i!PirnMl<51 VO ZARJE ie v Ljubljani, Frančiškansko ulica £».8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. j., oUJne )„ od 5. do f>. i ci oldne vsak dan razen nedelj m Drenikov Rokopisi Fe n': vračajo. Nefrankirana pisma se ne .	»prejemajo	:	: :
KAROfNINA • celolelna po posti ali s pošiljanjem na dom za AvflVo-0 rsko r Bosno K 21'fiO, polletna K 10-80. četrtletna K 5--10 mesečna K 1-80; za Nerrčijo celoletno K 26-40; za 'ostaio i nov« ni s Ivo in An eriko celoletno K 3C-—.
Posamezne številke po 8 vin. biev. 621.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob	pol 11. dopoldne.	•.	*. .
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi nlici Stev. 6, II., id uraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inseiati: enoetopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslani s:	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema U|iavnišlvo.
Nefrankirana ali premalo frankirann pisma se ne sprejemajo
———	Reklamacije lista so poštnine proste.	■	■"	■■
V Ljubljani, v sredo dne 2. julija 1913,
Leto lil.
V mnogih slučajih so porotniki oprostili krivca, dasi bi ga bili spoznali za krivega, če bi bili mogli s svojim pravorekom doseči nižjo kazen, ki se jim je zdela primerna. Tudi iz dru- i gih človeško razumljivih razlogov so pogo- J stoma rekli »ne«, ko bi bili v drugih okolščinah I
gotovo rekli : da«. Ali če bi bil to zadosten razlog za odpravo porote, tedaj bi se morala odpraviti vsa sodišča, zakai loterija, o kateri te govoril baron Call. ne velja samo za poroto.
Poseben pomen pa ima porota za politične zločine, in o tem bo treba še govoriti.
Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri.
(Dalje.)
Učni jezik.
Učni jezik je na 11 gimnazijah in 6 realkah nemški, na 3 gimnazijah in 3 realkah italijanski, na 2 gimnazijah lirvatski, na 1 gimnaziji (Št. Vid) slovenski, na 4 gimnazijah in 1 realki slovenski in nemški. Razen tega so slovenske in italijanske paralelke na nemški gimnaziji v Gorici, z nemškim in slovenskim učnim jezikom paralelke na gimnaziji v Mariboru in samostojni gimnazijski razredi v Celju.
Izpremembe v šolskem letu 1911./12. glede učnega jezika so sledeče: Slovenska gimnazija v Št. Vidu je dobila 7. razred, slovenska paralelka v Oorici 2. razred, istotako tamošnja italijanska paralelka; italijanska realna gimnazija je dosegla 5. razred, druga italijanska realka v Trstu 6. razred, hrvatska mala realna gimnazija v Voloskem-Opatiji 3. razred. Na slovensko-nemških gimnazijah na Kranjskem se ie slovenski učni jezik razširil v matematiki do
6., v verouku do 7. razreda; nemški učni jezik je ostal pri latinščini, grščini in zgodovini od
5., pri matematiki in fiziki od 7. razreda naprej, pri verouku samo v 8. razredu, pri nemščini pa v vseh razredih.
Na idrijski realki se je slovenski učni jezik na novo uvedel pri francoščini v 4. razredu, pri zemljepisu v 3.. pri matematiki v 2. in 5.. pri prirodopisu pa v 6. razredu. Vse drugo je ostalo neizpremenjeno.
O pouku slovenščine in hrvaščine.
Naravno bi bilo. da na maternem jeziku sloni vsa izobrazba — pri drugih narodih tudi je tako — in ravno na zrelostno nalogo iz učnega jezika, ki je pri drugih narodih seveda materni jezik, se po novejših predpisih polaga največja važnost. Pri nas ni tako.
Na nekaterih zavodih so učenci po dveh in več razredov pri slovenščini združeni v en oddelek. To je umevno in upravičeno v Kočevju, Ptuju. Beljaku. Št. Pavlu in v nižjih razredih nemške gimnazije v Celju, kjer je res zelo malo število dijakov slovenske narodnosti. V Kočevju so v letu 1911./12. bili samo 3 oddelki, ker ni bilo dovoli Slovencev za določenih 5 oddelkov. Neupravičeno pa je to druženje raznih razredov v oddelke na gimnaziji v Celovcu, kjer je v 1. razredu 17. a najmanjše število je
6	Slovencev v enem razredu. Ako ie bilo vredno za 7 učencev v Kočevju lani vzdrževati celi osmi razred, za isto število v Celju pripravljalni razred, na realki v Mariboru za 5 učcnccv imeti dva oddelka prostega predmeta latinščine po tri ure na teden, potem je tudi vredno na gimnaziji v Celovcu poučevati obligatno slovenščino za vsak razred posebe tembolj, ker je slovenščini tam odmerjeno minimalno število ur po dve na teden.
Prava pastorka je slovenščina na realkah v Mariboru in Celovcu, kjer je relativno obli-
gaten predmet v nižjih razredih. Učni jezik za slovenščino je nemški, tudi za Slovence, ki se učijo skupaj z Nemci. Učne knjige za slovenščino so nemške.
Deloma nemški učni jezik za slovenščino ie tudi v Beljaku, kjer se Slovenci I. razreda učijo slovenščine tudi skupa) z Nemci.
Zrelostna naloga iz slovenščine se ie pisala na gimnazijah: Kranj. Ljubljana l. in II. Novo mesto. Celje. Maribor. Beljak. Celovec. St. Pavel in Gorica ter na realkah: Idriia. Ljubljana in Gorica, povsod po 3 naloge na izbero. Ie na ljubljanski realki samo ena naloga, menda zato. ker imajo Slovenci na ljubljanski realki slovenščino namesto laščine. iz laščine pa se tudi daje samo ena naloga. Toda to ni pravično. Naloga iz laščine je bila prevod iz laščine v nemščino, kjer je treba pokazati le nekai jezikovnega znanja. Slovenska naloga pa ie prosta in zahteva spretnost v rabi jezika, poleg pa tudi stvarno znanje ter kot taka že dokazuie duševno zrelost kandidatovo, znabiti boli kakor naloga iz tuiega učnega jezika. Zato bi kandidat pri njej tudi moral biti deležen iste ugodnosti, da si lahko po svojem okusu izbere nalogo iz treh podanih.
Kako je z ustnim zrelostnim izpitom iz slovenščine. ni razvidno iz letnih izvestij. Gotovo je. da tudi v tem oziru ni enotnosti in stalnosti. C. kr. deželni šolski svet za Koroško ie v tem oziru izdal provizorno naredbo. da veljaj za Slovence glede ustnega zrelostnega izpita iz slovenščine in nemščine isto. kar velia splošno za latinščino in grščino: ustni izpit se vrši samo iz enega teh dveh iezikov. in sicer iz tistega, pri katerem ie kandidat dosegel boliši red v pismeni nalogi. Če pa ie iz katerega ie-zika pismena naloga nezadostna, potem se mora ustni izpit delati iz tega iezika. eventuelno torej tudi iz obeh. Ta naredba ie prav dobra, ima pa to napako, da ie samo začasna, tako da dijaki vsako leto povprašujejo, kai bo z maturo iz slovenščine. Edino pravilno bi bilo. da bi ministrstvo izdalo tako naredbo veljavno za vse srednje šole. kjer je za Slovence uvedena obli-gatna slovenščina.
V	pouku hrvaščine ni take mešanice. Hrvatski gimnaziji v Pazinu in Voloskem-Opatiji imata pouk hrvaščine kot učnega iezika enako urejen, v prvih dveh razredih po 4. v ostalih po 3 ure na teden. Isto število ur je odmerjeno hrvaščini na nemških srednjih šolah v Pulju z naredbo. ki se je v preteklem šolskem letu izvrševala v prvih dveh razredih. Kako bo s hrvaščino pri zrelostnih izpitih na teh nemških šolah, se zdaj tudi še ne ve. Gotovo pa ie. da bo hrvaščina imela svojo veliavo — najbrže več kakor na Slovenskem slovenščina — in sicer zato, ker bo za hrvaščino enako urejeno, kakor za laščino. Ta vzporednost z laščino ie pač tudi vzrok, da je v Gorici za pouk slovenščine najbolje preskrbljeno izmed vseh srednjih šol na Slovenskem.
