske federacije FCI. Tekmovanje se bo odvijalo na' stezah od Cero-velj do Mavhinj in nazaj na Grmado do cilja, ki bo postavljen v neposredni bližini klubskega sedeža v Cerovljah. 12 km dolgo progo bodo prekolesarili dvakrat (mladinci in ženske) oziroma trikrat (ostale moške kategorije). Na koncu poletne sezone je še predviden »1-Rally MTB«, ki bo 28.8.1994. S.S. OZ ŠD Vesna ni bilo:izredna seja društva v petek, 3.6. Zaradi nezadostnega Števila članov je v petek v Ljudskem domu v Križu odpadel občni zbor SD Vesna. Prisotni člani s predsednikom Francem Cattonarjem na čelu so zato sklenili, da bo izredna seja društva v petek, 3. junija v Ljudskem domu v Križu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Zaradi pomembnosti argumentov (igrišče, članska in mladinska ekipa itd.) je prisotnost obvezna. ŠPORT Nedelja, 29. maja 1994 KOLESARSTVO / DIRKA PO ITALIJI Vsi čakajo na kronometer 7. etapo včeraj dobil Cubino FIUGGI - Laudelino Cubino je vCe-raj prinesel Španiji prvo etapno zmago na letošnjem Gira. Spanec je 119 kilometrov dolgo krožno etapo po Fiuggiju v Sprintu s sekundo prednosti pred Italijanom Michelejem Cop-Polillom, Švicarjem Jekerjem in tre-mi Italijani. Glavnina z vsemi najboljšimi je za zmagovalcem zaostala tp sekund, tako da v skupni uvrstitvi ni prišlo do sprememb. Toda že danes, ko bo na sporedu 44 km d0ig kronometer od Grosseta do Follonica, naj bi se skupni vrstni red dobro premešal. Nesporni favorit je Miguel Indurain, ki pa bo znal rrneti Se kako nevarne konkurente v Armandu De Las Cuevasu, Giarmiju Bugnu in tudi v vodilnem v skupni uvrstitvi, Rusu Evgeniju Berzinu. Vrstni red 7. etape Gira dltalia Fiuggi - Fiuggi v dolžini 119 km: 1. Laudelino Cubino (Spa) 2 uri 56 minut 12 sekund, poprečna hitrost 40, 522 km na uro, 2. Michele Coppolil-lo (Ita) +1 sekunda, 3. Fabian Jeker (Svi), 4. Fabio Bordonali (Ita), 5. Oscar Pellicioli (Ita), 6. Andrea Chiu-rato (Ita) vsi v času drugoplasirane-ga, 7. Michele Bartoli (Ita) +10, 8. Andrea Ferrigato (Ita), 9. Alessio Di Basco (Ita), 10. Gianni Bugno (Ita), 11. Armahd De Las Cuevas (Fra), 12. Stefano Zanini (Ita), 13. Evgenij Ber-zin (Rus), 14. Zbignew Spruch (Pol), 15. Dimitrij KoniCev (Rus), 16. Davide Rebellin (Ita), 17. Gianluca Borto-lami (Ita), 18. Fabio Roscioli (Ita), 19. Massimiliano Lelli (Ita), 20. Vladimir Pulnikov (Rus), 21. Miguel Indurain (Spa) isti Cas itd. Skupni vrstni red: 1. Evgenij Ber-zuin (Rus) 30 ur 41 minut 25 sekund, 2. Gianni Bugno (Ita) +57 sekund, 3. Armand De Las Cuevas (Fra) +1 minuta, 4. Miguel Indmain (Spa) +1:05, 5. Wladimir Belli (Ita) +1:26, 6. Oscar Pellicioli (Ita) +1:27, 7. Marco Giovannetti (Ita) .+1:31, 8. Stefano Della Santa (Ita) +1:32, 9. Marco Pantani (Ita) +1:43, 10. An-drew Hampsten (ZDA) +1:53 itd. KOŠARKA / V ODLOČILNI PETI TEKMI BOLJŠI OD SCAVOLINIJA Za bolonjski Buckler že 12. »scudelto« Junak srečanja je bil Danilovič, ki je dal kar 33 točk Buckler - Scavolini 79:68 (33:28) BUCKLER BOLOGNA: Coldebella 1, Danilovič 33, Morandotti 7, Schoene 11, Binelli 10, Brunamonti 2, Moretti 5, Carera 5, Sa-vio 2, Brigo 3, trener Buc-ci. SCAVOLINI PESARO: Gracis 3, Labella 10, Myers 23, Magnifico 12, Garrett 4, Rossi 2, Bonaventuri 7, Costa 2, Volpato 3, Gaeta 2, trener Bianchi-ni. SODNIKA: Teofili (Rim) in Zancanella (Este). PM: Buckler 30:38, Scavolini 17:26. PON: Gracis (24), Garrett (33), Magnifico (34), Myers (37), Bonaventuri (38), Binelli (38). TRI TOČKE: Buckler 3:16 (Coldebella 0:1, Danilovič 0:2, Brigo 1:1, Schoene 1:3, Brunamonti 0:3, Mo- retti 1:4, Savio 0:1); Scavolini 9:19 (Gracis 1:1, Bonaventuri 1:1, Labella 1:4, Myers 3:8, Magnifico 2:2, Rossi 0:2, Volpato 1:1). GLEDALCEV: 6.500. BOLOGNA - Bolonjski Buckler je z včerajšnjo zmago v peti in odločilni tekmi proti Scavoliniju iz Pesara osvojil svoj drugi zaporedni državni naslov in dvanajsti »scudetto« v zgodovini kluba. Glavni junak včerajšnjega slavja Bolonjčanov je bil nedvomno Predrag Danilovič, ki je dosegel kar 33 točk, in to z odličnim odstotkom pri metu (9:14 za 2 in 15:20 pri prostih metih). Razen srbskega košarkarja pa so vsi ostah akterji včerajšnjega srečanja igrali pod pričakovanji. Tudi najboljši košarkar Scavolinija Saša Danilovič (Buckler) Carlton Myers včeraj ni igral kot običajno. V prvem polčasu je namreč dal samo 5 točk. Opomogel si je sicer v drugem polčasu (dosegel je kar 18 točk), toda to ni bilo dovolj, da bi moštvo iz Pesara poskrbelo za podvig. Gostje pa so začeli dokaj dobro in tudi prevzeh vodstvo (18:13 v 10. min.). Igra je bila raztrgana, napak na obeh straneh je bilo Se in Se. Gostiteljem je uspelo Sele v zadnjih minutah povesti in skleniti polčas s 5 točkami prednosti. Bolonjčani so si zmago priigrah v začetku drugega polčasa, ko so z delno razliko 12:0 povedli za 15 točk. Scavolini je predvsem z razpoloženim Myer-som reagiral, zmanjšal je tudi zaostanek na 6 točk, več pa ni zmogel. Bolonjsko moštvo je zasluženo zmagalo, Scavolini, ki je nastopil brez izključenega Američana McClouda, pa zasluži pohvalo, da je bil ne samo na tej, temveC na vseh petih tekmah dostojen tekmec državnim prvakom. AVTOMOBILIZEM / DANES VELIKA NAGRADA ŠPANIJE V FORMULI 1 NOVICE Huda nesreča Italijana Monteiminija Prvi startni položaj za Schumacherja Italijanski voznik zamenjal Ratzenbergerja, ki se je smrtno ponesrečil v Imoli _ BARCELONA - Michael Schumacher si je včeraj privozil najboljši štartni Položaj za peto letošnjo dirko voznikov formule 1, vendar pa je njegov dosežek znova zasenčila nesreča. Italijan Andrea Mon-tennini je v zadnjih minutah jutranjega prostega tre-jtrnga zletel s proge v zid I rn se težje poškodoval. I Montermini je pri mošt-| Vjr Simtek nadomestil tragično preminulega Rolanda Ratzenbergerja, vendar Pa njegov debut v formuli ■t ni bil srečen. Italijan je Pred zadnjim zelo hitrim zavojem La Cabca izgubil nadzor nad dirkalnikom in se s hitrostjo 250 kih jrov na uro zaletel v Bri trčenju sta mu odi prednji kolesi, sprednj dirkalnika pa je bil pc doma zmečkan. Rese' s°Jvlontenninija izrez, vozila po enajstih mini 5 helikopterjem so ga Peljali v bolnišnico ( |nnya, kjer se nahaja n enzivni negi z zlomi tda nogama. Zlomi Petno kost na levi no; dru že operirah, ima j Zlomljen palec in ran Cehi, ki so mu jo za; petimi sivi. Natančen §ied je pokazal, da Mo dtrni nima možgan Poškodb, vendar bo < da intenzivni negi dc dedeljka. To je bila že Večja nesreča v formul dtanj kot enem meseci ^ zelo vročem vren s° se dirkači večinom dlan trudili, da bi izbo Sv°je čase s prvega ta |a- V zadnjih krogi čhumacherju skoraj i 0 peljati Se bolje, ve je zadržal eden od I rovih dirkačev. Schi dder je bil kljub temu 2 v°ljen s svojim dosež Michael Scumacher bo skušal danes letos že petič zmagati (Jelefoto AR) r TENIS / MEDNARODNO PRVENSTVO FRANCIJE Ivaniševič po petih setih Španec Corretja je že vodil z 2:0, ko se je Hrvat zbral in zmagal »Vse je delovalo perfektno. Zelo sem vesel, da se je dobro uvrstil tudi J. J. Lehto. Dobro sodelujeva in ozračje v moštvu je enkratao. Pred dirko imam dobre občutke. Preverili smo avtomobil in poskusili različne stvari. Ne pričakujem nobenih težav.