leto XXIV. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za ■/« leta 90 din, za leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 60 din. Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino■ industrijo, obrt in denarništvo Steblika 2. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953, tT&hStisa TO* ponedeljek, gredo pet** Uuoiiana, petek 3. ianuaria 1941 BOI CenaETZ *’SO Gospodarski krogi so prav Pred enim letom' je bil gospodarski svet presenečen z novo davčno reformo, katere glavni namen je bil, da se zvišajo državni dohodki. Gospodarski krogi so dobro razumeli potrebo, da išče dr-žava v izrednih vojnih časih nove dohodke, ker so pač njene naloge tako narasle, da jih s starimi dohodki absolutno ni mogla kriti. Gospodarski ljudje so po svojih zastopnikih zato tudi ponovno izjavili, da se zvišanju davčnega bremena nikakor ne upirajo, temveč da so pripravljeni na žrtve. Njih zahteva se je v glavnem omejevala le na to, da se naj davčno treme zviša tako, da zaradi tega ne bo trpelo gospodarsko živijenje. V tem smislu so se začela tudi med gospodarskimi organizacijami, zlasti pa gospodarskimi zbornicami pogajanja, da bi se nova davčna novela prilagodila zahtevam gospodarskih organizacij. V ta namen je bila sklicana nato dne 17. in 18. januarja v Ljubljani velika konferenca, katere so se udeležili zastopniki finančnega ministrstva in vseh gospodarskih zbornic v državi. Na konferenci so predložili zastopniki zbornic zelo veliko skrbno predelanega materiala in vsako svojo zahtevo zelo tehtno utemeljili. Knjiga, ki jo je o konferenci izdala ljubljanska Zbornica za TOI, zgovorno izpričuje, kako veliko delo je izvršila konferenca. Pod vplivom te konference je bila nato tudi davčna novela nekoliko spremenjena ter nekatere zahteve gospodarskih zbornic upoštevane, vendar pa mnoge tudi ne. Zlasti pa se ni davčna novela spremenila v tem smislu, da bi se vse davčno poslovanje poenostavilo in da bi padlo ono nezaupanje do gospodarskih ljudi. Ni se upošteval najbolj enostavni način davčne reforme, da bi se davčna stopnja zvišala za toliko, da bi bil dosežen venarni efekl, ki se je potreboval. * a a . k način bi se tako doseglo, ar bi bilo potrebno in tudi nobenega nepotrebnega razburjanja ne \ bilo treba. Toda po tej poti se ni hotelo iti. Posledico tega pa čutimo sedaj, ko so se znova zvišale razne davščine, trošarine in takse, ki bodo bolj povzročile dvig draginje ko pa dvig državnih dohodkov. Zato 1,1 h' ni pričakovati, da bo pri novih zvišanjih ostalo, temveč da bomo v kratkem doživeli nova zvišanja. darslTVrSr na?lasiti> da gospodarski krog! uvidevajo potrebo višjih državnih dohodkov ker so pač naloge države silno narasle. Znova pa je treba istočasno naglasiti, da se morajo ta zvišanja izve sti na način, da ne bo vSe •>.; V a nje znova podraženo. Ce Pa ^ sladkor podraži kar za 2 din samo zaradi zvišanja trošarine, ko je prj nas že itak sladkor tako drag, kakor skoraj nikjer po svetu, če se trošarina od kave podraži za 50%. oe se podražita radi trošarine elek trični tok in plin, če se pod raže z o le zn iške tarife, če se zviša skup ni davek na promet, če se zviša carinski ažio, itd., potem se mora Podražiti tudi vse življenje. Tako ostajamo še nadalje v onem začaranem krogu, iz katerega ni izhoda. Zato moramo tudi pri tej Priliki znova naglasiti, da se mora kreniti na drugo pot, da se ne sinejo uvajati več nove davščine, ki podražujejo življenje. Predlogi, ki so jih pred enim letom podali gospodarski krogi, bi prinesli državi več dohodkov, kakor pa jih je dala davčna reforma, pri tem pa se draginja ne bi v tej meri zvišala. Zato se je treba vrniti na te predloge gospodarskih zbornic in jih upoštevati. Hkrati pa je treba uvesti na vsej črti največje varčevanje, da se bodo mogli vsaj v nekaterih panogah državne uprave začeiti zniževati izr datki. Zelja po popularnosti ne sme pri izdajanju denarja davkoplačevalcev imeti nobenega vpliva. Danes so pač časi takšni, da ne more biti denarja za vse potre- be, temveč le za najbolj neobhod-no potrebne. Še manj pa se sme trpeti, da nekateri še danes bogato žive na račun države, pa bodisi to zaradi svojih pogodb bodisi zaradi raznih privilegijev bodisi pa tudi iz drugih razlogov. Varčevanje v drž. gospodarstvu mora danes postati zakon, da se rešimo večnega