P6sifflegHS-SSWEi 20
Šlev. 59.
v LMiol v loret. dne c. n isra.
IDXLYI
Velja po pošti: s za oelo leto naprej.. K 40-za en mesec „ .. „ 3.50 sa Kemfiijo oeloletno. „ 45'— n ostalo Inozemstvo. „ 50 —
V	Ljubljani na domi Za oelo leto naprej.. K 36— za en meseo „ .. K 3-—
V	opravi prijemali rasiečno ,, Z-50
= Sobotna izdaja: s
Za oeio leto.....K 8-—
aa Nemčijo oeloletno. „ 10 — sa ostalo Inoiemstvo. . 13 -
== In ser a ti: i.. Bnostolpna petitvrsta (72 mm Uroka tn 3 mm visoka ali n|e
prostor) sa enkrat . . . . w 10« ■a dva-«a »od!rr«t . 4»„ pri večjih naročilih primer«« popnst po doqovorn.
Ob sobotah dvojni tarlL B s Poslano: n« Enostolpna petitvrsta K f— Izhaja vsak dan lsvzemil nedeljo In praznike, ob 3. url pop. Bedna letna priloga vozni red
MT Oredalfitvo je v Kopltarjovl nlloi Stev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =

Političen list za slovenski narod.
Upravnlitvo je v Kopitarjevi nliol št B. — Bačnn poštne hranllnloe avstrijske št 24.707, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravntškega telefona ši. 188.
Krekovo slavje v Trstu.
Trst, 10. marca 1918.
Janez Evangelist! Ti nisi ljubil šum-nih veselic in zoprn ti je bil vsak osebni kult. Toda ko je gledal danes tvoj duh na tržaške Slovence, ki so se poklonili tvojemu spominu in manifestirali za tvojo jugoslovansko idejo, si bil gotovo vesel. iVesel 6i bil, ko si gledal te množice, ki jim je tvoja misel dvignila duha, užgala nov pogum, pokazala krasen cilj, vreden žrtev in začrtala jasno pot edinosti, ki vodi do svobode in zdravega napredka. Vesel si bil, ko si gledal njih navdušenje in slišal njih prisego zvestobe v idealu, ki si nam ga pričaral pred oči.
Kakor privabi gorko pomladansko solnce tisoče vojnobojnih cvetic iz zemlje, tako je privabilo Krekovo slavje tisoče tržaških Slovencev v nedeljo dne 10. t. m. zjutraj v največje tržaško gledališče Poli-teama Rossetti. Gledališče, v katerem jc prostora za .5000 ljudi, je bilo do zadnjega • prostorčka zasedeno. Sedeži, galerije, bal- • koni, lože, vse je bilo že par dni pred slavnostjo razprodani, mnogi se niso mogli ; udeležiti slavja, ker niso dobili več vstop- I nic. V Narodnem Domu«, kjer so se pro- i dajali listki, so se ljudje nastavljali kakor j pri trgovcih in na trgih za živila. V vseh tržaških družinah in krogih, tudi tujerod- j nih, se je te dni govorilo o naši prireditvi. Vedeli smo že naprej, da bo slavnost krasno uspela, toliko glede udeležbe kakor tudi programa samega. Zabeležiti je tudi vredno, da tržaški Slovenci že mnogo let niso mogli zaradi narodnega nasprotovanja dobiti v najem nobenega gledališča. Zadnja slovenska prireditev v Politeama Rossetti je bila pred 20. leti.
Že pred 11. uro, ob kateri se je imela začeti slavnost, je bilo gledališče polno. Krasen je bil pogled na to množico, posebno pozornost so pa zbujale — tudi na ulici — naše. vrle okoličanke, ki so prihitele v pestri narodni noši. Točno ob 11. | uri nastopi pevski zbor pod vodstvom g. Mahkote. Občinstvo je burno poz.dravlja!o i zlasti pevke, nastopajoče v narodnih no- ! šah raznih slovanskih narodov. Že takoj ' prva pesem »Naša zvezda« nas je spravila v pravo razpoloženje. Skoro čul si, kako srca hitreje bijeio in videl si srebrne solze svetega domovinskega navdušenja, ko so raz oder zadonele besede, polne hrepenenja:
Pridi, zvezda naša, pridi, Jasne v nas opri oči. Naj moj dom te zopet vidi. Zlata zvezda srečnih dni.
Nastopil je, pozdravljen od občinstva, slavnostni govornik dr. Rybaf, ki je izvajal:
Od nekdaj so mogočni sosedje, ki so nas obkroževali, potujčevali naš narod in grabili našo zemljo, meje so se vedno bolj krčile, zgubili smo celo našo Gosposveto. Potem je bil nekaj časa mir. Toda zadnjih 50 let se je to potujčevanje vršilo z novo silo. Sovražniki so uporabljali moderna sredstva, ki so nam več škodila kot brutalna sila. Naš odpor je bil slab: maloštevilni in gospodarsko slabi smo bili, povrhu pa še razkosani v stranke, strankarski boji so nas slabil'. Tu nastane svetovna vojska. Sovražniki so hoteli uporabiti ta moment za zadnji, usodni, smrtonosni udarec. Govornik našteva, kakih sredstev se je v dosego tega namena posluževal so-vrag. To trpljenje, te muke, to preganjanje je pa rodilo v izmučenem narodu misel, da smo si bratje in da moramo strniti svoje vrste, ako sc hočemo rešiti. Sovraštvo so vražnikov nas je združilo. A nismo smeli govoriti. Vladal je absolutizem, vladal je Stiirgkh. Toda pal je. Nato je nastala ruska revolucija in nov svež zrak je zapib-Ijal čez poljane. Takoj pa je bilo treba samo ene odrešilne besede, ker usodna ura je prišla. In mož, ki je to besedo izprego-voril, je bil dr. Krek.
Nato dr. Rybar opisuje dr. Kreka. Velike zasluge si je pridobil za svojo stranko in za narod; veliko zasluge ima zlasti za delavstvo in sploh za reveže, a njegova največja zasluga je, da je slovenskemu ljudstvu pokazal jugoslovanski ideal. Jugoslovanska ideja je sicer stara, toda imela je le bolj namen kulturnega zbližanja, a dr. Krek jc to idejo presadil na realno politična tla. In vse slovensko ljudstvo se je oprijelo te rešilne ideje. Res, da so se dobili med nami ljudje, ki so hoteli tudi s to idejo barantati, toda ljudstvo jih je spoznalo in bo z njimi obračunalo. Trpljenje, ki ga je prestal naš jugoslovanski narod v zadnjem času, pa naj nam da poguma, da ne odnehamo kljub vsem težavam, dokler ne dosežemo, da na naši zemlji bomo gospodarji »mi, naš Bog in naši carji«.
Burno odobravanje je sledilo temu govoru. Zastor se dvigne in prikaže se živa slika: Jugoslovani se klanjajo dr. Kreku. Pri tem prizoru kar ni hotelo ponehati navdušenje občinstva. — Radovedni smo bili, kako bo uspelo Lovrenčičevo »Vstajenje«, ker vemo, da so taki lirični prizori vedno težko uprizorljivi in zahtevajo, da učinkujejo, pravih umetnikov. In reči moramo, da je tudi ta točka uspela nad vse pričakovanje dobro in v splošno zadovoljstvo. Tri žene, žalostne, potrte, hrepeneče po svobodi, prave slike naše Sedanjosti, so s takim čuvstvom igrale, da so nam izvabile solze v oči. Zelo je ugajalo rajanje vil in končni prizor, nastop
kraljice Jugoslavije. Kar z zborom smo jo hoteli pozdraviti. Bodi pozdravljena, bodi proslavljena, Mati, v svobodi zlati. Po de-setminutnem odmoru je zbor zapel več slovenskih, hrvaških, srbskih in čeških pesmi, primernih za to priilko. Po izčrpanem sporedu se je dvignilo vse občinstvo in zapelo ob velikanskem navdušenju »I.epa naša domovina« in »Hej Slovani«. —- Ta prireditev nam ostane neizbrisno v spominu. Vršila se je tako, da je vredna spomina velikega dr. Kreka in da je tudi v čast tržaškim Slovencem. Ta manifestacija je pa tudi dokaz naše neupogljive volje, da ne damo Trsta nikomur in smo pripravljeni za to žrtvovati vse. Trst jc in mora ostati največje in najvažnejše jugoslovansko mesto!
je nad vse pričakovanje lepo uspel. V društveni dvorani, ki jc bila nabito polna občinstva, je otvoril shod vcletrgovec gosp. Thaler. Za predsednika shoda jc bil izvoljen župan gosp. Hafner, ki je navdušeno pozdravil došlega državnega poslanca g. E. Jarca, dež. poslanca dr. K. Trillerja, zastopnika koroških Slovencev, stolnega vikarja in urednika Smodeja, župnika g. Finžgarja in naše vrle okoliške župane, ki jih je bilo na shodu zastopanih šest.
Prvi je govoril živahno pozdravljen g. drž. poslanec Evg. Jarc. Pri tem govoru je imel vsak priliko spoznati, kako globoko je ukoreninjena zavest o jugoslovanski državi ne le v naših poslancih, ampak tudi v našem ljudstvu. Govornik je orisal zgodovino jugoslovanske ideje od I. 1848. dalje. V jedrnatih besedah je naslikal nesrečni dualizem, povdarjal je vzroke grozne vojske, krvava preganjanja in rekvizicijo. Spomnil se je v ganljivih besedah umrlega očeta jugoslovanske deklaracije dr. Kreka. Udeleženci so priredili živahne ovacije načelniku jugoslov. kluba dr. Korošcu in našemu preljubljenemu nadpa-stirju dr. Jegliču. Jako zanimiva so bila izvajanja gosp. poslanca glede na uspehe, ki jih je rodila ta vojska v narodnem oziru. Navdušeno pritrjevanje jc spremljalo zahteve po miru, ki ga odloči medsebojni sporazum, ne pa nemški meč. Ko jc končal svoj govor g. drž. poslanec so zaorili živijo-klici, pritrjevanje in navdušenje jc prevzelo vse udeležence.