« Nemec je o Monterminijevi nesreči govoril z Nikijem Laudo in zaprčsil Avstrijca, naj v ta zavoj postavijo dve vrsti zaščitne ograje iz gum. Karlu VVendligerju gre v bolnišnici v Nici na bolje. Njegove reakcije na različne dražljaje dajejo upanje, da vendarle ne bo ostal hrom. Najbrž bo minilo Se nekaj tednov, preden ga bodo lahko prepeljali v Innsbruck. Pedro Lamy je bil včeraj na kliniki v Northamptonu že drugič operiran na kolenu. Portugalec ima zlomljeni pogači-ci, stegnenico in roko. Kaže, da ne bo imel nobenih posledic, vendar bo trajalo Štiri mesece, preden bo spet lahko hodil. Rezultati treninga in Startni vrstni red: 1. Schumacher (Nem, Benetton) 1:21.908 (povprečna hitrost 208.638 km/h), 2. Hill (VB, VVilliams 1:22.559, 3. Hakkinen (Fin, Mclaren) 1:22.660, 4. Lehto (Fin, Benetton) 1:22.983, 5. Barri-chello (Bra, Jordan) 1:23.594, 6. Aleši (Fra, Ferrari) 1:23.700, 7. Berger (Av, Ferrari) 1:23.715, 8. Brundle (VB, Mclaren) 1:23.763, 9. Coulthard (VB, VVilliains) 1:23.782,10. Ka-tayama (Jap, Tyrrell) 1:23.969,11. Blundell (VB, Ttyrrell) 1:23.981, 12. Frentzen (Nem, Sauber) 1:24.254, 13. Irvine (VB, Jordan) 1:24.930, 14. Albo-reto (Ita, Minardi) 1:24.966 itd. PARIZ - Hrvat Goran Ivaniševič je bil že na pragu poraza proti Spancu Alexu Corretji in je izgubljal že z 2:0 v setih, ko se je končno le zbral in z mnogo bolj zanesljivo igro dokazal, da je sposoben nadzorovati tudi svoje živce, kar zanj doslej ni bilo najbolj značilno. Na koncu je 5. nosilec Ivaniševič slavil s 6:7 (3:7), 3:6, 6:1, 6:2, 6:3. V osmini finala bo njegov nasprotnik Italijan Andrea Gaudenzi, ki v Parizu igra zelo dobro, med 16 najboljših pa se je prebil z zmago nad Francozom Boet-schem, ki je predal dvoboj v drugem setu zaradi poškodbe. Tako dobro kot Hrvatu pa ni šlo Američanu Michaelu Changu, ki je naletel na razpoloženega Peruanca Jaimeja Yzaga. Ta je najprej gladko dobil prva dva seta s 6:2 in 6:3, da bi nato prepustil pobudo Changu, ki je bil boljši v naslednjih dveh setih (7:5 in 6:1). Toda eden od redkih teniških igralcev, ki so nižji od Changa (Yzaga je visok le 170 cm), je v odločilnem petem setu slavil s 7:5. Ostali izidi 3. kola, moški: Javier Frana (Arg) - Mark VVoodforde (Avs) 6:4, 3:6, 6:0, 4:6, 10:8, Alberto Berasategui (Spa) - Jevgenij Kafelj-nikov (Rus) 6:3, 6:2, 6:2, Andrea Gaudenzi (Ita) -Arnaud Boetsch (Fra) 6:1, 2:1 (predaja), Hen-drik Dreekmann (Nem) - Richey Reneberg (ZDA) 4:6, 3:6, 6:4, 6:4, 6:4, Ma-gnus Larsson (Sve) -Todd Martin (ZDA/9) 6:7 (5:7), 6:3, 6:0, 1:6, 6:3, ženske: Arantxa Sanchez (Spa/2) - Barbara Rittner (Nem) 6:4, 6:2, Julie Halard (Fra) - Lind-say Davenport (ZDA/9) 6:4, 6:2, Anke Huber (Nem/ll) - Leila Meskhi (Gru) 6:1, 6:4, Alexia De-chaume Balleret (Fra) -Marzia Grossi (Ita) 6:3, 6:2, Sahaun Stafford (ZDA) - Ann Grossman (ZDA) 6:7 (4:7), 6:3, 6:3, Natalija Zvereva (Blr/7) -Shi Ting Wang (Taiwan) 6:2, 6:1, Sabine Hack (Nem/16) - Alexandra Fusai (Fra) 6:0, 6:7 (3:7), 6:1, Conchita Martinez (Spa/3) - Brenda Schultz (Niz) 7:5, 6:3. Rangersi v finalu NEW YORK - V odločilni sedmi tekmi polfinala ameriško-kanadske profesionalne hokejske lige (NHL) so newyorSki Rangersi doma premagah De-vilse iz New Jerseyja z 2:1 in se tako z izidom 4:3 v zmagah uvrstili v finale. Odločilni gol je v peti minuti drugega podaljška dosegel Stephane Matteau. Odbojka: Rusija boljša od Italije v tekmi za »World league« Rusija - Italija 3:1 (15:10,11:15,15:4,15:7) RUSIJA: Satunov 2+7, Kuznecov 7+15, Orlenko, Olikhver 5+20, Saveljev, Krasilnikov 1+1, Fomin 16+15, Ševčenko, Siškin 10+10, Ušakov 0+1, Ce-rednik 3+0, GorjuSev, trener Radin. ITALIJA: Martinelli 0+6, Gravina 6+13, De Giorgi, Tofoli 1+0, Papi 2+6, Sartoretti, Bracci 6+16, Bernardi 5+12, Cantagalh 4+15, Pippi, Fangareggi 0+3, Giretto 1+2, trener Velasco. Trajanje setov: 27, 26, 19, 21 minut; uspešni bloki: Rusija 16+1, Italija 9+8, servis (točke/napake): Rusija 4+13, Italija 5+ 20. Z izrednim Fominom (16 toCk in 15 menjav) je Rusija premagala Italijo, ki je tokrat zaigrala slabše kot običajno, priložnost za poravnavo računov pa bodo imeli »azzurri« že danes, ko bo na sporedu druga tekma. Salzburgu manjka samo še točka za naslov prvaka SALZBURG/DUNAJ - Dve koli pred koncem avstrijskega nogometnega prvenstva V 1. zvezni nogometni figi je včeraj padla pomembna odločitev. FC Casino Salzburg je z zmago nad Vorvvarts Steyrom (3:1) povečal vodstvo na lestvici pre‘d dunajsko Au-strio (samo 0:0 proti Sturmu iz Gradca) na tri točke. Ekipi trenerja Ota Bariča manjka tako za naslov prvaka samo Se točka, le-to pa želi najbolj popularni trener v Avstriji osvojiti že na naslednji tekmi proti Rapidu na Dunaju. Odločitev je padla tudi za tekmovanje v pokalu UEFA, v katerem bosta igrala Admira-VVacker in FC Innsbruck, bivši klub trenerja Branka Elsnerja. V evropskem tekmovanju državnih pokalnih prvakov pa bo Avstrijo zastopala dunajska Austria. (I.L.) Rezultati 34. kola: Vorvvarts Steyr - SV Casino Salzburg 1:3, VSE St. Polten - Rapid Dunaj 1:1, VfB Modling - Admira-VVacker 0:3, Austria Dunaj -Sturm Gradec 0:0, FC Innsbruck - VViener Sport-club 6:0. Vrstni red: 1. FC Casino Salzbmg 48 (54:18), 2. Austria Dunaj 45 (59:39), 3. Admira-VVacker 42, 4. FC Innsbruck 37, 5. VfB Modling 34, 6. Rapid Dunaj 32, 7. Sturm Gradec 31, 8. Vorvvarts Steyr 26, 9. VSE St. Polten 24,10. VViener Sportclub 21. Koroška liga: zmagala oba tekmeca SAK-a za naslov CELOVEC - Odločitev, kdo bo novi koroški nogometni prvak, tudi v predzadnjem kolu še ni padla. Oba tekmeca SAK-a za naslov prvaka, vodeči WAC in beljaški VSV, sta zmagala, tako da