primorski dnevnik J« začel izhajati v Tratu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. ••ptembra 1944 se je ti-•kel v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. nteja 1945 pa v osvobojeni Trstu, kjer je izlla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmorskf M. dnevni UL Montecchi 8 PP 559 TeL (040) 794672 (4 linije) TU 460270 GORICA nmvrmH 74 man«In 1 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 289 (11.705) Trst, petek, 9. decembra Deželni odbor Slovenskemu stalnemu gledališču še ni izdal jamstva Naše gledališče v izrednih težavah ker ni upoštevana njegova specifika Kljub temu da igralci in osebje SSG še niso prejeli novembrske plače, bodo z izredno požrtvovalnostjo odigrali napovedani premieri Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je na izredni seji razprav-*Jal o izjemno težavnem finančnem Položaju, v katerem se danes, nahaja ta ustanova, ki odigrava med Slo-venci v Italiji neprecenljivo kulturno Poslanstvo in je eden izmed vodilnih Kulturnih dejavnikov v deželi F url a P'Ji Julijski krajini. Igralci in osebje SSG niso zaradi Nelikvidnosti gledališča prejeli novem-Drske plače. Z izjemnimi napori in Požrtvovalnostjo prizadetega osebja Po sicer SSG odigralo predvideni pre-jP*eri, ni pa nobenega jamstva, da se p° lahko sezona nadaljevala. .Ure skratka za eno izmed najhuj-če že ne za najhujšo krizo, v jNteri se SSG nahaja in, kot je ugo JP^il upravni svet, preti resna nevar P?st, da bo v prvih mesecih prihodka leta padel zastor nad dejavno-Uo slovenskega gledališča v Trstu. v tem smislu je upravni svet SSG gotovij, da je deželni svet izglasoval Jsmstvo za posojilo štirim deželnim gtedališkim ustanovam, ki naj omogo-1 tudi potek sezone SSG. Deželni od- bor pa tega jamstva ni izdal, kar pomeni za naše gledališče takojšnjo krizo. Tu obstajajo tudi obveznosti države, saj je SSG državno gledališče in bi moralo zato država jamčiti za njegov obstoj. Tudi s tega vidika obveze niso bile in niso spoštovane v ustrezni meri. Prav tako ne jamčijo nadaljnjega dela krajevne ustanove. Upravni svet SSG je končno ugotovil, da se SSG nahaja v izredno težkem položaju, ker ni pravilno upoštevana njegova specifika, saj gre za gledališče slovenske narodnostne skupnosti, ki ne more računati na tako široko zaledje, kot ostala italijanska gledališča. Prav zato so potrebne takojšnje in tudi izredne norme, ki naj omogočijo delo in obstoj Slovenskega stalnega gledališča. Cave j a Jadran 107 89 NA 10. STRANI Jubilej zbora Fr. Venturini Včeraj je bila proslava ob petnajstletnici moškega pevskega zbora Fran Venturini, ki mu gre zasluga za obnovitev prosvetne dejavnosti pri Domju. Iz nabite dvorane boljunškega gledališča je odjeknilo sporočilo, da se bomo zamejci lahko ohranili samo, če bo tudi mladi rod narodno zaveden in borben, sicer pa odprt za tvorno sodelovanje in sožitje s prebivalstvom italijanske narodnosti. To je še zlasti nujno, če smo pod asimilacijskim pritiskom. NA 5. STRANI sen za e V V • g • zaščiti RIM — Komunistična senatorka Jelka Gerbec, tajnica prve stalne komisije za ustavna vprašanja v rimskem senatu, in podpredsednik iste komisije sen. Taramelli sta se včeraj sestala s predsednikom komisije sen. Bonifaciom, katerega sta ponovno opozorila na potrebo, da vključi na dnevni red komisije predložene zakonske osnutke v zvezi z zaščito slovenske manjšine v Italiji. Predsednik Bonifacio je potrdil pripravljenost, da vključi to vprašanje na dnevni red komisije in je dejal, da bo do tega prišlo v prvih januarskih dneh, to je takoj po koncu razprave o ureditvi krajevnih uprav in potem ko bo natisnjen zakonski osnutek PSI, katerega predložitev so že najavili v zbornici. Kako izboljšati odnose med Slovenci in Italijani NA 4. STRANI Velesili prekinili tudi pogajanja o strateški oborožitvi (START) Oči miroljubnega človeštva so uprte v Stockholm, kjer bo januarja konferenca o zaupanju in varnosti v Evropi , ŽENEVA — Odkar so SZ in ZDA zapustite pogajal-jT° nvizo o evroraketah, postajajo odnosi med velesi-j Nte vedno bolj napeti in ni iz trte izvita trditev, da te uvod v drugo hladno vojno. Velesili sta včeraj Ptekinili tudi pogajanja START o strateškem orožju. , N^or je sporočila sovjetska delegacija, se je peti Ng teta 1982 začetih pogajanj včeraj predčasno skle-, * zato, ker se je zaradi namestitve ameriških evrora spremenil splošni strateški položaj. Tako je včeraj y J® zasedanje dveh delegacij na sedežu delegacije SZ Ženevi trajalo samo 35 minut. Politični opazovalci {vkujejo takšno odločitev SZ z bližnjimi prazniki, jtegi pa vidijo v tem možnost, da se po prekinitvi ■ Sajanj o evroraketah in START vsi upi položijo v ^NUarsko konferenco o medsebojnem zaupanju in var-QsU v Stockholmu, konferenco, ki jo je hotela madrid COLUMBIA SREČNO PRISTALA dh^ASHINGTON — Po nekaterih zapletih, ki so zavlekli (ft.staianje je vesoljski trajekt «Columbia», ki je imel „ "rat na krovu tudi evropski vesoljski laboratorij ^.teelab«, danes ponoči srečno pristal v Kaliforniji. To-a vesoljska odprava je trajala deset dni in je bila P"lna zapletov. ska konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, in za uspeh katere v sedanjem kritičnem trenutku veliko postorijo prav nevtralne in neuvrščene države. Medtem se nadaljuje nameščanje pershingov 2 in cruisov v državah članicah NATO in raket SS 20 v drža vah varšavskega pakta, a hkrati se v obeh blokih nadaljujejo tudi odpori ljudskih množic proti orožju, ki streže po življenju predvsem evropskim narodom. Tako prihajajo iz Prage vesti, da so češkoslovaški študentje pričeli zbirati podpise proti nameščanju sovjetskih raket na njihovem ozemlju. Zaradi nasprotovanja raketam SS 20 so oblasti zaslišale tudi nekatere podpisnike Carte 77. Prekinitev pogajanj ni povečala samo nevarnosti za novo hladno vojno, ampak je dejansko prižgala zeleno luč oboroževalni tekmi. Na svoj način se vanjo vključujejo tudi tri zapadne države. Gre za nedavno Mitter-randovo odločitev o «drugem dežndku», ki naj bi ga poleg «dežnika NATO», predstavljala povečana jedrska oborožitev Francije in Anglije in dodatna oborožitev Nemčije s klasičnim orožjem. Zunanji minister Andreotti vidi v tej potezi močnejših držav zapadne deseterice nevarnost za odpoved a-meriškemu dežniku, kar bi povzročilo «skupek novih, ne nazadnje tudi finančnih vprašanj*. Očitno gre za stališča, ki odražajo huda notranja politična nasprotja v EGS, še zlasti po neuspelem atenskem vrhu. Razgovor s posl. Anloninom Cuffarom Napoved vladnega osnutka ne sme pomeniti novega zavlačevanja z razpravo Po uradni napovedi vlade, da bo predložila svoj osnutek zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji se je naš odgovorni urednik o pome nu te napovedi in o posledicah, ki bi jih lahko imela, pogovarjal s tržaškim komunističnim poslancem An-toninom Cuffarom. Razgovor v celoti objavljamo. Vpr.: Poslanec Cuffaro, kako ocenjujete napoved vlade, da bo predložila svoj zakonski osnutek? Odg.: Besedila še nimamo, vendar je dejstvo, da vlada napoveduje svoj osnutek pozitivno. Upam, da tega ni naredila zato, da bi prišli do odlašanja z začetkom razprave o problemu, ki ga itak obravnavamo z veliko zamudo. Vpr.: Minister Romita pravi, da bo zakon sestavljen na osnovi deda Cas-sandrove komisije. Vemo, da to delo odraža dve različni stališči, stališče slovenske manjšine, pa tudi nekatera zelo nazadnjaška stališča. Odg.: Res je, na osnovi dela Cas-sandrove komisije je mogoče sestaviti dober, pa tudi slab zaščitni zakon in prav zato čakamo na besedilo, o katerem upamo, da bo v čimvečji meri ustrezalo potrebam manjšine in obenem tudi potrebam razvoja demokracije v Italiji. NADALJEVANJE NA 2. STRANI VEČ REDA ZA NAKUPE Z DEVIZNIMI DINARJI hy BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je sprejel sklep o pogojih in nači-ža !j’rndaje posameznih izdelkov domače proizvodnje tujim fizičnim osebam ^marjo deviznega porekla, kot tudi odlok o spremembah in dopolnitvah vi*9 0 uporabi deviz, ki jih imajo občani in občani - pravne osebe na de kov h ra<-unIh ali deviznih knjižicah, ter o načinu prodaje posameznih izdel-uomače proizvodnje za dinarje deviznega porekla. Pfj Bo teh odlokih bi imeli popust v višini temeljnega prometnega davka vUn nakupu posameznih domačih izdelkov samo tuje fizične osebe, jugoslo-0?n de'avci na začasnem delu v tujini, občani, ki delajo v jugoslovanskih , y tujini, kot tudi občani, ki jih pošiljajo na delo v tujino OZD in dru Ustanove. S Prav'co bi državljani SFRJ imeli samo dokler so na delu v tujini, lo^te ukinjajo prejšnjo možnost, da lahko vsi državljani SFRJ kupujejo do Vj ‘ne izdelke s popustom, ki so ga do zdaj dajali pri nakupu za dinarje de-4nega porekla. ha nr.aiev*ze' ustvarjene s prodajo določenih izdelkov domače proizvodnje tejBuulagi teh odlokov v prihodnje ne bodo pripadale OZD proizvajalkam, ttesiav' S° pristojne banke dolžne prenesti na račun Narodne banke Ju- dav, .