Poglejte ha itevilke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina , poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS list slovenskih,delavcev^ Ameriki. a Telephone: CHeUea 3-1242 KamU«d m 8etw»d CUm Matter &»U«ber 25th. 1940 »i the Post Office al New York, N. under Aet of Codcnm of Mmrehjrd. 1879. veC kot HA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" po POŠTI naravnost ha svoj dom guma« mm) |a mritof), ai I S^j1^ JyL »Mm« WI No. 1 54 Stev. 1 54 NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 7, 1941 — ČETRTEK, 7. AVGUSTA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XL1X. NEMŠKO POROČILO 0 RUSKIH IZGUBAH Nemško vrhovno poveljstvo naznanja senzacionalno vest, da je ruska vojska izgubila: 3,000,000 mož (mrtvih in ranjenih); 895,000 vojakov je bilo ujetih; 10,388 topov zajetih; 13,145 tankov uničenih in 9082 aeroplanov sestreljenih oz. uničenih na zemlji. * Te izgube, če je poročilo resnično, so tako strahovite, da lahko imajo usodne posledice na potek vojne na vzhodni fronti. Po več tednih skoraj popolnega molka o vojaških operacijah v Rusiji je včeraj nemško vrhovno poveljstvo objavilo poročilo, ki pojasnjuje razvoj posameznih bitk od 12. julija dalje. Že 2. julija je nemško vrhovno poveljstvo sporočilo, da bo .K.imk-aj^ifth fth^vijeno amogfr važnih dogodkov. Včerajšnje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi, da so Rusi od 22. junija, ko je Nemčija vpadla v Rusijo, imeli naslednje i zgube. 895,000 ujetnikov, 13,145 tankov uničenih, 10,388 zaplenjenih topov in 9082 aeroplanov uničenih. Dalje pravi poročilo, da je bilo ubitih "mnogokrat več" Rusov, kot pa jih je bilo vjetih. Nemška uradna časnikarska agent ur« D. N. B. pravi, da je bilo ubitih in ranjenih do 3 mi-Ijone Rusov. Poznejše poročilo pa oelo pravi, da je bilo ubitih in ranjenih 5,000,000 Rus,ov Računajoč po številu prebivalstva — 180,000,000, tri di-viaije na miljon ljudi — imajo Rusi okoli 510 divizij po 25,000 mož, torej skupaj okoli 12 mi-Ijonov 750 tisoč vojakov. Nevtralni opazovalci cenijo rusko vojaško silo na 17,500,000 vojakov. __ Na podlagi nemških poročil je položaj na ruski fronti naslednji : Levo krilo treh nemških armad med Finskim zalivom in Črnim morjem je potisnilo severno od Perjuškega jezera sko-ro do Nanre; nižje proti jugu v Estoniji so Nemci dospeli do Tape in zatrjujejo, da bodo v kratkem zavzeli Leningrad. Sredi fronte pri Bjalostokvf in Minsku ter pred Sebasto-polom so Nemci, kot pravijo, porazili rusko "obrambno armado." Na tem kraju so tudi Nemci pričeli novo ofenzivo proti Moskvi: Tretja nemška armada v U-i krajini pa je zapletena v vroče boje med Kijevom in Odeso. Nemško vrhovno poveljstvo pa niti najmanj ne omenja nemških izgub. Pravi samo, da so izgube "k sreči zelo majhne." Nemško poročilo tudi prvič omenja imena poveljnikov, ki vodijo vojne operacije proti Rusiji. V Estoniji v prodiranju protli Leningradu poveljuje feldmanšal Ritter von Leeb; osrednja fronta je pod poveljstvom feldmarsala Fedorja v. Bocfka, južna v Ukrajini pa pod poveljstvom feldmarsala j Gemda von Rundstedta, * Severna aVmada je po nemškem zatrdilu imela na-slednje uspehe: 35,000 ujetnikov, uničila 355 tankov, 655 topov in 771 aeroplanov; osrednja armada: 310,000 u-jetnikov, 3206 tankov, 3120 topov in 1098 aeroplanov; južna armada pa: 150,000 ujetnikov, 1970 tankov in 2190 aeroplanov. AMERIŠKA POMOČ RUSIJI Uradni Ta;ogi v Washingto-nu so objavili, da je v Rusijo prišla pnva pomoč iz Združe-»nih držav in sicer orožje in mnogo strojev. Rusi bodo s stroji opremili tovarne na prišli. Ves materjal je bil poslan čez Pacifik v Vladivostok, ne meneč se za nevarnost pred japonskimi bojnimi ladjami. Japonsko časopisje je namreč vzhodu Urala, to je v Sibiriji.. zagrozilo, da pomeni pošilja-Ruski poslanik Oumanski je L je raznih vojnih potrebščin zagotovil wash ing* onski vladi, da bodo Rusi branili svojo industrijo onstran Urala tudi, če bi se Nemci polastili cele evropske Rusije. Vsled tega hoče Rusija vso svojo industrijo Rusiji sovražno dejanje proti Japonski. Rusiji je bilo sporočeno, da naj 'bi ruski parniki prevažali vojni materjal, toda Rusija ni- razviti vzhodno od Urala, ka-jma "™ogo parnikov in bodo mor Nemci z vsemi svojimi mo- vsled tega ameriške ladje mogočimi uspehi nikakor ne bodo J rale prevzeti to delo. * Zbornica odobrila važno prt dlogo Predsednik Roosevelt naj bi imel pravico zaseči gotovo privatno lastnino za narodni obrambni programa. Poslanska zbornica je odobrila z 241 proti 136 glasovom predlogo, ki daje predsedniku pravico prevzeti gotovo privatno lastnino, če bi bilo to potrebno za narodno olbrambo. — Predloge je bila nato vrnjena senatu. t - Demokratski kongres n i k May iz Kentucky, načelnik vojaškega odbora, je rekel, da je Zbornica predlagala nekaj spre-meanfb, gdede katerih se je treba sporaziuaneti na skupni konferenci. Republikanski kongresnik TaJber iz New Yorka je predlagal, naj bi ne bilo dovoljeno zaseči strojev ali opreme obratujoči tovarni. Predsednik bi pa imel pravico rekvirirati vsako -privatno ladjo, stroje na privatnih ladjah ter vsako drugo sredstvo, ki bi se mu 2delo za narodno obramfoo neobhodno potrebno. ^Nasprotniki predloge so skušali dokazati, da je predloga povsem slična predlogi za za-plenjenje tovarn, katero je zbornica .dvakrat z ogromno večino porazila. NEMŠKE IZGUBE V RUSIJI Zdaj pa poglejmo malo, kaj pravijo vojaški isveden glede zahteve železničarjev po zvišanih plačah. Ker niso prišli do nobenega zaključka, so se raroli. Na posvetovanju je 'bilo opaziti, da železniške družbe pod nobenim pogojem nočejo zviša-ti delavcem plač, nakar so se železniške bratovščine odločile za štrajk. V teku osmih dni bo dobilo glasovnice 1 milijon 200 tisoč železničarjev. » Zastopniki železniških družb so-izjafvili, da so zahteve železničarjev skrajno pretiranje. Ce bi jim ugodile, hi /imele železniške družbe na leto približno devetsto milijonov dolarjev več stroškov. Železničarji namreč zahtevajo trideset odstotno zvi- šanje sedanjih plač. 