je dokončna odločitev preložena na prihodnji četrtek. WAC je v Lienzu zmagal s 3:1, VSV pa proti Lendorfu kar s 4:0. SAK tako lahko osvoji naslov samo v primem, Ce bi WAC v zadnjem kolu oddal točko oz. celo izgubil, slovenski nogometaši pa bi morali hkrati zmagati tako na tekmi proti Pliberku kot tudi v zadnjem kolu v gosteh proti Vemberku. (I.L.) ŠPORT 36 Nedelja, 29. maja 1994 r rC ROKOMET / ZA ITALIJANSKI NASLOV Uh L NOGOMET / ZA NAPREDOVANJE V 1, AL IN DEŽELNI POKAL Tržaški Principe z dobro igro v drugem polčasu do državnega naslova Že 10. »scudetto« za G. Lo Duco in Sivinija Principe - Prato 22:19 (10:12) PRINCIPE: Marion, Mestriner, Vele-nik, Sivini 1, Oveglia, Kavrecic, Bošnjak 2, Schina 5, Saftescu 1, Pasto-relli 4, Tarafino 8, M. Lo Duca 1, trener G. Lo Duca. PRATO: Dovere, Breschi, Gori, Maz-zoni, Cavicchiolo 4, Kobilica 8, Sibilio 3, Paolino 1, Gabrielli, Locci, Puccilli 3, trener ZeCevič. SODNIKA: Masi in Di Piero iz Rima. TRST - Z odličnim drugim polčasom je včeraj tržaški Principe na tretji in odločilni finalni tekmi zasluženo premagal ekipo Prata in tako osvojil svoj enajsti državni naslov. Za kapetana Piera Sivinija in trenerja Giuseppeja Lo Duco je to že deseti »scudetto«. Včerajšnja tekma se ni začela najbolje za tržaško ekipo. Rokometaši iz Prata so namreč po uvodnih minutah vodih kar s tremi goli prednosti (4:1). Tržačani so bili neverjetno netočni v napadu, v obrambi pa nikako niso uspeli zadržati najboljšega strelca gostujoče ekipe Kobihco. Skratka, preveč so »čutih« pomembnost tega srečanja. Gostje so tudi sredi polčasa zanesljivo vodili (10:6), naposled pa je gostiteljem le uspelo zmanjšati zasotanek in skleniti polčas le z dvema zadetkoma razlike. V drugem polčasu pa preporod tržaških rokometašev: v obrambi so namreč igrali izredno dobro, v napadu pa sta bila še posebno učinkovita Tarafino in Schina. Gostje so predvsem fizično popustili, Kobihca je le s težavo našel pot do gola. Gostitelji so stanje najprej izenačili, nakar so povedli za tri gole in to prednost v bistvu obdržali do konca tekme. Po srečanju in zmagi tržaške ekipe je bilo slavje v tržaški športni palači nepopisno. Državni naslov je šel v prave roke, saj so tržaški rokometaši skozi vso sezono igrali zelo zanesljivo in so tudi z igro dokazali, da si »scudetto« povsem zaslužijo. Tržačane sedaj čaka še ena preizkušnja: fi-nal-four za italijanski pokal. In tudi tu so favoriti za zmago. Sovodenjci še upajo Vesna lahko preseneti Toda naloga naših enajsteric ne bo lahka ZA NAPREDOVANJE VI. AL Visinale - Sovodnje Po dokaj spodbudnem startu na turnirju drugou-vrščenih ekip za napredovanje v 1. amatersko ligo bodo Sovodenjci danes spet na težkem gostovanju. V 2. kolu se bodo namreč spoprijeli z Visi-nalejem. »Na prvi tekmi je Visinale izgubil s Cidivale-sejem in bo zato proti nam igral na vse ah nič. Ce bi namreč Visinale izgubil tudi proti nam, bi bil verjetno odrezan od boja za napredovanje,« nam je dejal predsednik SD Sovodnje Gianni Marson. In nadaljeval: »Ce bomo igrali tako kot na prvem srečanju, potem mislim, da bomo tudi tokrat osvojili vsaj točko. Za pr- Sovodnje še upajo (F. KROMA) vo srečanje moram zares pohvaliti vse naše fante, ki so dah vse od sebe in bi si celo zaslužih zmago, če bi proti koncu tekme imeti nekoliko več sreče. Proti Visinaleju bomo nastopih v popolni postavi in zato gledam na to tekmo z zaupanjem. Pri tem bi se zahvalil tudi našim navijačem, ki so nas v tako velikem številu prišli bodrit na prvo tekmo in upam, da nam bodo pomagali tudi na tem težkem gostovanju, ki je tudi najdaljše v tem prvenstvu.« POLFINALE DEŽELNEGA POKALA Torviscosa - Vesna Kriška Vesna, ki je v tem pokalu doslej zelo ugodno presenetila, bo danes skušala poskrbeti še za en podvig. V polfinalu se bo namreč pomerila s Torviscoso, ki je v svoji skupini 1. amaterske lig® osvojila prvo mesto. 2e ta podatek kaže, da gre za za dokaj kakovostno moštvo, ki bo poleg tega še igrala pred domačim občinstvom. Vesna bo danes pred zelo težko nalogo tudi zato, ker bo nastopila v okrnjeni postavi. Odsotna bosta namreč zaradi družinskih obveznosti vratar Zemanek iu Leonardi. Sicer pa so kriški nogometaši doslej dokazali, da lahko pripravijo v tem pokalu vsakovrstni podvig in tudi to, da danes zmagajo in se OBČNI ZBOR / KOŠARKARSKI KLUB BOR NOGOMET / DANES 34. KOLO C1 LIGE Sodelovanje z Jadranom zasnovati na novih osnovah Posnetek (Foto KROMA) s četrtkovega občnega zbora KK Bor Redni občni zbor Košarkarskega kluba Bor se je kot običajno pričel s predsedniškim poročilom Marina Ažmana, ki je z laskavo oceno orisal celoletno delovanje društva, ki je letos zajemalo preko 150 oseb (igralci, trenerji in odborniki), s Cicibono vred pa so razne mladinske in članske ekipe nastopale kar v desetih prvenstvih. Najbolj svetla točka Borovega kluba pa je prav gotovo izredno razvejana in pestra dejavnost na področju najmlajših, saj sekcija minibasketa šteje preko 70 otrok. Kot pri vsaki dejavnosti pa je seveda tudi nekaj stvari, ki povzročajo velike težave. Prvi negativni dejavnik je prav gotovo pomanjkanje glavnega športnega objekta, saj je »balon« že nekaj let neuporaben, tako, da morajo mladinske in članske ekipe vaditi in igrati v drugih športnih objektih, kar pa neobhodno povzroča tudi velik dodaten strošek V poročilu seveda ni izostalo poglavje o odnosih in obliki sodelovanja z Jadranom. Ažman je prišel do ugotovitve, da postaja to sodelovnje vedno bolj težavno in je tudi ponudil novo obliko skupnega dela: »K Jadranu naj gredo zares izkušeni igralci, ki so pri svojem matičnem društvu že dokazali, da so pripravljeni na vztrajno delo in se nanje lahko računa za doseganje višjih ciljev. Jadran naj ne bo kovačnica igralcev, ampak cilj za najboljše in najbolj zaslužne igralce naših društev«. Borov predsednik se je takoj zatem navezal na finančno plat, kjer je imel pred leti Jadran, s pomočjo Finjadrana, zelo važno vlogo pri finansiranju mladinske aktivnosti pri naših društvih. Toda kot je poudaril Ažman, Bor že več let za mladinsko dejavnost iz tega naslova ni dobil nobenih sredstev. Poročilo se je zaključilo z zahvalo glavnim pokroviteljem kluba in po blagajničarskem in tajniškem poročilu, je vse prisotne pozdravil predsednik Jadrana Pavel Vi-doni, ki se ni strinjal z Ažmanovim poročilom glede oblike sodelovanja med društvoma. Jadran žal ne more