številka ( Mm. NarvćouNi ea mesec je :~ 18 Uto. Ze tujino 20 Din, predntltvei kfobljaee, Nebotičnik. Oejeie ali. o« švedska je vložila v Rimu protestno noto Protiitalijanska manite-staclja na Nizozemskem .Amsterdam, 15- jan. z. Kakor Oveoio is uradnega vira, je mzo-^maka, vlada prepovedala ugled-angleškima politikama lordu l"c*>et'tou Oecilu in Normanu Ange-^» v 1 v kol B - a ** ----c^uSchnigga V smatrajo v tukajšnjih po* koMkcr se da ho navadno ge* mu ne irtdptouje* pdtiMčnege pomen«. ,n Kairo, 15. jan. a. Vrhovni komisar za Egipt sir Miles Lampson je v razgovoru z voditeljem združene egiptske fronte razložil uradno stališče Velike Britanije glede na sedanji politični položaj v Egiptu in se pri tem tudi dotaknil potrebe popolnega vojaškega sporazuma med Veliko Britanijo in Egiptom, ki jo narekuje čedalje bolj napeta situacija V Vzhodni Afriki. Egipt sam nima dovolj obrambne sile, zlasti nima svojih letal. V modemi vojski pa igrajo baš letala veliko vlogo. Zapadna meja Egipta je Izpostavljena velild nevarnosti. Ker Egipt sam ne more postaviti na noge močne armade, je zanj živ-Ijenskega pomena, da se tudi vojaško sporazume z Veliko Britanijo. Ne sme se opustiti nobene prilike za zavarovanje pred presenečenji in Anglija smatra zato za svojo dolžnost, da zavaruje egiptsko zapadno mejo. Iz dobro Informiranih virov se doznava, da Ima Veljka Britanija že sedaj zbranih v Egiptu nad 40.000 dobro oboroženih vojakov, pri čemer niso vštete posadke angleških bojnih ladij. V Aleksandrijo prihajajo čedalje večje količine žice, tankov, municije in posameznih delov letal. Po vseh teh pripravah se vidi, da se je Anglija dodobra zavarovato>pred vsemi presenečenji, ki bi jo mogla doleteti v Egiptu. Havas poroča: Jutri ali pojutrišnjem se začno veliki angleški in egiptskl letalski manevri. Naloga manevrov je: Protinapad po delnem uspešnem napadu nasprotnega letalstva na Port-Sald in na celo cono okoln Sueškega kanala. Pri manevrih bo sodelovala tudi vojaštvo in ponekod celo civilno prebivalstvo. Za obrambo Sueškega kanala so egiptske oblasti na zahtevo angleških vojnih predstavnikov zgradile direktno cesto Port-Sald—Damlet. V to svrho je odobren še velik kredit. Odobreni so tudi krediti, za zgradbo trdnjav okoli Port-Sahla. Švedi so ogorčeni In protestirajo Stockholm, 15. januarja. DNB poroča: Švedsko zunanje ministr- stvo je izdalo poročilo, po katerem je švedski poslanik v Rimu včeraj predal italijanski vladi v zvezi z bombardiranjem švedskega Rdečega križa v Abesini.t noto, v kateri med ostalim ugotavlia- da je o priliki bombardiranja fc zraka bilo veliko število žrtev med bolniki in bolničarji. Med mrtvimi je švedski ravnik Lundstrom. med ranieni-r mi pa je tudi vodja ambulante Hi« tunder. Oprava bolnišnice je večinoma razrušena. Švedska vlada je takoj odredila, da se ji predlože izčrpne informacije o razmerah in okoliščinah, v katerih je bilo izvršeno bombardiranje. Na podlagi teh Informacij, posebno pa na podlagi poročila švedskega osobja ambulante, ie sestavila švedska vlada sliko tega Incfldenta. Te slike niso mogle izpremeniti informacije švedske vlade ki iili je dobila od stran" '"'.■•v--' italijanskih oblasti. Na ta način je švedska vlada prišla do prepriča* nla, da bi bil to direkten napad italijanskih letalcev. Švedska vlada mora zato pri intalijanski vladi vložiti odločen protest proti temu bombardiranju, ker so se italijanski letalski napadi tikali vseh, za katere odgovarja švedska pravica hi ki so delali na podlagi pogodbe iz leta 1929 o zboljšanju položala ranjenih in boinih v vojni. Mnogo italijanskih poročit; kakor tudi pK>-ročiia generala Urazianna. ki so bila dostavljena uradnim potom švedski vladi, govore o tem, da je hib to bomba rdi ranic Iz vršeno kot represalija, ker so bila pravita vojne prekršena