Lepo in stvarno je orisal razvoj jugoslovanske deklaracije v bližnji preteklosti in sedanjosti g. dež. poslanec dr. K. Triller. Govornik je omenjal naklepe vlade, ki je skušala preprečiti podpisovanje deklaracije. Sprva je varala satna sebe in druge,
češ, da je to le umetno skovana zahteva — naposled je pa vse one, ki so se izjavili za jugoslovansko deklaracijo imela za veleizdajalce. Opisal jc vladno »skrb« za Slovence v kulturnem in gospodarskem oziru in navduševal poslušalce za neoma-jano zvestobo in zaupanje našim poslancem v Jugoslovanskem klubu.
Posebno navdušenje je pa prevzelo vse, ko je nastopil naš koroški brat preč. g. stolni vikar in urednik Smodej. Govor je bil zelo prepričevalen, poln žalostnih zgledov zatiranj in preganjanj koroških Slovencev — pa tudi poln veselega upanja na bližnjo bodočnost. Iz tega govora je vsakdo videl, kaj se pravi nc lc govoriti o jugoslovanski ideji — ampak zanjo tudi kaj žrtvovati. »Kaj tako poučnega pa še nismo slišali« — to je bila splošna sodba vseh udeležencev.
Končno je navdušeno pozdravljen govoril še priljubljeni župnik g. Finžgar. S prikupljivostjo in nazornostjo, ki je le njemu lastna, je med splošnim zanimanjem, veseljem in pritrjevanjem lepo pojasnil skupno delovanje za jugoslovansko deklaracijo in realni pomen jugoslovanske države. Predlagal je končno naslednje resolucije, ki so jih vsi navzoči z velikim navdušenjem sprejeli:
1. Vsi zborovalci se solidarno in odločno izjavljajo za jugoslovansko majniško deklaracijo kot edino pravično reši-tev naših življenskih narodnih interesov, 2. Vsi navzoči izrekamo popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in se mu za dosedanje delovanje iskreno zahvaljujemo. Obenem mu naročamo, da sodeluje pri pogajanjih glede izpremembe ustave le tedaj, če bi ta nameravana izprememba ne nasprotovala temeljnim načelom majniške deklaracije. 3. Vsi navzoči, strašne vojske trudni, zahtevamo, da se čimpreje sklene splošen mir, ne na načelih meča, ampak na temelju pravice in medsebojnega sporazuma med narodi v smislu mirovnega poziva papeža Benedikta: Zmaga naj pravica, ne pa sila. 4. Vsi zborovalci izrekajo iskreno zahvalo knezoškofu dr. A. Ronaventuri Jegliču, ki jc prvi kot cerkveni knez odločno nastopil za jugoslovansko deklaracijo in dal tako pravo smer našemu ljudstvu v teh težkih dneh. 5. Vsi zborovalci izrekajo preiskreno sočutje za naše slovenske mučenike goriške izgnance, ki se vračajo v porušene domove in tamkaj trpijo grozno lakoto. Vsled tega naročajo poslancem, da zastavijo vso odločno silo zato, da se tem mučenikom domovine cd merodajnih krogov beda takoj olajša.
Shod je zaključil g. župan Hafner — nato je pa zadonela po dvorani pesem »Hej Slovani« in »Lepa naša domovina*.
LISTE
i človek.
15
Angleški spisal H. G. Wells.
(Dalje.)
Prevel I. M.
»Dnevnik,« je ponavljal Cuss, sedel, položil dva zvezka v podporo tretjega in ga odprl. »Hm — nobenega imena na praznem prvem listu, ta zlomka!«
Župnik je stopil bližje in mu pogledal čez rame.
Cuss je obračal liste z nenadno razočaranim obrazom. »Veš — za Boga! Same šifre so, Bunting.«
»Nobenih grafičnih slik?« je vprašal Mr. Bunting. »Nobenih podob, ki bi pojasnjevale — —.«
»Poglej sam,« jc dejal Mr. Cuss. »Nekaj jc matematičnega, nekaj je pisanega v ruskem ali kakem drugem takem jeziku (soditi po črkah) in nekaj v grškem. Kar se tiče grščine, mislim da znaš ti--«
»To se ve, da,« je rekel Mr. Bunting, vzel in brisal očala ter se mahoma čutil prav nevšečno — v glavi mu namreč ni ostalo toliko grščine, da bi bilo vredno o tem govoriti. »Saj res — grščina, kakoza, nam more ookazati kako sled.*
»Pokažem ti tako mesto.« Jaz bi raje najprvo pregleda! vse
I zvezke,« je rekel Mr, Bunting šc vedno | brišoč očala. »Najprej splošen utisek, Cuss, i in šele potem, veš, moremo iti iskat j sledi.«
Pokašljal je, si nataknil očala, jih samozavestno naravnal, iznova zakašljal ter želel natihem, da bi r.e kaj nrigodilo, k:;r bi odvrnilo očividno neizogibno blamažo. Zatem je vzel zvezek, ki mu ga je bi! Cuss udobno izročil. Tisti hip pa sc je v resnici nekai prigodilo.
Vrata so se iznenada odprla.
Obadva sta se močno zganila in ko sta sc ozrla, jima jc precej odleglo, ko sta ugledala nek sporadično rožnati obraz pod kosmatim svilnatim klobukom. »Je tukaj točilnica?« jc vprašal obraz debelo gledajoč.
»Nc,« sta odgovorila obadva gospoda hkratu.
»Na drugo stran, mož,« je rekel Mr. Bunting.« Prosim, zaprite vrata,« je rekel Mr. Cuss razdražljivo.
»Pa dobro,« je odvrnil usiljivec z zamolklim glasom, ki jc bil čudno različen od hripavosti prvega svojega vprašanja. »Prav,« je rekel usiljivec s prejšnjim glasom. *Le s pota!« in izginil jc ter zaprl vrata.
»Mornar, bi sodil,« jc rekel Mr. Bunting. Zabavni ljudje to. Le s pota, je de-
jal. Sodim, da je to mornarski izraz, ki sc nanaša na njegov odhod iz sobe.
»Bo že. tako,« je rekel Cuss. » Moji živci so danes docela zrahljani. Kar poskočil sem — ko so sc vrata tako odprla.«
Mr. Bunting se jc nasmejal, kakor da bi on ne bil poskočil. »Zdaj pa,« je rekel in vzdihnil, tele knjige.«
»En trenutek,- je rekel Cuss, in šel zapret vrata. >Zdaj mislim, sva varna pred usiljivci."
Nekdo je o teh besedah potegnil skozi
nos.
»Eno jc neovržno, < je rekel Bunting, primaknivši svoj stol h Cussovemu. »Gotovo je, cla so se prav čudne reči godile v Ipingu zadnje dni — jako čudne. Ne morem, kajpada, verjeti v to trapasto zgodbo o nevidljivosti--«
»Neverjetno je,« je dejal Cuss,« neverjetno. Pa resnica ostane, da sem videl — gotovo da sem videl naravnost skozi njegov rokav--«
»Pa ali si se — ali si gotov? ... Mislimo si kako zrcalo ... Halucinacije jc prav izlahka narediti. Ne vem, ali si kdaj videl resnično dobrega čarovniškega glumea.«
»Nočem ti zopet oporekati,« jc rekel Cuss. »To smo že prerešetali, Bunting. Pa zdajle imava tukaj tele knjige... Ej! Tu-le je nekaj, kar menim, da bo grškol Seveda, grške črke so to.«
Pokazal jc na sredino strani. Mr. Bunting jc narahlo zardel in približal obraz ko je očividno našel nove težkoče s svojimi očali. Grščina malega moža ie bila silno neznatna, dasi je bil trdno prepričan, cla so mu vsi zunaj cerkve pripisovali poznanje grških in hebrejskih črk. Pa
zdaj---. Naj-li prizna? Zdajci si je bil
svest nekega čudnega občutka zadaj na vratu. Poskusil je premakniti glavo, a je naletel na nepremagljiv upor.
Občutek je bil nek čuden prilisk. —-Trd no držanje težke, krepke roke, ki je pritiskala njegovo brado brezuporno dol na mizo. »Ne zgani ta sc, majhna možaka,«■ je žašepetal nek glas, sicer vaju oba po bijem.«
Pogleda! jc Cussu v obraz, ki jc bi! čisto blizu njegovega, in jc videl v njem prestrašeni odsev svojega lastnega bolestnega začudenja.
»Žal mi jc, da z vama malo trdo rav^ nam,« jc rekel glas, »ali ne morem drugače.«
»Kdaj pa sta sc naučila hrskati po zasebnih zapiskih preiskovalčevih?« jc re> kel glas in dve bradi sta istočasno trknili ob mizo in dvoje zobovij jc zašklepetalo.
»Kdaj pa sta se naučila udreti v zasebne sobe človeka, ki je v nesreči?« ir» udar se jc ponovil.
Vsi udeleženci so odnesli s seboj najlepši vtis in prepričanje, da naša jugoslovanska deklaracija ne živi le na papirju, ampak v srcih in dejanju. — Shod je pismeno pozdravil tudi načelnik S. L. S. g. prelat Ka-lan in več drugih gospodov, ki so bili zadržani.
O priliki tega shoda se je nabralo 500 K za Krekovo ustanovo, 300 za goriške begunce.
Mari&ersle pismo.
Maribor, 9. marca.
Za jugoslovansko deklaracijo se je izrekel soglasno zastop največje občine mariborskega sodnega okraja Št. Peter pri Mariboru. V isti občini so dekleta nabrala za našo deklaracijo preko 500 podpisov. Med tem gre nemška gonja dalje z onimi, najnavadnejšimi sredstvi, ki jih že poznamo: Laž, obrekovanje in klicanje na pomoč policije, žendarmerije in rabljev. Toda, kakor se vidi, vse to naših ljudi nc straši.