(Dalje.)
Porotna
Med reformami, ki se imajo izvršiti v kazenskem pravu, ie tudi zelo velika omejitev porotnih sodišč, ki bi imela po načrtu vlade ostati le še nekakšna izienia. Organizacija sodišč se ima po teh načrtih, ki jih je gosposka zbornica odobrila, v bistvu preosnovati. tako, da bi dobila sodišča po večini popolnoma nov značaj. V tej nameravani reorganizaciji igrajo porotna sodišča važno, četudi boli negativno vlogo.
Sedanje porote niso idealne. I o pripovedujejo Hochenburger. to so žgoleli gosposki zborničarji v tenoru in v basu. to pa ve že davno vsa javnost brez tega visokega potrdila. Marsikateri pravorck porotnikov ie osupnil občinstvo, bodisi da so rešili očitnega zločinca, bodisi da so obsodili človeka, ki ni zasluži! obsodbe. Nekateri taki slučaji so bili naravnost kričeči. Juristi, zlasti sodniki po poklicu so se zgražali* Glasovi proti poroti sploh so se množili. In vlada se je pripravila na naskok.
Sedaj so porotna sodišča merodaina za kazenske slučaje treh vrst: O vsakem kriminalnem dejanju, za katero določa zakon več kakor pet let ieče. ima soditi porota: razni politični zločini, predvsem oni po znanih 65. 300. 302. so podvrženi poroti tudi tedaj, če znaša zakonita kazen manj kakor pet let:	o
vseh tiskovnih deliktih, naj gre za zločin ali za pregrešek. sodi porota.
Najprej ic hotela vlada porotnikom odvzeti privatno žaljenje časti, če je zagrešeno s tiskom. Polagoma se je povečal nien apetit in Hochenburger ie prišel že tako daleč, da hoče odpraviti poroto'za vse tiskovne delikte. Načrt. ki je bil zadnji teden sprejet v gosposki zbornici, pa prepušča poroti v glavnem samo zločine, za katere znaša kazen več kakor deset let. torej pravzaprav umore.
Kot nekakšno nadomestilo predlaga načrt prisežniška sodišča, pri katerih bi prisežniki skupno s sodniki po poklicu sodili ne le o krivdi, ampak tudi o kazni in bi morali utemeljevati svoj pravorek. O teh sodiščih, ki so za Avstriio nekai povsem novega, bo treba še govoriti.
Porotna sodišča so dobila pri debati v gosposki zbornici hude batine. Predsednik nai-vištega sodišča dr. Ruber je deial. da porote ne izrekajo sodbe, ampak svojo samovoljo; kajti porotnik ne utemeljuje svojega pravoreka.
Bivši gališki namestnik grof Pininski ie prišel kar z golido. »Za porotna sodišča — je delal — se nisem nikdar navduševal, ker so povzročila največie napake v justici. Pogosto-ma ima človek pri porotnih razpravah vtisk, da ne gre za sodniisko obravnavo, temveč za tečaj za juristične analfabete. Prostota. s katero se odlikuje mnogo porotnikov, zapeljuje tudi zagovornike, in nič ni pretiranega, ce se trdi, da vpliva to dejstvo demoralizujoce na odvetniški stan.«	.	,	,v.	,	.	,
Predsednik tirolskega višjega deželnega sodišča baron Call zahteva, da se porotna sodišča sploh odpravijo. »Po pravici — pravi — so jih primerjali z loterijo. Razlika je žal ta, da je pri porotah število zgoditkov večie kakor v drugih loterijah. Omejitev, ki jo predlaga komisija, bi dosegla, da bi se porotam odtegnilo pet šestin vseh slučajev, o katerih sodijo sedaj.
V	bodoče bi ostalo za porotna sodišča po vsej državi približno štiristo slučajev na leto. To malo število povzroča predvsem tehnične težave. kajti poprečno bo imelo vsako zasedanje vsakega sodišča opraviti z enim porotnim slučajem. Drugi, veliko globokeiši pomislek je ta. da imajo ostati porotna sodišča merodajna ravno za slučaje najtežje kriminalnosti. Tista poroda sodišča, ki so doslej popolnoma odpovedala. pustiti, da sodijo o takih slučajih, je reč. ki mora izzvati najtežje pomisleke. V glavnem imajo v bodoče prihajati pred poroto umori. Poprečno le prišlo v letih od 1906 do 1910 na 231 obtožb zaradi umora 68 obsodb. To malo število gotovo ni posledica neopravičenih obtožb. zakaj državni pravdnik se trikrat premisli. preden gre pred poroto, ker ve. kakšnim nevarnostim ie tam izpostavljen. Seveda imaio
ZVONIMIR KOSEM:
Tovarna.
(Konec.)
Urnih korakov je dospel Maks do velike železne ograje, do velikih železnih, samo malo priprtih vrat. in je hitel skozi. Kmalu je stopal mimo posameznih oddelkov tovarne in se bližal tako vedno bolj razsvetljenim oknom.
Prestopil je naglo petero stopnic, ki so vodile navzgor, pozvonil in se naslonil k zidu. Odpreti mu je prišla brhka, zalita punca s krepkimi. širokimi boki in mogočnimi prsi.
Ko je bil na hodniku, je potrkal uljudno na vrata. *
»Noter!« je zarenčalo v sobi z zadirljivim, odljudentm glasom.
Pazno je odprl Maks vrata in vstopil; gospoda je ravno odvečeriala in lenarila. V kotu se le mastil majhen kužek še z velikim kosom 'dišeče pečenke. Na stolih okrog mize so ko-modno sedeli tovarnar, ravnatelj in še nekaj 'takih-trebušnih ljudi; nedaleč od njih pa nekaj imenitnih dam.
J e V V
sodisca.
porotna sodišča v javnosti kljub svoji patnanjk-Ijivosti še močno zaslombo. Veliko važnost pripisujem sestavi porotniške liste. Svaril bi, da naj se ta sestava ne prepušča okrajnemu varju. To velja tudi za avtonomne magistrate, kajti če bi se pri njih izkazalo živahno zanimanje za porotniško listo, bi bilo io obžalovat, ker bi prihajal še boli kakor doslej do veljave stran-karsko-politični vpliv, ki sili v avtonomni upravi v ospredje. Sestavo liste bi položil v roke okrajnega sodišča.«
S to kritiko se še ni zadovoljil gospod baron Call. Njemu so porote tako zoprne, da nima miru. dokler jim ne zabrusi še žalitve v obraz. Gospodu baronu ne vznemirja duše toliko kakšna krivična obsodba kolikor neutemeljene oprostitve. Teh je preveč. Te kale mir gospoda barona. In zaradi teh očita porotnikom napake značaja in krivoprisežništvo.
Call pravi doslovno: »Če vprašamo, kje se je doslej pokazala nevarnost lajiškega sod-ništva. moramo odgovoriti, da ne pomenijo nevarnosti neopravičene obsodbe, ampak krivične oprostitve. Zoper take oprostitve daje prisežniško sodišče prav tako malo jamstva kakor porotno. Gotovo bodo sodbe prisežniškega sodišča boljše kakor one porotniškega. Ker pa žal vemo iz izkušnje, da so porotniki izrekali oprostitve vedoma. zoper vsako resnico, zoper vse rezultate dokazovalncga postopanja, da celo proti priznanju obtoženca, se mora računati z možnostjo, da zakrivijo tako krivoprisežništvo lahko tudi prisežniki. Porotna sodišča niso odpovedala le zaradi organizacijskih napak in zaradi pomanjkanja inteligence posameznih porotnikov, ampak tega so bile v veliki meri krive karakterne napake dotičnih. ker se niso zavedali veličine svoje naloge.«
Mislimo, da zadostuje ta šopek cvetic. Še kaj hujšega bi bilo težko reči o porotah in porotnikih. In ta način kritike si bo treba zapomniti za slučaj, če pridejo visoki gospodje zopet s svojim taktom in kavalirstvom poučevat plebejske poslance.