več kriti finančnih težav drugih društev, saj še sam z veliko težavo izpelje vsako "sezono. »Moramo se vprašati, če je Jadran še vedno naša združena ekipa, kjer naj igrajo najboljši posamezniki in najbolj perspektivni igralci naših društev, ali ne. Čemi tako, pa je že sam obstoj Jadrana vprašljiv, saj je le ta nastal prav s tem namenom« je pred- sednik Jadrana zaključil svoj poseg. Prisotne je pozdravil tudi Boris Sie-ga, ki je v imenu tvrdke Velox zagotovil novo sodelovanje. Običajno na občnih zborih doslej prave razprave po poročilih in pozdravih ni bilo. Tokrat pa ni bilo tako, saj je poseg podpredsednika KK Bor Dorčija Okretiča v zvezi z odnosi Bor - Jadran, sprožil dolg in nekajkrat tudi oster dialog med prisotnimi. Okretič je dokaj kritično ocenil politiko Jadrana, ki po njegovem premalo skrbi za uspešnejše delovanje in bolj organizirano delo pri drugih slovenskih društvih, predvsem pri najmlajših (Sokol nima mladinskih ekip) in kjer ponekod vse sloni na ramenih enega posameznika (Polet - A.Vremec in Breg - I.Canciani). Okretič je tudi dejal, da pri Boru število igralcev stalno narašča in pokrovitelji si seveda želijo, da bi tudi članska ekipa postopoma napredovala v višjo kategorijo, če pa se vsako leto odstopijo najbolj perspektivni igralci in v zameno klub ne dobi niti najmanjše finančne pod-pore.za delovanje na mladinskem področju, se člani Bora lahko upravičeno sprašujejo, za koga delajo. Vidoni je v odgovoru ponovil, da je Jadran nastal kot združena ekipa najboljših posameznikov, glede finančnega kritja pa ni pomoči, saj Finjadrana žal ni več. Siega je v glavnih obrisih razjasnil kako in zakaj je družba Finjadran propadla in poudaril, da bi bilo sedaj izredno težko, če ne nemogoče, da bi se kdo spet opredelil za tako pobudo, saj je marsikdo imel s tem slabe izkušnje. Razpravo je zaključil Marino Ažman, ki je poudaril, da moramo Slovenci v mestu nujno dobiti funkcionalni športni center, pri čemer pa si moramo vsi skupaj zavihati rokave za še boljš rezultate. Vanja Jogan Triestina gostuje v Mantovi Domačini favoriti - V/ B ligi danes več zanimivih tekem Triestina bo danes z gostovanjem v Mantovi sklenila nastope v regularnem delu nogometnega prvenstva C-l lige. Mantova, ki je druga na lestvici, je danes favorit za zmago. Triestina pa ne bo že vnaprej vrgla puške v koruzo, saj se bodo skušali tržaški nogometaši častno posloviti od lige. DANAŠNJI SPORED (16.30): Carpi -Bologna, Carrarese - Chievo, Empoli - Fio-renzuola, Leffe - Como, Mantova - Triestina, Pistoiese - Prato, Pro Šesto - Alessan-dria, Spal - Massese, Spezia - Palazzolo. Danes v B figi vrsta ogorčenih bojev Dve koti pred koncem italijanskega prvenstva nogometne B lige je stanje tako pri vrhu kot na spodnjem delu lestvice še kar zapleteno. Fiorentina je že prvoligaš, za ostala tri mesta, ki peljejo v A hgo, se bo danes in v zadnjem kolu bil ogorčen boj med Barijem, Brescio, Padovo in Ce-seno. Na vse kriplje za obstanek v ligi pa se bori kar več ekip. Derbi današnjega, 37. kola bo bržkone tekma Acireale - Bari. Sicilskim nogometašem verjetno točka ne bo zadostovala za obstanek med drugoligaši, Bari pa bi se zadovoljil tudi z neodločenim izidom in bi nato v zadnjem kolu skušal premagati doma Padovo, da bi si prislužil napredovanje v A hgo. Vsi ostali Barijevi neposredni tekmeci (Brescia, Padova in Cese-na) pa bodo danes igrali doma. DANAŠNJI SPORED (16.30): Acireale - Bari, Ascoli - Venezia, Brescia - Ravenna, Cesena - Cosenza, F. An-dria - Modena, Lucchese - Ancona, Monza - Fiorentina, Padova - Palermo, Pescara - Vicenza, Verona - Piša. Karate turnir za Pokal Zgonika Organizira ga Shinkai k. klub V ^gomskem športnem centru se bo danes (nedelja, 29. maja) popolne pričelo mednarodno tekmovanje za Pokal Zgonik, ki ga že peto leto zaporedoma prireja Shinkai karate klub. Svojo udeležbo je napovedalo kakih 20 društev iz Italije, Slovenije in Avstrije, za nagrade pa se bo potegovalo več kot 200 tekmovalcev različnih starosti. Karateisti s pasovi vseh barv, od belega do črnega, bodo tekmovali v katah (obveznih likih) in kumiteju (borbi, ko nasprotnik napove udarec ah brco). 5. Pokal Zgonik bo zmagalo društvo, ki bo dobilo največ točk. Obvestila SD ZARJA sklicuje jutri, 30. t. m., ob 20.30 v Bazovici v prostorih Gospodarske zadruge redni letni občni zbor. Dnevni red’ poročila, volitve in razno. Vljudno vabljeni! 1. NOGOMETNI TABOR Združene mladinske ekipe Bora, Brega, Primorja i« Zarje s Tržaškega ter Mladost in Sovodnje organizira)0 prvi nogometni tabor pod pokroviteljstvom ZSSDI, Nog0' metne zveze Slovenije in Športne šole Braneta Oblaka' Tabor bo od 25. junija do 3. julija na Rogli. Vpisovanj® najkasneje do 31. maja. V poštev pridejo letniki od 198° do 1987. Informacije lahko dobite pri naslednjih odbornikih: Trst - Kante (225747), Babuder (226228), Grgič (226286), Žagar (226483) in Stemad (227044); Gorica -Kuštrin (882523) in Frandolič (78158). SD POLET - kotalkarska sekcija prireja kotalkarsld tečaj za začetnike prvi teden v junij0' Interesenti naj se javijo na kotalkališču na Opčinah, R°' pentaborska ul. vsak dan od 17. do 18. ure ali na tel. St-213420. SZ SLOGA in SK DEVIN - planinski odsek Ob priliki srečanja planincev v Globasnici (Avstrija) junija priredita avtobusni izlet. Prijave na društvih ali t®1' št. 208373, 226283 in 200782. PKBOR ran organizira v soboto, 4. junija v bazenu pri Alturi v Trstu skupno tekmovanje članov s pričekom ob 16. uri. R®2' plavanje od 15.30 dalje. Nagrajevanje ob 18. uri v Bor°' vem športnem centru. Vabljeni! SK KRAS - odsek za rekreacijo organizira začetniški tečaj tenisa za otroke od 8. do 1 • leta starosti. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. št. 229477 v dnevh: ponedeljek od 1 • do 20. ure, sreda in četrtek od 15. do 18. ure ter petek 0 9. do 12. ure. ROKOMET / PRIPRAVE REPREZENTANCE PRED EP NOGOMET / 1. SLOVENSKA LIGA - 29. KOLO Vse je podrejeno »portugalskemu bioritmu« Tiselj bo šestnajsterico igralcev določil šele nocoj Nepričakovana delitev točk Izola je že vodila z 2:0, a ni zdržala PORTOROŽ - Rokometna reprezentanca Slovenije bo danes z medse-°jtto tekmo končala s Pripravami na bližnje evropsko prvenstvo, že nekaj dni pa je vse podre-)eno »portugalskemu bio-ntrnu«. Tekme za trening ^ Gorenjem in Andorjem Jadranom so bile zgodaj popoldne, ko bodo Tislje-vi izbranci v Portu odi-pali večino tekem pred-ekmovalne skupine B, zelo podobne pa so tudi Podnebne razmere. Tiselj bo Šestnajsterico igralcev za sredin odhod na Pirenejski polotok do-°cil Sele nocoj, delovno vzdušje pa še naprej nekoliko motita poškodbi mkavca in Pungartnika. Primorski dirigent igre je lrnel težave z vratom, na eni zadnjih tekem za tre- ning pa si je spet poškodoval ramo. Za odtenek slabše je s celjskim bom-barderjem Pungartnikom, ki z nekoliko manjšo obremenitvijo samo trenira in se izogiba dvobojem. »Nobene tekme še ni odigral in zelo je vprašljiv njegov nastop proti Švedski, ki bo v petek naš prvi nasprotnik,« pravi direktor reprezentance Vlado Bojovič, ki je zelo zadovoljen z nastanitvijo v portoroškem hotelu Apolo in razmerami v športni dvorani v Luciji. Igra slovenskega moštva je vsak dan bolj tekoča in raznovrstna, čeprav imajo nekaj težav z uigra-vanjem, kar seveda najbolj skrbi Tislja. V našem taboru živahno komentirajo vse re- zultate prijateljskih tekem, čeprav se zavedajo, da so le delno merilo za primerjave moči posameznih reprezentanc. Najbolj so seveda na očeh igre drugih članov skupine B, v kateri je tudi Slovenija. Madžari so za štiri gole izgubili s Hrvati, moštvo Portugalske se uigrava na tekmah z Islandijo, najbolj pa odmeva visoka zmaga Spancev proti Nemčiji s petimi goli razlike. In kako so pripravljeni slovenski rokometaši? »Turnirski sistem je najbolj naporen, doslej pa smo vse oblike tekmovanj končali uspešno. Naš cilj je uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 1995 na Islandiji, kljub težavam pa smo vsi optimisti,« zatrjuje Tiselj. Željko Zule Izola - Maribor Branik 2:2 (2:0) IZOLA - Mestni stadion v Izoli, 350 gledalcev, sodniki Horvat (Vrhnika). STRELCI: 1:0 - Čuček (36), 2:0 - Čuček (42), 2:1 -Milevski (58), 2:2 - Sahma-novič (78) IZOLA: Bojanič, Cotar, Tosič, Ružnič, Bizjak, Čačič (Radešič), Velkovski (A. Žlogar), Zupanc, Stampfer, Zel-ko, Čuček. MARIBOR BRANIK: Dubravka, Galič, Sterbal (I. Bloudek), Milevski, Lukič, Križan, Binkovski, Zidan, Sirec, Bozgo, Kotnik (Sa-hmanovič). Nepričakovana, a vendarle zaslužena delitev točk na izolskem stadionu. Favorizirani gostje so tekmo začeli brez velike zvezde Milka Ehirovskega in napadalca Si-mundže, priložnost pa je do- bil Sirec. Mariborska konica je bila topa, tako da so gostitelji z lahkoto omrtvili igro in prisilili goste da so kombinirali na sredini igrišča, ne da bi bili nevarni za domača vrata. Počasni ritem je odgovarjal varovancem trenerja Žlogarja, saj so tako lažje pa-rirali gostom. V 36. minuti je po desni strani lepo prodrl Bizjak in podal v sredino do Velkovskega, kateremu je Dubravica strel obranil, vendar je žogo odbil le do Čučka, ki jo je poslal v prazna vrata. Le pet minut zatem so Izolani po podobni kombinaciji na levi strani povedli z 2:0. V akciji so sodelovali Zelko, Velkovski in Bizjak, Čučku pa ni bilo težko s petih metrov v drugo premagati Dubravice. Iz prvega polčasa velja omeniti še to, da so po prejetih zadetkih Mariborčani v naslednjem napa- du obakrat zapravili lepe priložnosti. Prvič je Milevski z glavo zadel prečko, drugič pa je Bozgo iz neposredne bližine zadel stativo. V drugem delu je bila tekma zanimivejša, saj so gostje skušali iztržiti ugodnejši rezultat. Dokler so še imeli dovolj moči, so bili še zmeraj nevarnejši domači, ki so zapravili nekaj priložnosti. Kazen je sledila v 58. minuti, ko je Milevski izkoristil lepo podajo Kotnika iz kota in zmanjšal razliko. V 78. minuti so gostje spet izkoristili strel iz kota in Sahmanovič je izenačil. Do konca tekme bi »vijolice« lahko tudi zmagale, vendar se rezultat ni spremenil. Mariborčanom tako niso ponovili podviga izpred enega tedna, ko so v Novi Gorici vodstvo domačih z 2:0 preobrnili v svojo korist. Elvis Stader jADRALNO LETENJE / DRŽAVNO PRVENSTVO VESLANJE / 39. ISTRSKA REGATA Mojster za jugozahodnik A/eš Maraž je v standardnem razredu pustil za seboj vse tekmece SLOVENJ GRADEC-Ed-vard Rusjan, naš prvi leta-eh je bil Primorec in glede slovensko majhnost, bi jaorda Aleš Maraž (30) lahko celo našel korenine pri davnem rojaku. Toda Ale-sa. zmagovalca prve disci-Phne državnega prvenstva ^25 kilometrov, Slovenj Gradec, Mojstrana, Žiče, '^olfsberg, Slovenj Gradec) v jadralnem letenju, te povezave najbrž ne zanimajo. A novogoriškega jadralca, ^lcer kopilota v airbusu fA je pomembno, da težnje. Tudi ni slabe volje, k® v času sodobnih, a dra-Sn jadralskih instrumentov Se vedno uporablja stare. »Lepo je imeti GPS, ki te Pdpelje do obratne točke, °da ge vedno je treba vse opravih z glavo in roko. Kot vsi drugi, se bolj zanašam na občutek in veter. Priznam, iskal sem donatorja za posodobitev instrumentov, ampak še vedno sem pri starih.« Maraž ima za seboj že osem tekmovalnih sezon. Prvič je zmagal na enodnevni mladinski tekmi leta 1984, leta 1988, ko so reprezentanti sodelovali na SP, je osvojil naslov republiškega prvaka. Med triletnim šolanjem (Adria) je pozabil na tekmovalno strast, od leta 1992 pa znova redno sodeluje na prvenstvih. »Vznemirjajo me le še tekmovanja. Ce verjamete, zadnje jadranje sem opravil lani, na državnem prvenstvu. Toda, saj smo vsi profesionalni piloti na istem. Tudi Stariha in Berčič sta sedla v jadralno letalo naravnost iz potniškega. Za priprave nam zmanjka časa.« O nadaljevanju DP pravi: »Ne domišljam si, da bom zmagal, toda jadranje v hribih mi leži. Lani na Ptuju sem se na gorskih disciplinah dobro uvrščal, čeprav sem pristal v sredini. Za boljši dosežek bi moral imeti sodobnejše letalo.