Prehranjevalne razmere v Mariboru to vedno slabše. Ta teden je bilo mnogo družin ves teden brez mesa. Roko v roki s tem postaja tudi draginja vedno neznos-nejša. Nedavno temu smo čitali, da stane v Lincu v »Mittelstandskiiche« obed 70 vin., 1 K 20 vin. in 1 K 30 vin. Srečni Lin-čani! V Mariboru stane v zadnji beznici obed, sestoječ iz juhe, mesa in prikuhe, 3 K 20 vin., a pri tem «e tako male por-cije, da tak obed najskromnejšemu želodcu ne more zadoščati.
Zato tudi ni čudno, da se prestopki in zločini proti javni lastnini vedno bolj množe. Kriminaliteta med ljudstvom silno raste, ulomi so na dnevnem redu, a opravičiti se da vse to z znanim nemškim rekom: »Not kennt kein Gebot.«
Košček naše mizerije se je razkril tudi na zadnjem zborovanju hišnih posestnikov za Maribor in okolico. Na tem zborovanju so povedali, da je bilo minulo leto v vsem Mariboru in okolici prostih samo 24 stanovanj, dočim je bilo preko 1500 vprašanj za stanovanje! Meblovanih sob je bilo prijavljenih 94, a vprašanj je bilo 314. Posebno z meblovanimi sobami vlada pravo oderuštvo. Tu ni nikakih maksimalnih cen in tako so ljudje izročeni na milost in nemilost oddajalkam sob, ki zahtevajo že za čisto navadno sobo 50 K. Res se moramo vprašati: Kam pridemo?
Poveljnikom tukajšnje višje vojaške realke je bil imenovan podpolkovnik pl. Blaha. Prejšnji poveljnik polkovnik Kava-lek je bil velik prijatelj pastorja Mahnerta in »šriftlajterja« »Marburgerice« Jahna in seveda ravno tako velik nasprotnik Slovencev.
Vsiljevanje lojščine.
Prijatelj nam piše:
Nedavno je poslal goriški mestni magistrat nekemu župnemu uradu na Kranjskem — to se razume, da ne kakemu na kočevskem otoku — uradni dopis v la-ščini. Uradna kuverta nosi napis: Magi-strato civico di Gorizia. Župni urad je seve kratkomalo dopis poslal nazaj, a ne na magistrato civico di Gorizia, ampak na mestni magistrat v Gorici, s pripombo, da, če hoče magistrat goriški od podpisanega urada kaj izvedeti, naj povpraša v jeziku, ki ,v njem župni urad posluje, ta pa je in ostane slovenski. Ne moremo drugače reči, kakor da je več kot čudno, ako goriški magistrat uraduje samo v laščini. Ali I ni Gorica na slovenskem Goriškem? Spominjamo se pa, da so tudi naslovi raznih uradov v Gorici le v laščini. Pod dopisom je bila neka čiričara, ki je s težavo izdala, menda nekega Dandinija, — In kaj je storil goriški magistrat. — Poslal je na župni urad nov dopis v slovenskem jeziku. Le dosledno!
Še malo! Nedavno je tudi neki urad poslal s firmo pismo v bližnji kraj. Čez par dni pride pismo nazaj. Zadaj je pa stalo napisano mogočno v nemškem jeziku, da je naslov nepopoln in ni moči pisma dostaviti. Ali ni to škandal? Čuli smo, da poštar, ki je pismo nazaj poslal, ni Nemec, saj bi bil sicer v onem kraju nemogoč, ko ni niti enega Nemca. Vsiljevanje ""■nemščine gre zadnje čase pri pošti sistematično.
Ker se že pečam z uradnimi dopisi v tujem jeziku, naj še eno rečem! Gospodje voditelji župnih uradov, ste li že opazili, kako nas naša okrajna glavarstva šikanirajo z nemškimi dopisi? Jaz, kar sem duhovnik še nisem prejel od nobenega glavarstva dopisa v slovenskem jeziku. Eno samo glavarstvo bi tu utegnilo delati prav malo izjemo. Jaz dopisujem glavarstvu slovensko, odgovor vedno le nemški. Da pa gospodje pri glavarstvih tudi slovenski razumejo, dokazujejo njihovi odgovori, ki pravo zadenejo. Jaz ne vidim v tem nič drugega kakor dvoje: ali imajo res tak ukaz — sicer bo šel avanzma po vodi — ali pa je tako ravnanje le zgolj umazano klečcpla.stvo in hrepenenje s pomočjo nemškega šimeijna pojaiiati jo kam višje. Saj vemo in vidimo, da uradujejo po glavarstvih uradniki, ki jih poznamo še izza študijskih let: vcoo od niih. Uako so sc tedai
ponašali kot narodnjaki. In sedaj? Zakaj pa vendar županstvom dopisujejo slovensko? Zakaj ne bi glavarstva z nami dopisovala tudi v slovenskem jeziku, še posebno, ko vidijo, da jim mi slovensko dopisujemo, in to izključno in dosledno. Šolska vodstva so meda še tudi tako srečna. Žandarje si tudi toliko izšolajo, da jim morejo nemško dopisovati in ovajati — no pa ti so nekako v politični službi — a mi vendar nismo! Prav bi bilo, da bi vsi uradi vse dopise, o katerih vedo, da se nanfe-noma pošiljajo v nam tujem jeziku, poslali takoj nazai. Gotovo bi nekaj izdalo. Proč z laščino, proč z nemščino v govoru in pisavi, kjer ni absolutna potreba! Ne dajmo se teptati, (Umesten je nasvet in edina pomoč: Tudi glavarstvom nemške uradne dopise nazaj! — Op. ured.)
Lludslcl iior v Krškem.
V Krškem se je vršil v nedeljo dne 10. t. m. veličasten ljudski shod, narodni tabor za jugoslovansko deklaracijo. Po mestu je bilo vse polno zastav, slovenskih in ccsarskih, v pozdrav došlim zastopnikom Jugoslovanskega kluba dr, Antonu Korošcu in Ivanu Hladniku, Velika dvorana pri »Gregoriču« je bila nabito polna zborovalcev, ki so prihiteli skupaj iz celega krškega okraja. Tudi mnogo zastopnikov zelene Štajerske je bilo opaziti med navzočimi, tako iz Sevnice, Rajhenburga, Vidma, Zdol in Brežic, Najmanj tisoč ljudi sc je udeležilo te veličastne manifestacije.
Shodu je predsedoval mestni župan dr, Janko Hočevar. Kot pi*vi govornik je nastopil načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Ko so ga zborovalci zagledali na govorniškem odru, je nastalo nepopisno navdušenje, klici »Živijo dr. Korošec!«, »Živijo Jugoslovanski klub!« kar niso hoteli potihniti. Nato je dr. Korošec v pretresljivem govoru, ki je trajal nad eno uro, opisoval trpljenje jugoslovanskega naroda pod nemškim režimom, bodisi vojaškim ali tudi političnim. Ko jc navajal posamezne slučaje krutega preganjanja in mučeništva Jugoslovanov v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini in Sremu, so mnogim solze stopile v oči. Človeku se je zdelo, da posluša zgodbe iz časa surovega preganjalca kristjanov Dioklecijana, in kar verjeti ni mogel, da sc je vse to godilo pred dvemi, tremi leti v kulturni Avstriji! S preroškim zagotovilom, da pride kmalu čas, ko vstane iz teh potokov krvi in trpljenja svobodna neodvisna jugoslovanska država, je končal svoj prelepi govor.
Nato je nastopil, ^ivahno pozdravljen, poslanec Ivan Hladnik ter podal v zanimivih izvajanjih žalostno sliko našega vojnega gospodarstva na vseh poljih. Statistično je dokazal, kako trdo in krivično ravna z nami naša zaveznica Nemčija in kako se v Avstriji zapostavljajo v vsakem oziru slovanske dežele, le kadar so rekvi-zicije na vrsti, takrat pridemo mi prvi na vrsto. Edina naša-rešitev je: proč od Nemčije — v samostojno svobodno jugoslovansko državo! Živahno odobravanje, ki je sledilo govoru, je dokazovalo, kako je poslanec Hladnik govoril vsem iz srca.
K besedi se je oglasil nato dr, Ivan Dimnik in je v imenu narodno napredne stranke pozdravil zastopnike jugoslovanskega kluba ter njega neustrašenega načelnika dr. Korošca. Soominjal se je v izbranih besedah tudi velikega jugoslovanskega evangelista Kreka, Dr, I. Stiker iz Brežic je pozdravil zborova'ce v imenu sosednje Štajerske ter omenjal Irphenie, kateremu so izpostavljeni zlasti soodn;e-šfajerski Slovenci, z iskreno želio, naj bi se preroške besede dr. Korošca kmalu uresničile. Nato so bile sočasno z velikanskim navdušenjem sprejete sledeče resolucije:
1. Na narodnem taboru v Krškem zbrani Slovenci in Slovenke z navduše-niem pozdravljajo jugoslovansko deklaracijo naših poslancev z iskreno željo, da se čimpreje ustanovi svobodna jugo*'ovan-ska država Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburško krono, ker vedo, da je v tem edina rešitev Jugoslovanov v narodnem, gospodarskem in kulturnem oziru. 2. Zborovalci izrekajo neomejeno za^nanje Jugos'ovanskemu klubu in se popolnoma strinjajo z njegovo brezo^mo opozicijo v državnem zboru, dokler ->am centralna vlada ne prizna zediniene jugoslovanske države. Obenem obsojajo ogorčenjem izstop poslancev dr. Šur! "a in Jakliča iz Jugoslovanskega klubr^ er sta v zgodovinskem trenutku, ko je sloga najbolj potrebna, poizkusila razbiti jugoslovansko edinost. 3. Zborovalci izrekajo prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu iskreno zahvalo za njegov neustrašen nastop v prilog jugoslovanski ideji ter ga pozdravljajo kot velikega slovenskega Strossma-jerja! 4. Zborovalci izrekajo najstrožjo grajo deželnemu odboru kranjskemu, ker neupravičeno zadržuje izplačilo nabavrte-ga prispevka našemu stfadajočemu učiteljstvu, ki ga je dovolil državni zbor že lanskega leta v znesku 1,017.000 K, Poživljajo deželni odbor, naj učiteljstvu takoj izplača ves od države nakazani pri-.spevek ter zahtevajo, da se de-žalne
klade radi tega enkratnega državnega prispevka ne sistirajo, temveč tudi za letošnje leto redno izplačujejo. Zahtevajo tudi, naj bi se te deželne doklade za vse učiteljstvo od 1, januarja 1918 dalje najmanj na 100 odstotkov povišale. 5. Zborovalci zahtevajo, da se radi velikega pomanjkanja delavnih moči pri kmetijstvu takoj odpuste iz vojaške službe vsaj vsi nad 45 let stari črnovojniki in pošljejo domov, ker drugače je letos gospodarska katastrofa neizogibna. 6. Zborovalci poživljajo centralno vlado, da odredi, da se čimpreje skliče kranjski deželni zbor, da tako preneha na Kranjskem neznosni absolutizem, ki ga uganja deželni odbor brez vsake kontrole. 7. Zborovalci izrekajo udano zahvalo Njega Veličanstvu cesarju Karlu I. in Njega Svetosti papežu Benediktu XV. za plemenito prizadevanje, da bi sc čimpreje končala nečloveška vojna in da bi zopet zavladal na zemlji blaženi mir. — Ko je predsednik z iskreno zahvalo gospodom govornikom zaključil to veličastno manifestacijsko zborovanje, je po dvorani mogočno zadonela »Lepa naša domovina«. Vse je pelo, mlado in staro, z nekim nenavadnim svetim ognjem! Piscu tega poročila je šinila v glavo misel: češ, to-le bi morali videti vi, grdi klevetniki, ki trdite, da je naše ljudstvo tuje temu gibanju in da ne ve, kaj je jugoslovanska deklaracija. Samo eno naše zborovanje pridite pogledat, pa ne boste nikoli več kaj takega trdili! — Slišali smo starega moža govoriti: »Za petdeset let sem se danes pomladil, stotera hvala poslancem, ki so nam prinesli to veselo blagovest!« — Po zborovanju je nabrala v restavraciji gdčna. Anica Kurentova 200 kron za dr. Krekov spomenik.