'Minimalna plača železničarja znaša zdaj $5.06 na dan. V slučaju, da bi se železničarji odločili za stavko, Ibi bila njihova zadeva poverjena sebni posredovalni oblasti, tudi bi bila prizadevanja posredovalne oblasti brezuspešna, bi moralo poteči med napovedjo in iabruhom stavke šestdeset dni. Ta rok je namreč postajno določen. Pri pogajanjih je bilo zastopanih pet velikih, žeteznicarski h bratovščin, železniške družbe, ki so se z njimi pogajale, pa kontrolirajo v deželi devet-indevetdeset odstotkov železniških prog. Umevno je, da bo storila vlada vse, kar j e v njeni moči, za preprečenje stavke. * RUSINJE VOJAŠKE .. PILOTKE Nek častnik angleške zračne sile, ki se je ravnokar vrnil iz ska zračna sila veliko število žensk v svojem zboru, zlasti pa pilotk. Moskva je zelo zavarovana proti nemškim bombnikom tako .^protiletalskimi topovi, kot z aerobian!. Poročilo pravi, da vsak nemški aeroplan, ki se mu posreči preleteti zračno obram bo, zaide v "peklenski ogenj". Angleški zračni častnik, ki je bil že tudi v Združenih državah, pravi, da Rusov v letalstvu ni treba prav nič učiti, ker so v tem splošno izvežba-ni." 1' Rusom ni mar, ako pošljejo sto in sto aeroplanov v zrak," pravi ta častnik, "kadar pride sovražni napad. Mnogo noči sem bil v Londonu, ko so ga napadli nemški aerapla-ni in bil sem priča mnogih zelo hudih napadov na Moskvo. Toda tu ni nikake primere. Nemci sploh ne pridejo skozi zračno obramho in skozi ogenj rirskih proti zračnih topov. — "Vsak izstrelek se razleti na štiri dele, od katerih je vsak nodoben drevesu v jeseni, ko listje odpada. Prebivalci Moskve se ob zrač nih napadih za drže popolnoma mimo. Goodby, hamburger Na 56. letni konvenciji narodne zveze mesarjev^ ki se vrši v De^roitu, je bil stavljen pred- " hamburger steak" Premalo električne sile Ker ima vojna industrija pred vsemi drugimi prednost, se bo morala marsikatera druga industrija omejiti pri porabi električnega toka. Vojna industrija porabi 55 milijonov kilovatnih ur, dočim ima dežela vsega skupaj le 145 milijonov kilovatnih ur. Vse skušajo pokupiti Majhne trgovine skušajo pokupiti vse blago, ki ga morejo doft>iti, da bi se na .ta način zaščitile proti podraženju oziroma pomanjkanju. To je bilo u-gotovljeno v St. Louisu, Mo., na konvenciji "American Retailers Afesocfca'tion", Velepo-djetja so silno preobložena z naročili. Posebno veliko povpraševanje je (po svili ter po volnenem in bombažnem (blagu. Svilenih nogavic sploh ni mogoče več dobiti *v nekoliko večjih množinah. Nekatere žei&ke so se že njimi dobro preskrbele. Upori v Srbiji ' V Bern1 v Švici prihajajo poročila iz dežel, ki jih je zavzela Nemčija. Tako tudi prihajajo poročila o vedno večjem delovanju srbskih in hrvatskih četnikov, ki napadajo nemške vojake, kjerkoli se jim nudi priložnost. Nemško vojaško poveljstvo pa je proti četnikom zelo strogo in kot praVi poročilo iz Budimpešte, je bilo v raznih krajih Hrvatske vstrelje-nih 1X7 ljudi. Vstaši kar pri belem dnevu prihajajo na plan in napadajo nemške vojake. Zato Nemci preiskujejo posebno gozdove v Bosni ip, Hercegovini, da iztrebijo četnike. Včeraj so vstaši ob belem iSmevu v Zagrebu obkolili 200 hrvatskih ''vstašev*kakor nazivljajo hrvatsko narodno obrambo. Izza meje so četniki vrgli na vojake bombe in 28 vojakov je bilo ranjenih. Štirje četniki so bili po napadu vjeti in obsojeni na smrt. Aretiranih je bilo tudi 28 "zidov in komunistov*' in so bili pripeljani pred vojno sodišče. Popoldne je bilo VBtreljenih nad 100 "zarotnikov." V Hoku eo hrvatski četniki vstrelili dva hrvatska orožnika. Za &n so obdolženi Sibi. Orožniki so v zvezi s tem pri-jeli 28 Sibov, V pondel^v popoldne so bili obšojenTna mrt in takoj vstreljeni. E A 8 I i 10 D I" — Hew Yorit Thursday, August 7, T94l »S^HOtEjm t. 1M8 "GLAS NARODA" (?oiGB OF tam tmofub ' -- ...;.„. - , OwMd aad Published by Bfereal« PnMMdfl« Owyur, (A Oorpormtlfli). Frank Um, President; 7. Lnpaba, Sec. — Place of boelew of the Lttcm aft« addrtMb of ifcere 6ffi6eri: Sit WBBT 18th BTBUT, NSW YORK. N. X. 48th Year •QUt Naroda" U laaued every day except Saturdays, Sunday* and Bolldaya Subscription Yearly . Advertisement on Agii—unt Za eelo ieto velja list aa Ameriko ta Kanado 9«.— ; sa pol lata fS.-; as »atrt leu H M. — Za New Tort an eelo lete *7.—; aa pal lata HUM. to aa eelo leto «7.— ; aa 0bl lata »840. "Glas Naroda" lshaja vsaki dan lsvsemil sobot, nedelj ln praahlkov. "tiLAS NAHODA," 11« WKST 18th STREET, NEW YORK. M. Y. -M FRANK ITBVRŽT?. Ko sem. začel pred at-s tirni mteeci s svojimfi članki, s>e*rt rekel sam pri sebi: prvi naj bo posvečen mojim najboljšim pri-jate^jeanf — slovenskim listom v Ameriki. Zakaj naš list je kakor cvetje v žarnem maju: življenje. Star pregovor pravi, povej mi, s kom občuješ, pa ti povem, kdo ste. Življenje prinese od tedna do tedna toliko problemov, ki se zde človeku važnejši, da mora nehote obkladati včasih za te Jfrie, vičasih za mesece. Torej slovenski listi. Še vsi so, kolikor jih je bilo v časa, ko sem za^ljašl članke Pod vaško lipo*. Vsi so — jako taki, kakor brega tudi, ampak treba ga je — iskati. To pa vzame časa. \taterijal pri merno predelati, da $*e posnema iz njega le to in toliko, kar je primarnega za nral dnevnik štirih strani, je tudi zamudno de- Kako pa ftaj bo drugačet Ali lo. In tako si vzamejo uredni- niso tisti delavci zraven, kakor so hiti poprej? List hi drugega, kakor Ogdedalo čiPoveka, ki ga urejuje in piše. Še veČ: Hsrt in urednik sta eno. KadaT govorimo o naših listih, si ne smemo predstavljati nekaj, ka/r imajo postavim A-meričanl. Štiri strani — to je vse. če izvzamemo jednotina in rezina glasila. . Imamo še vedno pet dnevnikov, med katerimi izhajajo trije po petkrat na teden, dva pa po Šestkrat. Prvi ®o: Ameri-kanski