^'IS te tudi sprejel uredbo, ki zmanjšuje stopnjo temeljnega prometnega a za uvožene avtomobile. Mladinski zbor GM pel v stolnici sv. Petra NAVDUŠENJE V VATIKANU RIM — Člani mladinskega pevske ga zbora Glasbene matice so od srede, ko so v poznih popoldanskih urah prispeli v Rim, gostje društva Centro di attivitd musicali Aureliano. Včeraj ob 10. uri je zbor pel pri slovesni maši v baziliki sv. Petra ob spremljavi priznanega slovenske ga organista Huberta Berganta. Ob Marijinem prazniku je mašo na glav nem oltarju daroval poljski kardinal Rubin, ki je predsednik kongregacije za vzhodne cerkve. Naši pevci so se predstavili v mrvi zimski uniformi in se odlično izkazali, saj so pritegnili veliko pozornost več kot 5 tisoč navzočih ver nikov in želi vsesplošno odobravanje. Zahteven in sorazmerno dolg program so izvedli ubram> in občuteno. Čisti zvok mladih glasov je očarlji- vo odmeval v sugestivni osrednji lad ji prostrane bazilike sv. Petra. Ton ski mojstri vatikanskega radia, ki so snemali mašo, so se zelo ugodno izrazili o našem zboru, ki je bil po njihovem mnenju zvočno odličen. F osrednjem delu maše, ko so bili o-značeni nameni praznika, se je v slovenščini oglasil tudi prof. Pavle Merku, ki spremlja zbor. Drugi po zdravi so bili v francoščini, nemščini, angleščini in latinščini. Danes ob 9. uri pa čaka naše mlade pevce novo izredno doživetje. Podali se bodo na Kvirinal, kjer jih bo ob 10. uri sprejel predsednik republike San dr o Pertini. Pričakovanje je bilo med mladimi pevci že sinoči na višku, saj se dobro zavedajo izrednega ponte-na tega obiska, ne samo za zbor, temveč za našo celotno narodnostno skupnost. Po sestanku Darida - Comel li Na sestanku v Rimu med ministrom Darido in Comellijem, ki so mu prisostvovali tudi visoki funkcionarji IRI, predsednika tržaške ter goriške pokrajine, župani Trsta, Tržiča, Gorice in Doline ter sindikalisti, so se domenili da ustanovijo posebno delovno skupino, ki bo v Rimu preučila položaj podjetij z državno udeležbo v dveh pokrajinah. Zastopniki Trsta in Gorice so se iz Rima vrnili domov deloma zadovoljni, čeprav ni zagotovljeno nemoteno delo v državnih tovarnah, še manj pa sedanja zaposlitvena raven. Najbrž bo deželna sindikalna zveza CGIL - CISL - UTL še danes odločila ali velja splošna stavka v Trstu in Gorici 15. decembra, ali jo bodo preložili na kasnejši čas. NA 8. STRANI • Cuffaro NADALJEVANJE S 1. STRANI Vpr.: Kakšen bo postopek, potem ko bo vlada predložila svoje besedilo? Odg.: Ta zakonski osnutek bo treba obravnavati skupno z že predloženimi osnutki. Mi bomo zahtevali (kar je sicer v navadi) sestavo ožjega odbora, da primerjamo razne predloge in torej preverimo možnost sestave enotnega besedila, ki bi ne le v večji meri ustrezalo splošnim interesom manjšine, ampak bi bilo tudi lažje odobreno, ker bi ga sestavila širša večina. Vpr.: Ali bo prišlo do srečanja s prebivalstvom? Odg.: Seveda, mislim da mora biti ob razpravi, ne glede na to, če bo tekla v senatu ali v poslan ski zbornici, prisotno tudi prebivalstvo preko svojih krajevnih predstavništev, dežele in krajevnih u prav, ki jih je treba slišati za mnenje. Mislim, da morajo biti Slovenci protagonisti sestave enotnega besedila, ki bo nato šlo v razpravo v senat in v poslansko zbornico. Vpr.: Kaj pa lahko predvidevamo o roku, v katerem naj bi bil zakon odobren? Odg.: Pod vsako kritiko je, da to vprašanje načenjamo s tako zamudo in še bolj je treba kritizirati dejstvo, da še ne moremo napovedovati nič konkretnega. Upam, da bo razprava tekla hitro in če je namen vlade res ta, da se vprašanje reši, potem je ta napoved dobrodošla; če pa namerava vlada predložiti sv°j zakon, da se postopek ponovno upočasni, mislim, da moramo reagirati, da ne bomo več zamujali, saj smo že dovolj zamudili. Vpr.: Že sama napoved, da se začenja razprava o teh vprašanjih je vzbudila v Trstu nevarno reakcijo, čeprav ne tako grobo kot v preteklosti. Odg.: Mislim, da je zamuda, s katero načenjamo to vprašanje, prav sad provokacij in vzbujanja nasprotij med prebivalstvom. Mislim, da morajo demokratične politične sile u-poštevati ne le žalitev, ki jo te provokacije predstavljajo za sloven sko manjšino, ampak tudi nevarnost, ki jo predstavlja za našo demokracijo in za naše demokratične inštitucije. Dejstvo, da prihajamo do raz prave s tako zamudo je v veliki meri sad politične kratkovidnosti in posledica računov, ki so po moji oceni za vsako demokratično silo zgre šeni. Rešiti to vprašanje pomeni potencirati in valorizirati vlogo miru, ki jo imajo ti kraji in potrditi, da je prisotnost slovenske manjšine bogastvo tudi glede na razvoj odnosov med prebivalstvom in na mednarod ne odnose naše države. (Vprašanja postavil Bogo Samsa) Zaskrbljenost v Bruslju zaradi odložitve ženevskih pogajanj o strateški oborožitvi Italijanski zunanji minister Andreotti poudaril veliko vlogo>, ki jo lahko ima Jugoslavija v procesu obnove evropskega dialoga Novi generalni tajnik NATO lord Carrington BRUSELJ — Zasedanje atlantskega sveta v Bruslju je potekalo v znamenju zaskrbljenosti zaradi prekinitve pogajanj START med ZDA in Sovjetsko zvezo, s tem v zvezi je italijanski zunanji minister ponovno podčrtal poseben pomen, ki ga zadobiva skorajšnja stockholmska konferenca, v okviru katere bi lahko prišlo do obnovitve stikov med dvema velesilama. Andreotti je v svojem izvajanju dal tudi velik pomen vlogi neuvrščene Jugoslavije, s katero je na predvečer omenjene konference treba okrepiti odnose, ob upoštevanju njene neuvrščene politike, da bi obnovili evropski dialog. Sicer pa se je zasedanje atlantskega sveta, v teku katerega so soglasno izvolili nekdanjega britanskega zunanjega ministra lorda Carringtona za novega generalnega sekretarja NATO namesto Josepha Lunsa, začelo z uvodnim govorom francoskega zunanjega ministra Cheyssona. Na dnevnem redu je razprava o spletu odnosov med Vzhodom in Zahodom, tu- di v 'luči prekinitve pogajanj SALT v Ženevi ter obračun dejavnosti NATO in njegovih u-spehov ali neuspehov v letu 1983, letu ko se je začelo postavljanje evroizstrelkov. Poseben odbor za obrambne načrte je iz-razil zadovoljstvo ob odločnem stališču NATO, ki je dosledno uresničeval svoje sklepe iz leta 1979 (namestitev evroizstrelkov in začetek pogajanj s SZ). Prvi dan zasedanja atlantskega zavezništva se je zaključil s pozivom šestnajstih zunanjih ministrov NATO Sovjetski zvezi, ki naj se vrne k pogajalski mizi po «premoru za premislek*, kot so ga imenovali. V tem pozivu zunanji ministri atlantskega zavezništva podčrtujejo pomen konference o razorožitvi v Evropi, ki se bo začela 17. januarja v Stockhol; mu. Nikakor ne izključujejo možnosti, da bi se ob tisti priložnosti obnovili sestanki na najvišji ravni med SZ in ZDA, konkretno na ravni zunanjih ministrov, saj bosta tam prisotna tako Gromiko kot Shultz. Večnacionalne sile ostanejo v Libanonu Italija bo baje le znižala število vojakov BRUSELJ — Položaj v Libanonu še ni tak, da bi morala Italija enostransko umakniti svoj vojaški kontingent, vsekakor pa bo v doglednem času proučila možnost, da bi število italijanskih vojakov zmanjšali za polovico, saj je dvostranski sporazum s predsednikom Džemajelom predvideval le 1.100 vojakov, medtem ko jih je sedaj v Bejrutu že 2.200. To je v bistvu izjavil italijanski zunanji minister Andreotti po pogovorih z ameriškim, britanskim in francoskim zunanjim ministrom v Bruslju. Andreotti je takoj pripomnil, da zmanjšanje števila še ne pomeni odstop od sprejetih obveznosti temveč le spoštovanje sporazuma iz lanskega septembra. Italijanska vlada je torej pristala na podaljšanje mandata za svoje sile v Libanonu, ostalim trem pa je precej jasno povedala, da ne bo v nedogled debla z njimi nevarnosti vse večje vpletenosti v hbanonska dogajanja. Povsem razumljivo je delni umik itabjanskega kontingenta vezan na čisto tehnično operativne zahteve. Število itabjanskih vojakov se je namreč povečalo, ker ne bi v nasprotnem primeru uspeb jamčiti za varnost palestinskih taborišč v Sabri in Šatih. Na včerajšnjem bruseljskem sestanku so tudi sklenili povečati medsebojna posvetovanja. Vsekakor pa ostaja še vedno v veljavi osnovni razlog pri sotnosti večnacionalnih sil. Kot je navedel francoski zunanji minister Cheysson, bi bil umik popolnoma «nerazsodna» poteza, saj bi s tem prepustih Libanonce njihovi usodi. Evropski zavezniki so torej dali Ameriki še nekaj časa, da uresniči svoje načrte utrjevanja Džemajelove oblasti v državi. Kako ji bo to uspelo, ni še povsem jasno. Itabja pa kot kaže noče ostati križem rok. Zunanji minister Andreotti bo po nedavnem obisku v Damasku še pred božičem odpotoval v Izrael, da bi se seznanil tudi z izraelskimi stališči glede hbanonske krize. Naravna tragedija v Libanonu Zemeljski plaz v Bar Eliasu (Dolina Bekaa) je zasul 20 hiš. Po prvih P°" datkih so izpod ruševin odkopali štiri trupla, 16 oseb pa pogrešajo (AP) l ARAFAT SE PRIPRA VLJA NA UMIK IZ TRIPOLI J A BEJRUT — PLO in Arabska liga sta zaprašili italijansko vlado, da bi umik Jaserja Arafata in njegovih borcev iz Tripobja varovala in spremljala kaka italijanska bojna ladja in da bi Italija poskrbela za prevoz 64 ranjenih borcev na Ciper. Prošnja je logična posledica groženj bivšega izraelskega obrambnega ministra Šarona, da ne bi smel Arafat «živ zapustiti Tripobja*. Te grožnje je včeraj bolj megleno ponovil premier Šamir. PLO je za spremstvo zaprosila tudi francosko vlado, ki se je pozitivno odzvala prošnji. V bistvu bi Francozi spremljali skupino Arafatovih borcev, ki je namenjena v Severni Jemen, Italijani pa Arafata in njegove najožje sodelavce, ki jih bodo grške ladje pod zastavo OZN prepeljale v Tunizijo. Italijanska vlada ni še odgovorila na prošnjo. Vsekakor ima Ita lija v libanonskih ozemeljskih vodah fregato in rušilec, ki lahko že v nekaj urah zadostita palestinski prošnji. Arafata pa ne skrbi samo morebitni napad izraelske mornarice, temveč