dviganja draginje. Zvišan/e državnih trošarin Sladkor bo dražii za 2 din pri kg Objavljena je bila uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini. Uredba bi mogla biti mnogo bolj jasno sestavljena, kakor pa je. V oficiozni razlagi k uredbi se pravi, da so bile trošarine zvišane v mejah znosnosti in da je edino bolj občutno povečanje trošarine na sladkor za 2 din. Zvišanje trošarine na vino, žganje in pivo da ne more povzročiti ugovorov, ker pač nihče ni prisiljen, da alkoholnih pijač zauživa. To stališče pa po našem mnenju nikakor ne drži. Predvsem treba omeniti, da bo podražitev piva povzročila, da se bodo ljudje zatekli k slabšim in zdravju mnogo bolj škodljivim pijačam. Ni pa tudi vseeno, kakšne posledice more imeti podražitev za našo industrijsko delavnost. — Pivo je bilo že dosedaj mnogo preveč obdačeno ter je bila zahteva pivovarnarjev popolnoma upravičena, da se sedanje trošarine znižajo. Namesto tega pa doživimo sedaj novo podražitev. Kako so se zvišale trošarine, kažejo naslednje številke. odslej dosedaj več v % din za 100 kg sladkor 955 755 26'5 drugi sladkor 900 700 28‘5 vse druge vrste sladkorja 500 400 25 kava 1500 1000 50 pivo hi od hi stop- nje ekstrakta 10 7'5 33'3 vino od hi ‘200 100 100 fino vino za hi 500 300 66'6 šampanjec od 1 15 10 50 ekstrakti, esence in eterična olja z al- koholom za 100 kg 6000 3000 100 električni tok 1 kilovat 1 0’70 42'8 plin za razsvetljavo kub. meter 0'30 0'20 50 žganje od hi stopnje 16 10 60 ocetna kislina od 1 kg 100% jakosti 8 4 100 bencinska mešanica 100 kg 300 250 20 plinsko olje 100 kg 100 40 150 olja in masti za mažo 100 kg 250 200 25 surova nalta in ostanki od nje 100 40 150 Navodila tinaninega V zvezi z novim zvišanjem drž. trošarin je izdalo finančno ministrstvo podrejenim ustanovam naslednja navodila: »Po čl. 16. navedene uredbe se morajo dne 1. januarja popisati zaloge vseh prej navedenih trošarinskih predmetov, in sicer pri vseh vele- in maloprodajalcih. Ve-leprodajalci oz. maloprodajalci morajo prijaviti finančnim organom celotne količine svojih trošarinskih predmetov, ki jih imajo na zalogi dne 1. januarja 1941. Ne-prijavljanje ali netočno prijavljanje se bo smatralo in kaznovalo kot tihotapstvo v smislu čl. 34. zakona o državni trošarini. Količine trošarinskih predmetov, ki bodo dne 1. januarja na poti, morajo prejemniki prijaviti takoj po njih prejemu. Od popisanih količin se mora pobrati razlika do zvišane trošarinske stopnje najkasneje do 31. januarja. Vsi veleprodajalci in maloprodajalci so torej dolžni, da najkasneje do vključno 2. januarja prijavijo pristojnemu oddelku finančne kontrole celotne količine prej naštetih trošarinskih predmetov, ki so bile pri njih dne 1. januarja 1941. Če so te osebe v kraju sedeža oddelka finančne kontrole, se morajo te prijave neposredno izročiti oddelku, v nasprotnem primeru pa se morajo poslati po pošti na povratni rece-l|)ls, ^ Prijavi se morajo označiti vis e trošarinskih predmetov in na ančne količine vsake posamezne vrste. Organi finančne kontrole morajo popisati vse količine vseh trošarinskih predmetov, ki so jih dne 1. januarja 1941. našli v zalogah pri vseh veleprodajalcih in malo- prodajalcih ter o tem izdati uradne izkaze o popisu zalog. Pri popisovanju se morajo primerjati vložene prijave z dejansko’ ugotovljenim stanjem. V kolikor se ugotovi, da so prijave netočne ali da sploh niso bile vložene, se mora sestaviti o tem zapisnik. Uradni izkaz o popisu zalog Sb mora sestaviti v štirih izvodih in mora vsebovati: 1. natančne količine najdenih zalog vsakega po- sameznega trošarinskega predmeta; 2. znesek razlike do zvišane trošarinske stopnje za vsak troša-rinski predmet; 3. skupni znesek razlike po zvišani trošarinski stopnji za celotno količino' trošariu-skih predmetov; 4. skrajni rok, do katerega se mora ta razlika plačati. En izvod uradnega izkaza se izroči lastniku, drugega dobi pristojna davčna uprava, tretjega zadrži oddelek, a četrti se mora poslati pristojni direkciji — inšpektoratu — delegaciji zaradi cenzure. Te razlike trošarine v zvišani trošarinski stopnji se morajo pobrati tudi od vseh onih količin, ki so dne 1. januarja na poti od tovarn, rafinerij ali skladišč trgovcev ali od carinarnic do uvozni-kov-trgovcev ali od enega trgovca do drugega. Te razlike mora prejemnik plačati