O napakah porotnih sodišč in zlasti sedanjih porotnih sodišč ni dvomiti. Ali predvsem se je treba spomniti, da je načelo porote velika pridobitev revolucije, ki je imela svoje vzroke v groznih iustičnih razmerah absolutistične preteklosti. Sovražniki porote in lajiškega sodni-štva se torej ne bodo mogli ubraniti suma. da koprne po blaženih policijskih časih, ko je bila za Človeka katastrofa, če je prišel pred sodišče. ker je s tem stopil v tui svet, ki ni poznal ne življenje, ne duše, ne razmer, ampak samo svoje paragrafe.
Porota sloni na načelu, da je ljudstvo najvišja instanca in da imajo obtoženca soditi liudie. ki žive v njegovih razmerah, ki razumejo njegovo dušo. ki imajo zmisla za izkušnjave in ki ocenjujejo zločin s stališča človeške družbe, s socialne točke. Pomanjkljivost porote pa tiči v dejstvu, da to načelo ni dosledno izvedeno. da sedanja porotniška klop ni izraz ljudstva.
Absolutnega ideala tudi v pravosodju ni mogoče pričakovati, zlasti ne v sedanjih družabnih razmerah. Ideal je popolnost. Te pa ne morejo doseči ljudje, ki so sami nepopolni. Nezmotljiv je le papež, in še v njegovo nezmotljivost ne veruje vsak. Treba pa je stremeti za idealom in iskati pot. ki vodi čimbolj do popolnosti.
Napake, ki jih kaže porota v praksi, še nikakor niso zadosten argument zoper institucijo samo na sebi in nikdar ne daiejo gosposkim zborničarlem pravice za take napade, kakršni so se zljubili grofu Pininskemu in baronu Callu. Tudi neopravičena oprostitev je včasi zelo neprijetna reč. posebno če se iz take oprostitve lahko izvaia obsodba tožnika.
Ali hujša od oprostitve krivega je gotovo obsodba nedolžnega; in učeni gosposki zborničarji, ki imajo tako grenko kritiko za porotnike. bi lahko našteli dosti iustičnih umorov, ki so jih zakrivili sodniki po poklicu, pravniki, teoretično izobraženi strokovnjaki.
S	sovražnim, zaničljivim pogledom je premeril Maks vso gospodo, od vrha do tal.
»Moja žena umira!« je povedal.
Tovarnar sam se je debelo nasmehnil.
»Kai pa to mene briga? . . . Torej ti si eden izmed naših puntarjev, ki stakajo zdaj...« eden izmed naših puntarjev, ki stavkajo zdaj...«
»Da. puntar sem. ker se mi godi krivica.«
»Vse skupaj bi vas bilo treba zapreti!« je menil ravnatelj nosljaje in si popravljal naočnike.
Maks je vzkipel.
»Saj le vas bi bilo treba spraviti pod ključ, vas, morilci! Zaradi vas umira zdaj moja žena od gladu in od bolezni. Fej. sram vas bodi. sodrga!«
Tovarnar se je dvignil na noge.
»Kaj si rekel? Ti. ti berač!« —
»Morilci!« je kričal ves iz sebe Maks in se le s težavo premagoval, da ni pograbil tre-bušnika za vrat in ga treščil ob tla.
Tudi ravnatelj je vstal s stola.
»Ali se boste spravili brž odtod! Koi. če ne. pokličem stražnika . . .«
»Dokler mi nočete dati podpore v denarju.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Doslednost je pri klerikalcih lastnost, ki nima nobene cene. Kar je danes črno, velja jutri lahko za belo, petelin se lahko izpremeni v kokoš, in v čemer vidijo drugi ljudje protislovje, smatrajo klerikalci za čudež. Slučajev, ki to potrjujejo, je toliko, da bi moral človek vzeti »katoliško* matematiko na pomoč, ako bi jih hotel sešteti. Posebno zanimivo je razmerje med klerikalnimi občinskimi svetovalci in klerikalnim deželnim odborom. Človek bi tukaj pričakoval soglasje, kajti gospodje pripadajo vendar eni stranki, in sicer stranki, o kateri je znano, da zna varovati videz enotnosti in sloge
se ne ganem z mesta! Vi ste vzrck. da umira zdaj moja žena doma. da stradajo moji otroci in da je brez kruha na stotine delavcev na cesti!« je sopel Maks.
Tovarnar je prebledel.
»Boš koi tiho. jezik jezični! Marš venkaj iz moje hiše . . . Feliks, teci po stražnika!«
Strežaj je planil kvišku in švignil na dano povelje brž iz sobe.
Maks je nadaljeval s hropečim težkim glasom :
»Čudno sc mi zdi. da trpi cesar v svoji državi take zločince kakor ste vi. Morilcu enega človeka podpiše smrtno obsodbo. Vas, ki ste morilci tisočero ljudi, niti ne zapre, ampak še celo podpira. Kačja zalega!«
Vsa gospoda se je tresla od jeze.
»Revolucionar! Cesarja samega ie žalil...« ie povedal z dostojanstvenim glasom ravnatelj.
Maks si je položil roko na svoja razgaljena prsa.
»Da. revolucionar sem. ker vidim, da se mi godi krivica.«
V	tem se ie že vrni! strežaj s stražnikom.
»Uklenite ga, puntarja! Zoper cesarja je go- •
tudi tedaj, kadar se njeni člani kakor pes in mačka ne le gledajo, ampak tudi ravsajo. Vrhu-tega Je odlični Član njihove delegacije v mestnem svetu dr. Zajc tudi član deželnega odbora, tako da je med obema korporacijama ustvarjena precej živa zvez«, človek bi n. pr. dejal, da je občinski svetnik dr. Zajc poučen o namenih deželnega odbornika dr. Zajca pa da ne bo prihajal sar.i s seboj v nasprotje. AH človek, ki tako sodi, je naiven, kajti klerikalci sede zato na rotovžu in v deželnem dvorcu, da ima-, jo lahko na vsakem kraju drugo mnenje. Lani je občinski sv<;t predlagal, da nai se druga državna gimnazija v Ljubliani preosnuje v realno gimnazijo in naj se vpehe na njej italijanski
voril!« je ukazal tovarnar stražniku.
Maks ga je divje pogledal.
»Tebe nai uklene. morilec) ... Jaz sem nedolžen . . .«
Stražnik je pristopil k njemu in ga prijel za roke; ali Maks se mu je iztrgal koi iz rok in ga treščil ob tla.
»Tako daleč smo že prišli, da ne uklepajo in ne zapirajo nič več največjih zločincev! Fej!«
Počasi se je skobacal kilavi stražnik pokonci in si otepel s kolen prah. Vsak od ene strani sta se bližala obadva terbušnika. tovarnar in ravnatelj. Nenadoma pa so planili vsi trije, kakor zmenjeni, z vzdignjenimi pestrpi proti Maksu in ga krepko zagrabili. Bili so ga po obrazu, po prsih, po hrbtu in po nogah, pljuvali mu v Hca. ga obdajali s psovkami in ga suvali z nogami.
Maksu se le meglilo pred očmi; potoček gorke krvi mu le curljal po Čelu navzdol in mu zalival trepalnice. Ze je omahoval pod težkimi udarci in noge so se mu šibile.
»Meta. otročiči, ljubi moli ... ne morem več . . . ah . . . Pravični bog! . . .«
In zgrudit se je hropeč na tla...