bi hotel tudi jamstva, da se ne bi prosirske enote po njegovem umiku znesle nad palestinskimi civilisti in libanonskimi zavezniki. Zaradi neuspeha na bruseljskem srečanju že polemike v italijanski vladni večini RIM — Popoln neuspeh italijanske vlade na bruseljskem srečanju med predstavniki štirih držav, ki sestavljajo mirovno silo v Libanonu, je še povečal nesoglasja v koaliciji Craxijeve vlade. Demokristjani in liberalci so namreč že pred časom dejah, da se morajo itabjanski vojaki čimprej vrniti domov in sam Andreotti je v intervjuju, ki ga bo objavil tednik Espres-so v svoji prihodnji številki izrecno dejal, da je vprašanje umika itabjanskih sil iz Libanona aktualno in da je treba o tem razpravljati v parlamentu, potem ko bodo znana vsa strokovna in diplomatska stališča. Zahtevo po parlamentarni razpravi je postavil tudi tajnik liberalne stranke, poleg njega pa seveda leva opozicija, ki je vložila vrsto interpelacij. Po drugi strani pa republikanci v včerajšnjem uvodniku svojega glasila Voce Repubblicana ponavljajo, da je vlada enotna in da ni razlik v stališčih, skratka, da je treba itabjansk* kontingent obdržati v Libanonu in da gre v celoti z3 mirovno pobudo. V dneh pred včerajšnjim bruseljskim srečanjem 50 prj predsedstvu vlade trdih, da je treba sprožiti postopen umik kontingenta mirovnih sil in sam Craxi j® ^ Atenah govoril o možnosti, da bi ostale v Libanon samo zdravstvene službe. Tudi predsednik Pertini J® resno opozoril, da itabjanskih vojakov ni moč več izpostavljati nepotrebnemu tveganju. V prihodnjih dn®*1 1 se bo torej polemika stopnjevala. Vsekakor je pomembno tudi dejstvo, da so včri^j zavzeli komunisti zelo polemično stališče o bruseljske*^ vrhu, saj so poudarili, da se je srečanje končalo j popolnim popuščanjem ameriškim tezam in s celo'A'p predajo italijanske vlade. R. G- Jugoslovansko zunanje ministrstvo o obisku predsednika Mitterranda BEOGRAD — Obisk predsednika Mitterranda od 15. do 17. decembra letos v Jugoslaviji ocenjujemo kot po memben politični dogodek in bo brez dvoma prispeval k uspešnemu razvoju odnosov Jugoslavije s prijatelj sko Francijo. To je med drugim izjavil na včerajšnji tiskovni konferenci z domačimi in tujimi novinarji jugoslovanski predstavnik sekretariata za zunanje zadeve Svetislav Vujovič. V zvezi s pisanjem albanskega časnika Baškimi je predstavnik zveznega sekretariata med drugim izjavil, da pisanje tega časnika in nastopi albanskih voditeljev ob albanskem narodnem prazniku, kot tudi drugi njihovi nastopi v zadnjem času potrjujejo in širijo znano protijugoslovansko pobtiko, v okviru katere so posebej izraženi albanski ozemeljski apetiti in nadaljevanje po htike odkritega vmešavanja v notranje zadeve SFRJ. V tej zvezi je treba ocenjevati tudi zanimanje albanskega vodstva za albansko narodnost v Jugoslaviji, ki je preračunano izključno na spodbujanje šovinizma in iredente, ter na neposredno vmešavanje v notranje zadeve SFRJ preko zahtev za spremembo njene ustavne ureditve, kot tudi na poskuse netenja nacionalne nestrpnosti, zlasti do srbskega naroda. Ko so ga zaprosili, naj potrdi novico o možnem obisku papeža Janeza Pavla H. v Jugoslaviji, je pred stavnik jugoslovanskega sekretariata za zunanje zadeve dejal: «Kot je znano, vabilo papežu Janezu Pavlu II. za obisk Jugoslavije obstoji. Papež bo obiskal Jugoslavijo takrat, ko bosta obe strani ugotovili, da so za to potrebni pogoji. O tem pa do zdaj ni bilo kakšnih konkretnih dogovorov.* (dd) □ PEKING — Delegacija ZKJ, ki jo vodi član predsed stva CK ZKJ in predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marinc, je dopotovala v Peking na vabilo CK KP Kitajske. Program obiska med drugim predvideva pogovore s predstavniki CK KP Kitajske, obisk v Čengtuju, glavnem mestu pokrajine Sečuan in srečanje z generalnim sekretarjem CK KP Kitajske Hu Jaobangom ZA SKUPNE NALOŽBE LJUBLJANA — V Ljubljani je bilo zasedanje mešane delovne skupi*1® SR Slovenije in avstrijske zvezne dežele Koroške za sodelovanje na tretJ1*1 trgih' ... ve Delegacijo Slovenije je vodil Stojan Jakopič, sekretar Gospodar«* zbornice Slovenije za ekonomske odnose s tujino, delegacijo Koroške pa win Fruehbauer, namestnik deželnega glavarja. V pogovorih je sodelov tudi avstrijski genaralni konzul v Ljub! jani.dr. Georg Weiss. Obe strani sta ugotovili, da že obstajajo nekateri konkretni primeri 1 vrstnega sodelovanja, kot je na primer kooperacijska pogodba med Rudis0 iz Trbovelj in firmo «Ilbau» iz Spittala, ki v Iraku skupno gradita metalu^ ško tovarno in podali nove konkretne predloge za razširitev sodelovanja rij tretjih trgih. Realne možnosti za sodelovanje na tretjih trgih obstajajo W na področju drobnega gospodarstva obeh dežel, predvsem pri končni obd®13 vi projektov. Jugoslovansko-italijansko zasedanje BEOGRAD — V Beogradu se je končalo 27. redno zasedanje vansko - italijanske stalne komisije za izvajanje sporazuma o prometu °s ’ ter o kopenskem in pomorskem prometu na obmejnih območjih tako vanega videmskega sporazuma. Komisija je delala v prijateljskem ozračju vzajemnem razumevanju, ki je sicer značilno za jugoslovansko - itaWanS odnose. $o Med dvodnevnim zasedanjem je komisija preučila vsa vprašanja, ** . pomembna za neovirano izvajanje videmskega sporazuma in razvoj sodelo nja ob meji. (dd) V Firencah so prikazali slovenski etnografski film SERGIO FERRARI Etnografski film je kompliciran ter-(hin, ki označuje stvarnost, ki nam ie veliko bližja. Saj je to filmska zvrst, kjer smo mi sami igralci, dogajanje pa so naša vsakdanja opravila, ki se nam zdijo banalna in samoumevna, če pa jih primerjamo z vedenjskimi modeli drugih, postanejo fdinstvena in originalna. In prav ti igralci in ta dejanja so bila predmet pregleda slovenskega etnografskega filma v zadnjih 50 letih, ki so ga Predstavili na 24. Festivalu narodov v Firencah. Festival so priredili ministrstvo za turizem in gledališke dejavnosti, dežela Toscana in občinska uprava v Firancah, s podporo hranil Pice iz Prata in letalske družbe Ali-talia. V etnografskem delu, ki je bil pridan na fest.valu izven tekmovalnemu sporeda, so vrteli, poleg slovenjih etnografskih filmov, tudi dela uvstralskega režiserja Jana Dunlopa, kl Je v svojih filmih prikazal kultur-Pe spremembe prvotnih prebivalcev Avstralije. Za prikaz slovenskega etnografskemu filma v Firencah gre zasluga Predvsem mlademu etnologu Našku Križnarju, ki je že novembra meseca ‘uni priredil v Ljubljani retrospektiv-ni Pregled slovenskega etnološkega Til-P?a od leta 1905 do 1980. Hkrati je °Pjavil seznam filmov, ki šteje 800 naslovov. Omenjeni filmi zajemajo najrazličnejše podobe vsakdanjega živ- ljenja Slovencev; gre seveda za naj bolj karakteristične oblike naše dejavnosti. Naj tu omenimo 7 metrov dolg film «Odhod od Maše v Ljutomeru*, ki jih je posnel leta 1905 Karel Grossman; pa še zadnje produkcije ljubljanske RTV iz Slovenskega etnološkega društva Ko je vodstvo festivala V Firencah izreklo vabilo, da se predstavi slovenski etnografski film, je Križnar izbral materiale, ki imajo posebno simbolično vrednost in ki so bili najprimernejši za to, da pokažejo zgodovinske in politične aspekte Slo venije v zadnjih 50 letih. Med imeni filmarjev, ki so se največkrat predstavili, naj omenimo režijsko delo Metoda Badjure in sicer v obdobju od leta 1932 do leta 1954 in nato dela Jožeta Pogačnika in Filipa Robarja, katerega film «Opre Roma* iz leta 1983 (produkcija Vibe film) je zmagal v Jugoslaviji prvo nagrado za najboljši dokumentarec letošnjega leta. Posebno pozornost je vzbudila pro dukcija Dopisne delavske univerze v Ljubljani, ki je naredila serijo krat-kometražcev (trajanje od 10 do 15 minut), v katerih s0 prikazane tipične slovenske dejavnosti, ki pa pomenijo že po nekaj letih, potem ko so bile posnete, važen zgodovinski dokument. V teh kratkometražcih smo ta ko lahko videli zgodovino gojenja, na hiranja in tkanja lana tja do planšarstva v Bohinju, ki nas popelje na planine pod Triglavom. Pregljev film «Mlin» pripovi duje o poti koruze, ki v mlinu postane moka. Slakov kratko-inetražec «Na domačiji* nas popelje v svojstveno potovanje od hribov do morja na katerem lahko gledamo različne tipe stavb na Slovenskem in se seznanimo z njihovimi karakteristikami. Dva izmed predstavljenih filmov sta naglasila tudi problem slovenskih na rodnostnih skupnosti, ki živijo izven meja matične domovine in njihov boj ža dosego ustreznih pravic. Pogačnikov film «Ta hiša je moja, pa vendar moja ni* je prikazal gledalcem problem Slovencev, ki živijo v Avstriji, f ilm je bil posnet leta 1976, to je v času znanega preštevanja. V njem pridejo jasno do izraza težave in problemi, ki jih ima manjšina za dosego predstavlja novost, saj gre za kratkometražec «Blumarji» Sergia Ferrarija v produkciji Agencije Alpe Adria in koprske televizije. «Blumarji» jemlje osnovo v pustnem običaju v vasi črni vrh v Benečiji i’n razvija omenjeni obred z namenom, da prikaže zgodovino Slovencev, ki živijo v Nadiških dolinah in ki še vedno čakajo na uzakonitev svojih pravic. Prav film «Blumarji» pomeni jasen dokaz kako koristni so etnograf ski filmi; film «Blumarji» je bil posnet leta 1979 in pomeni praktično zadnje pričevanje o neki tradiciji, ki Izginja. Kot je pravil Cezanne «je tre ba pohiteti, predno porušijo vse* in zabeležiti vsaj v spominu filmskegi traka tiste karakteristike, ki jih da našnji svet, vedno bolj plosk jn eno ličen, uničuje, saj so prav te značilnosti tiste, ki nam pokažejo tiste razlike med ljudmi in kulturami ki storijo, da je naš «stari svet* še zanimiv. svojih pravic. Drugi film Arhitektura Jožeta Plečnika \J J. Plečnik: Zacherlova hiša, Dunaj 1903 - 1905 Koncert «Tria di Trieste» v gledališču Rossetti GOJMIR DEMŠAR kroniki tržaške glasbene kulture ~° ime Tržaškega tria prav gotovo ^Pisano s svetlimi črkami. Trio di Trieste, ki sodi danes med aJboljše tovrstne komorne ansamble, je Pjl ustanovljen 1. 