najkasneje do dne 31. januarja 1941. Zato mora vsak prejemnik za svoje predmete vložiti prijavo pristojnemu oddelku finančne kontrole takoj po prejemu blaga ter plačati razliko. Tudi za te pošiljke se mora sestaviti uradni izkaz na način, kakor je bilo prej navedeno. * K tej okrožnici bi dostavili samo to, da smo radovedni, kako se more zahtevati od trgovca, da do vključno 2. januarja vloži svoje prijave, ko pa do tega dne niso bile v Ljubljani niti še »Službene novine«, ki nalagajo trgovcu to dolžnost. Tudi pri določanju terminov za prijave se mora upoštevati to, kar je tehnično sploh mogoče. Nova navodila lesnega izvoza Okrožnica Direkciie za zun. trgovino Osrednji lesni odsek pri Zvezi trg. združenj sporoča svojim članom tale nova navodila Direkcije za zunanjo trgovino z dne 28. decembra 1940.: 1. Kontrola izvoza lesa, lesnih izdelkov in vobče gozdnih proizvodov se vrši odslej po novi 'naredbi z dne 26. dec. 1940., ki je stopila v veljavo dne 1. jan. 1941. S tem so nehale veljati naredbe z dne 18. in 21. novembra ter 2. decembra 1940. 2. Seznam kontroliranih gozdnih proizvodov Po novi naredbi so pod kontrolo proizvodi iz: tar. št. 91 uvozne carinske tarife: drva vseli vrst (vštevši les za izdelovanje celuloze, kakor tudi krajnike in odpadke z žag ter kolobarji za kurjavo); tar. št. 92: lesno oglje v1 kosih in prahu, briketi iz lesnega oglja; iz tar. št. 93: neobdelani les, sa- mo narezan ali prežagan, to je okrogli les vseh vrst (vštevši trup-ce-klade vseh vrst, telegrafske in druge droge, kole in kolja, okroglo, rudarski in celulozni les v okroglicah); iz št. 93: železniški pragi, les za kretnice in mostove; št. 97: les, lubad, plodi, seme, rastline in rastlinski deli za strojenje kož; št. 98: žir, svež in posušen ali oluščen; divji kostanj in ostali gozdni plodi in semenje (izvzemši brinj in ostale plode in semena za zdravilstvo, spadajoče pod št. 46); št. 100: naravne gume in smole, trde ali mehke, naravni balzami; št. 101: lesni katran; št. 230: ekstrakti in tvarine za strojenje kož. 3. Kontrolne odredbe Izvoz proizvodov iz št. 91 in 92 se tudi po 1. januarju ne more izvrševati brez izvoznega potrdila direkcije. Izvoz ostalih gozdnih proizvodov (št. 93, 97, 98, 100, 101 in 230) se sme opravljati od 1. do 31. januarja tudi brez potrdila direkcije, če predloži izvoznik carinarnici veljavno in še ne porabljeno valutno potrdilo, izdano pred 1. 1. 1941. Sicer mora izvoznik prositi za izvozno potrdilo, po novem, ker se drugače les ne bo ocarinjal. Po 31. januarju bo moral izvoz zgoraj omenjenega lesa imeti izvozno potrdilo Direkcije za zunanjo trgovino poleg valutnega potrdila. Za proizvode izven kontrole veljajo prejšnji izvozni predpisi, to je na podstavi samih potrdil o zavarovanju valute. 4. Pro&nje ztt izvozno. potrdila Direkcije se morajo vlagali na naslov: Direkcija za spoljnu trgovinu, Beograd, pošt. pret. 818. Navesti je treba v prošnji vseh 12 podatkov, kakor je bilo že sporočeno (glej »Trg. list« z dne 6. decembra*). Količine se morajo označiti: za neobdelani les v kub. metrih, za kretnice in mostni les v kub. metrih, železniške prage v kosili in metrskih tonah, vse ostale v m. tonah. Priložiti je treba prošnji prodajno pogodbo (izvirnik) in pismo pooblaščenega denarnega zavoda za odobritev, da se izda valutno potrdilo. Obe izdani potrdili bo pošiljala direkcija prosilcem sama, valutno potrdilo pa da pooblaščena banka. Od 1. januarja dalje devizno ravnateljstvo Narodne banke ne sprejema več prošenj za valutna potrdila samo (temveč le preko Direkcije za zunanjo trgovino). 5. Takse v nadzorovanem izvozu. Na direkcijo naslovljene prošnje morajo biti kolkovano z din 10 in z din 20'— za vsako zahtevano potrdilo (kolek, priložiti). Samo pismo na devizno direkcijo ni zavezano taksi. DZT pa pobira ob izdaji izvoznih potrdil sledeče posebne takse: za proizvode: št. 91 drva od listovcev din 5'—, od iglavcev din 6'— za tono; št. 92 lesno oglje v kosih din 15, v prahu din 7'— za tono; briketi iz I. oglja din 20'— za tono; št. 93 les iglavcev, okrogli din 5 za m3, les listovcev, okrogli din 10'— za m3, žel. pragi: hrastovi din 2'—, bukovi din 1'—, borovi din 1'— za kos; skretnice in mostni les iglavcev din 1'—, listovcev din 3'— za m3; št. 97 les, lubad, plodi, rastline 2 % od vrednosti; št. 98 žir itd. 2% od vrednosti; št. 100 prirodne gume, smole itd. 2 % od vrednosti; št. 101 katran 2% od vrednosti; št. 230 ekstrakti za strojenje 2 % od vrednosti. 