.ic^ik Kot učni predmet namesto grščine. Klerikalci so takrat z vnemo glasovali za predlog in so sc popolnoma ogrnili z modernim nazi-ranjem. Te dni je imel o enakem predlogu gla-sovati deželni šolski svet. in klerikalna večina ga je — odklonila. Zakaj? Tega ne povedo si-bilinske knjige. Odklonila je to. za kar so glasovali njeni lastni ljudje. To se ni zgodilo prvič. Tako je tudi deženi odbor ponudil občini, naj mu odkupi gledališko poslopje, in ko je občinski svet napravil ponudbo, je deželni odbor odgovori!, da sploh ne predaja ... Realna gimnazija bi imela Vsekakor več pomena od čisto humanistične, kajti ravno realnega znanja je naši mladini veliko več treba, nego ga doslej dobiva. Z znanjem italijanskega jezika bi se naš naraščaj veliko bolj okoristil kakor s staro grščino, katero po maturi itak 98 odstotkov di-jaštva pozabi. Ali prav zato, ker je Homerjev iezik nekaj starega, jih najbrže spominja na stari testament iti jih zato navdušuje.
— Daimadan objavlja »Slovenec« zaupnice za gospoda deželnega glavarja dr. Šušteršiča. Včasi se kakšen občinski odbor resnično snide na sejo, pa izvoli njega blagorodje še za častnega občana. Klerikalci mislijo, da mora taka povodenj zaupnic napraviti vtisk; in v tem se ne motijo. Ampak malo drugačen je nemara ta vtisk, nego si ga žele. Teh vdanostnih izjav je namreč toliko, da morajo ljudje naposled vprašati: Cernu? Kako veliko mora biti nezaupanje, da ga je treba izravnati s takimi tovori zaupanja? In kaj pomenijo vsi ti kupi papirja za tisto reč, ki Jih je povzročila? Ako vodi Kamila Thei-merjeva Statistiko vseh podobnih izjav, mora biti vesela, da je dosegla tak efekt. Klerikalci nimajo baš navade, da bi streljali s kanoni na vrabce. Kjer je obramba tako obsežna, je že napad nekoliko zalegel. Da pa vse zaupnice, tudi če bi si jih šli naročit še v Afriko, ničesar druzega ne dokazujejo, kakor da imajo klerikalci še dovoij marionet na vrvici, ne ovrš*^* pa niti ene Thcimeričitie trditve, je jasno kakor beli dan. Ampak s samimi marionetami se tudi na Kranjskem ne bo dalo dolgo vladati, če ne bi tako klerikalci tega slutili, sc ne bi tako podili za zaupnicami.
— Velikodušnost vojnega ministrstva. Vse. kar so prestali naši vojaki ob mejah, bodo ohranili le kot lep spomin. In vojno ministrstvo ie sedaj poskrbelo, da bodo vojaki, ki so stradali in prezebali na severu in jugu naše monarhije. lehko kazali še svojim vnukom spomine iz teh časov. Vojno ministrstvo je namreč odrtdilo: vsak vojak, ki je bil po razglasu od 27. maja prestavljen v neaktivno službovanje, sme obdržati erarično perilo, ki ga je bil prejel ob času službovanja. Ali vsi vojaki niso deležni te izredne milosti, zakaj vojno ministrstvo določa dalje, da smejo obdržati to perilo le oni, ki so služili nad šest tednov. In tako bodo shranili vojaki, ki so deležni te izredne časti, za vse večne čase: dve grobi srajci, dva para spodnjih hlač in dva para »šufecnov«. Nasproti tej velikodušnosti in tej visoki socialni uvidevnosti vojaške oblasti mora utihniti vsaka kritika.
— Strokovne organizacije na Kranjskem.
Zadnja številka glasila avstrijske strokovne komisije »Die Ge\verkschaft« prinaša obširno statistično poročilo o avstrijskih strokovnih organizacijah. Iz obširnega poročila priobčujemo danes ie pregled strokovnh organizacij na Kranjskem. Gospodarska in denarna kriza, ki ie zadela našo deželo še občutneje kot druge, je polomila naše gospodarske življenje in povzročila težak zastoj, ki se je moral izraziti tudi v razvoju strokovne organizacije. Vendar bi bilo napačno, ako bi skušali pojasniti stagnacijo na strokovnem polju izključno le z gospo-garsko krizo. Številke, ki je podajamo za leta od 1905. do 1912, naj bodo kar najglasnejši opomin vsem zavednim flodrugom, da moramo poglobiti iti razširiti agitacijo na strokovnem polju, da moramo z največjo resnobo nastopiti proti klerikalnim in narodnjaškim organizacijam, ki slepe in begajo delavstvo in dasi ne morejo dobiti indiferentnega delavstva v svoje organizacije in bolehajo na kroničnem pomanjkanju članov, vendar s svojo nesolidno metodo diskreditirajo organizacijsko misel med indiferentnim delavstvom in s tem otežujejo delo resnični strokovni organizaciji. Število strokovno organiziranih delavcev in delavk je b'lo na Kranjskem: leta 1905. — 1751, leta 1906. — 1963, leta 1907. — 3207 (leto prvih državnozborskih volitev po uvedbi splošne volilne pravice), leta 1908. — 3667. leta 1909. — 3266, leta 1910. — 3145. leta 1911. — 2939 in leta 1912. — 2554. Iz tega pregleda vidimo, da je število organiziranih delavcev v dobi od leta 1906. do 1907. naraslo za 1301 članov. Da smo v !etu 1907. pridobili res tako veliko število članov, je prav gotovo vzrok v tem. da so bili v času pred državnozborskimi volitvami po vseh krajih Kranjske volilni shodi, ki so zbudili do takrat še indiferentno delavstvo in je pripeljali na pravo pot v mednarodne strokovne organizacije. V naslednjih letih ni bilo več tako intenzivnega nastopa socialno demokratične stranke na Kranjskem, stjk «, delavstvom smo več ali maj izgubili in tako je začelo padati število organiziranih delavcevjn vsako leto smo izgubili nekaj sto ,članov. Če pregledamo posamezne stroke, vidimo, da smo imeli 31. decembra leta 1912 v njih naslednje število organiziranih delavcev in delavk: peki 100, rudarji 201. pivovarna rji in sodarji 8. knjigovezi 53 (5 delavk), tiskarji 183. tiskarski pomožni delavci 28 (17 delavk). železničarji 1169. steklarji 50. lesni delava' 239. usnjarji S. litografi 2. slikarji, pleskarji in lakirarii 34, zidhrji 26, kovinarji 72. dim-karfi 6. krojači 29. črevljarji 33, kamnarji 43, ■tobač. delavci 243 (153 delavk), tekstilni delavci 2. pečarji 18, uslužbenci v zavarovalnicah 3. časnikarski uradniki 1, tesarji 1, skupaj 2379 delavcev in 175 delavk.
— Deželna elektrarna. Izšla je razsodba druge instance o deželni elektrarni na ZavrŠni-ci. Deželna vlada je odklonila vse ugovore proti deželni elektrarni, odklonila pa tudi zahtevo deželnega ridbora, da se mu podeli ča-
sovno neomejena Koncesija ; 'Koncesijo je"ome-jila na 90 let.
— Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug je imela v pondeljek v magistratu! dvorani svoj deseti občni zbor. Razun internih zadev je zbor obravnaval tudi vprašanje zavarovalnice proti nezgodam. Poročevalec g. Stare je močno napadal zavarovalnico v Trstu in predlagal sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta: »Na zborovanju deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug dne 30. junija t. J. zbrani obrtniki se obračajo do centralne vlade, do deželnega odbora kranjskega in do občinskega sveta ljubljanskega z nujno prošnjo, da blagovoli brez odlaganja storiti vse potrebne korake v ta namen, da se čimprej ustanovi v Ljubljani lastna delavska zavarovalnica zoper nezgode in sicer vpoštevajoč že tolikrat javno potožene nevzdržne razmere pri zavarovalnici v Trstu tako glede vodstva uprave, kakor glede postopanja napram zavarovancem ter spričo dejstva, da so dani zadostni pogoji za obstoj lastne delavske zavarovalnice v Ljubljani vsled stanovitnega naraščanja zavarovanju podvrženih podjetij. Industrijalci in obrtniki v deželi Kranjski imajo vitalen interes na tem. da pride pri upravi delavskega zavarovanja zoper nezgode po tolikih letih krivice in zapostavljanja do rednih razmer, vrednih urejene in pravne države.« — Potem je gospod Franchetti poročal o meščanskih šolah na Kranjskem in je predlagal: 1. Visoki deželni zbor se vljudno prosil da izdela zakonski osnutek, v katerem se naj izpremeni tozadevna določba zakona z dne 29. aprila 1873 in da prevzame plačevanje me-ščansko-šolskega učiteljstva deželni normalni šolski fond, ki skrbi tudi za plače ljudsko-šol-skega učiteljstva. 2. C. kr. deželni šolski svet se naprosi, da kot najvišji deželni nadzorovalni organ poskrbi, da se izvrši zakonska določba, ki zahteva da se naj v vsakem okraju ustanovi najmanj ena meščanska šola. 3. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani se naprosi, da ze s pričetkom prihodnjega šolskega leta pre-osnuje 6., 7. in 8. razred mestne deške ljudske šole v 1., 2. in 3. razred meščanske šole. 4. Ljubljanski občinski svet se prosi, da prevza-ine skrb za stvarne potrebčine meščanske šole in pa razliko višjih plač meščanskih učiteljev. Tudi to je bilo sprejeto.