1933. Pravzaprav bjla to neformalna ustanovitev, saj “O bili njegovi člani tedaj še dvanajst-Pvni dijaki tržaškega konservatorija, p so začeli s skupno igro v klavirji11 triu. če izvzamemo violončelista (bera Lano, katerega je 1. 1961 nasle-jh Amedoo Baldovino, deluje ta odlič-1 komorni sestav, katerega člana sta r,e Pianist Dario De Rosa in violinist enato Zanettovich, polnih 50 let. » ^aiokateri ansambel se more pona-s tako pogostimi koncerti. Ni ga Pomembnejšega koncertnega odra v I-/“hii. kjer ne bi bili stalni gostje, ”“Ko je Trio samo v Milanu nastopil ‘ oo^Pdesetkrat. Redni so njihovi kon-».rj-i po evropskih glasbenih sredi-■0'h tako npr. 30 nastopov v Londo-0- 40 na Dunaju itd. Umetniška pot 5J~Jih je povedla tudi v razne kraje "Jenke, Azije, Afrike in Avstralije. , 2500 nastopov Tria di Trieste je kar hm? ^evjl°- Med te štejejo tudi nji tj*ya sodelovanja z orkestri pod tak-*° mnogih slavnih dirigentov. gk^ai omenimo kaj pravi o tem trža--0"1 ansamblu kritik uglednega du-^pjskega dnevnika «Die Presse*: kirav malo je na svetu ansamblov u, VsPeJo visoko šolo interpretacije v „ _Popolnosti predstaviti. Izvedbe te- Srr - ar>sambla so resnično popolne, v . isly da ni ničesar prepuščeno na-de] JU' vsa*c detajl je premišljeno iz-7jj,an m njihova skupna igra je v svoji osti naravnost nedosežena. Ob tej , 1omiozni izdelanosti, ki je prav go-0 plod trdega, napornega dela, pa izstopa v ospredje njihova spontana interpretacija, ki uspe vselej izraziti to, kar je želel avtor s svojim glasbenim delom povedati.* S temi besedami bi zanesljivo mogli oceniti tudi njihov koncert pretekli po neddjek v Rossettiju, kjer so se predstavili z deli Mozarta, Brahmsa in Ravela izredno velikemu številu poslušalcev. Morda bi označili njihovo igro v prvem delu koncerta malce, zadržano, čeprav ni mogoče reči, da ni bil čudoviti Larghotto iz Mozartovega tria v B duru KV 502 pristno mozartovski. Pa tudi v izvedbi Brahmsovega tria v C-duru op. 57, enem najzrelejših del tega mojstra komorne glasbene u-stvarjalnosti, ki jo označuje robustna zgradba in bogata invencija, smo začutili, da imamo pred seboj odlični ansambel. Tržaški umetniki pa so dosegli nedvomno vrhunec v drugem delu koncerta, v izvedbi Ravelovega tria, blestečega dela iz zrele dobe ustvarjanja francoskega skladatelja. V razkošno razvitem ansambelskem zvoku in veliki izrazni moči je polno zablestela Ra-velova mojstrovina, ki jo prežarjajo čudovite zvočne barve, med melodično tkivo pa se vpletajo ritmi in motivi baskovske folklore. Izven programa so člani tria zaigrali še drugi stavek iz predzadnjega Haydnovega klavirskega tria in tretji stavek iz mojstrskega Dumky tria Antonina Dvoraka. Tudi pri teh izvedbah so prejeli za svojo enkratno, iskreno in zares avtentično posredovanje glasbene umetnosti polno priznanje občinstva, ki se je umetnikom oddolžilo s spontanim ploskanjem. Na odprtem odru so člane tria pozdravili in jim čestitali tržaški župan in predsednik Koncertnega društva. Bil je lep, prisrčen glasbeni večer, vreden prizadevnih, odličnih tržaških umetnikov. Franc Magajna: Poezija mlade ljubezni Neglede na to, kako je čas naklo njen kulturi in še posebej knjigi, knji ževnost nastaja, pisatelji pišejo ro mane, esejisti eseje in pesniki pesni jo. La da vsa ta pisana sporočila si vedno težje utirajo pot do tiskarn in tako tudi do bralcev. Vendar kdor ima kaj povedati pove, ne glede na okoliščine v katerih živimo, saj ima navsezadnje prav pisana beseda tisto neprecenljivo moč, s katero se narod ne le ohranja temveč vedno znova tudi potrjuje. Te misli so se mi zdele potrebne povedati tudi zaradi poezij mladega pesnika Franca Magajne, ki je za man iskal založbo, ki bi mu pesmi iz dala (saj vemo kako malo pesniških zbirk je v zadnjem letu izšlo na Slovenskem, kaj šele da bi kakšna za ložba tvegala izdati prvenec). Tako je Franc Magajna s pomočjo svoje delovne organizacije INA plin Ko zina izdal pesniško zbirko v samozaložbi. Oblikovno deluje zbirka skromno, nenavadno zaradi svoje beline, saj je brez kakršne koli likovne opreme, s katerimi se bahajo še posebej v zadnjih letih slovenske knjižne izdaje (se razume da v pozitivnem smislu). Edina stvar, ki je na belini papirja poleg stihov, je na prvi strani avtor jeva fotograjija pod katero je zapi sal: Sem. / To je neuničljiva Resnica. / Tudi takrat, / ko me ne bo, / bo ta misel ostala Pesem. S temi mislimi nas pesnik povede v branje vseh dvainpetdesetih pesmi v zbirki, ki jih je pomensko razdelil v tri cikle. Vsak izmed treh ciklov ima svoj moto, s katerim nas pesnik opozori na vsebinsko sporočilo svojih pesmi. Tako je pred prvim ciklom pesmi napisan moto: Vse je. / In nič ni, / razen bremena, / ki boli. V vseh petnajstih pesmih, kolikor jih je uvrstil v ta cikel avtor s svojo tenkočutno dušo, ki je ustvarjena vse prej kot za ta surovi in neobzirni svet, izraža svojo stisko in pravi v svoji pesmi Osamljenost: Sem kot samotno drevo / nad otožno poljano / in le tiho, modro nebo / ve, kaj je z mano. Pesmi so izrazito razpoloženjske in delujejo kot drobne impresije. V tem pogledu nas Magajna pogostokrat spo minja na Murna. Občutek pesnikove samote in duševne stiske je izražena v mnogih pesmih. Realni svet, v katerega je uklenjen in ki je določen s trdimi in neusmiljenimi zakoni, je za mladega občutljivega pesnika težko sprejemljiv, ker se mu ne zdi nara ven. Zato se njegova mehka in čuteča duša čestokrat zateka k naravnim lepotam, ki so njegovemu doživljanju mnogo bližja. Tako najdemo v Ma-gajnovi poeziji doživetja noči, svetlobe jutra, vetra, šelestenje listja, modrine neba itd. Vse te neprecenljive naravne lepote vključno z breskončnim vesoljem so tiste vrednote, ki premagajo še tako grobo stvarnost in vlivajo pesniku ustvarjalno moč. Tako se prvi cikel zaključuje s pesmijo. Upornost, s ka tero pesnik opozarja na nasilja, brezvestnost, sovraštvo, ki vedno bolj pre vladujejo v svetu in razvrednotijo človeka, ki pa je v bistvu sestavni del narave, z oso pravico, da v svojem življenju vse naravne lepote tudi doživlja. saj človeka bogatijo in plemenitijo. Optimistični ton prevladuje v naslednjih devetnajstih pesmih, katerih uvodni moto je: Kadar se ljubijo ljudje, / sonce šele zasveti / in razsvetli vso temo. Pesmi so mladostno igrive, polne ljubezni in ljubezenskega poželenja mladega človeka in dekle je tisto, pri mladem fantu vedno prisotno bitje, ki ga radosti in osmisli njegovo življenje. Toda v zadnjem ciklu — tretjem, svojih pesmi se avtor ponovno povr ne v tisto za pesnikovo dušo pregrobo stvarnost, ki jo vsakodnevno doživlja on in vsi, ki živimo. Pesnik nas nagovori: Poglej, zakaj ne morem razumeti, / da služi času bolj kot človek snov, / da smo ljudje od sonca manj razvneti / kakor omamljeni od zlih okov. V vsem tem vsakdanjem kaosu se pesnik trudi bralca prepričati, da je vendarle najpomembnejši na svetu človek. Človek v vsem svojem bistvu in z vso pravico, ki je človeku dana, živeti kot človek v najčistejšem smislu. Med najrazličnejšimi v tem izboru pesmi je pesem Živim na jasi svetlobe, v kateri pravi: Živim na jasi svetlobe. / In utripam s srcem. / In utripam z dušo. / In utripam z bistvom. V tem ciklu se ponovno pesnik zateka k prirodi, ki mu edina daje vero v prihodnost in mu je hkrati up življenja, daje srcu polet, dviga nebo nad zemljo, daja morju kipečo slast valovanja in rekam tok neminljivost. Pesnik je srečen, kadar doživi vse te naravne stvari. Pesnik zaključi z zbirko nekako optimistično: in vse je eno samo hrepenenje / in vse je eno samo izgorevanje / in vse je darovanje / in darovanjka vsega / je Pesem. Kdor bo zbirko vzel v roke, bo morda razočaran zaradi tega, ker v njej ne bo našel običajnih podatkov kot so: Kazalo na zadnji strani, nič se ne ve kje je zbirka izšla, ne kdo jo je natisnil, niti kdaj. Vse te formalnosti so se zdele pesniku odveč in jih je namenoma opustil! Zanj je pomembno samo pesniško sporočilo, ki nam ga s to zbirko ponuja. Kdor ga bo sprejel in se mu približal, bo morda našel dialog s pesnikom, ki mu ga ta drobna knjižica ponuja. In to pesniku zadostuje. Ljubiteljem poezije ime Franca Ma gajne ne bo novo, saj so njegove pes mi bile objavljene že v revijah kot so: Sodobnost, Primorska srečanja. Mladina, pa tudi po radiu smo jih že večkrat poslušali. France Magajna je bralec Kosovelove knjižnice v Sežani in zato mu bo knjižnica izrazila pozornost s tem, da mu bo v Kosovelovi spominski sobi v petek, 9. decembra, ob 18. uri pripravila predstavitev. (a.n.) beležnica • kulturna beležnica • kulturna beležnica • kulturna včp c?l°vškem mestnem gledališču so W v nast,>pili igralci KUD «Preži-prj, v,(ranc» z Raven na Koroškem. ke a*aM so Vorančeve »Samorastni-Osr,. ? Mikelnov! priredbi. To je bila Oiin n'a gledališka predstava v spo-pr„.,.,na 90-letnico rojstva pisatelja Mihovega Voranca. ^Galeriji Društva slovenskih li v j . umetnikov na Komenskega 8 letj/^id.iani so včeraj odprli novo So i? Prodajn° razstavo. Na prodaj Valitetna likovna dela slovenskih likovnikov umetnikov in to po zmernih cenah. Obiskovalci razstave bodo lahko kupili slike, grafike, plastike in voščilnice. • Inštitut za filmsko umetnost v Firencah je podelil »srebrne kipce* avtorjem in proizvodnim podjetjem za njihov prispevek novemu evropskemu filmu. Ob avtorje, kakšni so Fellini, Bertolucci, Leone in Cavanijeva sc je uvrstil tudi jugoslovanski režiser Veljko Bulajič. Novosadska producentska hiša Neoplanta pa je dobila priznanje kot koproducent Bulajičeve-ga «Velikega transporta*. • V Novi Sad so že prispele prve prijave za 29. jugoslovanske gledališke igre «Sterijino pozorje*. Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubija ne je tako prijavilo ker tri pred stave in sicer «Jaz nisem jaz* Vita Tauferja. «Strah in pogum* Edvarda Kocbeka v režiji Janeza Pipana, zunaj konkurence pa želj gledališče predstaviti delo «Romeo in Julija -komentarji* v režiji Ljubiše Rističa in sicer kot originalno odrsko delo po motivih Shakespearove tragedije. Gledališka družina «Histrion» je prijavila delo več avtorjev «Hist (o-e) rijadc* v režiji Zlatka Viteza. Pri morsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je prijavilo Plevneševega «E-rigona* v režiji Ljubiše Georgijev skega. Svoja dela so prijavila tudi nekatera gledališča iz drugih jugoslo vanskih republik. Zadnji rok prijav za Sterijino pozorje zapade 10. januarja 1984. • Znani italijanski kulturni delavec Giorgio Depangher je pri založbi Re-bellato izdal pesniški prvenec z naslovom «D ginepro e il ven to*. • Pri založbi Mladike je izšla pred kratkim knjiga pesnika Vinka Be-ličiča, ali bolje, gre za knjigo, posvečeno njegovi 70-letnici. Knjiga z naslovom «Vinka Beličiča pogled nazaj* prinaša daljši intervju, ki ga je imel s pesnikom Marij Maver, nekaj pesnikovih dnevniških zapisov in bogato bibliografijo. Drevi v mali dvorani Doma Alberta Sirka V Križu bodo predstavili osnutek drobnega regulacijskega načrta Ulil V mali dvorani Doma Alberta Sirka v Križu bodo drevi ob 20. uri uradno predstavili osnutek podrobnega regulacijskega načrta za to vas, ki sta ga po nalogu tržaške občine izdelala arhitekta Kokorovec in Ruggiero. Današnjega srečanja v Križu, na katerega je seveda vabljeno vse prebivalstvo, se bodo udeležili poleg omenjenih arhitektov še predsednik rajonskega sveta za zahodni Kras Slavoljub Stoka ter občinski odbornik za urbanistiko Sergio Pacor, ki je, kot znano, tudi podžupan. V zvezi z drevišnjim sestankom so nam kriške organizacije poslale za objavo naslednjo resolucijo: «Kriške organizacije jemljejo na znanje, da je tržaška občinska uprava štirinajst let potem, ko je stopil v veljavo občinski regulacijski načrt, vendarle izdelala osnutek podrobnega regulacijskega načrta za našo vas. Križ je v teh letih zaradi te velike zamude utrpel zelo veliko škodo, tako iz čisto urbanističnega vidika (npr. propadanje zgodovinskega jedra vasi) kot zaradi družbenih posledic, ki izhajajo iz dejstva, da so se morali mnogi mladi pari, zaradi pomanjkanja ustreznih stanovanjskih rešitev, pre- seliti v mesto ali v bližnje vasi. Zato v prvi vrsti pričakujemo in zahtevamo, da bo podrobni regulacijski načrt na vsak način usmerjen v preokret tega negativnega družbenega procesa s tem, da bo omogočil mladim vaščanom, da si lahko uredijo, oziroma zgradijo bivališče v domači vasi, ter dal stvarno možnost tistim, ki so odšli, da se vrnejo. V tem okviru pričakujemo, da bo regulacijski načrt služil res stvarnim potrebam tukajšnjega prebivalstva, ki se 'je doslej lahko za svoje gradbene potrebe naslanjalo le na zgoniško in devinsko-nabrežinsko občino. Tržaška občina mora igrati svojo vlogo, da se preprečijo tudi vse morebitne špekulacije *in da se ne bi določen urbanistični normativ uresničil v škodo domačinov. Zato smatramo, da mora podrobni regulacijski načrt vsebovati kot priori- Predstavitev knjige V dvorani Časnikarskega krožka v Trstu bodo danes ob 11. uri predstavili javnosti knjigo «Komunisti v Trstu*, ki prinaša prispevke raznih voditeljev in vidnih predstavnikov trža- tetno obvezo ureditev kanalizacije, ki jo že več let upravičeno zahtevamo.* Pred drevišnjim srečanjem so imeli zastopniki vaških komponent že več sestankov, na katerih so prišli na dan tudi nekateri pomisleki zlasti kar zadeva širjenja vaških cest, ureditve parkirišč in enosmernih voženj. Poudarjeno je bilo odločno nasprotovanje razlastitvam zasebnih zemljišč tako za širjenje cest kot za ureditev parkirišč, medtem ko se lahko na ustrezen način ovrednoti in torej uporabi občinska in jusarska zemljišča. Upati je le, da bo občina sedaj upoštevala predloge in kritike, ki bodo prišli do izraza tako na današnjem prvem sestanku v Križu kot med celotnim postopkom za proučitev tega osnutka, ki bi ga moral občinski svet predvidoma dokončno odobriti v prvih mesecih prihodnjega leta. «K Agnelli iz Trsta. Danes popoldne bodo poročali: Ladislav Szilas (Šolska vzgoja v času med tridentinskim koncilom m začetki iluministične kulture), Hel-muth Engelbrecht (Izvor in metodologija zgodovine šolske vzgoje), Olaf Colerus - Geldern (Mnenje katoliške reformacije in njen vpliv na šolske vzgojo), Jože Ciperle (Pedagoško de lo protestantov in jezuitov v Ljubljani), Fulvio Tomizza (refleksi reformacije). Sledila bo razprava. Srečanje se bo nadaljevalo, vedno v palači Attems, jutri dopoldne in popoldne, ter še v nedeljo dopoldne. O predavateljih, katerih seznam ni še popoln, bomo še poročali. Povejmo že sedaj da je jutri zjutraj predvideno poročila prof. Jožeta Koruze o akademijah v Slovenijih od 17. do 18. stoletja, popoldne pa prof. Kajetana Gantarja o latinskem šolskem slovstvu in njenem vplivu na slovensko slovstvo v času iluminizma, ter še v nedeljo dopoldne prof. Vasilija Melika o slovenskih študentih na univerzah v času med leti 1850 in 1914. Vinsko vojvodstvo Furlanije praznuje Furlansko vinsko vojvodstvo praznuje svojo desetletnico. To bodo proslavili danes zvečer v Vili Manin v Passarianu. Pričetek proslav bo že ob 17. uri. Sprejeli bodo nove čla ne v vDucato dei vini», počastili vin ske bratovščine iz drugih krajev I-talije in tudi drugih držav. Zvečer pa bo za slavnostno večerjo skrbelo šest najbolj znanih restavracij Fur lanije. Pravijo, da bo to zares ve lik praznik jedače in pijače. Vodil ga bo predsednik furlanskega vinskega vojvodstva posl. Vittorio Ma-rangone. Carla Cicuttinija so v sredo na sodišču v Benetkah obsodili na leto dni zapora in 200.000 lir globe, vendar vse pogojno. Tokrat so Cicuttinija obsodili, ker je v letu 1973 šel iz Italije na ilegalni način s pona rejenim ukradenim dokumentom. Un ali njegovi pajdaši so takrat ukra dli potni list Mariu Claudiu Angelli, prav tako tudi šofersko dovoljenje, ki so ga ukradli v uradu za motorizacijo v Rovigu. Oba dokumenta sta bila ponarejena tako, da se jih je lahko poslužil Cicuttini, Takrat je bil namreč soudeležen v akciji za rop letala v Ronkah. V spopadu s policijo je bil na letališču ubit njegov pajdaš Ivano Boccaccio. Policija je ugotovila, da je v tej akciji soudeležen tudi Cicuttini, ki je bil takrat tajnik sekcije MSI v San Giovanni al Natisone. Cicuttiniju je uspelo zbežati v tujino in se je naselil v Španiji. Špan ska vlada je še pred kratkim odklonila akstradicijo, ki jo je zahtevalo italijansko sodstvo. Carla Cicut linija, ki se je medtem dal operirali na glasilkah, namreč obtožujejo, da je bil oseba, ki je telefonirala v ka rabinjersko vojašnico v Gradišču ob Soči, ter jih obvestila, da je v Pe tnvljah zapuščen sumljiv avtomobil. Karabinjerska patrulja je zares šla v Petovlfe in ko so odprli vrata avtomobila je ta eksplodiral. Trije ka rabinjerji so bili Vri priči mrtvi. Ci cuttinija so hoteli beneški sodniki do- biti v Italijo. Istovetnosti njegovega glasu sicer ne morejo ugotoviti, ker si je dal operirati glasilke, špansko sodstvo pa ga noče izročiti italijanskemu. No sedaj so ga v Benetkah obsodili vsaj za en prestopek. Državni tožilec je zanj zahteval dve leti in osem mesecev. Sodniki pa so bili milejši. Hvalevredna pobuda v korist izseljencem Pri patronatih INAS - CISL, ITAL -UIL in INČA - CGIL, ki delujejo v okviru sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL, v zadnjem času posvečajo veliko pozornosti izseljencem, na začasnem ali stalnem delu v tujini. Tako so se pred kratkim lotili hvalevredne pobude ugotavljanja pokojninskega stanja posameznih delavcev, ki to zaprosijo. Namen pobude je, da bi V tujini zaposleni delavci, ali tisti, ki so bili v prejšnjih letih zaposleni V tujini, v trenutku ko dopolnijo za U-pokojitev potrebno starost, tudi čim-prej pridejo do pokojnine. Preko u-radov patronata bodo ugotovili dobo in višino socialnih prispevkov, ki so bili vplačani v tujini, v državah Evropske gospodarske skupnosti. Interesenti se za podrobnejše informacije lahko obrnejo do uradov omenjenih treh patronatov, v Gorici m Tržiču. Utedniirodni strokovni posvet o varozi Pri zatiranju zajedavca ravnati skrajno previdno Z varozo, nevarnim čebeljim zajedavcem, so se čebelarji na Goriškem prvič pobliže srečali leta 1980 v Novi Gorici. Junija leta 1981 je bilo že ugotovljeno prvo žarišče v pokrajini in sicer v nekem čebelnjaku v Štarancanu; lani so zajedavca ugotovili v številnih krajih na Goriškem, letaš pa tudi že v Furlaniji in sporadično tudi v bolj oddaljenih krajih v notranjosti