Razno iz Irvalske.
(Dopis iz Zagreba.)
Akademična skupščina. — Obsodba policijskega postopanja. — Zaplenjena brošura. — Frankovske mahinacijc.
Akademična mladina kot prava nada naroda se je živo lotila dela za narodni preporod ter si v vsakem oziru prizadeva, biti v teh težkih časih budno na straži. Najbolje je to pokazala o priliki zborovanja narodnih zastopnikov v Zagrebu, ko so se popolnoma izjavili za politiko jugoslovanskega kluba. Tem bolestnejše je dirnilo mladino brutalno postopanje oblasti, ki hoče zadušiti vsako svobodno be- ! sedo za probujo narodne zavednosti. Vse to je nagnilo vseučiliščnike, da so sklicali veliko skupščino, na kateri so med drugim obravnavali vse najnovejše politične dogodke, k iso se bili pripetili o priliki, ko se je mudil v Zagrebu dr. Korošec, kakor tudi o pripetljaju z narodnim; trakovi na Reki in Sušaku. Enoglasno so ustanovili to-le:
I.	Na celokupno jugoslovansko mla-diio je uničujoče delovalo žalostno dejstvo, da je policija naš narodni zbor že ob prvem koraku za zedinjenje Hrvatov, Slovencev in Srbov na najbrutalnejši način razgnala, in to v času, ko je deželna vlada sestavljena iz vrst hrvatsko-srbske koalicije, tiste stranke, ki se jc osnovala na temelju velike misli narodnega edinstva.
II.	Celokupna vseučiliška mladina najodločnejše protestira proti nečloveškemu postopanju zagrebške policije o priliki manifestacij za narodni zbor; z žigom sramote pa zaznamenuje svoja žalibog tovariša Alberta Platzerja in M, Mayerja, ki sta v službi policije na najbrezobzirnejši način postopala s svojimi tovariši mani-festanti.
III.	Celokupna jugoslovanska mladina z največjim gnusom obsoja postopanje tiste gospe, ki je z venca, ki ga je hotela reško-sušaška jugoslovanska mladina izročiti gdč. Lj. Kočondi, snela srbsko in slovensko trobojnico in s tem najobčutnejše žalila čuvstvovanje celega naroda Hrvatov, Srbov in Slovencev, Svojim mlajšim tovarišem in tovarišicam na Sušaku pa pošilja za njihov junaški nastop jugoslovanski pozdrav, bodreč jih na nadaljno delo in obetajoč jim vsakršno pomoč.
Ta izjava mladine je zelo značilna, ker se z njo ostro obsoja ravnanje koalicije, ki se danes iz strahu pred Wekerlom ne upa ganiti, marveč celo z vnemo izvršuje vse odredbe, ki jih jej narekuje Pe-šta da zaduši jugoslovansko gibanje.
Strah koalicije je danes tako velik, da se je začela bati lastne sence, kar najbolje dokazujejo prazni stolpci zagrebških dnevnikov, v katerih se zaplenjajo tudi najnedolžnejše stvari, ki bi utegnile biti koaliciji neprijetne. Sicer pa pod vlado Kruškoviča vse to ni nič čudnega, saj se je svoj čas iznebil tudi te modrosti, da izhajanje časopisov po njegovem mnenju ni državna potreba. Dosleden v tej svoji izjavi, da je gosp. podban časopisje pridno zaplenjati, vse iz strahu, da ne bi ga Mažari zopet pozvali na red zaradi nekakšne liberalnosti nasproti hrvatskemu tisku. Kako velik je ta strah, najboljše označuje slučaj z brošuro »Samoodločba narodov in Mažari«, katero je bil spisal mladi in agil-ni časnikar dr. Novak in ki jc, dasi zelo okleščena, izšla v hrvatskem ieziku, a se-
daj je cenzura pisatelju natančen nemški prevod v celoti zaplenila. Zares, klasičen slučaj, ki je mogoč samo na Hrvatskem ob vladi koalicije.
Iz vsega je danes jasno, da je Maža-rom jugoslovansko gibanje jako neprijetno in da se ga bojč, zato delajo vse mogoče, da bi ga zadušili. Njihovi zvesti eksponenti, koalicionaši in srankovski pod-repniki, jih v tem izdatno podpirajo. Zanesljivo se v6, da se Mažari ne bodo ustrašili nobenega sredstva, da dosežejo svoj cilj. Iz krogov, ki so v zvezi z mažarskim ministrstvom, se je zvedelo, da je eWker-le zagrozil z najmočnejšimi armaturami proti Hrvatski in se bo, če treba, poslužil tudi komisariata, da zaduši gibanje. Ljudstvo, ki je v vojnem času pretrpelo in požrlo mnogo grenkega, je pripravljeno tudi na te nove žrtve. Čudno je vsekakor, da so frankovci napeli vse svoje sile, da s svojim starim orožjem: denunciacija-mi uničijo jugoslovansko gibanje. Njihov bes je danes tako močan, da se ne strašijo in se resno pripravljajo, da razbijejo celo Preradovičevo proslavo, ako bi se kje pokazale trobojnice v jugoslovanskih barvah. Namen frankovcev jc preveč prozoren, toda vsak njihov napad bi mogel biti igra z ognjem. Koalicija in frankovci stoje danes osamljeni in z njimi nihče več ne računi, da ne smatrajo jih vrednimi, da bi stali v narodnih vrstah in si zbirali cene lavorike. Vse, kar je pošteno in prepojeno s pravim narodnim mišljenjem, se zbira v vrstah enega edinstvenega naroda, plašljivce in denunciante pa izločuje, da ne okužijo zdravih.	Etna.
Volna poročila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. marca. Uradno:
Ob železnici Žmerinka—Odesa smo vnovič prepodili sovražne tolpe.
Na italijanskem bojišču je mestoma oživel topovski ogenj.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 11. marca. Veliki glavni stan:
Zahodno bojišče: Delovanje artilje-rije in metalcev min je zvečer na mnogih točkah oživelo. Lastni oddelki so na raznih mestih flanderske fronte, pri Armen-tieresu in na zapadnem bregu Moze vdrli v sovražne jarke in pripeljali ujetnike in strojne puške. Pri nekem nemškem podjetju severovzhodno od Reimsa je zopet pričela delovati na katedrali v Reimsu na-pravljena reflektorska postaja. — Stotnik vitez Tutschek in poročnik Wiisthoff sta priborila svojo 27., nadporočnik Bettige svojo 20. zmago.
Vzhodno bojišče: Razkropili smo sc* vražne tolpe pri Bachmaczu, severovzhodno od Kijeva in pri Razdjelnaji ob železnici Žmerinka—Odesa,
Z ostalih bojišč nič novega,
Ludendorff.
Novi zračni napad na Pariz.
Berlin, 11, Uradno, Sovražnika naš kazenski napad na mesto Pariz ponoči na 30, januarja ni ničesar naučil. Tudi na naša ponovna svarila se niso ozirali: sovražnik je zopet metal bombe v mirna nemška mesta, ki leže daleč za bojiščem. Kazen, s katero smo zagrozili, smo predvčerajšnjim ponoči tudi izvedli. Napadli sme v povračilo zopet mesto Pariz s še večje močjo in silo. V Pariz smo vrgli bombe, ki so tehtale 2700 kg.
Novi boji v Palestini in v Arabiji.
Carigrad, 10. Uradno: Dne 9. t. m. so se skoraj na celi bojni črti v Palestini živahno bojevali. Rano zjutraj so na velikih delih bojne črte močno streljali s topovi; kmalu na to so napadli. Naši varnostni oddelki so se umaknili v glavno postojanko, sovražnik, ki jim je sledil, je zasedel Kaltravvam, Ataro in Silvad. Sovražnik je severno Vabruda čez Burdš-Berdavil močno napadal; z velikimi izgubami zanj smo ga popolnoma odbili. Predvsem je pa sovražnik napadal višine Tel-Asru, postojanke, ki so šestkrat menjale svojega gospodarja. Našim junaškim branilcem se j«' končno posrečilo, da so postojanke ohranili. Na levem krilu naše postojanke pri reki Jordan so se že ponoči bojevale patrulje. Zjutraj je sovražnik napadel, a sme ga popolnoma odbili.