od strani Abesineev. Po mišljenju švedske vlade 'tak razlog ne more opravičiti napada na švedsko ambulanto, ker fa ni prekršila pravi! Rdečega križa. Vse podmene v. tel smeri se odločno pobijajo kot nepravilne. Švedska vlada nima nobenega povoda, da ne bi verjela tem pričam. Švedska vlada pričakuje, da bo italijanska vlada nujno ponovno proučila odgovornost zg to bombardiranje, In da bo strog# kaznovala krivce te» ga napada. Švedska vlada si ito pridržuje pravico, da bo v bodoči v zvezi s tem stavila potrebni vprašanja italijanski vladi. Iz domače politike Opozorilo Iz delavskih vrst V- zvezi z btižnjfih' • Statikorti Na-r^dne skupščine . prinaša, .roftri-bcrsk^" »Delavska politika« pod -Siasitivbmf ‘|Aii še sploh kaj zaleži beseda?.«. tole opozorilo me-i c 4a jnim krogom.: Neštetokrat smo že povdarjali napake gospodarske politike, ki bi jo lako oz-,naeiii z gbšpoidar ško anarhijo. Kako pa naj imenujemo drugače svobodno eksploatacijo države in državljanov leta in leta ? Kako naj imenujemo drugače neprestano zniževanje mezd, oderuško stanovanjsko najemnino in vso nehriž-nc-st, s katero se gre pri nas preko teh na dnevni red. Ne trdimo tega samo mi. Celo odlični gospodarstveniki, pomembni funkcionarji delodajalskih korporacij so izjavljali, da vede sedanja gospodarska in mezdna politika v popolno lazsnlcst in' propadanje prebivalstva. In niti opomini niso doslej še našli niti najmanjšega odziva. Doba kategorično zahteva, da tudi narodna skupščina reče nekaj k vsem tem vprašanjem. Doslej se v narodni skupščini ni mnogo govorilo o vsem tem, in kolikor se je, le bolj platonično; Naj minister napravi, kar smatra, da je potrebno. Toda, če pridejo razna vprašanja pred ankete, tedaj imajo gospodje tisoč in tisoč pomislekov. Vse to -dokazuje, da ni smisla za pametno gospodarsko in socialno politiko- , , , Niti Inflacija, niti devalvacija • Včeraj se je mudil z 'Zagrebu finančni minister g- Dušan Le tiča •ki je dal nekaj pomembnih izjav o naših perečih finančnih vprašanjih- Glede na uredbo o izdajanju bonov v znesku petsto milijonov dinarjev je minister dejal, da bo emisija teh bonov sledila že ob koncu tega meseca ali v začetku februarja, to pa ne v celem znesku, marveč samo po potrebi državne blagajne. Dosedanji odziv finančnih krogov daje upanje, da bo vpis potekel gladko in da bo naše denarno tržišče postopoma lahko absorbiralo nekaj sto mili-j orno v dinarjev. Napačno je misliti, je pripomnil g- minister, da pomeni ta emisija neke vrste inflacijo- ker je celo izrazito protiinflacijska. Ž njo se finančni minister obrača na svobodno denarno tržišče in privatno gospodarstvo, da svoje razpoložljive in slabo obrestovane gotovine boljše plasirata. Ta operacija državne blagajne nima tedaj nič skupnega z izdajanjem novčanic s strani naše Narodne banke. Z emisijo bonov se nikakor ne namerava povečati sedanjega denarnega obtoka, marveč Samo privleči na dan mrtve kapitale in oživeti narodno gospodarstvo. Vlada ostane še nadalje zvesta našelu stabilnosti našega dinarja. V zvezi s to izjavo je treba še pripomniti, da je minister za gradnje dr. Marko Kožni demantiral vest nekih listov, da bi bil na zborovanjiu gospodarskih krogov v (Subotici govoril o devalvaciji. S svojimi izjavami je mislil samo Za carinsko unijo z Bolgarijo Ljubljana, 15. jan. Kakor je znano, je ljubljanska zbornica za TOI na predlog svo* j ega predsednika g. Jelačina že pred časom sprejela resolucijo, ki se zavzema za carinsko unijo z Bolgarijo. Kmalu za tem je v | uglednem sofijskem listu »Mir« odgovoril dr. Mustafov, da so tu* di Bolgari načelno za carinsko unijo z Jugoslavijo, da pa hočejo Se počakali, da se tudi Srbi in Hr: vati izrečejo zanjo. Po informacijah »Jugoslovem skega Lloyda« se zdaj tudi v Beogradu oglašajo posamezniki, ki se popolnoma