države. Varoza je torej krepko prisotna in najbrž bo še nekaj let, saj je njeno zatiranje dokaj težavno, ker še ni dovolj uspešnega zdravila, ki ne bi škodilo čebelam samim ali imelo drugačnih posledic, zlasti kar zadeva prisotnost zdravju škodljivih snovi v medu in drugih čebeljih proizvodih. Vsekakor se čebelarji danes nahajajo v sila nerodnem položaju, je bilo posebej poudarjeno na včerajšnjem strokovnem posvetu, ki ga je pripravil pokrajinski konzorcij čebelarjev, v okviru prireditev ob letošnjem sejmu kmetijskih strojev in o-preme v Gorici. Sejem se je sklenil včeraj. Še pred kakšnim desetletjem so bili čebelarji žrtve sadjarjev, vinogradnikov in nasploh kmetovalcev in so se upravičeno pritoževali nad nekontrolirano uporabo različnih strupenih škropiv. Danes morajo čebelarji ista sredstva uporabljati, čeprav z največjo previdnostjo, da si ohranijo čebele. Skoraj odveč se nam zdi poudarjati, da je bil včerajšnji mednarodni strokovni posvet nadvse vzpodbuden In uspešen, tako po vsebini, kakor po udeležbi čebelarjev. Po kratkem uvodu dr. Luigia Marizze, predsedni ka pokrajinskega konzorcija čebelarjev, je prof. dr. Ritter Freiburga, eden najvidnejših evropskih strokovnjakov s tega področja, yikazal u-spehe, oziroma neuspehe različnih načinov zatiranja varoze. Zatem pa je prof. Franco Marletto z instituta za čebelarstvo v Turinu opozoril na vrsto vprašanj v zvezi z pretirano uporabo sredstev za zatiranje varoze. Udeleženci so lahko prisluhnili nato poročilom o razširjenosti varo ze ter o njenem zatiranju na ob močjih Koroške, Slovenije in Furla ni je - Julijske krajine ter si ogledali še kratkometražni film s praktičnim prikazom različnih načinov zatiranja škodljivca. Film je bil posnet na pobudo pokrajinskega konzorcija čebelarjev, s sodelovanjem inž. Kluna iz Ljubljane. Steklina tudi v Irzieu Gozdna steklina je, kot kaže, dosegla tudi območje tržiške občine. Pred kratkim so pri Selcah našli o-kuženo lisico. V zvezi s tem dogod kom je občinski svetovalec Giorgi, ki v občinskem svetu predstavlja gibanje zelenih, naslovil županu Sac-caviniju interpelacijo, o sprejetih u-krepih, da se prepreči nadaljnje širjenje nevarne bolezni. • V Tržiču skušajo odkriti vlomi'ce, ki so te dni, v nočnih urah seveda, vdrli v poslopje asnovne šole Duca D’Aosta ter v otroška vrtca v Ulici Romana in t. Maggio. Najbrž gre za tatove, ki so se potem, ko niso našli denarja, oziroma drugih vred nosti znesli nad opremo in pohištvom. NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA........................ 75.500 lir POLLETNA ........................ 54.500 lir MESEČNA.......................... 10.000 lir Celotna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celotna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333 Izid sestanka med Darido in našimi predstavniki V Rimu ustanovljena delovna skupina za preučitev stanja v državnih tovarnah Včeraj ponoči so se vrnili domov zastopniki deželne vlade, krajevnih uprav in deželne zveze sindikatov, ki so se v sredo popoldne v Rimu sestali z ministrom za državne udeležbe Darido ter visokimi funkcionarji državnih podjetij. Vtis o izidu sestanka je vsaj deloma pozitiven. Vsaj tako nam je povedal tržiški župan Sacca-vini, še zlasti ker se je minister obvezal, da čimprej ustanovi delovno skupino, v kateri bodo poleg državnih funkcionarjev tudi predstavniki naše dežele in sindikatov. Skupina naj preuči vse možnosti za ohranitev in posodobitev tovarn z državno udeležbo, pa čeprav se nahajamo v zelo težkem gospodarskem položaju. Treba bo sedaj videti kaj bodo sklenili sindikati v zvezi z napovedano splošno stavko v goriški in tržaški pokrajini, ki naj bi bila 15. decembra. Napoved stavke pa je bil povezana z izidom sredo-vega sestanka v Rimu. Iz naše dežele so v Rim šli predsednik deželne vlade Comelli z nekaterimi sodelavci, predsednika goriške in tržaške pokrajine Cumpeta in Cla-rici, župani Trsta, Tržiča, Gorice in Doline Richetti, Saccavini, Scarano in Švab, parlamentarci Rebulla, Co-loni, Cuffaro, Battello, Scovacricchi in Di Re, tajniki deželne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Padovan, Bravo in Trebbi. Z ministrom Darido so bili se predsednik Italcantieri Basilico, zastopnik jeklarske industrije IRI A-dani, zastopnik Finmeccanica Valori in zastopnik Finmare Paolicchi. Zastopniki naše dežele so ministru in sodelavcu predočili hud gospodarski položaj v katerem se nahaja naša dežela, ki je ob meji in katere trgovina je občutila krizo v terciarni dejavnosti. Državne tovarne pa* so bile vedno nosilec gospodarskega razvoja še zlasti v Trstu in Tržiču. Darida je odgovoril, da vlada to dobro ve, da bo potrebe naše dežele imela v pravi luči, da pa so težave še drugje v Italiji. Tovarne je treba ohraniti, vendar le tako, da bodo spet postale konkurenčne in da ne bodo ustvarjale nenehne izgube za državno blagaj no. Minister in sodelavci so tudi dejali, da je sicer 50 milijard razpoložljivih za gradnjo 200.000 ton ladjevja in da so še drugi načrti, vendar bo treba vse to razdeliti med vse italijanske ladjedelnice. Tržiško ladjedelnico bodo sicer ohranili ker je zelo sodobno opremljena. Največji uspeh sestanka je, da je Darida sprejel zahtevano ustanovitev delovne skupine v kateri bodo tudi zastopniki naše dežele in sindikatov. Ta bo ustanovljena čimprej. Preučila bo vse možnosti za ohranitev tovarn z državno udeležbo na našem območju. Kar se Trsta in Tržiča tiče je minister dejal da bodo položaj v teh dveh krajih preučili s posebno pozornostjo. Razdeljene funkcije v odboru SSŠ V petek, 2. decembra, se je prvič sestal novoizvoljeni odbor Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica. Na dnevnem redu sta bili tokrat samo dve točki, in sicer branje zapisnika Koncert Aleksandra Jeza v Kulturnem domu Mladi slovenski kantavtor Aleksan der Jež bo danes zvečer ob 20.30 nastopil v Kulturnem domu. Jež spa da med najbolj perspektivne mlade kantavtorje in to nam je tudi dokazal s svojo prvo veliko ploščo, ki je izšla pred nekaj meseci. Njegova glasba se včasih približuje Smodeto-vi (to lahko opazimo v pesmih kot so rVsaka druga je Mojca» in «Ro jena nisi zame»), včasih pa je bolj zagrizena in vsebuje sodobne probleme («Janez je za punk»). Nastopil je že večkrat v Sloveniji, nekaj nastopov je imel tudi na televizijskem ekranu. Koncert, ki ga prirejata Mladinski krožek iz Gorice in Glasbena mladina iz Nove Gorice je le začetek ciklusa koncertov, ki bo na goriški oder prinesel mnogo slovenskih popevkarjev in skupin, med katerimi bodo v kratkem nastopili novogoriška skupina Avtomobili in Andrej Šifrer, ki nam bo predstavil svojo zadnjo veliko ploščo, (al) Razna obvestila SPD Gorica obvešča člane in prijatelje na odbojkarsko tekmo, ki bo v ponedeljek, 12. t.m. ob 20. uri v občinski telovadnici v Štandrežu. Izkupiček od prodaje vstopnic bodo namenili kot pomoč v družini Emila Valentinčiča. V dvorani občinske skupščine v Novi Gorici bodo drevi, ob 18. uri predstavili knjigo Julija Beltrama -Janka «Tukaj je Jugoslavija*. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike, tel. 72-341. o poteku 18. rednega občnega zbora ter porazdelitev funkcij. Novoizvoljeni odborniki, med katerimi je precej mladih učiteljev *n. učiteljic, so se po dolgi razpravi, M je izražala skrb, da bi izvršni odbor sestavljali predstavniki neučnega °' sebja, vrtnaric, učiteljev in profesorjev v pravilni proporciji, takole porazdelil funkcije. Izvršni odbor sestavljajo Vladimir Sturm - predsednik; Leopold Devetak - podpredsea-sednik; Marjan Vončina - tajnik, Franka Devetak - blagajničarka; do že Pahor - gospodar; Jožica Z Hider čič - članica; Ida Primožič - Čld" niča; Nataša Pavlin - članica in Marijan Bednarik - član. Nadzorni odbor sestavljajo Albin Sirk, Nevicd Budal ter Ivan Bratina. razsodnisK• pa Silvan Beučar, Igor Devetak ,n Ana Gravner. Prireditve SPD Gorica vabi člane in prijatelji’ na ogled kratkometražnega filma «Tri' glav - Tricorno* Aljoše Žerjala. Pred; vajanje bo v sredo ob 20.30 v mah dvorani Kulturnega doma. 3.-11. DECEMBER 1983 GRADIŠČE OB SOČI Deželna enoteka «LA SERENISSIMA)) 2. razstava penečih se in reznih vin Furlanije - Julijske krajine POKUŠNJA od 16. do 23. ure (v nedeljo 10.13. in 16.-23) Kino Gorica VERDI 18.0ft-22.00 «Mani di fata»-VITTORIA 17.00-22.00 «Desideri P«*/ ticolari di una giovane moglie*. povedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00-22.00 «War games, g10' chi di guerra». Tržič PRINCIPE 18.0ft-22.00 «007 OctoPuS' sy: Operazione Piovra*. . , EXCELSIOR 18.00-22.00 «Mani di ta*. COMUNALE Ni programa. Nova Gorica in okolico SOČA 18.00-22.00 «Vztrajno zapelje Vanje*. ArtOV SVOBODA 18.00 «Zadnja Pozejdon^ va avantura*. 