—■ Nesreča na Ljubljanici. Včeraj smo poročali, da se Je utopila v Ljubljanici učenka šestega gimnazijskega razreda Šimičeva. To je bila pomota. Gospodična, ki je padla pri veslanju po Ljubljanici v vodo. ie 201etna hčerka gospoda nadučitelja in občinskega svetovalca
v1 Jegliča. Gospodična je hodila v četrti letnik ženskega učiteljišča in bi morala sedaj maturirati. Gdč. Jegličeve še niso dobili iz vode.
— Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani, tma 8. julija t. I. ob 8. zvečer v salonu restavracije »Ilirija« izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora; 2. poročilo tajnika- 3 predlog glede izpremembe pravil; 4. dopolnilna volitev dveh odbornikov: 5. raznoterosti. Tovariši, udeležite se občnega zbora polnoštevilno!
^ “Toča, je napravila za 20.000 K škode v Ciribljah m okolici. Vsi poljski sadeži so popolnoma uničeni.
— Otroci s0 zažgali v petek kozolec. Pet-le‘n| Posestnikov sin Gregor Mlinar in njegov mlajši brat Lovrenc v Iderski. občina Dol pri Idriji, sta se igrala z vžigalicami in pri tem za-zgala kozolec svojega očeta. Kozolec je bil napolnjen s slamo in s senom. Pod kozolcem je mio tudi mnogo desk. več voz. sani in orodja.
znaša 4200 K, zavarovalna vsota le
400 K.
Kinematograf »Ideal«. Sijajna amerikan-ska veseloigra »Cowboy miljonar« je vsled ve-lekomične vsebine vsem močno ugajala. Vele-zanimiv je Pathe žurnal in mnogo smeha zbuja tudj mali Buby. V petek sijajna Nordisk drama »Ce Je nevarnost največja«. V soboto »Beneški trgovec«, amerikanska drama. Drugi teden »Cetveronožni junak«, amerikanska jahalna učinkovitost.
Za tiskovni sklad »Zarje« smo prejeli- Od zveze pekovskih delavcev v Trstu 30 K; od zveze kovinarjev v Trstu 50 K; od ajdovske okrajne organizacije po sodr. Vrčonu 20 K Upravništvo.
Goriško.
— Krajevni politični odbor v Nabrežini
vabi vse člane in somišljenike na sestanek, ki bo danes ob 8. zvečer v prostorih 'klesarske organizacije. Na sestanek vabimo tudi Sodruge železtnčarje. Sestanek je velike važnosti, zato je dolžnost vsakega zavednega sodruga. da se udeleži sestanka.
— Krajevni politični odbor v Šempolaju vabi vse sodruge na sestanek, ki bo v četrtek ob 8. zvečer v gostilni Oruden. Ker je sestanek velike važnosti, vabimo vse sodruge iz bližnjih vasi. da se ga udeleže.
— Kandidatje italijanskih sodrugov za de-želnozborske volitve v splošni kuriji so: Josip Tuntar. Alfred Callini in Tonet Alojz.
Volilni shodi na Goriškem.
V petek 4. julija bo volilni shod ob 7. zvečer v l^odgori v prostorih Štefana Breganta Poroča sodrug. dr. Henrik Tuma.
V nedeljo 6. julija bo volilni shod ob 4. popoldne v Volčji Dragi v prostorih Ivana Kodermaca. Poroča sodrug dr. Henrik Tuma.
Sodrugi! Agitirajte za kar največjo udeležbo na shodih.
— “
Istra.
— Veleizdajniška afera v Pulju. Na merodajnih mestih zatrjujejo, da so* našli pri preiskavi dokaze, da je vodja poštnega urada Nikolič, sporazumno z ostalimi spoliral važne vojaške poštne pošilajtve in pisma, in jih prodajal za drag denar v inozemstvo. Korno poveljni-
stvo v' Gradcu je poslalo vojaškega sodnika v Pulj in tudi iz Ljubljane je odšel avditor, ki je policiji na razpolago. Aretirali so tudi Šmu-covega brata, ki je prostak pri istem domobranskem polku kakor narednik Šmuc. Eden Šmucovih bratov je bil nastavljen pri puljski občini, a ie pred nekaj tedni pobegnil, baje v Ameriko. Šmuc je živel zelo razkošno in vsled toga je postala policija pozorna.
Finžgar in Rozina pred poroto.
Za proces proti Finžgerju in Rozini je razvit jako velik aparat. Povabljenih je 61 prič.
Ko je bila obtožnica prečitana. se je pričelo zaslišavanje obtožencev.
Profesor Finžgar
zanikuje krivdo in pravi, da se ni prijel njegove roke niti vinar. Moralo bi se vendar kje poznati, če bi bil res defravdiral 36.000 kron. Imel je 5000 do 8000 kron plače, s tem je lahko izhajal. Potratnež ni bil in ni imel niti časa za zapravljanje. Tudi otroci so mu živeli skromno, le najstarejši sin je porabil nekaj več za obleko. Ko je imel hčer na konservatoriju v Pragi, je plačeval zanjo po 100 K na mesec. Za zidavo hiše si je nekaj prihranil, 9000 K si je izposodil, 6000 K je dobil od rajnega očeta. V denarne zavoda se ni vtikal. Če so bile nerednosti. bi bil moral vedeti zanje Rozina in mu jih naznaniti, česar pa ni storil. Tudi revizorji niso našli napak. Odgovoren je Rozina, ki je zlorabljal njegovo zaposlenost, ga slepil, napačno informiral, on pa mu je zaupal. Če je dvigal denar na davkariji, ga je izročal Rozini, da ga odpošlje, česar pa ta ni storil.
Državni pravdnik mu očita, da je izdajal v raznih slučajih večje svote. kar kaže, da vendar ni tako skromno živel; plačeval je stavbeniku Rossiju leta 1905., ko ie bilo največ de-fravdacij.
Rozin..
se priznava krivega v onih slučajih, v katerih Je ponarejal Finžgerjev podpis. Pripoveduje, da je bil domobranski nadporočnik. V Gorico ie prišel kot diurnist z začetno plačo 60 K na mesec, ki se je pozneje zvišala na 90 K. S tem pa ni mogel živeti. Leta 1902. je prvič poneveril okrog 280 K.
Predsednik omenja, da je defravdiral tudi leta 1904.. ko je imel dobro plačo, pa je živel potratno in izdal včasi po 100 K v eni noči.
Rozina ne taji. da se je tudi to nemara zgodilo. Podpisov glavarstva ni ponarejal.
Predsednik: Manipulirali ste torej tako. da ste nakazali denar okrajnemu šolskemu svetu namesto stranki. Napravili ste nakaznico, dvignili denar in falsificirali pobotnico.
Rozina pritrjuje. Finžgerja noče obremenjevati; ampak Finžger bi bil moral vendar vedeti. da poneverja in če bi mu bil o pravem času stopil na prste, ne bi bilo zdai tega procesa.
Umetnost in književnost.