strinjajo z re--solucijo ljubljanska zbornice TOI Tako je dr. Čedomir Gjorgjevič objavil v božični številki »Trgo; vačkih novm« obširen članek, v katerem se z vso silo zavzema za čimprejšnjo uresničenje ideje o | carinski uniji z Bolgarijo. Po mnenju dr. Gjorgjcviča bi se ca« rinska unija med nami in Bolga« rijo morala izvesti postopoma, kakor je bilo to v Nemčiji v pre* tek lem letu, ko so sc odpravile carinske meje nekdanjih nemških držav. Jugosl ovanskoebol g a reka carinska unija bi bila v začetku sicer še nepopolna, služila pa bi lahko kot uvod v veliko balkan; sko carinsko unijo, do katere mora slei ali prej priti. Carinska unija z Bolgarijo bi pa dejansko imela Se ta veliki pomen, da bi potem nje Bolgarska vstopila v Malo antanto oziroma v Balkan; sko zvezo. Dr. Gjorgjevič zaključuje svoj članek z upanjem, da se bodo vsi gospodarski krogi v naši državi zavzeli za akcijo ljubljanske zbornice za TOI. Simpatičen po* ziv, ki ga ponavljamo tudi mi. Drava je premrzla za samomorilce Na Dravi pri mestnem kopali; šču v Varaždinu sta lovila ribe Dragotin Škovc in njegov sin Jo* sip. Ko sta vrgla mreže, sta opa* žila sredi reke žensko, ki se je bo* rila z valovi in obupno klicala na , pomoč. Skočila:; sta v čoln in uspelo jima je. da sta nesrečnico spravila v čoln in jo rešila na obrežje. Ribiča sta spoznala, da je žen* ska Milka Brlek iz Širokih Ledin, 21 leto staro dekle. Milka sc je grela ob ognju, sin Josip je pazil na njo, oec je pa šel v mesto in je obvestil o dogodku njene star* še. Kmalu nato je prišla mati po hčer, ki pa ni hotela povedati, kaj jo je gnalo v obup. Med tem ie pa prišla na policijo neka Rozali* ja Divjak, ki je pojasnila to tra* godijo. Njen mož je imel z Milko že dolgo ljubavne odnose. Žena ju je zalotila, toda rekla ni možu niti besede. Mož je pa začel od tega dne grdo ravnati z njo. Zmerjal jo je in jo pretepal. Za* to se je Rozalija odločila, da bo s svojim otrokom zapustila mo* ža. Odtlej je mož še bolj grdo ravnal z njo Zaradi tega ga je ovadila policiji. Milka j c o vsem zvedela in se je odločila za sa* imomor. Toda valovi Drave so celo za samomorilec premrzli, z-ko je klicala na pomoč in rc* šili so jo. na devalvacijo (odpis) dolgov, ne pa na devalvacijo denarja. Politični zakoni so izdelani Kakor poročajo iz Beograda, je vlada že izdelala načrte političnih zakonov fzakona o tisku volilnega zakona ter zakona o združenjih, zborovanjih in govorih) in jih že na tem zasedanju predložila Narodni skupščini- To je v posebni izjavi novinarjem potrdil tudi minister za gradnje dr- Marko Ko-žtel pos svojem zborovanju v Rebo tici- Avstrija preganja naciste Dunaj, 15. jan. z. Dunajsko sodišče je radi veleizdaje obsodilo 13 nacionalnih socialistov na težko ječo od 12 do 15 mesecev. Obsojenci so bili obtoženi, da so po navodilih iz Nemčije vršili naeio-nalno-socialistično . propagando, razširjali -propagandne letake in povzročali manjše nemire- Dunajski odvetnik dr. Knarr ne sme izvrševati odvetniškega poklica, ker so ga oblasti osumile, da vrši nacionahio-socialistično propagando. Polom pomorske konference Pariz, 15. januarja, r. Neuspeh pomorske konference v Londonu pariško časopisje ne smatra za^ preveč tragično, kajti že od početka ni bilo mnogo izgleda na uspeh. Poleg tega se francosko stališče v nekaterih točkah preveč približuje japonskemu stališču in zato francosko javno mnenie ne more mnogo kritizirati japonskega stališča v Londonu. »Journal« misli, da moramo čakati na iaponsko utemelj'tev. V ostalem piše, da je Japonska preveč potrebna, da bi sc ii smelo zapreti vrata. Na drugi strani pa imajo tudi Japonci preveč nete resa-da se izognejo tekmovanju v oboroževanju. ker bi tako izključili vsako h * n možnost za razgovor.' Eksplozija v rudniku Pariz, 15. jan. Havas p°roča iz Berlina: V