20.30 «Raj za kam niste*. DESKLE 19.30 «Nemoralna». DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 Villa S. Giusto, Korzo Italia. Pogovor s partizanskim komisarjem Andreo Mario Lizzero o manjšinah in miru V boju za mir mora diplomacijo držav zamenjati diplomacija ljudskih množic «v knjižnici parlamenta nisem na sel niti enega samega zakona, ki bi 9a od svoje združitve dalje Italija sprejela v korist manjšin. Nasprotno: našel sem samo potujčevalne zakone 0 narodnih in ničesar o jezikovnih nianjšinah,» nam je pred časom dejal Mario Lizzero z Andrea, priljubljeni voditelj italijanskega odporniškega gibanja. Lizzero, ki se je leta 1970 v Rojstvu rimskega poslanca KPI pri čel poglobljeno zanimati za manjšin-sfco problematiko, je povedal, da je Prebral veliko knjig o tem vprašanju, ne nazadnje tudi knjigo goriškega je-ztkoslovca Ascolija, ki mu je služila Pri sestavljanju predloga o zaščiti Jezikovnih manjšin. *Prj oblikovanju svojega stališča Sern imel za vodilo nasprotovanje par h]e rapalski pogodbi in priznanje Pravic, Slovencem in Hrvatom pod ‘talijo do samoodločbe, vštevši odce-Pttve od Italije,» je povedal Lizzero ,n Pri tem navedel prispevek partije 1n njegov osebni delež pri oblikovanju Politike do slovenske, nemške in fran-eoske manjšine, do Furlanov in do vseh 11 v Italiji živečih jezikovnih skupnosti. «Za Slovence mora zaščitni zakon sprejeti država, za jezikovne manjšine pa bodo na podlagi okvirnega zakona ukrepale dežele,» je pojasnil. Pogovor se ni mogel izogniti vprašanju miru, nrav gotovo osrednji te mi za vsakega družbeno angažiranega človeka kakor tudi za vsakega drugega državljana. «V naši deželi imamo močno razvito mirovno gibanje. Priredili smo manifestacijo za mir 1981. leta v Re dipuglii, letos pa veliko manifestacij po vsej naši deželi, posebno še v Fur lani ji. Pripravili smo mirovni manife staciji dveh Goric, tristransko zborovanje za mir treh sosednjih dežel in republik pa bo v Ljubljani. Kaj sodiš o teh pobudah in kaj bi bilo po trebno še postoriti,» smo ga vprašali. «Po drugi svetovni vojni neprestano govorimo o miru, imeli pa smo nad 100 lokalnih vojn z 32 milijoni mrtvih. Nevarnost vojne je vedno večja. Pri nas jo povečujejo raketna oporišča Spremembe v vodstvu verskega lista DOM Pri verskem listu DOM, ki-ga iz-AJajo beneški slovenski duhovniki, nastalo nekaj sprememb. Njegov ^govorni urednik ni več duhovnik itoririo Burelli, ampak duhovnik '■‘arino Qualizza, profesor na videm-Skerr> semenišču. Lastnik lista po no je zadruga DOM. Eden izmed p)glavitnih ciljev novega vodstva je rjt da bi s poljudno besedo časnik Približali bralcem. Ob njegovem na tanku, takrat, ko so vanj skoraj iz-JUčno pisali samo domači duhov-.**'• takrat je bil list pisan bolj presto in je bil poln drobnih vesti, v katerih je domala vsaka beneška ®s našla svoje mesto. Kasneje so ■Jeg?vo urejanje prevzeli izobražen-■ ' feti, ki so zrasli na valu prebu .Pja narodne zavesti. Njihova za vu.?a je bila v tem, da so vnesli r,, lst probleme, ki jih do takrat ni obravnaval. ,N°V° vodstvo si želi ohraniti inte ijjtiualno raven, a hkrati objavljati t/”l’Več drobnih domačih vesta, da bi v list bolj priljuden in da bi s aJejn našli svoje mesto tudi pri' Pevki preprostih občanov. Kakor izhaja iz uvodnih misli no-ga odgovornega urednika, je zadajava na vodstvu lista samo sim-hčriega pomena, vendar pa ima . odločitev tudi svojo vsebino, saj hovi odgovorni urednik naše go- re list. Poleg drugih novosti je predvideno tudi pogostejše izhajanje: od sedanjega mesečnika naj bi DOM postal štirinajstdnevnik. Z novo u smeritvijo postaja DOM pomemben dejavnik pri ohranjanju in razvijanju naše narodne zavesti med Beneškimi Slovenci, (gv) Občinski uradi na sedežu kulturnega društva Pred nekaj vec kot mesecem dni so v Sv. Lenartu premestili občinske u-rade iz starega občinskega sedeža v prostore kulturnega društva (Circolo culturale ed assistenziale), ki se nahaja na drugi strani reke Erbeč, blizu srednjih šol in športnega igri šča. V teh prostorih bodo občinski uradi delovali vse do takrat, dokler ne bodo popravili starega sedeža, ki ga je močno poškodoval potres. V novem prostoru je sedaj tudi delavski urad. Vsekakor so uslužbenci zadovoljni, saj delajo sedaj v bolj zdravem in suhem prostoru. Veselo pa je tudi domače kulturno društvo, ker je dokazalo, da opravlja tudi pod pome naloge, saj pomaga nič manj kot občini. v Furlaniji, dodatno pa še nameščanje raket v Comisu. Ne pozabimo, da so na «goriškem pragu* že določeni kraji, kjer bodo namestili jedrske mine. Zagotovo bodo v Benečiji in v Brdih, morda pa tudi na Krasu. Vojaške služnosti so sicer potrebne zaradi obrambe, ne smeje pa povzročati go spodarske škode,* je povedal Lizzero. Njegovo razmišljanje je. šlo dalje v tej smeri, da bi bili učinkovitejši V boju za mir. Diplomacijo držav mora zamenjati diplomacija ljudskih množic, je dejal. Potreba po razvijanju kulture miru je nastala v Furlaniji z nastopom duhovnika Balduccija na zborovanju furlanskega odbora za mir. Cerkev je pri nas danes v prvih vrstah boja za smo jih danes dosegli v Forliju, P° vsaki logiki moralo zadostovati za zmago.* (B. Lakovič) IZIDI 11. KOLA Caveja - Jadran 107:89 Castelfranco - Faraboli 94:81 Ceam - Monkey’s 79:56 Ravenna - Fulgor 86:88 Ser volana - Delfino 92:75 San Bonifacio - Budrio 83:85 Stefanel - Maltinti 81:66 Abitare - Fiamma 59:58 LESTVICA Fiamma, Stefanel 16, Maltinti, Sef' volana, Castelfranco, Abitare, Budrio 14, Ceam 12, San Bonifacio, Caveja, Fulgor 10, Jadran, Ravenna 8, 'D&' fino, Monkey’s 6, Faraboli 4. V 2. smuku za svetovni pokal Walliserjeva pred Epplovo VAL D’ISERE - Švicarke so se ta--koj odkupile in posegle po prvem me-! stu na včerajšnjem drugem smuku letošnje sezone za svetovni pokal: Wal-liserjeva, ki je bila predvčerajšnjim osma, se je namreč prebila na prvo mesto. Z druge strani pa je tudi zmagovalka prvega smuka, Zahodna Nemka Irene Epple, potrdila, da je v dobri formi, saj je zasedla drugo mesto. Isto lahko trdimo tudi za Avstrijko Soelknerjevo (četrta oz. tretja). Razočarala pa je Francozinja Čarobne Attia, ki je prvega dne celo stopila na oder. V glavnem lahko rečemo, da začetek sezone m prinesel premoči enih aU drugih, ampak le, da so izkušnej-še tekmovalke znova prekosile mlajše, saj je na primer na skupni lestvici z enim prvim in enim drugim mestom solidno v vodstvu prav Irene Epple. Danes bodo na vrsti moški, ki se bodo prav tako pomerili v smuku. <, VRSTNI RED 1. Walbser (švi.) 1’20’'99; 2. I. Epple (ZRN) 1’21”13; 3. Soelkner (Av.) 1’21”27; 4. Soerensen (Kem.) 1’21”30; 5. Ehrat (Švi.) 1’21”56; 6. Gutensohn (Av.) 1’21”74; 7. Soltyso-va (ČSSR) 1’21”77; 8. Kiehl (ZRN) 1’21”87; 9. H. Wenzel (Liecht.) 1’21”90; 10. Vitzthum (Av.) 1'21”92; 11. E. Hess (Švi.) 1’22”01. LESTVICA ZA SP 1. I. Epple (ZRN) 45 točk; 2. Walli ser (Švi.) 33; 3. Ehrat (Švi.) 31; 4. E. Hess (Švi.) 30; 5. Soečkner (Av.) 27; 6. Soltysova (ČSSR) in McKinney (ZDA) 20. • GIUSEPPE SARONNI, bivši sve tovni prvak in letošnji zmagovalec dirke po Italiji in dirke Milan - San-remo, je sprejel vabilo organizatorjev in se bo prihodnje leto udeležil 'šestdnevne dirke po Parizu. Dirka bo od 3. do 8. februarja. V košarkarskem pokalu prvakov Jollycolombani odpravil Makabi Joilycolombani — Makabi 74:65 (39:30) CANTU’ — Peterka Jollycolomba-nija, lanskega zmagovalca v košarkarskem. pokalu prvakov je tudi letos uspešno začela svojo pot v tem pokalu. Sinoči je namreč v prvem kolu brez posebnih težav odpravila izraelski Makabi, ki pa še zdaleč ne spominja na ekipo iz prejšnjih let. Izraelci so namreč zgubih tako Williamsa, ki nastopa v Italiji, kot Zimmermanna, ki se je vrnil v ZDA. Poleg tega so se sinoči morali odreči še Aroestiju, ki ga muči prehlad. Berkovitz, gotovo najboljši (24 točk, 11:21) in Perry (12 točk, 5:10), nista mogla mašiti vseh vrzeli Pri Italijanih je bil najboljši Bre-wer (dosegel je 9 točk, polovil pa je kar 17 od skupnih 33 odbitih žog, do katerih je prišla njegova ekipa), najučinkovitejši pa je bil Riva (22 točk), a dobro se je odrezal tudi In-' nočentin (16). OSTALA SINOČNJA IZIDA Limoges (Fr.) - Banco Roma (It.) 74:76; Barcelona (Šp.) - Bosna Sarajevo (Jug.) 102:83. KORAČEV POKAL Star — Orthez 75:77 (34:42) VARESE — Po zadnjih dveh prvenstvenih kolih je bilo očitno, da Star ne preživlja najboljšega trenutka. To je ponovno potrdila tudi sinoči proti sicer skromni francoski peterki Orthez. Za Star sta največ košev dosegla Mottini (22) in Hordges (19), za Francoze pa Huenagel in Ortega (oba po 17). • V ČETRTEM POVRATNEM KOLU italijanskega ženskega košarkarskega prvenstva A skupine je sinoči tržaški Gefidi s 70:68 premagal Spineo. Na lestvici A skupine je trenutno v ,vodstvu Zolu iz Vicenze z 22 točkami, Rata Roma in Gefidi pa si s 16 točkami dehta drugo mesto. PO TEKMI INTER - AUSTRIA Avstrijski navijač težko ranjen MILAN — Zdravstveno stanje 23-letnega avstrijskega navijača Gerarda Wanningerja, ki so ga predsinočnjim v Milanu po tekmi med Interjem in dunajsko Austrio zverinsko napadb in hudo ranili z noži Interjevi navijači, je še vedno izredno kritično. Poleg njega pa se je po zdravniško pomoč moralo zateči še več drugih Avstrijcev ter neki menih, ki je Wanninger-ju priskočil na pomoč. Pobesneb navijači so se znesli tudi nad avstrijskimi avtobusi in celo nad taksijem, v katerem se je peljal neki Avstrijec. Da bo prišlo do kakega divjanja (čeprav ne tako hudega) pa je bilo pričakovati že po prvi tekmi na Dunaju, kjer so tamkajšnji navijači napadli Italijane s plinskimi pištolami. Prav zato bi se morali varnostni organi na to pripraviti, ne samo na stadionu, ampak tudi v njegovi neposredni bližini. V devetem kolu košarkarskega promocijskega prvenstva Borovci in Kontovelci uspešni, poletovci razočarali Bor Radenska — CGI Radiograf Control 83:76 (27:41) BOR RADENSKA: Sosič 18 (6:8), Maver 10 (2:4), Sancin, Klobas 10 (2:5), Furlan 9 (7:9), Race 20 (8:11), Čok 6 (2:2), Kneipp 2, Pisani 2 (2:3), Zobec. V Miljah so borovci proti sicer solidnemu moštvu CGI odigrali eno boljših tekem doslej. Čeprav je center Zobec zaradi lažje poškodbe igral le nekaj minut, so