6. Prejemanje valutnih potrdil po prošnjah in izvoznih potrdilih. Izvozniki, ki so prejeli izvozno potrdilo od direkcije, a še nimajo valutnega potrdila, morajo vsi zahtevati za dotični izvoz valutno' potrdilo po dosedanjih predpisih od pooblaščenih zavodov, a priložiti morajo dobljeno izvozno potrdilo. V nujnih in opravičnih primerih (če je blago že natovorjeno in pripravljeno za izvoz) lahko poobla- šče0v poživil vse gospodarstvo. Ob Poživljenem gospodarstvu bo lahko dobiti denar za kritje pokojnin, s trošarino. Bogastvo bogatih ne bo pgroženo. Plačali bodo potrošniki >ameriški sistem«, ves spremenjen po obliki, bo deloval s polno |*aro. Zaman so gospodarski strokovnjaki razlagali, da bo trošarina zadela predvsem siromašne in da bi že pokojnina samo tridesetih dolarjev na mesec veljala štiri milijarde dolarjev letno. Tovvnsen-dov vpliv je kljub temu silno narastek Ustvaril si je organizacijo po vsej državi, z osrednjim uradom v Washingtonu, sestavljal peticije za kongres in baje v kratkem času zbral 25 milijonov podpisov. S tem svojim velikim aparatom je seveda izvajal hud pritisk na politike in povečal napetost, v kateri je Rooseveltova uprava začenjala svoje delovanje. * Domače skrbi so še povečale novice, prihajajoče iz inozemstva. Ob splošnem polomu kapitalističnih držav je komunistična Rusija napredovala ter povečala proizvodnjo in zaposlitev. Leta 1933. je zmagoslavno končala svojo prvo petletko in ustanovitev socializma v eni sami državi se je presojala kot mogoča. Levičarska inteligenca v Združenih državah ni več govorila samo o utopističnih sanjah, temveč o uresničenih petletkah in celo srednji sloji so postajali radovedni. Še bolj kakor razvoj v Rusiji se je Amerike tikal politični razvoj v Srednji Evropi. V Nemčiji je zavladal hitlerizem s svojim ostrim nasprotovanjem demokraciji. (Pisatelj opisuje nastanek hitlerizma v povojni Nemčiji in prevzem oblasti pod vplivom gospodarske krize. Veliko vlogo pripisuje bivšim častnikom.) V januarju 1933. se je Hitler pogodil s Papenom za narodno koncentracijo, obsegajočo tudi veleposest, težko industrijo in katolicizem. V teku dveh mesecev je padla država v despotizem. Vse opozicijske stranke so bile zatrte, strokovne organizacije in zadruge razpuščene itd. Medtem so se bili onkraj Pacifika Japonci vgnezdili na Kitajskem. Velika Britanija in Francija se nista hotele pridružiti Ameriki, da bi zadržala japonski imperializem, in Amerika sama je bila prešibka. Slabotna liberalna stranka na Japonskem je bila popolnoma uničena že 1. 1924., ko je kongres Zdru- ženih držav prav brezobzirno zaprl Japoncem vrata v Ameriko. Francija in Velika Britanija sta znova načele vprašanje vojnih dolgov. Razorožitvena konferenca v Ženevi je obtičala. Svetovna gospodarska konferenca ni imela dosti izgledov na uspeh. Da bi premostil prepad med volitvami in nastopom nove uprave, je predsednik Hoover večkrat povabil guvernerja Roosevelta na razgovor o zunanjih vprašanjih; in res sta se bivši in bodoči predsednik dvakrat sešla, toda nikdar nista prišla do važne odločitve. * Takšni so v golih obrisih, z redkimi ilustracijami, bili križi, bolezni in nemiri, ki so obdali Rooseveltovo upravo, ko je marca 1933. nastopila svojo dolžnost in si začela iskati svojo pot skozi labirint. Banke zaprte. Naraščajoča brezposelnost. Vedno globlje nezadovoljstvo. Razširjajoča se negotovost. Farmarji, najemniki in kmetijski delavci v stiski. Vedno daljše kače ljudi pred javnimi kuhi- njami. »Boljši razred« zmeden i oblaten po razkritjih kongresni preiskav. Naložniki besni nad dve ličnostjo svojih prejšnjih svetova' cev. Nezadovoljneži so sejali vete: Zasmehovalnost komunistov, rog* nje fašistov. Demokrati stare šol v kongresu zmedeni od vprašar in prizorov, še ne videnih na sve tu, ki ni bil njihov. Republikam brez moči. Večina senatorjev ii poslancev si je vedela pomagal samo na en način: z inflacijo v k* kršni koli obliki. Država in narod ni kapital v nemiru. Optimizm 1918. leta je sledil pesimizem. Re da je bilo več dobre volje in mar sovraštva, kot bi ga človek ob v( liki bedi pričakoval, toda celo v« seljaki niso mogli uiti misli n grozeči vrtinec. Ali