rudniku pri Esehvrei-lerju je prišlo do eksplozije. Trije rudarji so mrtvi. Francoski parlament Pariz, 14. jan. r. Seja poslanske zbornice je n otekla v mirnem raz* položen ju. O tvoril jo ie nastarejši prisotni poslanec Lecorbev. V svojem govoru je deial. da ie Franciji v današnjih časih bolj kakor kdaikoli nonrej potrebna čim stalnejša vlada. Po zasebnih vesteh j c Bouisson j ponovno izvoljen za predsednica I poslanske zbornice s 319 glasovi od 397 odanih glasov. Anglija se oborožuje London, 15. januarja, n. Octber ministrov za narodno obrambo j0 po pisanju listov na svojih sejah v ponedeljek in torek razpravljal o programu oboroževanja. Po pisanju »Morningposta« se zvišanjedotacij raznim vrstam vojske izdeluje v posebnem zelo obširnem načrtu, ki obsega delo oboroževanja za več iri »Daily Telegrsph« pa pravi, da t®-čno delovanje dopolnilnih izdatkom posameznim rodovom vojske še n’ točno določeno. Ministrski svet h° kmalu razpravljal o povišanju izd®*" kov za oboroževanje: o njihovem kritju obstojata dva načrta, in t°: da se izredni izdafki krijeio z državnimi dohodki ini če to 'ne bi bit° mogoče, z razpisom notrrnieg^ »obrambnega«: posojila. Plinske bombe na cerkve Addis;Abeba, 15. jan. Posebni vojni dopisnik DNB poroča: veš teh s severne fronte, ki jih ,e težko proučiti. Italijani vsak dan bombardirajo mesto Sokoto. ki ga že popolnoma razrušili Ttah’11* ni niso zadovoljni s tem, da uničili mesto, ampak so vrgli di nekai plinskih bomb. k? so zvale katastrofalne nos!odteč rnpcl prebivalstvom k! iih ni pričaka' valo Zarad’ teh bomb je. oslepel 10 oseh, veliko število drmdh p® te pretrr*»*lo večje ali marriše škodhe. Rombe so uničile znano cerkev Matere Božic v 0 koti Prva bomba ie padla v ec Vev, ko ie b:la polna vernike Oh tci priliVj «r> hombč nar*v< nost raztrgale 10 oseh. osem P® je smrtno ran'enih balkanskih uliraav . v Bukarešta,' 15 januarja. AA-petek 17. januarja sc ho v Bukflf®v šti sestal na tretje zasedanje f\ kjer je vse bolj »nobel«, vza-mejo — za vz$r]e(i ^vo postajališče na progi Ljubljana - Kamnik V ponedeljek so pričeli graditi 'tovo postajališče na kamniški Pr°Mi, in sicer med postajama Čr* (V uee in Trzin. Sedanja postaja v rnueah bo s tem postala seveda P°Polnonia brezpomembna, kajti sedaj je stala mnogo preblizu krn'Ce’ 0^a'lena 0 tlšču. »Jaz sem Kvan-Sen*. ie zaklioai po angleSko. Kvan-Sen! Možje so se zdrzni!1, »Kad bi vas videl*, je nadali®' vil Kvan-Sen. »Dajem vam častno besedo, da to ni nobena past.« »Kar ustrelimo brez veliko £°' vorjenja!» je tiho dejal Brent. »Ali ste blazni?* ga je zavrni* Shaw. «Ne preostaja nam nič drli' gega, kot da ubogamo.* In je od' valil kamne z okna in zlezel n® prosto; tovariša sta mu sledil®-Puške so držali pripravljene. Dolgo jih je Kitajec gledal z ,ieL prodirnimi očmi. Z mrtvim otro' kom v naročju je nudil pretres' Ijivo sliko. »Hočem se vam oprostiti!* P dejal Kvan-Sen in se pokloni*-»Zelo obžalujem, da so vas n3** ljudje napadli. Zgodilo se je v moji odsotnosti.* . Maxwood je olajšano vzdihni-Mogoče jih pa stari vrag le izpi*s* j »Cim sem se povrnil, sem tak0’ pohitel za vami, da se vam oPr0' stim, Moj sin je bil pri meni. • • V svoji nevednosti se je oddalji* \* taborišča. Nekdo izmed vas ga J8 ustrelil... Bil je moje edino d®' te... Kdo je streljal?* , »Jaz ne», je vzkliknil MaxW°od‘ »Jaz sem spak* »Jaz tudi ne», je trdil Brent. . Alt ste vi streljali?# je vpras® Kvan-Sen Shawa. »Ne, jaz sem spal.* i Mučen, težek molk je obje|ll> vse štiri može. Končno se je Sen dotaknil otrokovega Čela. « j ška se ne sproži sama. Nekdo vas je moral streljati. Dam vle eno uro časa, da si premislit®- , se do tedaj krivec ne javi, o0 , obstreljeval svetišče.* Obrnil • je in odšel s svojimi ljudmi-Nekaj časa eri »trmoii vsi ti nemo predse, wood vzrojil: da je zapečatena. Nič nas n® l'es" »Nekaj le! če izdamo kiiv®8” je odvrnil Shaw. .U »Jaz nisem streljal!