borovci vseeno o-svojili dvoboj pod košema. «Plavi» so si priigra’! dokajšnjo prednost že v prvih minutah srečanja, predvsem po zaslugi dobre o-brambe in izredno razpoloženega Sosiča v napadu. Drugi polčas se je začel v znamenju agresivne obrambe domače peterke, ki je bustveno zmanjšala razliko. Naši so zašli v lažjo krizo, v obrambi pa niso popustili. Domačini so si kmalu nabrali številne osebne napake in so bili prisiljeni preiti v labilno cono. S premišljeno igro so borovci tako iztržili zelo važni točki, predvsem za vzdušje v ekipi. (Volk) Lavoratori del Porto — Konto-vel 51:57 (29:31) KONTOVEL: Ban 7, Emili 18, Zac-caria, Pertot 5, Kneipp 2, čuk 14, Lisjak 11, Pupis. Kontovelci so tokrat v gosteh želi drugo prvenstveno zmago. Kljub slabi igri v prvem polčasu pa so ob odmoru le vodili za 2 točki. V nadaljevanju so si predvsem po zaslugi Pertota nabrali 8 točk prednosti (v 14. minuti) in vodstvo obdržali do konca tekme. Kot smo že omenili, je bil v Kontovelovih vrstah najboljši Pertot, poleg njega pa se je izkazal tudi Emili. (D.S.) Scoglietto — Polet 71:49 (38:27) POLET: Sedmak 17 (1:7), Cancia-ni 4 (0:3), Bencina 2, Tavčar, Pa-rovel, Gregori 4 (2:2), Sosič 7 (1:1), Ražem (2:5), Vitez 5 (1:3), Daneu 4. Polet je proti Scogliettu igral katastrofalno in prikazal najslabšo igro doslej. Openci so bili statični v o-brambi, površni in netočni v napadu, poleg tega pa so jim domačini zlahka pobirali odbite žoge. Skratka tekma, na katero je treba čimprej pozabiti. (Cancia) NARAŠČAJNIKI Ferroviario — Kontovel 71:54 (39:22) KONTOVEL: Peric, Lukša 2, Ve- Zaostala tekma 2. nogometne AL Krašovci ostali v devetih V deželnem nogometnem pokalu Vesna brez težav nier 18, Ban, Cingerla 8, Dolhar, št?" ka 8, Gruden, Terčon 16, FloreandS 2 točki. . Kontovelovi košarkarji so se tokra pomerili z močno ekipo Ferroviaria-Kljub dobri in požrtvovalni igri P so morali kloniti. Na začetku sreča; nja so si namreč domačini priigr®'j prednost in jo proti koncu polčasa s. povečali. V drugem polčasu sta s bili ekipi v glavnem enakovredni- Tokrat velja za prikazano požrtv°" valnost pohvaliti vso Kontovelovo e kipo. (M.V.) MLADINCI (Prijateljska tekma) Italmonfalcone — Sokol (43:42) ndi Sokolovi mladinci so v sredo o° grali koristno prijateljsko trening^ mo z ekipo, ki uspešno nastopa v or žavnem mladinskem prvenstva kljub poprečni igri tudi zmagali- /V sprotnik je vseskozi igral agreslVVj[ obrambo mož-moža in tako tudi vsia hiter tempo. Prav zato je prihaja do netočnih potez v napadu in nep mišljenih ter prenagljenih zaklJuC vanj. (Andrej P.) 66:74 Domio — Kras 2:0 (0:0) DOMIO: Barichievich, Maiorano, Crevatin, Križman, Ridolfo, Pison, Martin, Alegretti, Cera, Polli, Del-conte. KRAS: Paulin, Covi, Gniezda, Škabar, P. Terčon, Puntar (v 46. min. Sugan), Villalta, Ferfolja (v 38. min. Samec), Blazina, Vidali, Lo Faro. STRELCA: v 50. min. Martin, v 63. min. Cera. SODNIK: Magris iz Trsta. RDEČI KARTON: v 62. min. Gniezda in Oovi. Razlog za Krasov poraz v včerajšnjem zaostalem srečanju lahko iščemo v preveliki živčnosti rdeče-belih, zlasti v drugem polčasu. Sicer nočemo iskati opravičil, vendar ne moremo mimo neumestnega ravnanja sodnika, ki je v 17. min. drugega polčasa prenagljeno izključil kar dva Krasova igralca, Covija in Gniezdo. Tedaj se je namreč srečanje dokončno odločilo. Prvi polčas je bil precej izenačen z redkimi omembe vrednimi akcijami. Domačini so bili najnevarnejši med 20. in 30. minuto, vendar so v zadnjih minutah prvega polčasa tudi gostje imeli lepi priložnosti, da bi povedli. Odločilne in istočasno usodne za Krasovo enajsterico so bile prve mi nute drugega polčasa. Najprej je popolnoma neovirani Martin ob robu 16 metrskega prostora izkoristil kratko odbito žogo Krasovih branilcev in z natančnim strelom neubranljivo premagal nemočnega Paulina. Potem ko so morali krasovci zaradi pre nagljene sodnikove odločitve igrati v devetih, je Cera z glavo preusmeril v mrežo predložek iz kota in tako za pečatil Krasovo usodo. (Z.S.) Giarizzole — Vesna 1:2 (1:1) GIARIZZOLE: Di Maio, Modolo, Zoch, Sergio, Sergi, Notari, Pischianz, Ierman, Roici, Berdoli, Huez. VESNA: Savarin, Pichierri, Basia-co, Ierman, Penco, Zucca, Candotti, Roberto, Pipan, Ludwig (v 45. min. Kostnapfel), Fabio Candotti, Sedmak. STRELCI: v 20. min. Pipan, v 37. min. Huez, v 70. min. Pipan. Namen Vesne je bil, kot nam je po tekmi dejal njen trener Vidonis, da opravi solidno trening tekmo in to ji je tudi uspelo, saj so vsi igralci u-spešno opravili svojo nalogo. Giarizzole, ki nastopajo v 2. amaterski ligi, se spretnim Križanom niso mogle e-nakovredno upirati, saj je imela Vesna vseskozi pobudo v svojih rokah. Križani so tokrat prikazali živahen in sproščen nogomet. Do prvega zadetka so prišli po smiselno izvedenem prostem strelu na robu kazenske- ga prostora: pri žogi sta bila Fabio Candotti in Pipan, slednji je ob sodnikovem žvižgu prodrl v kazenski prostor, Fabio Candotti pa je žogo podal Jermanu, ta pa prostemu Pipanu, ki je z lepim strelom premagal vratarja Di Maia. Tudi po zadetku Vesna ni prepustila pobude in je naprej krojila akcije. Giarizzole so do zadetka prišle bodisi zaradi nepazljivosti kriške obrambe, bodisi iznajdljivosti Hueza, ki je prehitel svojega «varuha» in z glavo premagal Savarina. Vesna je po izenačenju še naprej imela pobudo v svojih rokah in znova povedka s prostim strelom, ki ga je izvedel Pipan z razdelje kakih 30 metrov od vrat. (Andrej) • V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI je italijanska ženska nogometna reprezentanca kar z 8:0 (5:0) premagala Avstrijo. • MARAT GRAMOV, predsednik & vjetskega a’impijskega odbora, ^ včeraj dal jasno razumeti, da se Sovjetska zveza skoraj gotovo ude žila prihodnjih olimpijskih iger v ^ Angelesu. Vsekakor pa bo dokom’ odločitev, je pristavil Gramov, sP^ jeta na zasedanju sovjetskega pijskega odbora, ki bo konec 1118 prihodnjega leta. • NA SEDEŽU EVROPSKE NO^ METNE ZVEZE v Ziirichu bodo dau izžrebali pare četrtfinala evropsfj. nogometnih pokalov. Kot znano, I*, jo zastopata Roma v pokalu Prv8La-in Juventus v pokalu pokalnih P**^ kov, Jugoslavija pa ima le še ® v ga zastopnika, Hajduka, in sicer pokalu UEFA. • BELGIJEC JACKY ICKX jeJ^ avtomobilu porsche 956 dosegel ^ boljši čas na poskusnih vožnjah P dirko «tisoč kilometrov* v Kyalan> J Zakaj je združena ekipa Meblo doživela dva zaporedna prvenstvena poraza Trener Jurman: «Ne znamo premostiti psihološke ovire» Anton Jurman , V soboto se bo združena ekipa Me-blo v Nabrežini pomerila z Moglia-nom Venetom, proti kateremu je v rrvem medsebojnem obračunu odigra-13 svojo doslej najboljšo tekmo. Še pred dvema tednoma bi bila sobotna tekma torej le priložnost za ogled kakovostne odbojkarske tekme, po dveh zaporednih porazih pa se je položaj naše združene ekipe na skupni lestvici nekoliko poslabšal, tako da je tekma po svoje, če že ne odločilna, vsaj zelo pomembna. O «krizi», če jo tako lahko imenujemo, Mebla smo se sinoči pogovorili s trenerjem Antonom Jurmanom, kateremu smo postavili naslednja vprašanja, na katera je odgovoril z običajno prijaznostjo. «štiri zaporedne zmage, po svoje presenetljive, nato pa dva zaporedna poraza, ki sta bila enako nepričakovana. Katero je pravo lice Mebla?i>. «V prvih tekmah smo vselej igrali s srcem, veliko voljo do zmage, motivirano in brezskrbno, v zadnjih dveh nastopih pa smo ravno v tem pogledu nekoliko popustili. Prav zato se mi zdi, da je pravi Meblo oni s prvih tekem, ne pa drugi.» <<:Zakaj je potemtakem prišlo do takšnega preobrata?» «Zdi se mi, da je poraz v tekmi z Nerveso preveč potrl dekleta, še posebej zaradi načina, kako smo to tek- mo izgubili. Prvi set smo gladko osvojili, v drugem pa smo doživeli prvi letošnji delni spodrsljaj, ki ga dekleta niso "požrla”. Ko smo še nerodno zapravili četrti set je bila mera polna in psihološke posledice te tekme se še sedaj poznajo. Iskreno moram priznati, da smo v prvem delu računali kvečjemu z enim ali pa dvema porazoma, sedaj pa je jasno, da se moramo še boriti. Glede drugega poraza pa moram reči, da smo zanj sami krivi, čeprav seveda nočem podcenjevati nasprotnikov. Na igrišče smo stopili kot zajci, namesto, da bi bili levi in smo predvajali brezkrvno igro, ki ni mogla obroditi uspeha.» «So poleg psiholoških tudi tehnični razlogi za poraza?» «Seveda imamo tudi nekatere tehnične težave. Še vedno igramo brez Vi-viane Kus, ki jo stalno pestijo poškodbe. Najprej hrbet, sedaj pa rama. Tudi Cirila Kralj ni v zadnjih tekmah igrala tako kot zmore, ker je lažje poškodovana.* «Ko kakšni ekipi, ki je v središču pozornosti, ne gre, se rade volje razplamtijo kritike. Ena od teh je ta, da ekipa telesno ni dovolj dobro pri- Elena Maver pravljena, češ da je z Nerveso in Co-neglianom v končnici četrtega oziroma petega seta izgubila praktično dobljena niza. Je to res?* «Kategorično zanikam, da bi bila ekipa slabo pripravljena. Preprosto nismo bili zmožni premagati psihološko oviro, ki se je pojavila v zadnjih nastopih.* «Drugi spet pravijo, da je ekipa šibka v bloku in torej tudi v obrambi in se sprašujejo, zakaj niste bolj pogosto uporabljali Viviano Kus na centru, kjer bi lahko uveljavila svoje kvalitete ravno v bloku.» «0 Viviani Kus sem že govoril. Kritike se mi zdijo neutemeljene. Po mojem smo obe tekmi izgubili predvsem zaradi slabega sprejema servisa. Zajela nas je panika in smo kmalu izgubili glavo ter nismo znali več reagirati.*