Carigrad, 10. Uradno. Vstašc v Hed-žasu smo občutno porazili in jih podil proti jugu.
Angleško opirališče v Sardiniji.
Curih, 11. »Solothurner Zeitung« poroča: Anglija si je izposlovala za nadaljno pomoč Italiji z ladjami in z vojnim materialom mornariško opirališče v Sardiniji.
Letalcc Boelcke padel.
Berlin, 11. (K. u.) Znani nemški letalec, nadporočnik Boelcke, je v zračnem boju padel.	_
Pogajanja msfl M\|o ia U;raino.
Lvov, 11. Kijevski listi poročajo: V Kijevu so se pričela mirovna pogajanj med Ukraiino in Rusijo.
Mirovna pogaMa s Finsko.
Berlin, 11. Finski drž. svetnik Kjelt je izjavil, da se bodo pričeTi tudi z Avstrijo pogajati o miru in se najbrže sklene tudi trgovska pogodba. Kjelt je tudi povedal, da si žele Finci vedno bolj monarhije. Wolff je dementiral govorice, da postane najbrže pruski princ Oskar vladar
Finske.	,
Združitev Kr*~ * - s Finsko.
Stockholm, 11.	• (K. u.) Iz Ka-
relije je odpotovala <_eputacija v Waso, da prosi za združitev Karelije s Finsko.
Rušila sn snoram "
Sporazum namerava Rusiji napovedati
vojsko? — Japonci in V/ilson.
Stockholm, 11. marca. Diplomati, ki so se pripeljali iz Petrograda, pripovedujejo, da čez nekaj dni napove sporazum Rusiji vojsko, katero bo vodila Japonska. Osrednje velesile bodo Rusiji ravno tako pomagale, kakor pomagajo Ukrajincem
proti Veliki Rusiji.
Berlin, 11. marca. (K. u.) »B. Z. am
Mit ta g« je poročala: Izjava lorda Cecila je jasno pokazala, da hoče Japonska svoje načrte v Sibiriji izpeljati. Ker Wilson načrtu Japoncev ni pritrdil, je Anglija Japonsko pregovorila, da je izpeljavo odgo-dila, ker bi se sicer z Wilsonom javno sprli. Anglija je pa prevzela dolžnost, da diplomatsko podpira načrte Japonske in
da jih izvede.	.....
Genf, 11. marca. Pariški časopisi po ročajo, da so na Japonskem preklicali vpoklice pod orožje, kar kaže, da položaj na Daljnjem Vzhodu ni več tako napet, kakor je bil.	.
Haag, 11. marca. Francoski listi poročajo, da se je pripeljalo japonsko posebno odposlanstvo v neko pristaniscc lihega morja. Odposlanstvo izroči lastnoročno mikadovo pismo Wilsonu.__
Mirovna poilS ž Mmiinijo.
Budimpešta, 11. Meritorna mirovna pogajanja z Rumunijo sc prično v četrtek. V rumunskem glavnem mestu so radi trdih pogojev zelo vznevoljeni, posebno rodi izpremembe ozemelj. Posebno jih boli odstop Dobrudže, ker je tam veliko romunskega denarja investiranega.__
Poirlo msKe mirovne goicie flvomUlvo.
Dunaj, 11. marca. Pojutrišnjem poteče rok, v katerem mora ruska vlada potrditi mirovno pogodbo, ki se je sklenila s če-tverozvezo. Izključeno ni, da se ruska vlada ne bo mogla držati dogovorjenega roka, ker je nastala v Rusiji vladna kriza in ker povzroča velike tehnične ovire selitev vlade iz Petrograda v Moskvo. Če se mirovna pogodba do določenega dne ne potrdi, sc bo najbrž rok za nekaj 4™ podaljšal, a če se še ne bo potrdila, naj. se pričakujejo ostrejši ukrepi, ki jih pa nameravajo le v najskrajnejšem slučaju izvajati. ........ ........
Po® m MešKem.
Curih, 11. »Tagesanzeigcr« poroča: Na Angleškem so izbruhnili večji nemiri, ki so se končali šele, ko je nastopilo vojaštvo. Vzrok: pozivi pod orožje in pomanjkanje živil. V Leithu in v Edinburgu so se ljudje z vojaki spopadli. Resni nemiri so bili tudi v londonskem delu Camden Toson; plenili so prodajalne z živili. Nastopiti šo morali vojaki. Ranjenih je bilo nad 50 oseb.
so Srbi, poučuje *e srbsko, a obligatno so uvedli tudi nemščino in mažarščino. ►
namo s tem, da se vojni najbrže ne bo mogoče ognili. Obvestite o tem francosko vlado in zahvalite se ji obenem za izjavo, ki jo je v njenem imenu podal irancoski poslanik, da moremo zlasti popolnoma računati na podporo zavezniške Francije. Ob sedanjih okoliščinah nam je ta izjava posebno dragocena.« — Tako je Rusija prijela za meč na vzpodbudo iz Pariza. — 24. julija je angleški poslanik v Petrogradu brzojavil Edvardu Greyu med drugim: Francoski poslanik mi je dal razumeti, da bo Francija izpolnila vse obveznosti. Po besedah francoskega poslanika sc mi zdi, da sta Francija in Rusija pripravljeni, da se krepko upreta, tudi v slučaju, če mi odklonimo sodelovanje. — Iz tega sc vidi, da je francoska vlada od prvega dne dalje pospeševala vojne sklepe Rusije.
in zborov dostopna, če se je prvi hip ne prestrašijo. Druga, lahka, idilična, mehka kot velikonočno pritrkavanje ob prvi zori, tretja brez težkoč, prav krepka. In, kar je poglavitno: skladbe kažejo v celoti dokaj samostojnosti. — Naročajo se v Katoliški bukvami.
Primorske novice.
bPo
Goriški knezonadškofijski ordinarijat
13. marca preselil iz Zatičine v Go-
Politične novice,
-f- Parlament. Dunaj, 12. marca. Danes se sestane zopet zbornica. Zborpvala bo še tai teden, potem pa se pričnejo velikonočne počitnice, ki bodo trajale do 20. aprila. Rešila bo še v tem tednu predlogo o draginjski dokladi učiteljem za leto 1918, vojni davek za leto 1918 ter, če mogoče, še predlogo o zvišanju vojnih davč-nik doklad.
-j- Sestanek dalmatinskih poslancev. O Veliki noči se sestanejo v Zadru vsi dalmatinski državnozborski in deželnozbor-sld poslanci. Tega sestanka se udeleži tudi predsednik »Jugoslovanskega kluba« dr. Korošec.
Volivna preosnova na Ogrskem. Dr. Wekerle se je vrnil 10. t. m. z Dunaja. Dne 11. popoldne se je posvetoval s svojimi ministri, navzoč je bil tudi grof An-drassy. Dogovorili so se, kaj da naj pravosodni minister dr. Vaszonyi izjavi v svo-|em govoru v sredo v odseku za volivno preosnovo glede na izprcminjevalne predloge narodne delovne stranke. Ne upajo več, da bi dosegli kompromis med delovno in vladno stranko, dasi tozadevnih razgovorov še niso prekinili. Del vladne stranke zdaj zahteva, naj se državni zbor razpusti, če se vladna stranka ne bi po-lala.
-f Šolstvo v Srbiji. Vojaški generalni guverner v Belgradu je ustanovil realne
gimnazije v Kragujevcu, Kruševcu, Šab-pu, Valjevu in v Užicah; v Belgradu pa nra^.roduo trgovinsko akademiia. TT<*Helii
-f- Ministrski syet je zboroval dne 11. t. m. Predsedoval mu je Seidler. Navzoči so bili vsi rpinistri.
-f Pomilostitev. »Wiener Zeitung« objavlja danes cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim cesar poziva pravosodnega ministra z ozirom na rojstvo nadvojvoda, naj predlaga pomilostitve oseb, ki so se pregrešile proti kazenski postavi in ki so vredni, da se ozira na nje.
-f Poljaki in Czernin. Dunaj, 11. marca. Poljski voditelji nameravajo stopiti v stik z grofom Czerninom, ko se vrne iz Bukarešta. Tudi z ministrskim predsednikom sc bodo pogajanja nadaljevala.
+ Novi vojni krediti v Nemčiji. »Ta-geblatt« poroča: Nemškemu državnemu zboru je došla zakonska predloga, ki zahteva nov vojni kredit 15 tisoč milijonov mark.
-j- Organizacija ukrajinske armade z nemško pomočjo. Kijevski listi poročajo, da reorganizira vojni minister Lukovski ukrajinsko armado. Pomagajo mu nemški častniki.
-j- Nemški cesar vojvoda Kurske?
•cBerliner Tageblatt« jc pisal: Nemški listi, ki izhajajo v upravnem ozemlju vrhovnega poveljstva na vzhodu so pisali, da je baje deželni svet Kurske sklenil, naj se ponudi vojvodski klobuk nemškemu cesarju. List pravi, da oblasti v Berlinu o tem sklepu še ničesar ne znajo.
-j- Gibraltarja Angleži nc odstopijo. »Daily Mail« poročajo: Na Angleškem ni človeka, ki bi le mislil na to, da bi Gibraltar odstopili Španski.
-f Nemško vseučilišče v Jurjevcm. Iz Stockholma se poroča: V Jurjevem (Dor-pat), ki so ga zasedle nemške čete, bodo najbrž že aprila pričeli predavati na ruskem vseučilišču nemški profesorji, in sicer nemško.
+ Francija proti boljševikom. »Poli-tiken« poroča: Francoska vlada je prepovedala ruskemu boljševiku Salkindu stopiti na Francosko. Salkind je imenovan za poslanika v Bernu.
-j- Demisija srbskega kabineta. Iz Londona se poroča: Srbski princ regent Aleksander je sprejel odstop kabineta in naprosil Pašiča, naj vodi posle, dokler se ne sestavi nova vlada.
+ Za splošro in enako volilno pravico se je izjavilo osrednje vodstvo narodne liberalne stranke v pruskem deželnem zboru s 104 proti 24 glasovom.