* i® K Maxwood. »Vidva krive« tjl zmožna mene Izročiti, ker nm13 poguma, da bi priznala.* h|t|i Pomirite se, vi bedaki! J»z nisem kriv!* je dejal Brent. ti «Shaw je strmel vanja: *,i(o lažeta? Bden vaju je strelja*- . sem se prebudil, je smrdelo smodniku.* Kot brezumen je zakričal ^ wood: »Zakaj naj bi ne ^ trij» streljali? Sumljivi smo vsi enakoI* ^ V tesnem prostoru, v svito sečine so si trije možje besn dali v blede obraze. . .-D (Koneo ^ potem pa je M* Prokleto! Naš« u,., Dnevna kronika . * Tik pred svojim odstopom prezident češkoslovaške repu« Mike T. G. Masaryk odlikoval z ,zredno visokim redom Belega le« p III vrste našega Andreja norščka v počastitev ob 50 let« m.Cl njegovega uspešnega delova« 1,8 na kulturnem polju za vza« ymnost med obema narodoma. torek opoldne mu je odlikova« Vic izročil z najprisrčnejšimi če« 1'tka mi Češkoslovaški gen. kon« jre^emni dnevi za stranke to 0ib,x; “dniku liublianske mest« k' t. i'nc ostanejo isti kot d ose« 2.3()’ v torck in petek od 11 do lck y'Jl'bl jenski Sokol ima v čerr« •,L°ran'i m- ob pol 20 v mali 'tor, ‘narodnega doma občni to«n umor v Rusi k&toarSkaUmQrV predsednik g L dv|6l| Sa kolektiva »Poberli ^tooitr; ■Jl'toa je osumljenih p vel epn se s t 'nčk o v- Rajši berem o drugih.. * in S€ jim smejem, pravi Danes ob jubileju Ljubljana, 15. jan. — Tako sem vas vendar ujel, gospod Danes? se razveselim, ko ga v odmoru med skušnjo do« bim v gledališču. Zdaj mi ne uide« te in mi boste kaj povedali. — Saj nič ne vem. Sploh nisem za tov Če pa že, res kaj hočete, vam lahko povem, kdaj sem ro« jen. — Hvala, ne bom pisal rojst« n epa lista. Malo se smejemo. Tea trski ljudje so vedno živahni. — Prav res vam nimam kaj po« vedati. — Potem vam bom kai podtak« nil. povabil, kakor pravimo zad« nji čas. Ei no. niti tega se mož ni ustra« šil. Pa sem le izvedel marsikaj. Daneš ima tako rekoč igralca v krvi. Mlad se je posvetil temu poklicu. Prepotoval ie zlasti Sla« voniio in menda Banat (— pa naj sam sebi pripiše, če ni vse točno!) preveč pa ne maram govoriti o tem, da mu ne bom delal kon« kurence. Napisal ie namreč svo« ia doživeti a in izide to delo z na« slovom »Futa morgana« pri Vod« nikovi družbi. — Veste, res nisem za reklamo, pravi g. Daneš. — Tiho sem za« čel igrati, tiho bom odšel po 35 letih. — Saj ne pojde! se porednp oglasi g. Pianccki. — Se jaz bom obhajal Stoletnico, ko bo Daneš vztrajno igral. — Kako da ste si izbrali vprav Pesem s ceste za jubilejno pred« stavo? — Ker je ljubka in vedra stvar. Prišla bo še tudi potem teatru prav. In vloge so tovariško enako5 vredne. Tako približno vsaj. Pa sem ga podražil: — Torej vidite, da ste mi le nekaj povedali. In zdaj bom lab« ko pisal s vašem temperamentu, tovariškem čutu, vdanosti gledali« šeu in tako dalje. — Bog ne daj! Jaz nisem nič rekel. Sploh ne maram govoriti, da bi se potem pisalo in bi se mi drugi smejali Rajši berem o drugih in se jim smejem. — Zopet ste nekaj povedali. - O jej! — No, pa ne bom več o tem. Kaj pa dekleta, gospod Daneš? Ali jim je kaj žal, da vam je pri teatru minilo že 35 let? — Nak, dekletom pa ni treba biti žal Vse me je zapustilo, sa« mo — spomini pa ne! Dobro se je odrezal, ali ne? Tako dobro, da mi je res impo« niral. Ko sem še izvedel, da j c teater že malone razprodan za jubilejno predstavo, sem mu sc« gel v roko: — Na svidenje v teatru! ;—Tako se govori! —a— Sem in tja okrog gorja Ljubljana, 15. jan. Tako se življenje suče, da vedno koga stare. Kar tako mimo« grede se zgodi. Niti imena svet ne izve. Tam v Zagorju je Sava spet naplavila žensko truplo. Okrog 30 let je bila ženska stara, 170 cm visoka, vitka, okroglega obraza in onduliranih las. Tako vsaj pravi poročilo. In še temnomodro svileno