Slovenec, Glas Naroda in Prosveta. Druga dva sta A-meTiška "domovina in Enakb-pravnost — olba v Cleveland«. Kakšni so ti naši dnevniki? Ne morem re<či. da so poftni in vzorno nrejevani in tudi zahte-vp.ti ne morem tega, čie pomrsli-to. da povprečni dnevnik urejujeta največ po dva človeka. Pi-saff dan za dnem, iskati snovi, •popravljati Korekture in razvrščati gradivo, pomenja dot-ti de?a, In ta preobloŽenost pri dnevnikih se vidi na vsem. Prva stran lista predstavlja navadno tretjino vsega lista, če pomislimo, da pridetjo na droge strani večkrat trgovske zadeve in naznanila. Vsa prva ki najfaftjo pot: potegniti vse, kar napolni kolono in docela li«t. Če bi kaj ssv^toval1 našim dnevnikom, bi bilo v prvi vrsti to- ogisbajte se dolgih stvari, ker niso za naš list. LJUDSKA KUHAWCA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo -b dom. Gena 50c. Nsrotite pri: KNJIGARNI S L G V t N I C PUBLISHING COMPAMt Petpt Resničen dogodek. vanskih namreč. Kdaj smo slišali postavim o Rusiji zadnjih dvajset let! Samo tb, kar je pisalo in* trobil o v »vet veliko kapitalistično časopisje. 2 njimi vred sO prerokovali naši o otrpljanju in nezadovoljnosti ruskega naroda, o slabostih na Kaj je druga velika napaka Wo. ' fclOvek, ki nima To, da so posamezni 'listi po-1 veP8 vase> in v lde5o &k)vanstva davili pred desetletji svojo obliko, katere se drže kakor krt svoje podzemske grajSčine. En list ko drugi, letošnja izdaja v vsem taka, kot lanska aii pred-lanfr-ka. Treba je d>bro pogledati datum, da veš, ali imaš staro ali novo izdajo pred satbo. Ena in ista oblika je nad vse utru'dijva in nepregledna. Včasih pridte kaka zanimiva vest vmes, pa je cioveiT nehote pre-e Dst nekako druračen. ' II, Spočetka ni mti opazila, da je 'Zginil, kajti ob gotovih č^sih žena rfioža prtiv lahko pogreša. Ko mu pa hoče dati neko delo, vidi, da ga ni nikjer. Pogleda skozi okno. Ni ga. Gre v štor na komar, kjer ji pove tT-govec, da je pri njem pred dvajsetimi ali tridestiuii minutami kupil 'cjgarete iri da ga je čakal neki njegov Znanec z avtomofoilom, nakar ^ta se odpeljala. V Mroi je zavrelo kot je za-(vrelo v nji v tistft davnih časih, če jo je kakšen priliznjeni pridanrč za ^iter vina oterital: — Le čakaj! — je siknila skozi z6be. V teh dveh 'besedicah je bilo maščevanje, zavist, pf-etnja, peklenski nafrfep, za-ničljivost, podlost. V teh dveh besedicah je bilo VSe, kar premore hudega ta pokvarjeni svet. bi res mislil: s komolcem bo dregnil nekdo, pa -se bo vse skupaj podrlo. Danes vemo, da je bilo vse pisanje o Rusiji — da vzamemo za zgled samo eno izmed sto-vnii-kih držav — največja iri najnesramnejša laz, kar jih je kdaj lazilo med čtovešstvcm. Ruski narod se brani, bori da mu je priznal sam predsednik Roosevelt z besedo: magnifi-centno — to je veličastno, občudovanja vredno. . In fisfi, ki so toliko pisali o ruskih slabostih? ^Ti jih. Ka-kjorhitro je po- votil dan resnice. so se poskrili kakor ščuifei. Pznain težave naših dnevni- enem in tistem kopitu, postane utrudljivo, dolgočasno. • * ti & "Vi i naši dnevniki bi lahko stran'imeli več skupnosti, kakor jo je po večini posvečena svetov-j imajo. Danes jemljejo drug iz nim dogodteam in ni več važna dragega samo naznanila o smtr- kcv od vseh strani, aswpak z ZaK:« narave je zakon več- dofcro voljo bi se dalo maminih sprerwoib. Karkoli gre po,lkaj ^ojjšati. Vsaj prem^ije- ODOBRAVA KERŽBTOVE. SPISE Ker ravno moja mati pošiljajo naročnino za vaš Ust, si ne morem kaj, da ne bi napisal nekaj vrstic v zahvalo vašemu slovenskemu sot rudniku, ki dopisuje v vašem listu pod našlo viaan ''NewyorSbi Odmevi" Mr. Kerže. Vsa čast vam in hvala ža ffcše pisanje v tem ii-'fctu in poseko še za zadnje, ki je bilo v St. 144 4'Glas Naroda." Tako v živo je dirnilo človeku v srce, da sem si mWH:: "Oh, aakaj, zakaj niso vsi Slovani tako nepristranski in v ssrcu gojijo le dobro do svojega bližnjega in ako vidi kaj, da ni dobro rajši tiho trpi in xtpk v boljšo bodočnost. Da se tudi, kar je bolj slalbega v slovan-stvn v bližji bodočnosti popraviti iil izboljšati. Še enkrat vate prisrčna hvala za vašo tako podučijivo čti-vo, katero sem prepričan, da vsaki pravi Jugoslovan prav iz srca rad čita. Z rojaškim pozdravom. Jbe Fmtar. Ralph, S. D. za nat>\ Zakaj danes slednji naš človek čita po ettega li več angleških listov ki so s svojimi vestmi preicej pred našimi. To boste razumeli, če veste, da mora hiti ves naš material prestavljen iz angleških Hstov. Druga stran ima navadno poleg uredniškega članka dopise, na tr»tj6 stran pride kar se dobi, žetrta pa ima največkrat povest. Izvirnih ni, seveda, ker nimamo ne delavcev ne denarja. IBorgj pride kaka povest iz staTokrajskih zalog. Pcsametene številke tega ali onega lista so včasih dtosfi dobre, celotno' bi pa rekel, da so vsi naši dnevniki pTefeej pražili Nekateri celo jako prazni. tfe foom pisal, kateri spajtfajo sem ali tje, ker ne želim nSko-ni?dir škodili. Priporoičal" pa bi We: , V list »tirih straini ne spadajo dolge stvari. - Res je sioer,1 da sam pišem precej lolg čla- teden. Ce bi biTo to»rsak dani ti ali nesrečah — to je vse. In če dodamo temu materialu še tisto, kar se jemlje iz starokraj ^kith Hstov, moramo vživati material, ki je zopern, težak in neresničen. Življenje enega naroda ne ofcstoji iz samih ^jfllrli in nesreč. Človek bi rad imefl sifiko, kako živi zdrav narod v svojih razmerah, ne pa, kje je bil kdo zaklan, koga je strela tfbtfa, kje je kaj pogorelo, aH kdo se je preselil v večnost. Zasledujem naše liste v A- ne forme, da ne bo zmiraj vse enako — bi pomenjale že napredek. ' !Za dnevniki pridejo na vrsto tedniki, dvotedniki in mesečniki. Ti so v splošnem veliko boljše urejevani. kakor dnevniki. Rekfla boste, to je zato, ker imajo uredniki več časa. Amfpak to ni re*. Zakaj1 je nekaj tednikov, ki se v svoj® slabostih do pičice enaki dnevnikom. Kakor je bfto v začet krt, tako je danes in os tan* večne čase. Tednike imamo dVo-jner prosti 'listi in glasila. Meid prostimi listi omenjam' neki GBas Ajmeršškth Slovencem,• jn^an v madjanški rfOvenščini, kar ima Žaitza, ki ne saiho. da čita vse slrvenske m precejšen del hrvaških listov, ampak nanje tudi reagira. «To .