-j- Nemški državni podtajnik o krivdi Francije na vojni. Na Pichonova odkritja je izjavil državni podtajnik nemškega zunanjega urada baron pl. Bussche zastopniku Wolffovega urada: Če na Francoskem trdijo, da so posegli v vojno edinole kot zavezniki Rusije, potem je to že dragocen sporazum. Vendar pa že objave entente same pričajo, da sc francoska vlada nikakor ni enostavno pridružila Rusiji, marveč je na dotični carjev sklep čisto določno vplivala. Ta sklep je sledil šele potem, ko je bila Francoska pomoč brezpogojno zagotovljena. Posebno značilna je v tem oziru Sazonova brzojavka ruskemu poslaniku v Parizu z dne 29. julija 1914. V njej poroča o izjavi nemškega poslanika, da mora Nemčija mobilizirati, če Rusija ne ustavi svojih vojaških priprav, in nadaljuje: Ker želji Nemčije ne moremo ustreči, nam ne preostaje drugega, nego da svoia obornževania oosnešimo in raču-
pr Dva koncerta »Glasbene Matice«.
Sodelujejo: gospa Pipa Arko-Tavčar, gdč. Dana Koblcr, dalje moški in ženski zbor »Glasbene Matice«. Z velikim zanimanjem smo pričakovali g. Pipo Arko-Tavčarjevo, v prepričanju, da nastopi v koncertu. Res je nastopila, toda ne v koncertu. Za tem blagodonečim in sladke spomine vzbujajočim naslovom se je skrivalo in porogljivo hohotalo nekaj drugega, nekaj, kar je, mogoče nehote, spominjalo na priljubljene »koncerte« g. Irme Polakove. Kar nas je takrat neprijetno dirnilo, ono izvirno pačenje slovenskih narodnih pesmi, smo imeli tudi tu pred sabo, sicer malo omiljeno, pa vseeno originclno. Pravijo, da kaže vsak pristen umetnik tudi v prednašanju tujih skladb svoj lastni značaj. Na teh dveh koncertih smo imeli priliko slišati par »izvirno« prednašanih pesmi, med njimi tako priljubljeno narodno blago. Resnobnemu koncertu je bilo to brezdvomno v kras. Moški zbor je bil v svojih nastopih zelo dober. Najbolj smo bili veseli gdč. Dane Koblerjeve. Njeno igranje je bilo tako izrazito, individualno in vendar tako v duhu prednašanih skladb, da nam je bilo hudo pri srcu, ko smo opazili, da del publike ves njen trud poplačuje z brezobzirnim pokašljevanjem in govorjenjem. Chopino-vo balado v g-molu je igrala naravnost si jajno; vsa otožnost, veselost, vse viteštvo, ves blesk in vsa strast je prišla po njeni interpretaciji prav do veljave; umetnica se nam je pokazala v najboljši luči. Želeli bi jo slišati na lastnem koncertu, kjer bi se njen talent in njena izvirnost lažje razvijala kot na ta način udušena na različ nih zabavnih večerih. Pavčičeve »Žabe« kot sklepna točka so pod.netile v dvorani precej veselo razpoloženje. — Koncerta sta se v celoti dobro obnesla. Kar ka jih je pačilo in jim tlačilo umetniški nivo, smo žc prej omenjali. In to zadnje samo obžalujemo.	L. M. Š.
pr Odborova seja Slovenske Maticc bo v četrtek, dne 14. marca 1918 ob Sesti uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Proglasitev društvenikov, ki so bili na izrednem občnem zboru dne 28. februarja 1918 izvoljeni v društveni odbor.
2. Ustanovitev odbora: a) volitev predsednika, b) volitev prvega in drugega podpredsednika, c) volitev blagajnika. 3. Volitev odsekov. Knjižni odsek se je razdelil v dva odseka in sicer: a) literarni odsek in b) znanstveni odsek. Znanstveni odsek ima dva pododseka in sicer naravoslovnega in zgodovinskoiilološkega. 4, Naznanila tajnikova.
pr »Demokracija«, socialistična revija. Prejeli smo prvo dvojno številko nove revije, ki jo je začela izdajati socialistična omladina. Na zadnjem strank, zboru jugoslovanske socialno-demokrafične stranke je nastopila »Socialistični omladina« z načelno izjavo, ki se bistveno razlikuje od oficialne, kar se tiče narodnega vprašanja, kakor pravi »Pojasnilo« urcdnice Alojzije Štebi. — Na uvodnem mestu objavlja revija članek »Naša poslanica«, program, iz katerega hočemo povzeti podčrtane stavke: »Narod je ona plodna cclica, kamor mora polagati vsako gibanje svoja semena. Narod je oni okvir, ki edino v nj^m more danes posameznik razvijati svojo osebnost do najvišje stopnje. Na današnji stopnji človeškega razvoja je predpogoj narodne svobode suverena narodna država z najširšo samoupravo. Demokratizacija družbenega in državnega ustroja je cilj, ki po njem stremimo. Le nravno visoko stoječi ljudje morejo udejstvovati visoke ciljc demokratizma in socializma. Vsled našega naziranja o družbi ne moremo prezreti dejstva, da tvori versko čustvovanje bistveni del duševnega življenja pri pretežni večini naših ljudi in da pomeni vsled te^a važno kulturno gibalo.« — Priznati je treba, da pomeni ta pojav znaten napredek v slovenski socialni demokraciji in je kot taka razveseljiv pojav v našem kulturnem življenju.
pr Tri velikonočne pesmi za mešani zbor z orgijami. Zložil Stanko Premrl. V Ljubljani 1918. Založila Kat. bukvama. Tisk J. Blasnika nasl. Cena 1 K 20 vin. — Tri izrazite pesmi. Prva navidez nčkoliko težja, toda vendar večini naših organistav
se, rico.
p Oskar Gabrščck umrl. V soboto je umrl v Ljubljani od kapi zadet bivši državni poslanec za tolminski okraj, mnogoletni tolminski župan, tovarnar in veleposestnik Oskai Gabrščck. Pogreb sc je vršil včeraj ob veliki udeležbi. Naj počiva v miru!
p Begunci na Visokem Mijtu pišejo: Ko so nam lani obljubili, da se bomo mogli vsaj v doglednem času vrnili domov na Kras, so nam naši župani priporočali, naj si vsak preskrbi živil, kolikor more, da bo imel vsaj za največjo silo. Če smo že prejšnji dve leti pobirali puščeno klasje po češkem polju, smo to s tem večjo vnemo storili sedaj. Bila je med nami bolna mati z osmerimi otroci, ki ima moža in sina pri vojakih. Ko je slišala, da pojdemo domov, ic vstala in šla s svojo čre-dico otrok na polje pobirat klasje: Le dajmo, otroci, da bomo nesli domov! Nekaj smo nabrali, nekaj kupili, tako da ima vsak begunec pripravljeno najpotrebnejše. Sedaj pa nam pride povelje: Noben begunec ne sme oddati na železnico več blaga nego 100 kg za o. obo in največ 500 kg na družino. Pridno k ' or mravlje smo zbirali — sedaj naj pustimo . u, ko vemo, da bomo tako krvavo potrebovalil Ali res ni pomoči?
p 65,000 K ukradli so doslej neznani vlomilci iz železne blagajne konzorcija trgovcev z jestvinami v Trstu, ul. S. Francesco d'Assisi\
P Tržaške ječe niso več varne. Že pred 14 dnevi je ušlo iz tržaških zaporov v ulici dei Gesuiti 20 kaznjencev. Te dni jc iz iste ječe ušlo 12 oseb. Iz zaporov v ulici Tigor sta ušla dva ptička. V vseh slučajih so kaznjenci prepilili omrežje na oknili in preplezali zid.
p Otrok zgorel. Štiriletna Marija Hrova-tin v Irstu je ostala za nekaj časa sama doma na zakurjenem odprtem ognjišču. Otroku se je vnela obleka. Ker se je iz stanovanja širil dim in vorj po ožganem nicau, so šiloma od-prh vrata in našli zoglenele ostanke otroka.
U M

B
—	Goriški nadškof dr, Frančišek Sedej se je vrni! iz Zatičine v Gorico.
—	Pisarna našega 17. pešoolka v Ju-denburgu razpošilja zupnim uradom okrožnico (seveda samo nemško), češ, da namerava izdati vojni album o slojem polku in poživlja, da bi ji poslali seznam vseh padlih ali odlikovanih vojakov. Sicer pravi, da izide album tudi v slovenskem prevodu, Odkrito pa izjavljamo, da nimamo zaupanja, da bi nam Nemec spisal pravično zgodovino o slovenskem polku. Zakaj bi je ne spisal Slovenec z nemškim prevodom? Vsakemu svoje!