obleko je no sila in tudi svileno perilo. Nič ne pomaga. Usoda sc ne ustavi več prod svilo. Na lepem zgrabi človeka. Včasih ie ljube« zen, včasih bolezen. In valovi sprejmejo žrtev, sc poigrajo z njo in jo kjerkoli odlože na breg. Tak je danes čas. In še druga« čen j c. Nima človek, kamor bi položil glavo, pa smukne kje, kar doseže. Tak siromak si je nekje »izposodil« 4 srebrne kav« ne žličke pa eno veliko in eno malo srebrno žlico z monogra« mom H. V. v golici. Kavne je že prodal, ko ga je zasačil stražnik. »Trgovec« jo je odkuril. žlice pa dobi lastnik vse lepo nazaj na upravi policije v sohi štev. 24, kjer jc sem m tja večkrat kaj no« ve ga okrog človeškega gorja. Tihotapca lit orožnik v prepadu Sarajevo, 14. jan. Iz Ncvcsinja so javili, da so se v Crkvanji spopadli orožniki in tihotapci tobaka, ki jih v tem k ra ju kar mrgoli. Orožniška patrulja je zvedela, da so tihotapci na poti čez Grk« vanjo planino. Orožniki so preža« li iz zasede. Opazili so tihotapce, ki so nosili kur osem velikih vreč tobaka. Pozvali so jih. naj se ustavijo in iz roče tobak. Tihot ap* cem seveda ni prišlo na misel, da bi sc kar tako ustavili, temveč so sc nognali v divji beg. Dva sta krenila visoko v pečine nad prepade. Za tema jc skočil kaplar Vučkovič Tihotapca sta se skrila za pečino Orožnik jc jjil nepreviden in na mah mu ic zmanjkalo tal pod nogami. Strmoč glavil je v 140 m globok prepad. Tovariši so ga šli reševat. Ležal je v prepadu ves razbit in že mr« tev. Toda ni bil sam. Ob njem sta ležala tudi oba tihotapca. Zdrkni« la sta v prepad kakor vestni orož« nik, ki se je pognal za njima. Ostalim šestim tihotapcem je pa uspelo, da so odnesli zdravo ko« žo. Umor v Barceloni Barcelona, 15. januarja, d. Okoli polnoči jo bil ubit z revolverjem ravnatelj velike tekstilne tovarne. Atentat so izvršili ekstremni delav- Dnevna pratika Četrtek, 16. januarja Katoliča« ni: Marcelin. P voslavni: 3. janu« arja, Malahija. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahoe v ec. Kongresni trg 12, Komotar, Yič«Gli.nce, Tržaška cesta 12 Gledališče drama Začetek ob 20. up Četrtek 16. januarja: zaprto (generalka). Petek 17. januarja: Pesem s ceste. Premiera. Proslava 35 letnice umetniškega udejstvovanja .Usipa Gradiša-Daneša. Izvun. OPERA Četrtek 16. januarja: Faust. Red Četrtek. Petek l7. januarja: zaprto. Kino Četrtek, 16. januarja Kino Matica: Mladost za de« nar. — Kino Ideal: Tarzan. — Kit no Sloga: Dantejev pekel. — Ki* no Union: Baboona. — Kino Sokol Šiška: Ni —> T>o,t,.c« šček. Radio Ljubliassa Četrtek, 16. januarja. Ob 12.00 Slovenske narodne (plošče), 12.45 vreme, poročila, 1.3.00 čas. poro« čila. 13.15: Koncertni ples (plo« šče), 14.00 vreme, borza. 18.00 Ra« diiški orkester, 18.40 Slovenščina za Slovence (dr Kolarič). 19.00 čas, vreme, poročila, 19.30 Narod« na ura: Predavan ic predsedstva Sokolske zveze iz Beograda, 20 00 Tretii večer francoske glasbe (L. M. Škerjanc), 21.00 Potovanje od' severa n roti jugu (Radijski orke« ster),-22.00 poročila, 22.15 prenos lahke glasbe iz Nebotičnika. Ko« n ec ob 23. Vreme Dunaj; Pretežno jasno m m mo vreme. Povečini mraz, v dolinah pa megla. Novi Sad; Deloma oblačno, ponoči mraz. Pooblačilo se bo na severu in severozapadu. Poročilo za smučarje Bistrioa-Boli. jezero: 1 C, pooblačilo se je, mirno snega v dolini ni- Bled.Jezero: 1 C, oblačno. — Pokljuka: — 5 C, megla, mirno na 30 cm podlagi 3 cm suhega snega. Smuka prav dobra. Skakalnica uporabna. Rateče-Planica: — 3 C, brometer se dviga, pooblačilo se je, vetrovno, 10 cm srenja- — Dom Ilirije v Planici: 14- jan.: — 1 C, 20 cm sreža in 3 cm suhega snega. Smuka ugodina. Kranjska gora: — 3 C, barometer se dviga, pooblačilo se je, vetrovno, 10 cm srenja- Vršič. Krnica in Tamar: 25 cm srenja. Strofe se panarabska zveza London, 14. jan. Reuter