« Maražu so v prvi disciplini sledili Pintar (ALG), Mitterbacher (A), Kolar (ALG), Čerin (ALC) in Mirnik (Ce), v odprtem razredu pa je zmagal Boštjan Pristavec pred Thalerjem (oba ALC), Kolaričem (Ptuj), Peper-kom (Ce) in Kašem (Vel). Rovšček četrti v skupni razvrstitvi GRESTEN - V tretji etapi mednaro- kljub tem pa je zadržal visoko četrto Tie kolesarske dirke Dunaj-Rabenste- mesto v skupni razvrstitvi. ^-Gresten-Dunaj od Rabensteina do Rezultati - 3. etapa: 1. Kjergaard Grestena (144 km) je zmagal Norve- (Nor) 3:15.34, 2. McDonald (Avs) isti 2an Steffen Kjergaard, drugo mesto je čas, 3. Riebenbauer (Avt) + 0.14; sku-Zasedel Avstralec Damian McDonald, pna razvrstitev: 1. Stocher (Avt) I *retji pa je bil Avstrijec Wemer Rie- 7:36.03, 3. Konigshofer + 0.05, 3. henbauer. Slovenski kolesar Borut Eberl (vsi Avt) + 0.25, 4. Rovšček Rovšček se je uvrstil okrog 50. mesta, (Slo) + 0.25. (STA) Mladinci za pokal Slavka Demšarja V/ Izoli bodo danes na startu vsi najboljši slovenski veslači, z izjemo blejskih olimpijcev IZOLA - Osrednja športna prireditev na Obali bo bržkone današnja mednarodna 39. istrska veslaška regata, ki bo potekala na novi progi od Belih sten do cilja v Simonovem zalivu. Prireditelj, domači VK Argo Galeb, je prejel prijave iz dvanajstih italijanskih, hrvaških in slovenskih klubov, ki se bodo pomerili v petindvajsetih tekmah. Ze po tradiciji bo izolska regata predstavila veslaško prihodnost, saj ji bodo dajali značaj najmlajši, nekaj za- nimivih tekem pa bo tudi v kategoriji mladincev in članov. Predvsem velja omeniti uveljavljeno tekmovanje mladinskih posadk za memorialni pokal Slavka Demšarja, nekdanjega velikega izolskega športnega navdušenca, ki so mu bili pri srcu vsi športi in se je še posebej posvečal prav športni vzgoji mladih. Osemkrat doslej je Demšarjev memorial osvojila puljska Istra, pred dvema letoma je bil zmagovalec mariborski Branik, lani pa mladi veslači koprskega Nautilusa. Vrhunec bojev za Demšarjev memorial bo letos dvoboj mladinskih četvercev Bleda in Nautilusa. Blejci so bili doslej dvakrat uspešnejši, ker pa so v koprskem klubu odpravili nesoglasja glede vadbe svoje obetavne posadke, slednji napovedujejo oddolžitev. Naslov ekipnega zmagovalca.izolske regate, ki bo prihodnje leto slavila 40-letnico, brani domači klub Argo Galeb. V Izoli bodo na Startu vsi najbolj- ši slovenski veslači z izjemo blejskih olimpijcev, tako da se obeta zanimiva regata, saj bodo klubi iz sosednjih držav nastopili s svojimi najboljšimi posadkami. Na domači progi se bo znova predstavil Erik Tul, ki je prvo sezono v članski konkurenci začel obetavno in si je pravzaprav že zagotovil nastop na SP. Ce bodo vremenske razmere ugodne in morje mimo, se bo regata začela ob 7. uri s predtekmovanji mladincev. (J. K.) FORMULA INDY / 500 MILJ INDIANAPOLISA So Penskeji danes nepremagljivi? Lyn St. James v kvalifikacijah posekala številne mojstre - Hondi ni uspelo INDIANAPOLIS - Tako kot vse zvrsti avtomobilizma so tudi dogajanja ob najslavnejši avtomobilistični dirki na svetu, 500 milj Indianapolisa, pod močnim vtisom nedavnih tragedij Ayrtona Senne in Rolanda Ratzenbergerja. »Ni ga dirkača na svetu, ki ga Sennina smrt ne bi prizadela,« meni lanski prvak formule Indy Nigel Mansell. Enako ali pa še bolj je bil prizadet Emerson Fittipal-di, lanski zmagovalec Indianapolisa, ki pa kljub vsemu dodaja, da še ne razmišlja o upokojitvi. Največje presenečenje skoraj mesec dni trajajočih kvalifikacij je pripravila 47-letna Lyn St. James, ki je štiri kroge prevozila s povprečno hitrostjo 361 km/h in s tem ponižala številne ase iz samega vrha. Med njimi sta tudi legendi avtomobilizma Nigel Mansell in Mario Andretti ter še mnogi drugi. Hitrost, ki jo je dosegla St. Jamesova, hkrati pomeni tudi ženski hitrostni rekord na dirkališčih. »Zenska v boksih? To je največja sprememba, ki sem jo doživel v 29 let dolgi karieri,« se je pošalil Mario Andretti. St. Jamesova, druga ženska v zgodovini, ki je nastopila v Indianapolisu, dobro ve, da bodo vsi ranjeni levi za njo v prvi ovinek pripeljali s plinom do konca. »Prvi, ki me bo skušal prehiteti, bo Nigel, ki Starta tik za menoj. Ne bom ga kar tako spustila mimo, ne bom pa naredila tudi nobene neumnosti. Dirke se ne dobi v prvem ovinku, lahko pa se jo izgubi. Al Unser starejši mi je nekoč dejal, naj vedno zapeljem v prazen prostor pred sabo, hkrati pa naj pazim, da prostora ne puščam drugim. In ravno to bom naredila ter obenem pazila, da ne spravljam v nevarnost sebe in drugih,« pripravlja svojo taktiko Lyn. Prvič je v Indianapolisu nastopila leta 1992, ko je z 11. mestom osvojila tudi lovoriko najboljšega novinca. Lani je bila prav ona posredno kriva, da Mansell ni zmagal, saj je nekaj krogov pred ciljem treščila v zid, zaradi česar je bila dirka prekinjena, Mansell pa je po letečem Startu izgubil zanesljivo vodstvo. Nigel Mansell, ki je lani v Indianapolisu v svoji prvi ovalni dirki osvojil presenedjivo tretje mesto, letos odkrito načrtuje zmago. Ob tem pa mu gre močno v nos »Penske Dream Team« (Unser, Tracy, Fitti-paldi), saj imajo poleg tega, da so izvrstni dirkači, na voljo še izjemno močan Mercedesov motor. Nemci, ki preko Ilmorja že celo sezono Pen-skeju dobavljajo svoje motorje, so izkoristili nedoslednost v pravilih in izdelali motor, ki razvije nič manj kot tisoč konjskih moči! Slabo sestavljen pravilnik je Mansella močno vznejevoljil in poznavalci menijo, da bi bil to lahko eden od faktorjev, na podlagi katerih bi se Mansell odločil, ali še ostati v Ameriki ali pa se vrniti k formuli 1. Po neuspešnih poskusih, da se kvalificira na nedeljsko dirko, je legendarni 55-letni Al Unser starejši sporočil, da se poslavlja od avtomobilizma. Štirikratni zmagovalec Indianapolisa (1970,1971,1978 in 1987) je s solznimi očmi povedal, da po 27 nastopih na tej dirki ugotavlja, da se ni več sposoben 100-odstotno osredotočiti na vožnjo, brez tega pa ni mogoče dirkati. Podobno kot lani je Bobby Rahal tudi letos imel v kvalifikacijah velike težave, ki pa jih nihče ni pričakoval, saj mu je Honda izdelala motor posebej za Indianapolis. Tako Rahal kot njegov kolega v moštvu Mike Groff se s Hondo nista uspela kvalificirati na dirko, vendar sta že prej imela pripravljena tudi rezrervna avtomobila z Ilmorjevimi motorji, tako da ju bomo na dirki vseeno videli. Prvo štartno mesto in 100 tisoč dolarjev nagrade je pripadlo Al Un-serju jr., za njim pa bodo na 805 kilometrov dolgo pot krenili Raul Boe-sel, Emerson Fittipaldi, Jacques Vil-leneuve, Michael Andretti, Lyn St. James, Nigel Mansell in ostali, vseh skupaj 33. (S. D.) PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Nedelja, 29. maja 1994 POTOPIS BAROMETER RAZPOLOŽENJA Neponovljivi vtisi o deželi ob Nilu a zavedajmo se, da Judje sami ustvarjan Pogoje svojega življenj j'11 nam vec vseeno, k )em° in dihamo, vse bc Pa postaja pomembr Ut*i, kje živimo. O te puouKaci Moveniji prva te vi v podnaslovu p snjuje, da v njej izv vse o gradpji ali pre zdravega in ekoloskt —IdVIlUVc Porušeno; vsi se za' aio, da nas ogroža snaženo okolje, knji nam natančno opisuje, kako strupeni so tudi naši bivalni prostori. V njih smo vsak dan izpostavljeni