-e pravi: kar je vrednega, priobči s svojim malim komentaf^efti, včasih z humorjem,, včasih sarkazmom1. Par vrstic, pa veš, za ka j se grel Važnih je to, ker bi morali imeti vsi naši listi nekako ve« mod sabo. So stvari od časa do časa v tem adi onem Kstu, kateri bi se he t^naele prefcreti. In Piotftarec je edini, ki jih res ne prevzTe. •Nadalje: ima kratek in unv .Pjivo sestavljen pregied splcš-n^ga svetovnega položaja ki kar je večjega in važne^ga. je omenjeno v Proletareu, četudi samo s par vrsticami. ■ Ima v splošnem tako dloiber in ce+oten pregled vsega, kar je naše in tuje; da se mi zdi vsaka izdaja kakor majhna, popolna rOvija. . Je še nekaj, kar nima nobena drugi fist. To je njegova tehnična stran. Proletarec, oziroma njegovo gradivo je tako spretno, (fistikntno in pravWrto pora'zdelfjehto, dai se n^ prvi pogled p rikupi očefa. So stvari v dveh kolonah, koder je in kaikor pride. So pisane z večji-rti? a^i manjšimi črkami in zraven tega: v vsaki izdaji drugače, to se prnvi: prema gravida, ki ga ima. V PTeletaroU gra- meriH. Slednji je prinašaj in toliko pomena, kakor'latovSčr-j^vo naravnost vabi ČToVeka,, prinaša še veeti iz starega kraja. VpraSam pa ali si je kdo izmed rta*.- mogel kdaj ust- na za nia« same. TVdmk je tudi Proletarec, katerega omenjani prav posebej zat6, ker je variti vsaj približno sliko, ka-j^ ^^ ugajanju najbotfjše ko živi, kako se gimje in raz-'__________—___ vija zdrav, normalen narod? •Človek bi imel rad vesti, ka ko žive politično, ekonomično, krrfturAo in socialno. Poterrt more ^esojati v katero' »mer Airtpak od t?ega t^a nič. Dobro bi bilo, da bi od časa net. arnfDak to je po enkrat na do časa pisali o zazdevah. dm- gfh bratskih narodov slo- Veliki Atlas sveta Vojujoei ge narodi v JCvropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki bo sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda yb6 drago je res, kot ta trditev, ako vpostevarno ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar, Z atlasom boste prejeli iZkazmeo, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodat* ne zemljevide, ki kažejo pre-m&hjene meje vseh iržav, ti bodo prizadete vsleA'\ m ITtfSt ISth §t., New York. urejevan s^oVenWti list V Arne-riki. Zakaj pravim in tiv^Mm to* Vferokpv je več; naštel ttofti najvažnejše: je edini slovenski list; kateri ima Urednika FVanW da ga načne in kar čitas, ianja nekaj posebnosti na sebi. Ojtafcnjtcm 5e dvotednik JugO; slovanski Obetor, tO pa -zato, ker ima distinktivep karakter. V^Mj mi je žal. ikada¥ ga Mem v roke. da ni vsaj tednik. In diviim 50 drem mllwairSkwn orgamzateijam, d« ne pt>sWbe ___ . r ' ; 'I (^Tadalgevanj^ lia 4. str.) KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations (V angleškem leatui ^ RECEPTI VSEM NARODOV 25 Stane samo 4Knjiga je trdo vezana in irtia 6Z\ atraVii*^ »ji r n Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pfc sdi > tnth v jeziku niarfoda, ki m* je kaka jed posebno V navadli t Knjiga te nfeka] pOsehnega za^tme, ki se zaWinatu zaf( 1 iii še hoč^b v nJem in f izpopo&fti. ' - l jti£^$Naročite pri 216 West 18th Street i »■ - ---».Xf» Hew York, K. Cene je pa, komodno sedel v samih Sapah, hlačah in srajci poleg prijatelja, in avtomobil je drvel proti Long Tslan- du. — Malo sram me je, — se je izgovarjal, — kar tak treščiti t hišo. — Saj sem ti vendar povedal, — mu je pojasnjeval p"ri-jatel j, da sta sla sinoči žena in hči rla počitnice in da sem v hiši sam gospddag. Še tri drhge sem poVaJril. Najprej se bomo malo odtežčali,- nato jih bomO malo vrgli, ob devetih zvečer bom pa nastavil sodček za petindvajset gaton. Potem bo pa šlo magari do jutra.,Nič Se ne boj, do šestih zjntraj boš doma. Tisti, ki bo najbolj trezen te bo moral zapeljati prav pred hišo. Je že vse (lomenje-no in dogovorjeno. x O, zlati fantovski časi, kadar se stari prijatelji pod to ali ono pretvezo za nekaj ur ertebi svojih zakoriskih zadržkov ter začno zajemati i veliko žfic6 radosti tegtaf življenja, ki so jim v zakonskem stanu tako pičlo odmerjeni. Svo>bo^a! To ie beseda vs£h bfešed! Kaj bodočnost, kaj jutrišnji dan! Živeli ! Na svobodo se pije. x In tako je bilo tudi tisti večer. Cenetu je vsaka karta dobro padla, četrudi je bil razmi-šljčrr ii1! se henehoana oziral proti vratom, kdaj se bo pojavil sam Bognasvaruj v kiklji in s potencenr v roki. Toda strah je bil neopravičen. Preveč dobro ji je zmešal štreno. Oi> dwetih so netrali kva^tati. Cene-jetnl tri dolarje na dobička in že od prej jih je imel sedeta. Bil je bogat kot malokdaj v življenju. Deset dolarjev, to niso mačkine solze. Proti ena$sfi trri je prignala radovednost v klet že dve podjetni sosedi. Prva je bila resnična vdova, druga pa vdtVva ob živem mOžu. Po nekakšnih arestih, je rAla, dia ga vlačijo, četndi ni nikomur skrival niti lašn na glavi, v splošnem pa ni dosti vreden, kar vlačijo naj ga, če ga hočejo, ona se že ne bo vlekla zanj. Cene, ki je bil sicer boječ v ženski družbi, je kaj kmalu zvedel, da ji je ime Palmira, da ni dolgo tega, ko je bila stara petintrideset let in da kadi iste cigarete kakor on. .Ko mu je -za šalo sedla na kolena, je takoj uganil, da mona tehtati kakšnih stopetinseoenideset funtov, kar je za žen»ko pravilna teža, kajti kdo zlomka, bo objemal kosti. Vino je bilo močno, sosedin pogled giobok, Cenetova volja pim;či vasi, sedaj zasužnjene prijateljih in sorodnikih rodbi- naše domovine, ne. Med krasnimi vend od si- Dfl ^^ vidiva in ^ nov m prijateljev je bil v«*k sva VKeJIa Y drilgo vrsU pff ^opek r dec lili nageljnov. Na ^ In res pevke rpo«ame*nih Mumoria.: pokopalweu je rekel\dnMfiV razvrMane v ^^ mMta : mi w Katl na odru so izgine v krmnih dolgih oblekah pestrih barv kot živa mavrica. Vrhniška ro- grandipa": "Take mi je Kati pripenjala kot -dekle. jaz pa jej enakih vračam v zadnji pozdrav. Saj. ne bo dolgo, ko p jjdem tudi jaz za njo." je de-iai, kto se je poslavljal od groba z solzami v očeh. Pokojna zapušča poleg moža dHa sinova, Andreja in Felrza-dva vnuka in Štiri pre vnuke. Prvič so prišli v Ameriko že 1. 