—	Trnovo na Notranjskem, Četrto leto žc poteka, odkar spi v našem kraju vsako društveno življenje, odkar počiva narodno delovanje. Vzrok temu so pri nas kakor tudi drugod izredne razmere. Iz te zaspanost in pa brezbrižnosti nas je zdramil naš vrli £ jpod kaplan Mevželj ,ki je ustanovil »Prosvetno društvo«, ki bo vse svoje delovanje posvetilo izobrazbi mladine, narodne probuje. Novo društvo jc tudi prevzelo knjižnico in prostore prejšnjega »Izobraževalnega društva«. Dcuštveni odbor je sestavljen tako-le: Predsednik g. Mevželj, podpredsednik gospod Oljšak Taussant, tajnica gospodična Kogoj Nina, nje namestnica gospodična Kolar Zinka, blagajničarka gospodična Ložak Iva, nje namestnica Benigar Marga, knjižničar g. Dolenc Janko, njega namestnic^ gdč. Va-lenčič Marica, pregledovalec računov g. Zaje Alojzij. — Upamo, da bo imelo naše društvo veliko uspeha, ker je v rokah pravega strokovnjaka. Zavedne narodnjake trnovske župnije prosimo, da v velikem številu pristopijo k Prosvetnemu društvu. Članarina znaša letno samo dve kroni. Vsakemu članu jc na razpolago društena knjižnica. Vsak naj po svojih močeh pripomore procvitu društva. Naše geslo pa bodi: »Vse za narod in clom!«
. — Za naše oslepele vojake. Dolga vojska nam je pobrala mnogo dragih, zahtevala je hudih žrtev. Toda najhujše je zahtevala od onih, ki so izgubili svoje najdražje, svoj vid. Rnzni zavodi za slepe se trudijo olajšali jim lo bol s podukom in vsakovrstnimi napravami. Tudi v Gradcu je zavod (Odilen-Blindeninstitut), ki ima v svojem okrilju čez 20 teh naših revčkov. Za te revčke nabral jc nadporočnik Rud. Est na mali Silveslrovi zabavi v Radečah pri Zidanem mostu vsoto 233 K 76 v, h ka-tfti vsoti sta z znatnim prispevkom po 50 K pripomogla gg. Anton Polanc in Fr. Kukec iz Radeč ter naknadno zbirko v slov. graški družbi 206 K 24 v, h kateri so znatno pripomogli: gg. ing. Sinerdu, Ino-most, 100 K, zbirka gosp. Rud. Juvana iz Ljubljane 40 K (darovali slovenski vojaki), gospa nadučiteljeva Bencdikova, gospa Reni Dolenčeva, gospodična Ang. Dolenčeva, gg. slot. Vavpotič, nadživinozdravnik Pimat Fr„ nadp. Skaza Jos, po 10 K. Po inicijativi darovalcev priredila sta se na pustno nedeljo, dne 10. febr. in 3. marca t. 1, mala izleta z oslepelimi vojaki, katerih so sc udeležili slov. dame in gospodje gra-ške družbe. Vtis, ki ga je napravila ta ma->
J I
la zabava, za katero se je potrudil tudi pevski kvartet, na navzoče je neizbrisljiv. Solze veselja so zalesketalc v očeh onih, ki so videli revčke v prav domači zabavi prepevajoč naše domače pesmi. Ob po-vratku v zavod se je zahvalila v imenu siromakov g. sestra Klara, ki z materinsko ljubeznijo skrbi za svoje revčke, ki jim nadomestuje svojce v domovini in jim lajša njih bridko bol, mati naših revčkov, ki jo tako nazivljajo, v pravem pomenu besede. V imenu domovine zahvalil se je za njeno požrtvovalno delovanje nadporočnik Est s prošnjo, da tudi vnaprej vrši svoje blagodejno delo z isto požrtvovalnostjo in ljubeznijo do naših trpinov. Na tem mestu zasluži tudi gospod ravnatelj zavoda, ki je sprejel naše revčke v svoje okrilje in jim gre ob vsaki priliki na roko, naše polne pohvale. Iskrena hvala v imenu oslepelih vojakov vsem rodoljubnim darovalcem s prošnjo, da jih ne zabijo nikdar in da pomagajo z malimi darovi lajšati njihovo bridko izgubo. Vsak dar hvaležno sprejme g. sestra Klara, Odilen - Blindeninstitut, Gradec.
_ O darilih za slovenske slepce v Gradcu. Pišejo nam: Poročilo o predavanju gdč. Skabrne-tove na ljubljanskem učiteljišču »Slovenec« 2. marca vsebuje neko jako neprijetno netočnost. Zadnji stavek članka: »Predavanje o slepcih m pisavi za slepce« se glasi nekako tako, kot da bi denar, ki ga prejema za oslepele slovenske vojake v Odilien-Blindemnsti-tut č. s. Klara Vrhunc ne dosegel namena, ki ga ima vsakokratni darovalec pred očmi, to se pravi kot da oni denar, poslan v Gradec že »a priori« ne pride neposredno našim fantom v prid. Bil sem v Gradcu in govoril sem o tej stvari tam z slepimi in č. s. Klaro. Č. sestra ima nra-»jene vse odrezke denarnih pošiljatev, ki so prišle na njen naslov, ona vodi natančno račune za vsako malenkost, ki jo kupi za naše slepe ali v podporo daruje potrebnim. Dalje ima od darovanega denarja vsak slepi slovenski fant posebno hranilno knjižico, glasečo se na znesek 250 do 300 K. Preostali večji znesek je istota--ko deponiran v Ljubljani izrecno za naše ■lepe slovenske vojake. — Če ena ali dru-;ga pošiljka darovalcev ni prišla izrecno v prid slovenskim vojakom v zavodu, je to jkrivda dotičnega, ker če ni denar naslovljen izrecno na č. s. Klaro Vrhunec, Odi-Tien-Blind eninstitut, Gradec, dobi denar v roke uprava, ki ga seveda po lastmh pravilih uporabi in se potem darovalci zahvali »nemškoc. Iz razloga, da se ne obremeni s. Klare Vrhunec še z knjigovodstvom izšla je želja pošiljati podpore od sedaj naprej »Dobrodelni pisarni«. Če pa hoče kdo ta vsak način od naših slepih slovensko zahvalo za poslane darove, naj naslovi poMljko v prvi vrsti na s. Klaro Vrhunec. Denar potem sigurno pride našim slovenskim fantom v prid in č. s. Klara Vrhunec mi je povedala tudi, da ko ji pripasti čas natančno pouči javnost s številkami kako se porablja denar, ki je bil poslan na njen naslov. Toliko v pojasnilo s prošnjo, da blagovolijo vsi naši slovenski listi to ponatisniti!
—	Novo organizacijo Jugoslovanske Strokovne Zveze so ustanovili idrijski rudarji.
—	Kranjskemu deželnemu društvu za vojaške vdove in sirote so darovali: gospa Marija grofica Attems 200 K, g. dež. predsednik grof Attems 200 K, baron Fortunat Vivante 250 K.
—	Pomilostil oziroma odpustil je cesar kazen 353 obsojencem na Hrvatskem
m v Slavoniji.	„
—	Legitimacij za vožnje po železnicah ne uvedejo. Z Dunaja: Nedavno se je uradno predlagalo, naj se uvedejo za omejitev osebnega prometa na železnicah legitimacije. Predlog se je pa odklonil in legitimacij ne bodo uvedli.
_ Posledice izgredov v Gradcu. Štajersko namestništvo je zapovedalc, da sc morajo v Gradcu do 31. t. m. zapirati trgovine vsaj ob 6. uri zvečer. Radi izgredov in plenitev v sredo so zaprli in izročili deželnemu sodišču 40 oseb.
—	Sprememba cerkvenih oklicev. Listi poročajo, da bodo od binkoštne nedelje naprej vsled odredbe rimske kurije v Avstriji uvedli nov način oklicev. Doslej so ženina in nevesto oklicali s prižnice, v bodoče pa bodo pisane oklice razobesili na cerkvenih vratih, kot je to že navada pri civilnih porokah z oglasi na magistratu ali na poslopjih okrajnih glavarstev.
—	Iz Zagorja ob Savi. Pod predsed-»tvom visok orodne gospe grofice Attems, soproge našega deželnega predsednika se je osnovalo za Kranjsko »Društvo za skrbstvo vdov in sirot v vojni padlih«. Namen tega društva je, skrbeti, da bodo dobivale sirote in vdove po v vojni padlih podpore in zavetja oziroma primernega zaslužka itd. Da pa zamore to društvo tem uspešneje delovati, sc ustanove po deželi odseki tega društva, katerih naloga bo, zanimati se posebno za vdove in sirote padlih v domačem kraju in okolici. Tako se je torej ustanovil tudi za Zagorje tak odsek
pod vodstvom blagcrodne gospe Pauer, r , , i — . ,
Katoliška tiskarna v Ljubljani.
1 i
soproge ravnatelja tuk. rudnika. Naloga, tega odseka bo, zanimati se v prvi vrsti za vdove in sirote padlih njihovega področja, posredovati za podpore, primeren zaslužek, za zavetje sirotam itd. Obenem pa bo odrek nabiral članice za to človekoljubno društvo, čigar članarina znaša letno 2 K 40 v, katera pa se plačuje lahko v 20 vin. mesečnih obrokih, ali pa četrtletno oziroma polletno. Nabiranje članov se bo vršilo no damah odbornicah samih od hiše do hiše tudi po najoddaljenejših krajih. Država bo pač storila svojo dolžnost napram svojim vdovam in sirotam, vendar nam veleva človekoljubje in spomin na padle nuditi njihovim vdovam in sirotam našo pomoč in zaščito._
Narodno gospodarstvo.
g Z dunajske borze. Dunaj, 11. marca. Na berlinski borzi so v soboto papirji precej padli. To je vplivalo tudi danes na dunajsko borzo. Papirji so se precej ponujali, kurz je padal, dasi ne tako občutno, kakor v Berlinu. Vodilni kulisni papirji so padli za 6 do 8 kron, akcije državnih železnic za 13 kron, tvornic za lopove za 18 kron, elektricitetne akcije za 20 kron, turški papirji so izgubili 23 do 29 kron. Dalje so izgubili papirji plovnih družb do 50 kron, kemičnih tvornic 65 kron, petro-lejski" industrije 100 kron. Cenejše so ponujali tudi papirje municijske, lesne, av-tomobilne, špirituozne, motorske, email-ske, strojne, mostne in papirne industrije.