je ta kriza s* mo epizoda v dolgi zgodovini n« sreč? Senca, ki bo minila? Ali j začetek globokih sprememb v amt riškem življenju? Bodočnost je b la skrita in samo ugibanja in d< mneve so bile mogoče 4. marc 1933. (Dalje prihodnjič.) Politične vesti V bolgarskem sobranju je v zu-nanje-politični debati bivši minister posl. Stainlcov naglasil, da je bolgarski narod na volitvah jasno izrazil svojo voljo, da hoče živeti v miru. S tem da je tudi dana osnova za bolgarsko zunanjo politiko. Nadalje je podčrtal posl. Stainkov, da v vsej prestolni besedi, ko tudi v izjavah, vladnih članov in v odgovoru na prestolno besedo ni bilo besede »nevtralnost«, temveč se je samo govorilo o miru. Toda nevtralnost in mir nista istovetna pojma. Bolgarski zunanji minister Popov je izjavil, da si vlada ne more pustiti komandirati svoje politike od ulice. (S tem. je očividno mislil na demonstracije v Sofiji v prilog čim ožjega sodelovanja Bolgarske s Sovjetsko Rusijo.) Bolgarski ministrski predsednik Filov je odpotoval na Dunaj. Iz Sofije poročajo, da je njegovo potovanje čisto osebnega značaja in da je odpotoval iz zdravstvenih (!) razlogov. Istočasno pa se tudi poroča, da bo sprejet od nemškega zun, ministra. V zvezi s potovanjem bolgarskega min. predsednika Filova v Berlin so znova oživele vesti, da pripravlja Nemčija novo diplomatsko akcijo na jugovzhodu. Nemčija bo skušala po teh vesteh doseči od Bolgarske dovoljenje za prehod nemških čet skozi Bolgarsko, da bi bi bilo tako Nemčiji omogočeno, da likvidira grško vprašanje. V podkrepitev tega mnenja se tudi opozarja na prihod nemških letalcev v Italijo in njih sodelovanje na grško-italijanski fronti, kar dokazuje, da hoče Nemčija končati vojno v Albaniji. Te vesti so povzročile v Turčiji močno razburjenje, pa tudi proti-akcijo. Turčija predlaga, da se vse balkanske države združijo za ohranitev načela: Balkan balkanskim narodom! V ta namen naj bi Vse balkanske države sklenile, da tvorijo vse balkanske države enotno carinsko ozemlje. Nadalje naj bi se ustanovil skupni vojni svet, ki bi izdal vse potrebne vojaške ukrepe za zaščito balkanskih držav. Z ozirom na vse te vesti zasluži pozornost tudi novoletni govor predsednika Filova po. radiu. Dejal je, da more označiti) bolgarski narod leto 1940. kot srečno leto, ker je mogel s pomočjo držav osi vrniti sebi svojo zlato Dobrudžo. Novo leto pričakujejo Bolgari v nadi na boljšo bodočnost Bolgarske in v trdni veri v zmago pravice. V takšnem trenutku pa je potrebno, da je ves narod združen okoli svojega kralja in da vlada med kraljem, vlado in narodom popolna enotnost, da bi mogli pripraviti svojim sinovom boljšo bodočnost V ta namen je potrebno, da smo pripravljeni tudi na žrtve, če se upoštevajo besede, ki so bile večkrat izrečene v zadnji prestolni debati na Bolgarskem, da je Bol garska revizionistična, potem dobiva govor g. Filova poseben pomen. Po madžarskih informacijah ni izključeno, da bodo diplomatski odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Romunijo pretrgani. Vzrok da je v tem, ker je bil odpoklican romunski poslanik v Moskvi Gafencu ker je bil ta za politiko zbližanja s Sovjetsko Rusijo. Moskovska »Pravda« je objavila v novoletni številki Stalinov članek, v katerem govori Stalin o mednarodni situaciji. Stalin pravi v član«-ku, da se vojna vihra vedno bol; širi in da tudi za Rusijo narašča vojna nevarnost. Mednarodni položaj je skrajno napet in vsak hip morejo nastati mednarodni zaplet-ljaji. Ves ruski narod mora biti zaradi nevarnosti vojaškega napada na Rusijo v stalni pripravlje nesti. Nikakor ne smejo imeti nasprotniki Sovjetske Rusije priliko, da bi jo iznenadili. Francoslio-nemška pogajanja so po angleških vesteh trenutno prekinjena. Hitlerjev novoletni govor, v katerem je zlasti naglašal, da je Nemčija danes vojaško bolj pripravljena kakor kdaj koli prej in da je tudi njena vojna, industrija na višku, je napravil zlasti v Italiji močan vtis. Posebno toplo so bile v Italiji sprejete Hitlerjeve besede o vojaški solidarnosti Nem čije in Italije ter o zmagi, ki jo bo os dosegla še letos. Italijanski listi pa še zlasti poudarjajo po membnost Hitlerjevih izvajanj proti plutokraciji in kapitalizmu ter njegovo zahtevo, da ni svet le za nekatere narode. Italijanski kralj in cesar Ema nuel je poslal predsedniku Roose veltu naslednjo brzojavko: »Spre' mite vse moje najsrčnejše želje novemu letu.