1893 ter se nastanili v Charle-ro,i. Pa., kjer je dobil '.grandpa' v tovarni službo Normana. Kasneje pa so se napami i ta v Winnetka, 11.. kjer se sedaj žive. Naročnik Glasa Naroda pa je že sko.ro 40 let. NalJTiblj šeJ'' grandpa *' razvedri, kadar pride sem k nami v gostilno na par "»lic*' ta dobrega in piva, dokler ni žeja po galena. Najprijetneje pri ge. Že pozno sva se odpeljala in govoril ma je cek> pot, kako ferp užitek je bil to zanj. Koncem aprila «i>o že vedeli žalostno veet, da je konec naše Jugoslavije. Dasi Bi bilo popi eje we tako, kot bi si eni aii dmgi želletli„ sm»o lahko rabili ftašo slovensko govorico. Ljudje v cerkvah so slišali pridige fn nauke v domači besedi. Isto-taKO pri uradih, sodiščih in drugih ustanovah. Govorniki na shodih in zborovanjih ter na radio, so rabili slovenščino, toda vsak najmanjši govor je mora1 biti napisati in oerazuriran, ter po t j*j en od vladnih oblasti. V ijud'- kih šolah, je bila vpeljana, v višjih razredih tudi srbohrvaščina in cirilica. toda to so bi-i p/ogoji in odtoki vlade v Beogradu. Tudi precej razfrč-n? teža davčnega bremena je težii a naše Iftndi v primeri fc onimi na jugu države. Najbolj otožno zame pa je bilo, ko so prepovedali v Sloveniji ; slovenske zastave. V biivtši Ayjstriji je bil* slovenska zastava dovoljena. Majka Jugoslavija pa nam jo je prepovedala. In pa ko je bil jugoslovanski vojak tako slabotno in pri-niitiv.no opravljen im sramotno nizka pflaM. Prejemal je namreč — reci m beri: 10 dinarjeiv plače na mesec, medtem ko so prejemali narodni poslanci za jafcinjft pole# mene me vpraša ako oče dchro vidi. "Seveda vi- parkratho potovanje v Beograd di kaj nisi op atol s, da je že na mfeseo po 10 tisoč dinarjw. dvakrat "špe^le" obrisal. STi-'Ako je šel jugoelov. vojak ha ši pa tnd(i, ker pravi, da tako pla»čVhii dan kupit pol ducata do^ p.^ ni sliial, SaTr £ BiTS sertteki papir, kuverto m znani'- ^^^^ ♦oJiva ta^oJLZZ. _ izlet (slovenske sole narodnega WMA Y €LPYELANP, O. Slovenska Jjpiia SCov. Nar. do- Iti. leta starosti je pouk popdi-nia ria St. Oalir Ave., prireja noma zastonj. Ta ponudba ve-tudi letofe svoj »čbičajni izlet aM Ija za v£e SLovence v širnean pikmak in sicer v nedeljo lb.' C5eve4andiu in ne sanuo za Št.I avgusta na SNPJ farma. To OlairBki okraj. OdraŠčeni, to j n^deltjo naiim je h prijaznosti je nad 16 let starosti, pa pri ! odstopilo draštvo Naprej St. 5. spevajo po rnožnosti nekaj za-SNJPJ, ki so jO imeli rezervird- vzdrževanje svojega razreda. no za svoj piknik. Kaj vi-e bo pripravljeno na pi>atfku za po^etnike, ne bam sedaj tparočal. Rečeja to, da bo vsega, dovcrtj: jestvin in pijače. Za £ed&j že lahko poročam, ker je tudi važno za po-setnike. da bo vozil pravi tmft od CKevei and Bai way Co. na far«*? SNPJ in sieer odpelje izpred nar. doma na ®t C'air Ave., ob 32.45 popoldne, spotoma se ustavi Se pred Slov. dp-tavskim domom na Waterloo Road, kjer lahko privedejo rojaki iz CoFlin\Vocd* in oid tam p°ije bus naravnost na SNPJ farnto. Pomnite, vozR bo -samo enkrat in če zarrrtiditie bus, boste morali ostati doma. V btisii je sedežev za 40 odrazih oseb, ker snto najeli večjega. Vožnja bo miotbna, ker druwba nam je cbljubija najbolj voz za prevoz, kar jih itn a na razpolago. V teun busii ste varni pred morebitno nezgodo in tudi vsaka oseba, ki se v rijem pelje, Stroške vzdrževanja st.oven-ske šole se večinoana krijejo z dohodki treh priredi*, ki se vršijo Ustno v korist slovenske Sole. To je poleti piknik in v ziiniska seacni dve priredbi v avditoriii Slov. nar. doma. Ža to pa je važno, da so vse te priredbe uspesne, ne samo moralne pač pa tiidi materialno. Stari®, vpišite svoje otroke v slovensko šol« gedaj — na ptk-nikm, pri tajniku šole. Enako naj se že sedaj prijavilo odra-ščeoii, ki želijo pouk v slovenski šoli. Vse prijavljene bo obvestilo z dcpisnicami, kdaj bo Iefos pričetek šotte. fic jaki. ki'Sitate ta dopis, o-pozori6e droge vase prijatelje in pregovorite jih, da še t vami ude-eže šolskega piknjka, ki se v?*.ši — poninite r— 10. avguta na SNP.T fam-L Na svidenje! .E razem Go rsihe, . tajnik Prosvel kluba SXT>. -^k. « U • a %/ a«. %Ja =— Počitnice so tukaj Počitnice, ki si jih vsakdo Lahko privošči v slovenskem hotelu, kjer se kuha iri pije kakor doma. Zabava vsakovrstna. Pripravno za pikniški — LINfrfeN tNN, Lindenhurst, Li t, N. t. Telefon Lindenburst 7il. Ix>uis Pirnat. » i. i rji t-M OBLETNICA Dne 10 t. m. bo obhajal svoje zavarovana po družbi za slu-; jo 78 letnico, naš znani in ve-č«g nezgode. Kar je pa fairma liki Jugoslovan Mr. Anton Vi-. - , . , . SNPJ približno 22 mdlj odda-! lovieh, ki se je rodil v Korču- P dan kQPrt pol dneata Ijpna ^^ nflr na gt jn> Daimaci-Ja^J^lavija, ter kar je bil zadnjikrat v Škofjeloški čitalnici. In rečem vam, pravi, e o "zauber" naše ko, da je pisal svoji izv olj etiki ter par temelj, da je potolsži! slorvenske žene m dekleta. O, da že odee — pa je šla ce.onueeeč- . 0)Y1 ircn-i 2d OT. IAI nploiJi _____*1_» 1.