Naši zapiski, socialistična revija, št. 7. ia 8< (juli in avgust). Vsebina: Juraj Demetrovič. Zagreb: Nova faza jugoslovanskog pitanja i socialna demokracija. — Etbin Kristan, Ljubljana: banctio pragmatica. — Urag. Lončar, ^str°;0Klska vprašanja in Poljaki. -A. Stebi, Sarajevo: Delavski problemi in orga« nizacijc. K. Slane, Novo mesto: Vseučilišče v Trstu. Anton Kristan, Ljubljana: »Naše* zadruge. — Ivan Regent. Trst: Delavske zadruge za I rst, Istro in Furlanijo. — H. Tuma, Gorica: Seksualni problem. — pran Milost, Trst: Pot v socializem. — Fran Albrecht: Elegija. - Pregled. - Naročnina za vse leto 5 K, za organizirane delavce in dijake 3 K 00 v. Naročnino je pošiljati upravi »Naših Zapiskov« v Gorici. — Vsak zaveden sodrug bi moral biti naročnik nase znanstvene revije!
Balkanci se tepo.
Boji so se včeraj še nadaljevali, vmes pa prihajajo še pomirljive vesti. Skupščina je sprejela razsodišče in tudi Da-nev je razposlal podobno poročilo.
KAPITULACIJA BOLGAROV V SOLUNU.
Atene, 1. Uradno javljajo, da so Bolgari z vsemi silami napadli grške pozicije ob meji. Druge vesti pravijo, da so napadli le srbsko fronto. Ker je bilo s tem dognano, da so Bolgari otvorili sovražnosti, je poslal general Kali-garis bolgarskemu poveljniku v Solunu pismo s pozivom, da naj Bolgari tekom ene ure zapuste mesto; bolgarske čete naj izroče orožje, častniki si pa lahko pridrže sablje. Poseben vlak bo odpeljal Bolgare k grškim prednjim stražam, kjer bo poskrbljeno za njih varnost. Po preteku ure bodo Grki smatrali bolgarske čete za sovražnike. Ko je minila ura, ne da bi se bili Bolgari vdali, so močni grški oddelki obkolili sta-novališče bolgarskega vojaštva; policija je prepovedala ves vozni promet in po okolici so se zaprle vse prodajalne. Grki so naskočili vse hiše, v katerih so bili nastanjeni bolgarski vojaki in so zavzeli eno za drugo. Najmočnejši odpor je bil v volašnici blfeu grškega generalnega štaba. Cerkev sv. Zofije je bila zavzeta brez odpora in ne da bi bila pretrpela kaj škode. V mestu je mir.
Drugačno poročilo.
Milan, 2. »Secolo« zavija iz Soluna: Ko je mnil enourni rok, ki ga je naznanil grški generalni štab Bolgarom s posredovanjem francoskega konzula, se je pričel po vseh ulicah, po katerih so bili nastanjeni Bolgari, besen boj. »Grand Hotel« v Vardarski ulici Je bil zavzet po pravi bitki, v kateri je bilo oddanih tisoč strelov. Srdit boj se je razvil v ulici Hamidje. Bolgari so skozi okna odgovarjali na ogenj grških strojnih pušk. Od časa do časa je bilo slišati grmenje topov. Mesto je povsem pusto. Ko Je padal mrak. Je poljska artlljerlja obstre-ljavala hiše, v katerih so bili bolgarski vojaki.
SRBSKO-GRŠKA ZVEZA PREKINJENA.
Sofija, l. Bolgari so prerezali zvezo med Srbi in Grki. V Dievdjeliji so Imeli Srbi 1 bataljon. Boglarski naskok se je pričel včeraj ob 2. uri in ob 9. je biio mesto v bolgarskih rokah. Tako je Bolgarom mogoče ugroziti železniško progo proti jugu ;n zabraniti Solunu dovoz. Z Grki je bil boj na skrajnem desnem krilu gr-škem
BOLGARI NAPREDUJEJO.
Belgrad. 1. Vesti Soluna javljajo, da so Bolgari po naskoku na Djevdielije napadli srbske pozicije v smeri Orfamo-Pravište.
BOLGARSKI USPEHI.
Milam. ?. »Coir. della Sera« poroča iz Soluna z dne 30. junija: Snoči ob 7. so Bolgari pričeli s splošnim naskokom na vse grške in srbske pozicije. Po grških vesteh so Bolgari brez vsake napovedi pomaknili svoje čete pri
•	Kavali naprej in ugrozili nevtralni pas. Napadli so grško stotnijo, ki je bila na grškem skrajnem desnem krilu pri Levteri. Grške prednje straže so imele nalog, da se umaknejo v slučaju bolgarskega napada čez Strumo. Napadena stotnija se je torej jela umikati. Korakati je imela 30 kilometrov. Mesto Levtera je padlo v bolgarske roke. Ob 11. zvečer jc druga močna bolgarska kolona naskočila grške čete ob južnem vznožju Pangejona, jugovzhodno od Pravište in jih prisilila, da so se umaknile. Grško desno krilo je zdaj ob reki Strmni, ves teritorij Pangejona In ves breg je v bolgarskih rokah. Glavni stan grški je v Nigriti. 12 kilometrov južno od prehoda glavne ceste preko Strume. Vse prednje straže so bile ob 5. zjutraj napadene od močnih bolgarskih oddelkov.
in vržene nazaj. V tem kraju §e pričakujejo novi krvavi spopadi.	priča* j*
SRBI V OFENZIVI.
^ Belgrad. 1 Srbske čete pri Pirotu in Za-jecaru so dobile ukaz. da stopijo v slučaju bolgarskega napada v ofenzivo. P0 zadniil vesteh so Srbi pri Retkeboukc (?) odbili Bolgare. ki so imeli velike izgube.
GRŠKA V OFENZIVI.
Atene. 2. Minister Koromilas ie nodaJ <> Javo. da je bolgarska vlada odklonih vse miroljubne grške predloge. PonovnS k Ja godbo in naposled pričela s splošnim napadom. Zaradi tega m ostalo grški vladi nič druzega kakor ukazati svojim macedonskim brigadam, da stopijo v ofenzivo. S tem se je pričela vojn« brez vojne napoved. Grška odklanja odgovorni £	ki-,b^d0	nedvoimo velik*
Boji se nadaljujejo; izid še tli znan.
SrOTISOC BOLGAROV V BOJU.
Belgrad, 2. Iz Skoplja javljajo da le stalo
V	zadnjih bojih 100.000 Bolgarov.’
KDO JE VOLK, KDO JAGNJE?
Bolgari so krivi.
Belgrad. 1 Na verbalno noto bolgarske vlade, ki trd. da so Srbi in Grki napadli Bolgare. je srbska vlada odgovorila, da se to ne vjema z resnico, ker ima Srbija nepobitne dokaze. da so Bolgari napadli.
Srbi in Grki so krivi.
Sofija, 1. Uradni »Mir« pravi, da sta za zadnje ki vave spopade odgovorni srbska in ^r”
•	^	podžigali	bojevitost,	dokler
m prišlo do sedanjega položaja. Bolgarska ie storila vse. da bi omogočila mir nihče pa ne more zahtevati od nje več potrpežljivosti.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soija. 2. Generalni štab je izdal poročilo, »teareke operacije zopci ustavljene, ker Grki niso ponovili napadov. BSlgari so se utrdili v svojih novih postojankah. Zapadno od pejrana so Bolgari vrgli srbsko in ;grško ko-lono nazaj, zavzeli po krvavem boju LJjevdjeliie m se takoj utrdili. Ukaz, da se ustavijo operacije proti Srbom, se je ponovil. K Srbom se Je poslal parlamenter s predlogom, naj tudi ooi ustavijo operacije. Ce Srbi odklonijo predlog in zopet naskočijo,^ imajo čete nalog, da tudi tako nastopijo. Bolgari so napram Srbom zasedli Ldovo, Krivolak, Suševo, Talion, Dobrovo in Lmerico in se povsod utrdili.
BOJI USTAVLJENI.