poroča iz D žige: v teku so razgovori za sklenitev panarabake zveze-Arabski delegati so že odpotovali v Bagdad- Angleški poslanik v Dzigi prisostvuje tem razgovo. rom. Pričakuje se, da bo tudi Jemen pristopil k tej zvezi Arabcev in da se bodo ob tej priliki razrešili vsi spori med Jemenom In Saudovo Arabijo. Maribor ’■ ni— Narodno gledališče. Četr« tek. 16. in petek 17. jan. je gle* (Ulišče zaprto. tn— Kino Grajski: Velefilm, ki »ulovolji vsakogar »Sequoia«. — Pride izborna veseloigra »Katja«, Union: Do vključno četrtka (Opereta »Pri belem konjičku«. m— Bolgarski ledeni V četrtek, I 16. t. m. bo ob 20 uri pri »Orlu« aružabni večer, na katerem pre* dava učiteljica Rozmanova o bol* garskom šolstvu. — Obiščite raz* stavo bolgarske grafike v veliki kazinski dvorani! Odprta do Vik! iučeno nedelje, 19. t. m. m— Moderna liskama ' Mari: boru. Mariborska tiskarna d. d. le kupila poslopje bivšega Scher* baiunovega mlina v Kopališki uli* ci. ki bo preurejeno v prostore za tiskarno. V adaptirani stavbi bo* Ho nameščeni tudi poslovni pro* Stori, litografija, uprava in pred* hišfvo »Mariborer Zeitung« in vsi drugi oddelki. Podjetje bo tako postalo eno najmodernejših in lia ’večjih v naši državi m— Proga Maribor^Ptuj poce* riji-na. Pristojno ministrstvo je nr< ulasilo železniško progo Mari* tK r*Ptuj za konkurenčno z avto* busi in bodo vozne cene občutno »iv Žane. >o— Navdušen Abesinec je po* stal ISdetni mizarski pomočnik Bogomir Lan^j, 'stanujoč v Fran* kr oanovi ulici. Dejal je, da gre v ‘Ahcsinijo, kier sc bo boril proti Italijanom. Res je odšel z doma in manjka do danes za njim Še vsaka sled. m— Živinski sejem. V torek je bilo na živinski sejem prignanih 312 krav, 134 volov, 15 telet, 13 pikov in 14 konjev, skupaj 558 komadov. Kupčija je bila slaba tlt je bilo prodanih samo 246 ko* tn idov živine. m— Z žeblji se je hotela usmrti ti 34*letma zasebnica Marija Do* Pučnikova. Včeraj jo prišla v ma< iiborsko bolnico In povedala, da je v samomorilnem namenu po« goltnila več 8 centimetrov dolgih Barja vel ih žebljev. V bolnici upa* Jo. da bo operacija uspela. m — Opozorilo davčne uprave. IJ5. januarja je bil zadnji dan za (Vlaganje prijav za odmero do* polnilno prenosne takse za dobo $<>.16*1940. Oni, ki niso vložili pri« Jave do 15. t. m. morajo vseh pet let plačevati dvojni znesek dopol pilne takse Celje. ,.Za pravdo in srce« bodo oelj* liki »Slogaši« uprizorili 17. t. m. v •nestnem gledališču. Drama ob« jevnava one dogodke izza časa kmetskih uporov pod fevdalnim Bistemom gospode. II. fantovski prosvetni tečaj. pododbor Zveze km. fantov in deklet se vrši jutri v petek, 17. t, tt». in traja do 20. t. m. Tečaj bo W »Unionu«. s c— Redna občinska sela bo v j^obek 17. t. m. ob 18. Na dnevnem jPddu so razen poročila odbora, (Odobritev računskih zaključkov, »estne občin? celjske, za upravno Mrtm 1934 in treh dvanajstin, ter mčunski zaključek bivše okoliške (»Sine. Nismo vedeli, da je zlato v našem bakru v Ljubljanskem klubu tudi spodbudnimi izvajanji ne seznani najširše javnosti na ta način, da predavanje izide v brošuri. Omenjamo samo, da je prav posebno poudarjal potrebno zvezo z morjem in zahteval gospodarsko preorijentacijo k morju. Za ilustracijo o splošni zanimivosti samo nekaj mimogrede ujetih drobcev: Nemčija je od nas kupovala prav mnogo surovega bakra — zato, ker je edino ona vedela- da je toliko zlata v niem. Samo to kot baker plačano zlato je bilo v 5 letih vredno 332 milijonov Din! Naša država je zato šele pred nekaj meseca prepovedala izvoz žlahtnili kovin zlata, platine in srebra. V naši državi imajo vsi denarni zavodi 'toliko vlog, da pride na vsakega Jugoslovana 800 Din prihrankov — v češkoslovaški republiki pa ta številka znaša 8000 Din! čehoslo-vaki so desetkrat bogatejši od nas. Komaj ’ zgrajena poljska luka