____ r . i .n , em vsaj se -20 let nulajŠi možak otožno vadihniL na plača k vragn. In za teh 10 din je bil naš vojak pripravljen vsak čas tvegati kvoje- življenje Po končertfu je bil pri bari v i ^^H Nar. domn tak naval, d* nis« za domovino. To razmerje me prišel blfeu. nehali smo poteim je lbolelo v omh časih, ko sem pfoiplor ri Nfejrttr pri noizi Skalove in Grsnarjeve rodibrne med kat^rimfi so z '^-grando«" v posrovom preobrni'! vso Škofjeloško od Suiie*Hoste do D>ra- rezmerno toliko več. Zato se je doftočSlo eer» sedežu 50 centov za vo^n^io na obe «trani. pa naj bo port etri eseha odraSČena aH otrok. Btis 8e niti ne krije, kar satane, z dojočeivo eeno po "50 cent. četudi bi bil popolnoma zaseden. - LETNO PREISKUSNJO TMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: american fraternal union :: ELY. MINNESOTA bii v starem kraja a biti sem . ir>ora4 lepo tiho, ako se nisem hotel z glavarf? seznaniti. Te razmere sem nekoliko opisal iz starega kraja. Tukaj ste jfh čitaii v Gllasu Naroda, v v dcftnovini pa naročniki onih števi lk niso prejeli, ker so bile zaplenjene. Jaz sem jih doi&ii pod roko skozi prijatelja v u-radu- Ali ste čitaii članek nagega Frank Keržeta, ko je obrazložil razmere, kakoišne so v resnici dbstajaM f Jugoslaviji ? O, seveda ste jih bra®, pa še prav zanimanjem. En ali drag mu je mogoče zameril, češ, čemu sedaj vse to o-pisavati, ko je vse kgubfljeno? T>. a'_.L_*i » i■ V paviljonu na farmi SN|>J bodo za ples igrali Jtrištof bratje, ki znajo zad*6vobpti mfladi-»o rn staaejže poeetmike. ToJrj ste lahko brfe «kibi, da se boste dobro zabavali. Ob tem; času bi bite* potrebno spregovoriti resno besedo, M bi zadela v f»aše ljudi. Ore se namreč za velevažmo ust an o--TO, za slovensko šoko SiOv. nar. 248 — 68th Street, Brooklyn. Slednji je bil svoj čas zajposlen pri veliki tvJrdhd na ship yardu v Brooklynn, ter od katere prejema sedaj penzijo. Ta veliki Jugoslovanski borec, je veJ^o pomagal v gmotnih ozirrh svojim sorodnikom, prijateljem in znancem ter splošno vsem v njegovem rojstnem kraji* Vsi tukajšnji njegovi prijatelji in znanci mu želijo, da bi ga Bog ohranil še na mnoga leta t zdravju in zadovoljstvu, ter da bi pričakal trenutka, da bi se njegova želja bapolnila in sicer, da bi Jugoslavija vstala iz sedanjega suženjstva še v večjem obsegu kakor je bila pred vpadom nemških in laških NOČE BITI ZAOSTANKAR. Prvič vas lopo pozdravim in vam pošiljam tudi mojo hardening za "Olas Naroda*» ker vidim, da mi bo kimata potekla. Držim se pa načeTa: bcfi^Še je kabsni dan prej poslati, kot pa kaki dan prepozino. Vi-^el sem lopomBn v listu, da hi čim pi^ej ponovili naročnino, aii so takS- ni ljudje, da zmiToan odlagajo od danes do jutri in tako pride teden za tednom in taio dolgo, da iiK>ra gospod ur&dnik opominjati, da je čas jJlačati. Taki so pravi zaostankarji. Zato se skrbno varujem, da rie pridem rii^d tiste. Zatorej vam poSHijam kar za eino leto naprej, bo >aj en č&š šj)et mir. Želim pa tudi, da bi" bite ta vojska prri kraju, do tedaj ko mi bo ispel naročnina poteikla iai tedaj borti vas obiskal v New Yorlcu, ker se masTim v stari kraj jpieJjati na obisk. Sem že 32 let tukaj v Ameriki, pa bi še enkrat rad vndel kraj, kjer jej moja atfbelka tekla in bi rad ohotskai tudi grobove mojih preljubih starišev. Ni mi bilo unqjegno, da b5 jih videl živih, tako bom saj videl, kje poeiva-jo. Oh. iljubi očka in mama, ko bi še živeli, po rokah bi vas nosil pelo svoje življenje. Tako ti bifl jaz vesel, ali žalibog nam je mistim, že tako name njeno. Olovek pozna svoje stari še š pravo ljubeznijo, ko jih ni več. Vas lepo pozdravljam, kakor tudi vae naročnike te^a Hsta. Gregor Ka tivnik Oakland, Cal. Mary VidošiČ. KI IMA 22,000 članov in dva miljona in phlt ddtdrj^V ptfenrtgičUjt. Organizacija je zanesljiva, nepnltr&naK^jn zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otrolce pri Arii^nSVtf Bratpki Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrfv ^ » t»«.f Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini; Vprašajte krajevnega la^ufar, za pojasnila, če ne, pilita na gfdvni urad, Ely, Minnesota. jega naroda, ki ga v Sloveniji davi trinog s tem, d!a bfi se šte- ____^_______vftno udetežifi rzleta, ki ga pri- Pa nič zato ! Amerika°je še edi-ire;ia ^ ^obodna sTorvenska šo------- la -v Ameriki J§HoVenska šdla je zeJo pomembna in koristna irrtaiidVa zA v<šje nage organlteA-oije, društva, naVodne dorthjVe, posebno ph še za dramska in pevska driritva. V slovenji Soli se nudS Nadini in ohodu, ki se je vršil v dvorani drtlStva Domovina. Vfijodno vabimo vse Sfaven-ce. da se gotovo udeleže. Z vašo udelež5>o boste pokazali, da sodelujete složno za napredek Sfovencev, da ste zavedni državljani te proste dežele ill najbolj važno, da boste vi ssbrltfi kandidate, kateri vsi« bodo zastopali v mestni službi." Tone j ne pozabite i« ria svidenje v ne-(kljo. 10. avgusta ha Novakovih prostorih.. Vincent H. ltem letu, da priporemo kaj v jili vpišite y .naso blagajno. Ža otroke do | V K« it_t^ — Domed. — Dva prijatelja. H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihbtapec. — Vrbah Smukova ženitev. — KloŠterski žolnir — trrad B6-jrajie. — Goli da. £ti. ZVEZfiK: Deseti brit. — NemSki valpet. rV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. ~ Med dvema stoloma. IZEK: Dr. Zober. — Tu^omer. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pinitt tobAka. ! Moč bH- enxa. — ttest parov klobas. — bakU smrdiš. — Ženitev iz nevoščljiv osti- — %wmini starega Slovenca Andreja Pajka. E^. ZVE266;: BokoViijači. — Kako in pravica. — V vojni krajini. — »ti.-.ii-torns. VUL ZVEZEK: Ivan Erazem T^tenbah. — se te. —- Črtica iz življenja političnega agi — Sest ' polkoTo delal, to je krompft gVaVI^. — Fcna-tem biuikovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. 10 zvea&6v..,$l0 posamezni zvezki «1^0 Naroilte pri: knjigarni slovenic fuel. co. ^©LAS ^ **r^T^ A. 99 tit WEST lttli STREET NEW N. I. "T*!"