LJublianske novice.
lj Tržaški škof dr. Andrej Karlin se je mudi! včeraj in danes v Ljubljani.
lj Promet s poštnimi zavitki. Pred kratkim odrejena utesnitev v sprejemanju zavitkov na poštnih uradih je z včerajšnji m dnem razveljavljena. Da pa se ne nakopiči preveč za odpravo določenih pošiljk, bodo poštni uradi spočetka prevzemali samo toliko zasebnih zavitke likor jih morejo sproti odpraviti.	o
odpravljeno blago, kolikor se ga nabira vsled zastajanja, se bo zopet začel redni promet.
lj Glas iz občinstva. Pišejo nam: V aprovizacijskem poučilu glede prodaje sladkorja in kavnega nadomestila je bilo pojasnjeno, da stranke lahko kupijo, če hočejo, hkrati oboje, lahko pa tudi samo sladkor, kavno nadomestilo pa pozneje,, in le kdor ne kupi tega do 20. t. m., ga potem ne dobi več. Tega se splošno trgovci tudi drže, a so celo pri tem izjeme. Znam so slučaji, ko se v trgovini naravnost zahteva, da, ako kdo hoče dobiti sladkor, mora kupiti tudi kavni nadomestek, sicer ne dobi nič sladkorja. Če pa kavnega nadomestka noče kupiti, mora trgovcu pustiti te karte. Vemo, zakaj to. Za sedaj naj prizadetim zadostuje ta opomin. Enake ne-rednosti se vrše vedno pri enih in istih trgovcih.
lj Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v soboto, dne 16. marca 1918 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstr.) in sicer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Poljanski okraj), v II. mestnem okraju (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) in v III. mestnem okraju (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v soboto, dne 16. marca; za ulice med Prešernovo ulico, Franca Jožefa cesto, Blei-vveisovo cesto, Cesto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto, ter za IV. mestni okraj (Št. Peterski okraj in Vodmat vzhodno od Miklošičeve ceste) v ponedeljek, 18. marca. Za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili zadržani v navedenih dneh pa v sredo, dne 20. marca. Uradne ure izplačevanja so od 3. do pol 6. ure popoldne. Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb.
lj Umrli so v Ljubljani: Eleonora Mohr, vdova sodnega zdravnika, 84 let. — Ivan Rulitz, c. kr. botanični vrtnar v pokoju, 86 let. — Marija Švelec, žena železniškega uslužbenca in posestnika, 41 let.
lj Preklic dražbe. Na 13. t. m. določene dražbe radavške kobile št. 62 Sheraky na živinskem trgu v Ljubljani ne bo.
lj Izgubila je včeraj neka dama verižico in koral z obeskom in sliko. Najditelj naj jo odda proti nagradi državni policiji.
lj Zgubila se je v soboto zvečer črna boa od Turkove gostilne v Streliški ulici do Mestnega dopia. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v Turkovi gostilni.
Ljubljanska aprovizacija.
a Med za doječe in noseče matere
se dobi v vojni prodajalni, Gosposka ulica. Nakazilo za med dobe matere v mestni posvetovalnici po sledečem redu: Na izkaznice štev. 1 do 400 dne 14. majr-ca, na izkaznice štev. 401 do konca dne 15. marca, vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne. Vsaka doječa in noseča mati dobi pol kilograma medu; kilogram medu stane 24 kron.
a Podpisi na krušnih izkaznicah. Opozarjamo stranke, da morajo krušne nakaznice biti odslej dalje podpisane. Nepodpisane krušne izkaznice sc ne bodo uvaževale kot veljavne.
a Špeh za V. okraj štev- 701 do konca, Stranke V. okraja z nakazili za mast štev. 701 do konca prejmejo špeh v sredo, dne 13. t. m. popoldne na Poljanski cesti štev. 15. Določen je tale red: od 12. do 1. ure štev. 701 do 950, od 1. do 2. ure štev. 951 do 1200, od 2. do pol 3. ure št. 1201 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kilograma, kilogram stane 28 kron. Špeh je ogrski.
a Špeh za VI. okraj štev. 1 do 250.
Stranke VI, okraja z nakazili za mast št, 1 do 250 prejmejo špeh v sredo, dne 13. t. m. popoldne na Poljanski cesti štev. 15 in sicer od pol 3. do pol 4. ure. Vsaka oseba dobi četrt kilograma, kilogram stane 28 kron. Špeh je ogrski.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Xidius. Stvar je preveč zastarela, da bi jo sedaj objavljali. — H, Z, Ne moremo priobčiti, zadeva preveč osebnega značaja.
Proda se štiri leta star
mr konj im
težak in lep. Poizve sc pri Al. Zormana, Ljub-_ljana, Stari trg 32._
50 jajčkov onemu, ki oskrbi novoporočen-cema za takoj ali za majev termin Stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz kuhinje in ene ali dveh sob. Ponudbe prosi Fani Šlibar, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
Hotel „Union", Ljubljana
sprejme takoj v službo mladega
Zamenjam nekaj zavitkov finega hercegovinskega
cigaretnega tobalia za Mno moHo.
Dam tri zavitke za 2 kilograma. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 827.
Proda se nov gepClf
za poljedelce po jako nizki ceni. Poizve se pri Franc Ravberju, Marije Terezije cesta štev. 6, Ljubljana.	831
RRRARI 1FIIE čevljarske, mizarske, I) II r UDRADLuCnC ključavničarske, kovaJke T I U L se sprejmo v prenovitev. Kje, pove uprava (Slovenca pod štev. 808, ako se priloži znamka za odgovor.	808
Sprejme se takoj za stavbno podjetje
ženska moč
vajena vseh pisarniških del, natančna in hitra ra-čnnarica ter izurjena strojepiska. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 739.
Proda se izborno
moško kolo
(pripravno za dirkanje) s torpedom, približno 11 kg težko, z izvrstno, skoraj še novo, pred vojsko nabavljeno pneumatiko. — Na ogled je v Spodnji ŠiSki, Celovška cesta 91, I. nadstropje, levo (v hiši g. Zormana) od 3. do pol 5. ure.	836
vozov, kozolcev, šup in drugih premičnin se vrši v četrtek, dne 14. t, m,, ob 8. uri zjutraj v bivši pivovarni Mengeš.
Kupci, ki se vabijo k tej prodaji, si stvari lahko ogledajo isti dan pol ure pred
začetkom dražbe.	810
_i__
išifija ji Mali"
LJUBLJANA, nasproti glavne pošte.
Točijo se priznano dobra vina. Za seje, shode in zborovanja na razpolago velika separatna soba. Za mnogobrojni obisk se slavnemu občinstvu priporoča
velespoštovanjem
STANKO JESENKO.
Konjak
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu že več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 10 let starega 4 polliterske steklenice franko po pošti za 80 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribalno sredstvo pri trganju v udih, Francovo žganje, 4 polliterske steklenice za 60 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli rizling po K 4'80 in rdeči burgundec po K 5 20 liter.	125
Benedikt HerfS,
graščak, grad Goliče, Konjice, Štajersko.
£astonj dobi vsal( na željo
moj glavni katalog ur, srebrnine, zlatnine in godbenih predmetov. Violine po K 14,20, 25, „• n viSe. Do bre harmonike po K 16, 25, 35 lil 50; pvovrstne harmonike po K 70, 80, 100 in 120; trovrstne po K 180, 200, 240 in 280. Zamena dovoljena ali denar nazaj. PoSiljatev po povzetju ali predplačilu. RnzpoSlljalnica
JAN KONRAD c. in kr. dvorni dobavitelj Most (Briix) Stev. 1754, ČeSko.
Padel jc v Italiji na Monte Sartica zadet od sovražnega izstrelka dne 16. de-ccmbra 1017 naš nad vse dragi sin, brat, svak in stric, gospod
Ciril Strancar
četovodja pri nekem oldelku strojnih pušk in bivši poslov,odja kousumnega društva v Ložu na Notranjskem.
Tudi Tvoje življenje, predragi Ciril, je zahtevala domovina kot žrtev. V neizmerni bolesti nas tolaži zavest, da Tvoja kakor tudi slotisočerih drugih Slovencev smrt ne more biti zasloni, temveč mora prinesti srečo in svobodo Jugoslaviji.
Počivaj sladko, zlata duša!
Ljubljana, doc 12. marca 1918.
Rodbina Strancar
Planina pri Vipavi in Ljubljana.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubljcni edini sin in brat, gospod
Alojz Steh
dne 3. marca 1918, po dolgem bolehanju in prestanem mukapolnem trpljenju, previden s sv. zakramenti, v 29. letu svoje dobe, v vojaški bolnišnici v Kočevju, mirno zaspal v Gospodu ter bil pokopan na kočevskem pokopališču.
Sv. maše za blagor duše rajnega vojaka se bodo darovale, v Zalogu.
Ni mu bilo dano, da bi še enkrat videl svoje dobre stariše in svojo drago sestro, katere je prisrčno ljubi!.
Nepozabljeni Lojze, ni ti več vrnitve, a živel boš v naših srcih vednol
Zalog pri Nov. mestu, 4. marca 1918.
Franc in Marija Šteh, stariši.
Marija Štch, sestra.
.-MM	■
Gospodarska zveza naznanja žalostno vest, da je preminul njen dolgoletni in velezaslužni odbornik, gospod
Oroslav Bric
župan v Litiji
dne 10. marca 1918, ob 2. uri ponoči.
Pogreb se vrši v torek, dne 12. marca, ob 4. uri popoldne v Litiji.
Blagemu rajniku ohranimo časten spomin!
Ljubljana, dne 11. marca 1918.
Prvovrstna
restavracija v tjubljani
se da v najem.
Olerte na upravo »Slov.« pod restavracija 839. 141etni deček, močan, poštenih starišev
išče mesta kot učenec
v mestu ali na deželi. Cenj. ponudbe se prosi ns upravo lista pod »učenec«.
Iščem
blago srce, gospico ali vdovo tudi z enim otrokom, toda s premoženjem. Sam sem zapuščen in zelo ubog, 28 let star, srednje, lepe postave, železničar, sedaj na Laškem. Poročiti se želim takoj. Katera ima pogum me rešiti iz mojega obupnega stanja, naj piše na naslov: Jožko Meinik, k. u, k. Heeresbahn, Bctr. Komp. 17, vojna pošta _štev. 291._837
LICITACIJA KONJ.
Pri vnovčevalnici za konje na Rakeku se
vrši dne 16. in 30. marca 1918, vselej ob 10. uri dopoldne licitacija konj, ki so potrebni od-počitka.
K licitaciji se dopuste le taki ponudniki, ki se izkažejo kot poljedelci z legitimacijo, potrjeno od politične oblasti.	83C
Služba
ifflita ia Htatti
je razpisana v Župniji Kotmaraves pri Celovcu,
Nastop takoj. Lastno stanovanje in posestvo
garje, lišaje in vsakovrstne kožne bolezni odstranja zanesljivo in naglo Bern-steinovo mazilo brez duha. Cena 3, 5 in 9 kron. Sem spadajoče Bernsteinovo milo 5 kron. — Izdeluje lekarnar Aleksander Gero, Nagykor8s 30, Ogrsko.
366