KO  SMO  PROMETEJI  NEUGNANl Božo   V o d u š e k
Ko' smo Prometeji neugnaiii z neba si ukradli ogenj rdeči, od njega zdaj smo sami vžgani, gore Y nas zublji plameneči.
Od tal do zvezdnatega oboka A es svet se nam blešči v požaru; kar vidiš, kar dotakne roka: v plenu je ogenj, ogenj v daru.
Gori iz kamna, diha iz zraka, otlznotraj so povsod vulkani, v zelenju lava se pretaka, v zefirih nam bučijo orkani.
Vse: odkar se prvikrat zajoka otrok, ko iz matere se izvije, do smrtnih srag, zadnjega stoka, ko dan se v večno noč prelije;
vse: v Ikarovih kril brnenju, v zidanju stolpov^ baJbilonskih, v poetov slepem koprnenjn in v hekatombab faraonskih;
vse je en ogenj, ena sama sla nenkročena, neukrotljiva, je bolečina in je omama, ki vžiga nas in nas poaiživa.
Vsak. A sak v tem ognju dogoreva; le to je danoi mu, ko pade, da bratovsko' pepel odseva blišč silne rabeljske grmade.
879