Qdynia ima na mesec toliko prometa, kolikor ga ima Sušak vse leto. Naša »Pricesa Olga« plača za vsak pristanek v naših lukah po 30.000 Din raznih taks — italijanske ladje pa le majhen letni pavšal. Naša banovina bo izgubila češke tujce, jcer nemškutarimo — pritegnil jih je pa že Jadran, kjer povsod od domačinov čuiejo le narodni jezik. Takth drobtin smo čuli mnogo, zato naj pa samo te vsaj mailo por kažejo tehtnost in pomembnost glavne vsebine predavanja, ki ga Je s svojim zahvalnim govorom Se zaokrožil predsednik g. dr. Wlndl» scher, povdarjajoč nacionalno lintto v govoru g. dr. Egona Stareta, Zanimivo predavani« Ljubljana, 15. jafc. Pod predsedstvom g. dr. Frana VViudisdierla je ta predvsem družabni klub zrastel iz svojega okvirja visoko nad nivo takih klubov zlasti s svojimi znanstvenimi serijami predavanj, kjer z najrazličnejšimi tvarinami nastopajo naši najodličnejši strokovnjaki. Če bi imeli vsa ta predavanja zbrana In prevedena v tuje jezike, bi svet sodil o nas samo z največjim spoštovanjem hi bi nas zavidal za tak družabni klub, kakor je naš Ljubljanski klub, še posebno, če bi inozemstvo vedelo, da se v njem zbirajo najrazličnejši stanovi. Zato pa ta klub lahko imenujemo najnazorneiši prerez viška naše sodobne kulture, ki mora imponirati vsakomur. V dolgi vrsti predavanj, ki jih klub pozimi prireja vsak torek- je bil posebno pomemben tudi sinočnji govor klubovega podpredsednika in obenem predsednika naše Jugoslov. češkošJov. lige g. dr. Egona Stareta z naslovom: Analiza strukture češkoslovaških- jugoslovanskih gospodarskih stikov in možnost njihove poglobitve. Pomen večera je posebno podčrtal češkoslovaški konzul g. Mtnovsky s svojim obiskom, razen njega je pa predsednik še posebej pozdravil zastopnika vojske, šefa štaba g. polk. Kelerja in članstvo JčL. Na široko razpredeno predavanje pravzaprav o vsem gospodarstvu sploh, tor se kolikor toliko tiče češkoslovaške ali Jugoslavije, je hib polno nazornih statistik, vmes pa tudi toliko značilnih in za vsakega za-nlmlvflti podrobnosti, da bi bila samo škoda, če predavatelj s svojimi vse-atransKo tntormaftvmmi, poučnimi in .........-Jffl j____-j Vsak dan »likajo« drsališče v Oarlubcb-perteuklrcheiui. Desno vfr« d«)e poseben stroj za ohlanje, s katerim glade drSaUŠče, levo je pa posebna škropSičca, s katero jkrope tod enakomerno, da je gladek kakor ogledalo, ko voda čez noč zmrzne. Potrebu jemo za naš list akoj še nekaj vestnih, zanesljivih, urnih in spretnih KOLPORT ERJEV Zglasite ee v upravi našega lista. Nebotičnik. V Garmisch-Partenkirchenu je zavladalo veselje. 2e v nedeljo je začelo snežiti. Slika kaže svetovno prvakinjo Sonjo Hetite In Viktorijo Undpalntner pod dežnikom s prvakom Nemčije Ernestom Balerjem Ta mlada gospodična je Aineričaiv ka Karolina Rascon, M je kom«! 16 let »tara, pa je že 2.10 m visoka In tehta 130 kg. Raste In debe» pa se kar naprej, zato Je Sla k spe* dalistom v Texas, da bi ustaviti njeno nenavadno rast HALI OGLAS« ---MESTO------ samostojnega knjigovodje - hi lan cista tSče Izkušen strokovnjak, vešč tudi kartotečnega Bistama, za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe pod »Samostojen 316« na ogt odd. lista. V najsi»bšem slučaju ko na vem, kal ol podeli, kje ka| zaslužili, ' prodal ali kupili, e*' '»poiurrfm ma lUt ki ge pravkar čitam ho ie ee poslužim " m alega oglasa, fcfl mi *a-gotovt lažeihjenl uspeh. I8CEM HIŠNIKA za vsa vrtna dei» v vili na deželi-Prednost ima Pe”' zlonist brez otroK-Dam prosto stanovanje. Naslov pov uprava »ODAS NARODA«. EaVODRIjiSft«10 hišo na Bledu pr0' dam pod ugodni"' knjižice Kmotoke posoJA" ce z vlogo 36.000 •mmšssC* ML " S-*"- pod »ootovtn* v ■vm PPO I*’ ” ff.ilajačetjTjOSŠp Fr. Kuartllč. *— ItrvMlmk viden 'Zadnik. — Za tl-tkarno d! ti. ketTukamarJa Franc .feeer^ltT V«! v UJubiJehTT