Belgrad, 1. Oficiozno javljajo z včerajšnjim dnem: Boji, ki so trajali vfieraj ves d$n na celi črti, so bili davi ustavljeni. Podrobnosti n..
BOJI SE NADALJUJEJO.
Belgrad, 2. Oficiozno (javljajo z dne L: Vest, da so se zjutraj ustavili boji, je nastaja po pomoti. Dopoldne so se boji intenzivno tia-dalaevali na celi fronti. Srbske čete prodirajo proti Štipu in Kočanam. Pri Trogerodu so Srbi obkolili bolgarsko stotnijo in jo prisilili, da se je vdala.
BOLGARSKA IN RAZSODIŠČE.
Bolgarska spomenica.
Sofija. 1. Bolgarska vlada ie razposlala svojim zastopnikom sledeči brzojav:	Včeraj
smo poslali ruski vladi svojo spomenico glede na razsodišče in sočasno naznanili, da je naš
B. Gotzl, Liu
Mvez konkurence!
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka* Za naročila po meri največja J izbira tu- in inozemskega blaga.
.Ušajgiižje cene.
Solidna postrežb«.
•'v^T :jj y 'iS
zastopnik pripravljen brez odloga oditi v Peterburg.
Za mednarodno razsodišče.
Pariz, 1. »Temps« poroča iz Sofije, 'da je Danev izjavil, da bi bilo mednarodno razsodišče primernejše od ruskega. Na vsak način bi bil pred poslovanjem rassodišča potreben sestanek z Venizelosom. Sohin bi imel pod bolgarsko vlado uspešnejšo bodočnost kakor pod erško upravo.
SKUPŠČINA ZA RAZSODIŠČE.
Belgrad, 2. Minister za notranje zadeve P a v 1 i č je podal poročilo o zadnjih bojih. Bolgari so napadli Srbe na vsej fronti. Ne gre za praske, ampak za boje brez vojne napovedi. Vlada je dala armadnemu poveljništvu nalog, da z vsemi silami brani srbsko ozemlje. Skup-ščina je nato sprejela z 82 glasovi proti 69 predlog. da se vzame Pašičeva izjava na znanje in sprejme rusko razsodišče.
RUSKI POSLANIKI.
Peterburg, 2. Danes odpotujejo inski poslaniki iz Belgrada. Aten in s Cetinja v Peter-
RUMUNI.IA ČAKA.
Bukarešt, 1. Rumutiska vlada še ni ničesat ukrenila, razun da je naznanila v Bclgiadu in v Sofiji, da v slučaju vojne ne ostane nevtralna. Za mobilizacijo še niso izdani nobeni ukazi.
TURČIJA.
Carigrad, 2. Ruski poslanik G i er s je imel dolg sestanek z zunanjim miustrom Sajd rlali-mom in mu je baje podal gotove predloge za slučaj srbsko-bolgarske vojne. Veliki vezir je takoj sklical ministrski svet.
Zadnje vesti.
PONEVER.JENJE V PULjSKl OBČINI.
Oprostilna razsodba •rovinjskih porotnikov razveljavljena!
Dunaj. 1. Kasacijsko sodišče ie danes razveljavilo oprostilno razsodbo rovinjskega porotnega sodišča. Rovinjski porotniki so oprostili obtožene uradnike puljske mestne občnne. iti so poneverili več s to tisoč ki on	.
krivdo tudi deloma priznali. nizavno pravdin-štvo ie proti tej razsodbi vložilo ničnostno pr -tožbo, ker se je naknadno dognalo, da je načelnik rovinjskih porotnikov v svastvu z glavnim obtožencem in od tega tudi matcrielno odvisen. Državno pravdništvo trdi. da so skušah načelnika porotnikov podkupiti in da je načelnik vplival na ostale porotnike, da lziecejo oprostilno rSsodhn Kasacllsko sodišče ie odredilo novo
Umnavo M •>» •"«' sodl5ic"' » C*™>-
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE V GALICIJI.
Lvov 1 Izid volitev v kmečkih občinah ie 'doslei ‘sledeči: stranke, ki so za volilno re-f “	* dobile čez 50 mandatov, nasprotniki
reforme 24 Mestni volilni W bodo na brže dobili 20 kandidatov, ki so pri.azm volilni reformi in veleposestniška kurija k večjemu 13 kandidatov, ki so za vohlno refonno tedaj bo v novem deželnem zboru 83 do 90 poslancev. ki so za volilno reformo ! o število je premajhno za izvedbo volilne reforme.
POŽAR V SMODNIŠN1CI — ZLOČIN.
Dunaj. 1. Zadnji požar v skladišču streliva pri Dunajskem Novem Mestu je sumljiv. V merodajnih krogih mislijo, da gre zs ?.očin. V do-tičnem skladišču je pripravljena vel&a mnozlrta streliva za armado, tako da se vsak cas lahko odda na železnico.
POVODENJ NA OGRSKEM.
Smrtne žrtve.
Budimpešta, 2. V Rešici je rudar Štancer utonil, ko je hotel potegniti kos lesa iz vode. Niegova bolna žena je umrla, ko ie izvedela za njegovo smrt. V Oermenyesu je prst zasula hišo kmeta Gregorja Lazarja in pokopala njega z ženo in tremi otroci.
ROCHEFORT UMRL.
Pariz. 1. Bivši komunard in poznejši Bou-langist. znani politični psatelj Heriry Roche-fort je umrl. 83 let star, v kopalšču Aix les Bains.
FRANCOSKO VSEUČILIŠČE V JERUZALEMU.
Pariz, 2. Iz Bejruta poročajo: V merodajnih krogih zagotavljajo, da namerava francoska vlada ustanoviti v Jeruzalemu vseučilišče.
NA SMRT OBSOJENA AlORILKA.
Berlin. 1. Lastnica vrtiljaka Lina Kocke-ritz, ki je bila obtožena, da je umorila ^voiega ljubčka in spekla njegovo truplo, srce pa^av-žila, je bila od porotnikov spoznana za krivo umora. Sodišče jo je obsodilo na smrt in po nemškem običaju na trajno izgubo državljanskih pravic. Proces je bil izredno razburljiv. Nastal je sum. da je pred osmimi leti umorila tudi svojega moža. Njegovo truplo so takrat našli na železniški progi, ni pa imelo nobenega znamenja, da bi ga bil usmrtil vlak. Naposled je nastal še en sum. Sočasno z umorjenm rroh-lichom je brez sledu izginil še neki Woik, s katerim je tudi imela razmerje. Zlasti sumljiva so v tein slučaju njena protislovja. Enkrat je pravila, da ie Woik kriv Frohlichove smrti, drugič pa je pripovedovala, da je rr.nhcn umoril VVoika. V nienem stanovanin so našli mnaern
knjig, v katerih se opisujejo najgrozovitejše okrutnosti in najgrši zločini spolnega značaja.
VROČINA V AMERIKI.
Novi Jork. 1. Neznosna vročina v Ameriki je zahtevala včeraj zopet več žrtev: v Čikagi je umrlo 39, v Pitsburgu 9 in v Graud Rapidsu 7 oseb. To so oficielni podatki, resnica je še groznejša. Število oseb, ki so zbolele vsled vročine, je silno veliko. Tudi ponoči je tako vroče, da hodijo ljudje Ie v najlahnejših oblekah.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje: celoletna .	.	.	. . -.	... . .	K	2160
polletna	■	- . 1080
četrtletna . . v	S.40
mesečna .  ......................... » 1’80
''jV?-..
Za Nemčijo:
celoletna .  ...............PfSf: K 26 40
polletna .	.	.	, . .	. . . .K	»	1320
četrtletna.	.	.	C;. .	. . .	VV	,	660
mesečna ...........	, 220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na doni ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom U pr a v -ništvo BZarje“ v Ljubljani.
Trst.
— »Ljudski oder« ima v petek ob pol 9. zvečer važno odborovo sejo. Odborniki so na-urošeni, da se jc udeleže polnoštevilno.