« Predsednik Roose velt je nato odgovoril: »Zelo visoko cenim Vaše dobre želje. Pošiljam Vam svoje iskrene želje za Vašo osebo in izrekam upanje, da bo italijanski narod v novem letu deležen blagoslova pravičnega miru.« Maršal Petain je v svoji novoletni izjavi zlasti poudaril misel, da je Francija igrala preveliko vlogo v krščanski kulturi, da bi mogla ostati brez vpliva na nadaljnjo zgodovino Evrope. Francija bo morda še marsikaj pretrpela, toda njeno vstajenje zopet prihaja. Italijanski minister za ljudsko prosveto Paolini je govoril v Florenci na velikem manifestacijskem zborovanju. Ostro je zavrnil Churchillove poskuse, da bi nastal razcep med fašizmom in narodnim socializmom. Paolini je poudarjal neločljivost tovarištva, ki veže Italijo in Nemčijo. Nadalje je naglasil, da ima Italija samo eno vero, in ta je, da je Mussolini Italija. V tej veri so Italijani tudi v zmago trdno prepričani. Londonski »Daily Sketzh« poroča, da nosi ameriški veleposlanik, ki se vrača iiz Amerike v Rim, dve važni Rooseveltovi pismi. Prvo je naslovljeno na italijansko kraljevsko rodbino, drugo pa na Mussolinija v obliki opozorila. Položaj na bojiščih se v zadnjih dneh ni bistveno spremenil. Na Silvestrov večer ni bilo nobene letalske delavnosti ne nad Anglijo niti nad Nemčijo, čeprav brez vsa- kega dogovora so tako nemški kolrata, vendar morajo izdajati naka- angleški letalci spoštovali tudi Silvestrov večer. — Na afriškem bojišču se nadaljuje obleganje trdnjave Bardie. Angleži so prejeli nove topove' in nove okrepitve čet. Angleške patrole so prodrle že do bližine Tobruka. Italijani poročajo, da, so odbili več angleških oddol- žila za moko v vsakem primeru sami. 4. Vsi trgovci z moko na drobno, pekarne, bolnišnice in drugi zavodi naj se obračajo z vlogami za. dodelitev pšenične moke iz- kov. — Tudi na vzhodno afriškem ključno na občinske prehranjeval-bojišču je delavnost angleških čet ne urade. 5. Vsi veletrgovci s pšenično nekoliko večja. — Na albanskem bojišču ni posebnih sprememb. Grki poročajo, da so odbili več italijanskih napadov in zavzeli nekatere nove postojanke. Italijani pa poročajo o uspešno zavrnjenih grških napadih. Letalska delavnost je bila na vseh bojiščih živahna in se bo v prihodnjih dneh verjetno še povečala. ..I Zadnji »Industrijski kurir« raz- II rudno se poroču, da.je: prišlo v I pravlja o dirigiranju cen ter pravi Italijo vec skupin nemških vojnih , ' . , , ... . letal Sodijo, daje prišlo več sto med drugim: Industriji je onemo-bombnlikov in več sto lovskih letal, gočena vsaka rentabilnost, če bi Po nekih vesteh bodo nemška le- morala prodajati svoje proizvode tala podrejena vodstvu italijanske p0 maksimiranih cenah, polfabri vojske. Po drugih vesteh pa se to , . „ , ! r . . zanika in Pomozna sredstva, ki so Istočasno so dobili italijanski le- ji neobhodno potrebna pri fabri-talci v Nemčiji povelje, da se vr- kaciji, pa bi morala kupovati po nejo domov cenah, ki so izven vsake kontrole Nemški letalci so ponovno na- . katere maksimiranie ne ve-padli Liverpool, London in druga 7 za katere maksimiranje ne ve mesta. Angleži pa so zlasti težko lja. Če se hočejo cene maksimi- napadli Bremen, na katerega so rati, potem mora to načelo veljati baje vrgli 20.000 zažigalnih bomb. | za vse cene jn tudi za one luk. moko morajo prijaviti svoje zaloge pšenične moke in zdroba po stanju z 31. decembra 1940 najkasneje do 5. t. m. Prevodu in smejo staviti te zaloge od 1. januarja 1941 dalje v promet le na osnovi nakazil Prevoda. Podrobnejša in končnoveljavna navodila za promet s pšenično moko se bodo izdala kasneje. V trgovini na debelo je cena določena za olje v sodih po 200 kg na 19'58 din, v sodih po lOOkg na 19-93 din in v sodih po 50 kg na 20-16 din za kg, franko nakladalna postaja vključno 5% skupni davek. Osnovna cena franko to- arna je 17'25 din, ostalo pa je prevoznina, vrednost soda in skup-davek. Trgovci na debelo smejo tej ceni prišteti efektivne pre-ozne stroške, krajevne davščine ter največ 0'70 din pri kg kot svoj bruto-zaslužek. Veletrgovci morajo zahtevati od pristojne banske uprave potrditev svojih prodajnih cen. Trgovci na debelo, ki prodajajo olje v količinah, manjših ko 200, 100 ali 50 kg, zadrže sod za pokritje kala in