*1 Ta - ^ „ . . _ . . • vasa navzočnost PRIPOMORE ne samo It finančnemu, pac PA tubi K zabnemu uspehu. društva potrebu jejo sodelovanja ne samo svojiil &anov, temveč splošne slovenske javnosti. LiBIIlDUr-M Toil OSPOD iz KONOPISTA Thursday, August 7, 194! iTBTZlTDTCJSK H UM Napisal: Z. WINDER. —60— Ki no za njegovo ozdravi jei.jt. A začeti .nora takoj in cediti svoje življenje tako, kal:or hočejo zdravniki. Pomisli naj, kako krasno bo, ko b> spet zdrav. Nobena žrtev mu ne sme biti pretežka. Ive bi nofla, bi z največjo strogostjo paziLa na to, da doseže ta ci.j. Na ža ost se raoia te dni peljati k svojemu, bolnemu o: tu ki mu bo stroma. Lepo bi pa bilo, če bi hote! nadvojvoda prej priti v Prago. Naj ji sporoči uro svojega prihoda; pričakoval ga bo v bližini postaje, najbolje bi bilo morda v mestnem parku. Takoj ji je brce javil, da jo bo iskal drugi dan treh v iine^tnein pariku. Sam se je odpeljal v Prago. Grof Wumm-b.aaa je bil preroaden. , Že deset Let je spremljal nadvojvodo na v&atki imti. CepraV. je vedel o ocjgovonu samo komorni dluga Janacssek, Li je bi: dvigi-.il grofičino pišimo in oddal br-'.ojavKo. je Wurmbrana vendar ^ ki til, da se masli Franc Ferdinand sr.ili.z grofico Ciotkovo Mjisei da se je njegovi so-rodnici očividno posračilo napraviti na nadvojvodo globlji vtis, je bito grofu nračra. . Imel io je ?a nenavadno častihlepno in odločno žensko, ki jc bila zmožna vsegj. Vendar se ni več upal omejiti gru.ni dan se je Franc Feidinand v civilni obleki odpeljal v Pr^go. Bin d.^ževen, ne zelo nJrzeJ, a temačen novembrski dan. Zavit v t.^pe' kožuh, je sedel Franc Ferdinand v aelKu ^tvega rajrecla. Zdblo ga je, kurilna naprava je »'»bo delot-aia. Ker ii lir.tel. da bi ga ^poenali, se ni pritožil. Skrbelo ga > samo n^rai ali vila k za čaša, bree zamude pet iJ-mut p-ed tremi do pdl v Prago. Morda je bilo nerodno, da sta s* bila novembra meseca zmenila za snidenje pod milim newborn, A rizun.ei jc, dr. si je bila grofica za to izbrala mastni park, ker m je bafa. da ga ne ti na postaji ali v kavarni kdo spoznal. • ; 4 Ajso ni imel vlak zamudo." je maslil "bo morala v de^ju na novei.ib-skem vetrn, v tem ostudnem vremenu čakati name; to bi oiio strašno Če bi šlo za navadno potovanje, bi lahko po6»U Wurmjbr: nda k strojevodji in mu sporačii„ da bo joj, iv bo imel vlak zamnic, pa naj bo tudi samo minuta. A to ni m« v rano potovanje. To je najfcpša vožnja v mojem življenju.! ^ \ lak je dospel x Prago brez zammde, pet minut pred tremi, igranj Ferdinand ie jadrno zapustil postajo in zdirjal v bližnji park. \ širokem drevoredu je že po prvih korakih zagledal' ^nolioo. Srce mu je burno razbijalo. Vrtoglavica ga je- gnala, da bi objel ljubljeno postavo in jo krepko stisnili k sebi, jo vso ovil s ^vojo nežnostjo ter pozadbil, da komaj poznata drog rlru^ega, da sta sc en&rat srečala, v okviru uradnega veee-licn^a «Her je prežak) na njiju mnogo ljudi, premnogo cei. Pričakovirje sreče, ki si je ni bilo n*>či predstaviti ga je delalo omotičnega. 1 < Ko j> obstal pred njo, se je sklonil nad njeno roko in io-Hjubu sivo usnje njene rokavice ' Ntmwrno vrern« knava," je rekel ves zasopel, "hvala vans da ste vzMc tur*u prišli. *» ' Kadar kaj^oWjnbjm, ostanem brezpogojno V besedi " se je na^mehr ila. * , Potem sta n^aj časa inoleala; zadrega jima ni dala go-vonti. v golem drevju je šumelo, mrzli novembrski dež je tiho curljal z ruta. Franca Ferdinanda je wpreletevaJl mraz ne da b: se ga b:l zavedal. ' ' * ]e uo bi p-eJiIadili, cesarska visokost," je rekla groiica II. mu elv. b^vc- pdgleda^a v blodi obrt«. V eroem Kozubll, ki ga žirenc odpel, je bil videti 4>ok4mej«, kakor V uuifomu. ki jO je iincil ondan na sebi. "Oil, pros m, nikar me ne ogovarjajte s cesarsko visokostjo, t> zven, tato napeto," je poprosil. Nanoefttnila je, odgovorila pa ni. ' Oton,'' it p' mic.1'.',. " Oton se zdajle na mojem mestu ne V. obotavljal, rmpak l-\ jo kr^tkonMo potegnil k sebi in jo toka burno obsul s pcfjubi, da bi jo minila zaveet. Jaz tega ne morem. N t£rže bi moge1 to isamo kak rutiranec ljuibez-ni, ki no ve, knj je Ijubcaen." —.v l*8^ roah na; je prišlo na miseft, da hi bil zmožen umoriti Ctoi-a, ali krsp« č eJbi hotel objfti grofico. Medtem slfc bila piiMa na konec drevoreda. Neodločno jc vprašal-N 4 ___1 _ nost vsakega posameznega, da po svoji moči da priznanje in povaddg dotičnomu, o katerem govoa-iino: Ne že zaradi slave in časti dotičnega, pač pa, ker je čednost dotične qsebe v ponos celemu narodu, in ker v doetih primerih zasluži, da se ga eelo predstavi javnosti. V 120. št v. 4 4 Glasa Naroda" sem pod naslovom "Veselje in žalost", po svoji skromnosti opisal tragično - smrt Mr. L. Rupnik a fit., in pa veseli dogodek prvo rojenih dvojčic Mr. in Mrs. L. Rupnika ml., katerih krstitev -se je vršila navno oh smrti starega očeta. umetniška roka in um okrasila po vsej narodni natančnosti s čisto zlatimi všitki, in katera se je teeno oprijemala in s tem povečala lepoto obraza tukaj rojene hčerke t>4ov{mske žene Mns. Helen Giovanelli. Danes se Mrs. H. Rupnik nič več tako pogosto spontinja tega iavanrednega dogodka. Sedaj ji je v mislih 'le materina skrb ZS'. svoji dve hčerki Marv Ann in Marv Lou i so, katere so v n jenom vanstu; kakor _tudi v o-skrtbi stare matere Mrs. Hedem G'ovanelli, in nad vt-e vzvišene ljnbeami očeta Mr. L. Rupnika. Sprevidel sem, da to skrbno, Ko g$edam v ta prekrasni priiior, sem vprašal Mr. Rupnika: "Ali bi ne bilo sedaj strašno. ako bi tukaj sedaj padla tJevtanska bomba!" Brez vsakega daljšega pomisleka mi na kratko «4gov0ri v slovenščini: "Kar pade naj, ako že mora tako biti, samo da smo mrtvi .vtei štirje." Na take besede mi ni bilo mogoče dati nobenega odgovora, kakor bi ga tudi ti ne, dragi či-tatelj. Zato sem samo srečen, da vam morem predstavita sliko nlaižaka, ki drži v naročju živ>jcnjski zaklad: hčerki Marv Ann in Mary Louise in ki gleda pogumno v bodočnost po-svetovne anarhije, ki ravno sedaj v največjem obsegu.oklepa celi k vel To sem napisad zato, ker sem ponosen na rednosti svojega naroda. Nahramsga imam 3e več, kar bom pa o®javj4 pri priliki, pa naj bo vzeto od prizadet th za dobro ali pa ne. Rado Vavpftič. Ce želite, dofero rknjigo po nizki cern, naročite >4 Živi izviri", ki jo jti napisal* znani 'slovenski pisatelj Ivan Matičič. Nove knjige slovenskih pisateljev L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH Zbirka pripovedk