— Gospodu političnemu kameleonu pri
N. D. O., ki je postal »šiba božja« za socialiste, bi priporočali, naj se ne dela užaljenega, marveč naj nadaljuje obrekovati, za kar je tudi plačan. Ako se bo gospod politični kameleon delal preveč užaljenega, mu bomo poslali račune od posameznih sodrugov in bomo povedali javnosti, kako se da izpi emeniti njegovo prepričanje prej z denarjem kakor s trdimi argumenti. Obrekujte, gospod politični kameleon, in nihče vam zato ne bo zameril. Le užaljeni ni treba da se delate. Za Vas se ne spodobi. Za obrekovanje in psovanje ste zelo spodobni in boste dobili od dr. VVilfana še zlati križec.
— Tržaški občinski svet. Predvčerajšnjem ie izvolila tudi trgovska zbornica svoje 4 občinske zastopnike, in sicer so to Evgen Metile, Franc Basillo, Clodoveo Budinich, in Friderik Gerolimich. trije so ital. liberalci, eden pa — Budinich — je italijanski konservativec. S tem so končane volitve v tržaški občinski zastop. Izvoljenih je vseh 80 svetovalcev, ki se razdele po strankah tako: GO italijanskih nacionalcev, 12 slovenskih nacionalcev, 7 socialnih demokratov in 1 konservativec. Med temi 80 je 30 novih svetovalcev in sicer 22 ital. nacionalcev, 5 slovenskih nacionalcev in 3 socialisti. Od socialnih demokratov so prvič izvoljen sodrugi Chiussi, Doff-Setta in Nicolao. Ne pridejo pa več v mestni svet sodrugi Blasizza, Calligaris, Paulich. Perez in di. Senigaglia. Novoizvoljene mora sklicati na seio deželnozborske sezije vlada. Zato sta potrebni dve seji. Na prvi se imenujelo komisile za preliminarno verifikacijo volilnih aktov. Po osmih dneh se pa na drugi seji uo poročilih komisij sestanejo novoizvoljeni na sejo mestnega sveta in izvolijo župana in občinski odbor. Obe seji vodi najstarejši član. ki bo tudi to pot svet. Budinich, ital. konservativec. Do tedaj vodi mestno upravb sedanji občinski svet in občinski odbor.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska "Pčiteliska tiskarna« v Ljubljani.
Za zdravje želodca!
Cez
i
p n*»
Po njem ti jed diši, Želodec ne opeša In glava ne boli!
Zahtevajte izrečno „FL0R1AN*‘ 1 Zavračajte ponaredbe!
uciDDDaiJaDDaciacmaDaaaDDBaciaanaDcoDaaii
S	s
Od vis. c. kr. deželne vlade koncesiono- g g vano krojaško obrtno učilišče za prikroje- g 13 vanje za moško in damsko delo.
g se prične s 1. in 15. vsakega meseca, v □
g nujnih slučajih se sprejmejo učenci tudi d □ z vsakim dnevom.	B
Priporočam obenem vzorce za konfek- n 5 cijo in po meri, za moško in damsko stroko. S
Imitelj: Teodor Kunc
g	D
ir 	O
□
n Ljubljana, Prešernova ulica	5, I. nadstr. g
Q	□
D	n
□□□□aaaaoaaaaciDDODDaDaoaaaaaaaaDaDaa
Naročajte se na Zarjo!
Pozor!
50 tisoč parov črevljev
4 pare črevljev za K 8'50.
Zaradi vstavljenja plačil večih velikih fabtik sc mi je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 8-50. Razpošilja se po povzetju. A; GELB, izvoz čevljev, Krakov. C. d. W. 83. Zamena dopustna, tudi denar nazaj.
Ivan Mihelič
mojster
v Ljubljani, Križevniška ulica štev. 8
se priporoča slavnemu občinstvu zs poslavljanj* peči in štedilnikov v mestu in ljubljanski ekolici kakor tudi na deželi v izvršitev pečarskih del.
Št. 15716.
Razpis ustanove za uboge.
Na dan obletnice poroke Njene c in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije je pri mestnem magistratu razdeliti 400 K med pet ubogih ljubljanskih vdov, t. j. takih, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Nekolekovane prošnje, v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere (število in starost morebiti še nepreskrbljenih otrok, število, starost in opravilo morebitnih že preskrbljenih otrok) je vlagati pri vložnem zapisniku mestnega magistrata do vštetega 20. julija 1913.
Na prošnje, ki ne obsegajo natančnih podatkov v smislu tega razpisa, se ne bo oziralo.
dne 28. junija 1913.
Ivan Jax in sin Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
======================= žilveilnJJa. stroj =====
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
Moderne srajce -	beie in	barvaste,
tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste,	-i/\n|
in vse druge vrsle z ovratnikom in brez	«	||jv|	nAniicfnni
ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki	£	Iv JO	UUUlJOlUIII
ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge	lil
in kratke spodnje hlače, majice, noga-	j	•	•	~	«	•
vice itd. vse v naj večji izbiri in naj- V 1110(1111 lil SpOFlIll boliši kakovosti po zelo skromnih in	.	•	•
::: J	stalpfc	cenah	trgOVHll
P. Magdič, Ljubljana, gCepSe.
pa si oglej prvovrstna in originalna ::
Spoznal boš in se prepričal, da so najboljša in primerno najcenejša	::
Kupil boš in kolesaril po vseh svojih potih v popolno zadovoljnost in zabavo samo z
Postavno varovano
Pojdi in stori tudi ti tako!
I^N-ka i« Adler kolesa. :s |	in	Adler kolesa. ::
lfls-ka ali Adler kotesom.
In vsakomur ter povsod priporočal ::	j]s»ka	In	Adler	kolesa	:s
domnCe strogo solidne tvrdke
i ANA GOREČ, TSe«*
fl Ljubljana, Marije Terezije c. 14. (Novi svet, nasproti Kolizeja).
Zahtevajte cenilr- USTaj večja izposojevalnica isclee.
H -v- n» imhii ifnia'in*) MiifciiiaiiSL jdfc)
■
I
S
H
■
■
m
a
Potniki
S
K
v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
AVSTRO AMERIKANA |s
Trst-!\ewyork, Buenos Aires-Kio de .ianeiro
najnovejšimi brzoparnlkl z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezllčnlm brzojavoni, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dob) dovolj domače brane z vinom, svež kruh, postelje, kopeli itd.
t«
^'1 g#
'm- ■ S-
Odhod parnikov:
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-cJužna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. ‘26.
Občno konsumno društvo v Idriji
oaznsnja s tcm; da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 tkleniio, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. jamarja 1C13 naprej po 5 odstotkov.
Kredit dr 30 dni je cbiefti posl. Cez cO dni do 6 n estcev sc imajo računati obresti pc 6 odstotkov ::	Od 1.redita nsd 6 mesecev j a po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.
Uranttre \lCfC sprejema društvo vsgk dar. med uradnimi urami od 8. zjutiaj do 12. dopoldne ter ?d 2. j»r[oldt-e c.0 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog boljša, ka,t' ?a varnost £crai tira [retrožnjska in biagovns vrednost Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
?:£^BBm£3HBBBBBKIg3BBflBBBBBflBBBBBBBflBB!Sg3
m
Družinski kruh
B
Si
m
m
m
m
m
m
m
m
m
&
m
m
Ul
m
rjhkjt chbk
S
a
B
m
a
B
m
B
B
B
iz pekarne »Konsvmnega društva za Ljubljano in okolico64
je najboljši in najcenejši. Hlebi po 175 kg veljajo samo 56 vin.
Dobi se v vseh prodajalnah „Konsumnega društva za Ljubljano in okolico". — Člani, segajte po njem!
BBBBBBBB
si	m
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani
r. z. z o. z.
B
m
m
B S
b :
m s
b g
m s
B
B
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	;;
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni..
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkrajši	šem	času.	::
Ul
I
»
m
B
Konsumno društvo za Ljubljano
= in okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne IT. januarja 1913 obrestuje odslej
od dne vloge 0 do dne dviga.
Dosedanje stanje hranilnih vlog 51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin.
Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta.
Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču,
na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli.
Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
hranilne vloge članov po 5 V