razliva. V maloprodaji veljajo še nadalje »navodila za določanje maksimalne prodajne cene za jedilno olje v Maksimirane za oiie Predpisane so maksimalne cene za olje trgovini na drobno« z dne 5. oktobra 1940. razen bruto-zaslužka, ki more sedaj znašati največ 15%. Maloprodajalci ne morejo sami določevati cen olja, temveč jih določajo občne upravne oblasti I. stopnje po zaslišanju združenja trgovcev ter protidra ginjskega odbora. V krajih, kjer ni trgovcev na veliko in kjer do> Dirigiranje ten in naša industrija ten razvoj industrijske delavnosti. Sicer pa imamo tudi pri nas primer dirigiranih cen, in sicer pri borskih rudnikih. Baker je, kot znano, izrazit borzni predmet in njegova cena se je določala na londonski in njujorški borzi. Ta cena je bila odločilna tudi pri nas do zadnjih časov, ko se je sklenil z borskimi rudniki dogovor, po ka- 5 tereni se določa za naš notranji i trg specialna cena na podlagi stroškov proizvajanja v Jugoslaviji. Samo s popolnoma kompletnim sistemom dirigiranih cen se morejo pri nas cene stabilizirati ter doseči gosjiodarsko ravnovesje cen. Ce pa se nekatere gospodarske panoge popolnoma oproste te kontrole, tudi ni mogoča stabilizacija cen. Naša industrija si želi mirno delo vsaj na podlagi stabilnih cen in zato naj se sistem dirigiranih cen razširi na vse predmete. suznih predmetov. Sistem dirigiranih cen se more z uspehom izvesti samo v dirigiranem gospodarstvu, ko je določanje cen popolnoma oproščeno od borznih vplivov ter mednarodnih cen. Nemčiji se je to posrečilo in s svojim dirigiranim gospodar- inalTsimalnčga | stvon| je dosegla ne le stabilnost i — temveč tudi valute in nemo- čen. Doma in po svetu Da bi se za prvo četrtino januarja dodelila potrošnikom pšenična moka iz zalog Banovinskega prehranjevalnega zavoda (Prevoda) na najhitrejši način, bo Prevod postopal pri tem dodeljevanju takole: 1. Vsa količina moke, ki odpade za območje avtonomnih mest in srezov po razdelilnem načrtu za prvo četrtino meseca januarja, se bo stavila v avtonomnih mestih na razpolago občinskim prehranjevalnim uradom teh mest, v srezih pa sreskim prehranjevalnim odborom teh srezov. 2. Sreski prehranjevalni odbori dodelijo moko občinskim prehra- Nj. Vis. knez-namegtnik Pavle je napisal za »Letopis jugoslovan,-bivajo maloprodajalci olje po tr- Iškega letalstva za 1. 1940.« nasled-govskih združenjih naravnost iz nje pomembno naročilo: »Ustvar- f , . ’. , . ____Manje sodobnega močnega letalstva, tovarne, se določi prodajna cena vedno sposobnega za akcijo, je brez vračunanja zaslužka trgovca možno le z domačo letalsko indu- na debelo, na kar mora pristojna strijo, ker je ona edini zanesljivi oblast nosebno paziti vlr oskrbovanja vojske z letali. Za- P pazili, I to moramo z vsemi sredstvi delati Maksimalna cena v maloprodaji na to, da dvignemo svojo letalsko se določi na podlagi nabavne cene industrijo na višino, ki bo ustre-b 1 d . zala vsem zahtevam casa m vsem za olje v sodih po 200 kg ter ve- našim jx>trebam.« lja olje v vseh vrstah posod. Novi voditelj JRZ v Sloveniji dr. . Kulovec je objavil v »Slovencu« Nove cene veljajo od o. januarja svoje novoletno voščilo. V tem vo-dalje. | ščilu pravi: Izkazalo se je, da so imeli črnogledi, ki so s strahom pričakovali 1. 1940., napačno. Vodstvo naše države je bilo v varnih rokah. Premagali smo vse težave in živeli v miru. Ali se zavedamo te dobrote? To se maramo posebno zahvaliti pok. dr. Korošcu, ki si je .... .tudi mnogo prizadeval za skleni-njevalnim uradom po razdelilnem ^,ev sporazuma, kar je priznal ob načrtu, ki jim bo dostavljen in na njegovem grobu tudi dr. Maček, način, ki je za njihove razmere Politika sporazuma, za katero smo nninriklndneiši nei da bi šele ča- Slovenci vedno bili, je postala dr-najprikiadnejsi, ne aa di seie ca žayna podtika, s sporazumom se kali na naročila. Občanski prehra-1 je država utrdila, To politika bomo Slovenci tudi v bodoče podpirali. Prepričani smo, da se uresniči tudi naša zahteva po samoupravni banovini Sloveniji. Smo za sporazum, ker smo za močno Jugoslavijo. Slovenci vstopamo v novo leto z vedrim duhom, časi so veliki in zahtevajo od nas velikih razgledov. Majhne prepire zapostavimo za velike narodne in državne po- Postopek pri dodeljevanju pšenične moke iz Prevodovih zalog njevalni uradi pa morajo proti vrednost ob prevzemu poravnati. 