iz našega največjega . premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega I?0 strani, je trdo rezana ter vsebuje 20 prlginalnil) lesorezov Maksi-ma Sedeja. v. • ; - Cena — $2*— ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen) Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne v povsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani. Cena — 75c Naročite pri: i KNJIC ARNI "GLAS NARODA" ; 216 W. 18th Street New York City NewyorSki odmevi (Nadaljevanje s 2. str.) za to, da bi vrnile naselbini tednik. Njegov iadajatelj in urednik. Frank Staut je eden izmal svojo mieel in vse je mora'o hiti tako zavito in zad-edano, da je malokdo prsšel do zrna . Venn, da imajo uredniki ta- k^h organizacij dokaj, težak posel. Po mojem mnenja «mo na-zadnje tudi mi dozoreli, da se lahJoo kar odkrito pogovorimo, kdo smo ki kaj hočemo. Imajo pa vga glasila neke skupne bolezni in te so: društvena naznanila in reklame. Neko društvo v Hicksville, Arizona, prireja neikaj ali ima I večjo sejo. Gre se za kakrh 50 članov, od katerih jih pride I recimo-tretjina na sejo. Kam;t j V glasilo. Naj še drugih tri-j det?et ali štiride<*et t moč čita zadeve v HicksviJJe. Druga bolezen je: predolgi dopisi. Noiben dopis bi ne smel biti nad pol tiskane kolone, ker glasil9 nL da posamezniki stresajo svoje kaprice. Ljudje, ki iv1 ralzumejo desti, se vtikajo v velika vprašanja in zde se mi, J kakor tisti kovač, ki je popravljal žepno uro z največjimi kleščami in kladivom, kar jih je bite v kovačnici. Res ne vem, zakaj konvencije ne ukrenejo kaj proti temu. ČTovek -se naveliča citati od tedna do tedna dolge klobase od ljudi, ki so kakor tisti rojak: tukaj ne bom in drugary ne grem. Slovemski l: prepozno. . Mr. Helen Rupnik z newyorskim županom La Guardia. ■Tako je preteklo nedeljo zo- družinsko negovanje omogoča, pet nanesla prilika, da sem z da ta nebeška stvora stopata z Mr. L Hudetom urednikom * 'G. dneva v.dan v prvovrstno diruž-N '* aopet posetil' dcan ugledne bo človeka ki nosi krono stvar-družine Mir. Frank Giovanelli, stva. kt«mor je bil posefono Mr. Hhsd^e Posebna zanimivost je Mr. L. povabljen, da vidi dvojčice, pr-vorojenke Mr. in Mts. Rupnik, 43redno se Mr. Rupnik ne preseli s svojo srečno družino na svoj novi in lastni dom v New Hyde Park, L. I. Da bo bolj jasno, naj lokaj omenim, da je Mrs. Helen Rupnik hčerka dobro znane in u-gledne družine Mr. Frank Giovanelli in pa tista slovenska bčeirka, ki je s svojo lepoto v p rek ra^aii slovenski narodni nosi vzbudila tako pozono^t ob priliki oitvernitve Jugoalov. paviljona na Svetovni raastavi v New Yarku, da ee je celo new- yon&ki -župan La Guardia zagledal v njo.. Zato si štejem jv ea?t, da mii je dana prilika jav-rtfisti prestaviti ta zanimivi par. Naj tukarj pripomnim, da je k temu izvanrednemu dogodku veliko pripomogla prekrasna in dragocena slovenska noša, katere lastnica ja, in katero se je za tisti^čas odrekla ugledna in popularna gospa Ivanka Za-krajšek- soproga publicista m nad vse zmožnega narodnega voditelja Mr. Leo Zakrajška - Hvaležen sem, ne vem komu, da imam tisto malenkostno na- Rupnik, oče dvojčic. Poleg'tega, da je rojen v Ameriki, mu je pokojni oče dal prvo moral-fco vzgojo v "MarjaisČu" v Ljulbltjani, kjer je bil do 12. leta, Zato s ponosom govori dobro in lepo slovenščino. Poleg te^ja je jako nadarjen pevec, ki sink) ga kot solista e prijetnim* kantonom že dostikrat slišali v slovenskih zborih. Nadaljnje študije je napravil v Ameriki in dames je uradnik pri Cera- traJ Savings bank v N. Y. Polog vseh svojih zmožnosti je jako skromen in gostoljuben. Živi Ie aa svojo drožino, ravno tatooi, ikakor je živeti njegov pokojni oče. Ne brigajo ga napetosti svetovnih dogodkov. Svoje oči in mišljenje ima iipr-te le v skrbi za bodočnost gvotfe bTagoslavljene družine. Ko sem z namenom iskal prilike, da ga zalotim pri nečem, kar bi si bilo vredno zapomniti, sem ga *po ^ssej sreči našel ravno, ko je s svojo soprogo hranil Mary Louise, njetgava soproga pa Mary Ann. Da mi niso ostri vetrovi življenja osušili solze, bi mi ob. pogledu na ta nebeški prizor od radosti nad čistimi življenjem oči Za- da rjenost da ločim umetnost od plavale v jezeru solza. Poučni mm* M 4N(jLEŠK« SLOVENSKO 0KK1LO. B«urD dr. ». j. k«m. vntor Cena $2.00 BODOČI DRŽAVLJANI o«j mt*«- kajillc« -"How to hrr— « 'Min M Im DalM Stote«", i V to] knjld to »m poji bd ha Id m ko- * ai m iwiin- lar. 278 strani. Cena trda Te« Gena $1.50 Zelo korlatna knjiga aa raakeca Brlaorejca: opl« raanlb bolezni la adraTUenJe; aUka. govedoreja. Bplaal a^grart. 1«8 atranL 8 allkaa*' KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU, lil strani Ctm $1._ Cena 50c OOKKJTJE AMERIKE, atdaal H. MAJ A K. Trlja deU: 162. 141. 138 strani. Cena laekko »e» Poljuden In natančen opl« odkriti« norega , areta. Spla aa «lu kakor aanlatfra puaaat ter Je aestavtjen po naJboUitb rlrlb. Gena BOc t*R ANTIČNI RAČUN AR. Trda ru. W ms... Priročna kuj i ilea, ki rietfuja vaa. kar I* prt oak odd Ur prodaji notrebno. Gena 75c. PROBLEMI SODOBNE CTLOZOKUE Spini dr. F. Veter. 841 tfranL Knjigo toplo priporočamo Taakomor, ki aa bote aexnanltl a (UtbIhiI from oodotma mlekarstvo. SpiMi. Aston Ptnj. 8 tflkaal \ 188 atrmnt. » t Kajigg m mlektrje la Unblttu« aMintn 50c 4 >v C«a JM)C SLOVENSSO-NEHSKI SLOVAK. He«t«vll Dr. «"■ Bradač. — 025 strani. Cena $1.50 največji spisovnik. — 168 stnuil. 'i; UMNI ČEBELAR. Splaal Prank l-kmayer. ^SOc" 1«S strast. $1- MAftE SKODUlVg ŽIVALI T PODOBI ta BESEDI. Opisal Fran Erjarec, 224 stranL Krta. . • . OM tuu VCLlia SLOVENSKI SFISOVNIK. 8e«tirl] B. P^dkraJSek. — 437 atranl. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 stranL Van... $1.— Knjiga Je namenjena e prrl vrati ta atarbao. ometno In atrojao klJn«aTniearatrn tor 181«. aollraratro. ' • ' ■ SDRAVlLNA ŽKLlSČA. 82 atraal. o« ^ ' cm .25o Naročite pri: Slovenic 216 W. 18th Street Company New York, N.Y.