skritemu učinkovanju plinov in izparin sintetičnih materialov. Avtor David Pearson sistematično navaja vse škodljive vire; od sistemov ogrevanja do gradbenega materiala, premazov in barv, definira nevarnosti in svetuje alternativne možnosti. V drugem delu kaže, kako čim bolj racionalno izkoristimo naravne danosti za ogrevanje, zračenje in osvetljevanje; upoštevati pa je treba tudi zvok, vonjave in barve. Dodani so nasveti za izbiro naravnih materialov. V tretjem delu pa svetuje, kako po teh načelih oblikovati posamezne prostore. Avtor se človekovega bivanja v domu loteva celovito, pri tem upošteva tudi njegovo duhovnost. Naslanja se na novo vizijo ekologije, izraženo v konceptu Gaie, po katerem je planet Zemlja živ organizem, ki se sam uravnava. S svojimi domovanji smo del tega organizma, zato lahko srečno in zdravo živimo le v harmoničnem ravnovesju z njim. V tem smislu avtor sledi modrostim starih kultur, ki so povezovale zdravje, zaščito in duhovnost s spoštljivim in harmoničnem odnosom do narave in celega planeta. In kakšna naj bo hiša, zgrajena po teh merilih? Omogoča naj telesno zdravje, duševni mir in naj bo uglašena s celim planetom. Uporaba naravnih materialov naj omogoča »dihanje«, ogrevanje in hlajenje naj se, kolikor je mogoče, opirata na naravne mehanizme; steklena okna in kolekto-rji na sončni strani. Odpadki se reciklirajo, celotna hiša pa se naj ujema z naseljem in naravnim okoljem okoli sebe. Postavljena naj bo daleč od škodljivih sevanj daljnovodov in negativnega zemeljskega sevanja, a tudi sama naj ne moti ugodnih kozmičnih sevanj. Katja Haler LABIRINT ZNANJA Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani. Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupCek denarja... Ime in priimek:. Telefonska številka: Naslov:___________ Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Hovoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4: Do okolice boste nadvse pozorni in prijazni, zato vas bodo ljudje radi vabili medse in prisluhnili vašim duhovitim domislicam. Skušajte ohraniti prijaznost. BIK 21. 4 - 20. 5.: Nenehno se boste potrjevali in izzivali tiste, ki ne bodo pravočasno opazili vaših prekrasnih lastnosti. Izzivajte s svojimi najboljšimi lastnostmi. DVOJČKA 21. 5. - 21.6.: Doživeli boste nekaj neprijetnih izkušenj. Vendar vam prav nobena ne bo pobrala energije in ohladila vaše razgrete glave. Oviro preprosto preskočite. RAK 22.6. ■ 22. 7.: Kot z neba se vam bo ponudila priložnost za skok na raven, o kakršni ste doslej lahko samo sanjali. Zbudite se, umirite se. pa vam bo uspelo. LEV 23. 7. - 23. 8.: V domačem logu se boste po nepotrebnem zapletli v rahel spor, ki pa se bo na srečo rešil v vašo korist - vendar le, ce boste trmasto vztrajali pri svojem. DEVICA 24 8. - 22.9.: Veliko boste razmišlja-b, vendar bolj o drugih kot o sebi, kajti v sebi ne boste zaznali nobenih pozornosti vrednih problemov - Čeprav obstajajo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Se malo, pa vam bo iz surovine življenja uspelo narediti božansko umetnino. Pazite le, da pri zadnjem dejanju preveč ne posegate vmes; prepustite se. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Kljub temu, da je pred vami še veliko neopravljenih poslov, vam bo Čedalje manj do garanja in denarja. Pravilno, saj denar ni vse, garanje pa ubija. STRELEC 23.11. - 21.12.: Ne boste se slepo prepuščali muhasatim vplivom okolice, obtožujoč jih za svoje neprijetae spremembe, marveč boste naredili temeljit preobrat. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Spoznali boste, da pogum velja vec kot previdnost, odločnost pa vec kot preračunljivost. Razsvetljeni um vas bo zanesljivo vodil po stezah življenja. VODNAR 21. 1. ■ 19. 2.: Popustih boste zahtevam obveznosh; pa ne zato, ker bi tako narekovala narava dela, ampak zato, ker vaša ustvarjalnost noCe tiktakati po ritmu ure. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Po spoznanju, da ste brez potrebe vztrajali pri nekaterih svojih stališčih, boste v veliki meri popustih ter s tem poveCah možnosti za svojo srečo. KRIŽANKA Vodoravno: 1. glavno mesto Gane, 5. uklonski ali lomni pojavi pred svetilom, 9. ime mnogih papežev, 10. latinsko ime za janež, 11. huda pljučna bolezen, pnevmonija, 13. figura pri četvorki, 14. poznavalec lepega, 15. ime humoristke Eržišnik, 17. začetnici ameriškega filmskega igralca Nicholsona, 18. prebivalci kraljevine v Indokini, 20. gorski reševalni čoln, 21. dalmatinsko žensko ime, 22. močan moški, 24. različni črki, 25. grška filozofska šola, 26. začetnik dinastije Arsakidov, 28. pokrajina v osrednji Angoli, 31. kdor kaj reklamira, 33. popoln nered, 34. ime ameriškega filmskega igralca Shariffa, 35. ime danske filmske igralke Niel-sen, 36. slabšalen naziv za Italijane. Navpično: 1. evropsko gorstvo, 2. sodobnik Ilirov, 3. živahno letanje velika števila žuželk, 4. sumerski bog neba, 5. skupnost trgovcev severnonemških mest v srednjem veku, 6. Sokratov tožnik, 7. učenka v liceju, 8. rdeCe rjav metulj s črno belim vzorcem, 12. Zenska, ki igra na godalo, večje od viole, 16. zaCetnici nemškega filozofa Cassirerja, 18. pripadnica turškega ljudstva v Rusiji, 19. ime nekdanjega alpskega smulčarja VVenzla, 20. ameriška zvezna država z glavnim mestom Montgomery, 23. Zevsova ljubica v grški mitologiji, 25. moderen plesni ritem, 27. izrodek, 29. kralj Pela-zgov in lonin oče v grški mitologiji, 30. zelo hlapni, anhidridi alkoholov, 32. tonski način. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 • 22 23 24 • 25 26 27 • 28 29 30 31 32 33 34 35 36 iip2T ‘e}sv ‘remo ‘sob>[ ‘jtreureppi ‘aig ‘jpsrv ‘Eoig ‘Pl ‘TUl3 ‘alIV ‘PP ‘pfej, ‘Ml ‘BI8N ‘Niso ‘aja ‘<:3uiyn([d ‘sure ‘uoa^ ‘opq :ouABJopoy\ AAIJSTH Danes goduje Maksim Emonski Sveti Maksim Emonski je bil prvi znani predstojnik cerkvene občine v rimski Emoni, torej prvi škof na tleh današnje Ljubljane. Do leta 1961 je bil drugi patron ljubljanske škofije, odtlej pa sta na njegovem mestu sveti Mohor in sveti Fortunat. O svetem Maksimu pričata le dve zgodovinski poročili, tako da o njegovem življenju ni znanega skoraj nič. Prvič je bil omenjen leta 381, ko se je udeležil pokrajinske sinode v Ogleju. V Oglej je tedaj prišlo dvaintrideset škofov iz severne Italije, Galije in celo iz Afrike. Vodilno besedo je imel milanski nadškof Ambrož. Na zborovanju so zaslišali škofa Paladija in Sekundina, ki nista hotela zavreči krivoverskega ari-janstva. Oba so odstavili, svojo sodbo pa je javno izrekel tudi emonski škof Maksim. Drugič je bil omenjen na sinodi v Milanu, ki se je sešla leta 390, da bi obsodila krivoverskega učitelja Jovinijana. Zborovanje je tudi tokrat vodil milanski škof Ambrož, vnovič pa ga je podprl škof Maksim. Znano je tudi, da so bile v Emoni v času Maksimovega škofovanja prisotne izredno bogoljubne družbe asketov in posvečenih devic, ki so se na pobudo svetega Atanazija razvijale samo v najvecjih verskih središčih. Škof Maksim je verjetno postavil tudi baziliko, katere sledove so odkrili ob arheoloških izkopavanjih. (Vir: Leto svetnikov) ŠAH a b c d e f g h Zeubchel - Sprenger / Rostock 1977 Črni kralj se je začasno rešil vzkrižnega ognja belih trdnjav, ko se mu obeta že novo presenečenje! Črni trdnjavi ne moreta uspešno posredovati v obrambi kralja, medtem ko je črni skakač preobremenjen s to nalogo. Beli, ki je na potezi, je z lepo kombinacijo zaključil partijo! Rešitev naloge Z roba šahovnice prihaja v odločilnem trenutku beli skakač l.Sc5! Črnemu kralju grozi 2.Sb7 mat, na l...bc5 2.bc5 mat.Crni je zato prisiljen odigrati l...Tb8, vendar sledi 2.Te6+! in po izsiljenem 2...Se6: je Črni kralj matiran s potezo 3.Td7 mat! Silvo KovaC Pisalo se je leto 1986 Referati so si bili podobni kot jajce jajcu Delo 10. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, ki se je v petih komisijah nadaljevalo 30. maja, so nekateri opazovalci ocenili kot izredno kritičen pretres (ne)izvajanja sprejete politike stabilizacije gospodarskih tokov. Delovi komentatorji pa so zapisali, da so si bili referati 56 razpravljalcev podobni kot jajce jajcu: vsi so namreč zatrjevali, da se ni več mogoče sprijazniti s tem, da govorimo eno, delamo pa drugo. Pogovarjali so se tudi o pogostih napadih na armado, ki da ji - kot je poudaril delegat JLA Milu-tin Ljumovič - očitajo, da je nadnacionalna, unitaristična in centralistična tvorba. Slovenski razpravljale! so večkrat poudarili, da v novo tehnološko revolucijo ne moremo s starimi stroji ter da gospodarstva ne bomo mogli izboljšati s poplavo besed in političnih gesel; potrebne so drugačne injekcije - denar za nakup opreme in strojev. Eden od razpravljalcev je celo predlagal, da bi začeli razmišljati o tem, kako več in bolje delati, saj s svetovnega trga prihajajo opozorila, da kupci zavračajo naše izdelke, ker so dragi in slabi. Po njegovem mnenju naj bi bili slabi zato, ker jih izdelujemo na zelo zastarel način, dragi pa, ker hočemo tujcem prodati tudi nepotrebno režijo. PREBLISK Prav res, nobena druga stvar na svetu me ne prevzame tako kot delo: ure in ure lahko sedim in ga opazujem. Jerome K. Jerome Nedelja, 29. maja 1994 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / V SREDOZEMLJU SONČNO ALPE JADRAN / DELNO JASNO OBLAČNOSTi DEŽ/SNEG Hj DANES mm na dan O SALZBURG GORNJI SENIK O 10-30% 4 * pod 10% pod 5 44 ** 5-10 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% <> *** *** *** *** nad 80% nad 60 ■ ■ VETER I NEVIHTE na fronta se še zadržuje severno od Alp. Z zahodnimi vetrovi bo dotekal nad nase kraje bolj vlažen zrak. Podatke posreduje Hidrometereološki zavod Slovenije. C A srediSCe srediSCe ciklona anticiklon« DOLŽINA DNEVA € (g) Sonce bo vzšlo ob 04.16 in zašlo ob 19.43. Dan bo dolg 15 ur in 25 minut Luna bo vzšla ob 23.17 in zašla ob 8.51. Podatki zadevajo sončno uro, tako da Je v poletnem času treba u poste vati enourni zamik. TEMPERATURE REK Mura (G. Radgona) Sava (Radovljica) Sava (Šentjakob) Sava (Radeče) Savinja (Laško) Ljubljanica (Moste) Risbica (Sodražica) Sora (Suha) Iška V ___ 14,2°C 9,2°C NP°C 16,4°C 15,0°C 13,6°C NP°C 11,7°C 9,8°C jffc PLIMOVANJE Danes: ob 6.50 najnižje -52 cm, ob 13.56 najvisje 30 cm, ob 19.22 najnižje -2 cm, ob 00.25 najvisje 23 cm. Tubi: ob 7.30 najnižje -43 cm, ob 14.56 najvisje 28 cm, ob 20.45 najnižje 1 cm. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so prevozne brez večjih ovir, promet je redek in tekoč tako v ne banjosti kot na mejnih prehodih. Na mejnem prehodu Dolga vas je čakalna doba za tovorna vozila do 8 ur BEUAK O rcazO ČEDAD VIDEM o o o gr« <3* ’<^ j* ^ O CELOVEC r m f' ^ " ^ ČEDAD O KRANJ 0 CEUE ‘JT O UUBUANA ^ GORICA a r 4* O. VARA2DIN O 3 PORDENONE CDN GORICA ^ TRST O o KOPER o UMAG ■ pMso o POSTOJNA ^ O NOVO MESTO O ZAGREB O O reka rila Slovenija: Sosednje pokrajine: Delno jasno bo s spremenljivo V krajih severno od nas bo oblačnostjo, popoldne bodo pretežno oblačno s krajevni-posamezne nevihte. Najvisje mi nevihtami, drugod bo del-dnevne temperature bodo od no jasno s spremenljivo obla-21 do 26 °C. Cnostjo. JUTRI O SAIZBURG GORNJI SENIK O BEUAK, O TRBI2 O r ■fa, O CELOVEC KRANJSKA GORA 44 cmvfOfr O KRANJ^-^^O CEUE 744 O UUBUANA - ^■r ^ N. GORICA JRICA^ l2:\PPOSTOJNA O NOVO MESTO O ZAGREB s 'jr O koper 7 W# ^ O MARIBOR VARAŽDIN O O ^ PORDENONE O KARLOVAC O UMAG PAZIN O O REKA V Sloveniji: Obeti: V ponedeljek bo spremenlji- V torek bo delno jasno, Cez vo do pretežno oblačno, po- dan spremenljivo oblačno, poldne bodo krajevne padavine, deloma kot nevihte. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri 11/20 10/23 10/20 10/19 15/20 10/21 10/20 16^ 12/20 12/$ 7/22 10/20 8/20 12/19 j-7/15 7/1 At 17/25 13/19 12/15 15/20 -r UUBUANA..... TRST......... CELOVEC..... BRNIK....... MARIBOR..... CEUE........ NOVO MESTO.. NOVA GORICA.. MUR. SOBOTA. PORTOROŽ.... POSTOJNA.... IURSKA BISTRICA. KOČEVJE..... CRNOMEU.....- SLOV. GRADEC.. BOVEC....... RATEČE...... VOGEL.......- KREDARICA... VIDEM....... GRADEC...... MONOŠTER.... ZAGREB...... REKA........ TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri 1/12 3/15 11/17 7/15 2/15 7/13 8/13 7/12 9/14 11/20 7/16 8/19 12/24 15/28 11/26 15/21 19/31 10/28 14/22 23/27 15/32 21/34 3/14 HELSINKI... STOCKHOLM.. MOSKVA..... BERLIN..... VARŠAVA.... LONDON..... AMSTERDAM.. BRUSEU..... PARIZ...... DUNAJ...... ZuRICH..... ŽENEVA..... RIM/....... MILAN...... BEOGRAD.... BARCELONA.. ISTAMBUL... MADRID..... UZBONA..... ATENE...... BUCAREST... MALTA...... PRAGA...... f - / t ‘ {JU- i 4 ■ o * i.--.'A * -it' j* w »T -5 m w f m “RDEČI ČEVLJI” so postali v Italiji mit, ker so sinonim ZmagC. Danes so še lepši. inovativni po materialih in izdelavi, še bolj polni energije: naj postanejo tUdia VAS simbol športnega USPEHA. mm*- ir r£%ne%