3. Občinski prehranjevalni ura di razdele moko med trgovce na drobno, pekarne, bolnišnice in druge zavode svojega območja. Pri dodeljevanju kvot za ostale potrošnike je postopati, po doblje nih navodilih Bolnišnicam naj se trebe, čim bolj bomo strnjeni, tem miličina bolj bomo varni. V naši državi smo dodeli dosedanja količina. ker imamo v dinastiji Ka- Pri razdeljevanju moke se mo- radjordjevičev preizkušenega kr-rejo poslužiti občinski, prehranje-1 marja. Morali se bomo v sedanjih valni odbori tudi trgovskega apa- Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2°/„ 11 Vsi drugi pa se mučilo in delaio brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC tistega k rdečim* srci, našo natbollšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek! Priprave za praženje kave od 17» kg vsebine in vet električni mlinčki za mletje kave, orehov, maka. sladkorja, začimb i. t. d. VICT0RIAWERK OTTO 5WADLO WIEN,XII/, časih morda temu ali onemu odreči, vendar pa vidimo, da si nasa javna uprava prizadeva, da nam da, kar potrebujemo za vsakdanje življenje. Naj lepše bomo potrdili svojo skupnost, če- v novem letu tekmujemo med seboj, kdo bo vec storil v socialnem oziru. Notranji minister je razpustil marksistično strokovno zvezo. Prostori teh organizacij so bili zato povsod zapečateni. ..... . Za regulacijo draginjskih doklad staroupokojencev bratovskih skiaa-nic je naklonil iz banovinskih sredstev ban dr. Natlačen en, milijon din. .. . »Politika« poroča s Cetinja, da se je pred Barom potopila velika tovorna ladja, ki ie hitela proti jugovzhodu. N ase pristaniške obla,-sti so poslale ladji na pomoč večje število rešilnih čolnov in ladjo Zetske plovidibe. Ker je bilo morje nemirno, niso mogli priti čolni ladji takoj na pomoč in se je ladja prej potopila, kakor pa so mogli priti čolni do nje. Katere narodnosti je bila ladja, se ni moglo ugo-toviti. Letos se bo pri nas zasadilo 390 milijonov tobačnih sadik manj | ko lani, ker ima monopolska uprava velike zaloge tobaka ne samo iz lanskega, temveč tudi iz predlanskega leta. Prvo tovarno v Vrbaski banovini za strojenje kož namerava postaviti v Banjaluki trgovec in, obrtnik Adam Turčinhodžič. Potrebni stroji so že naročeni. Predsednik Roosevelt bo v ponedeljek predložil ameriškemu kongresu svoj predlog o pomoči Angliji. Predlagal bo, da Združene države posojajo Angliji orožje, vojni material, letala, vojne in trgovinske ladje. Kot protiuslugo pa bi mogla, kakor je izjavil Roosevelt, dobavljati Anglija Združenim državam kositer in kavčuk, ki ga Združene države nimajo. Vest, da bi odstopila Anglija Združenim državam kot protiuslugo nekatere otoke, je označil Roosevelt kot nesmisel. Po švicarskih informacijah je belgijski kralj Leopold odklonil nemško zahtevo,, da bi) obsodil delovanje belgijske vlade v emigraciji ter upravne Oblasti v Belgijskem Kongu. Z ozirom na Rooseveltovo izjavo, da podpirajo Združene države Anglijo prav tako, kakor pošiljata švedska in Sovjetska Rusija Nemčiji petrolej, železo in drug vojni material, izjavlja švedsko poslaništvo v Washingtonu, da pošilja Švedska Nemčiji samo železno rudo. Ameriški Rdeči križ je izdal lani za begunce in vojne žrtve nad 16 milijonov dolarjev. Večina tega denarja je šla v Anglijo in na Kitajsko. S posebno vladno uredbo so bile v Italiji znižane cene za jedila v vseh gostilnah za 5%, cene v pan-zionih pa za 2%. Tudi v Romuniji so uvedli ljudski kruh, ki se sme prodajati šele en dan po peki. Hlebec tega kruha v teži 800 g velja 12 lejev. Cena bele moke s skladišča ali mlina je določena na, 27'50 lejev. Na Madžarskem bodo začeli izdelovati na veliko salame iz konjskega mesa. Računajo, da bi se v začetku izdelovalo po 4000 stotov na mesec. Cena te salame bi bila v nadrobni prodaji pa 3'80 penga za kg. Mislijo pa tudi na izdelovanje konserv iz konjskega mesa. V Španiji so odkrili nova ležišča premoga, ki so samo 10 metrov pod zemljo. Na praškem sladkornem trgu je veliko povpraševanje iz tujine po sladkorju, in sicer tudi po sladkorju bodoče kampanje. Že v 24 urah barva, plesira in kemično s n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pcre, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4 6. Selcnburgova ul. 3 Telefon št. 22 72. izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.