VE STI IZ SLOl/EfiUIJE PAKETI. — Kdorkoli ima veda, da so njegova dejanja kakega znanca ali sorodnika v svobodnem svetu, sedaj dobi kak paket. Ljubljana izgleda, kot da bi polovico ljudi hodilo v a-meriških oblekah. Kdor te dobrote nima, je velik revež. Tako daleč je sedaj Jugoslavija, da morajo pošiljati svojcem begunci iz Avstrije in Nemčije in od povsod kjer so razkroljeni, da jih vzdržujejo pri življenju. Begunci torej, ki do vsei zgubili, ki so brez pravic in navadno brez zaslužka, so vendar še na boljšem tudi v materijalnem oziru kot pa ljudje, ki so ostali doma. Sosedne dežele okoli Jugoslavije napredujejo, Jugoslavija pa propada, to je uspeh Titovega načrta. škandali in prostaštva. Obtoženi, ti mi pa povej kje je sedež ameriške vlade Združenih držav. Obtoženi: Seveda to vem, v Washihgtonu. Sodnik: Sodišče zapaža, da je obtoženec zelo poučen v razmerah v taboru imperialistov. Seveda. Tajnik le zapiši to pa še to: Obtoženec je imel po svojem lastnem priznanju zelo tesne zveze z vlado Amerike od katere je prejel... Čakaj malo tajnik, koliko dolarjev si prejel obtoženec? Obtoženec: Nisem dobi nika-kih dolarjev. Sodnik: Zelo doibro. Tajnik nadaljuj. .. Od katere j e dobil SODNIK VPRAŠUJE. Tisti, navodila in naročila za špijo- ki so živeli v predvojni Jugosla-iji, se spominjajo, da je v Bel-gradu izhajal šaljivi list, ki je imel naslov Jež. Včasih je bil ostriženi jež, včasih pa je imel bolj koničasto kožo kakor je bi-lak kritika več ali manj svobod na. Sedaj seveda komunisti tudi izdajajo list Jež. Ta Jež jp koncem marca prinesel zgodbo, ki sicer piše o bolgarski sodniji ali prav izrazito pove kakšna je komunistična sodnija in pose-j krvava rihta pod Titom. -' i se dejanje Vrši belgraj. zdravnik dr. Ciedomir Ilič. Jugolovan-ska vlada seveda ni imela nika-ke zveze s sodiščem, ker je v sovraštvu z Bolgarijo. Dr. Cedo-mir Ilič je bil prav zato pred sodnijo, ker je bil Jugoslovan. Takole je šlo spraševanje: Sodnik: Vaše ime? Obtoženi: Ilič se pišem. Sodnik: Poklic? Obtoženi: Zdravnik sem. Sodnik: Torej vi priznate ta del obtožbe. Dobro. Kaj so torej Vaše politične zveze? Obtoženi: Jaz sem komunist. Sodnik: To pomeni, da ste Jugoslova. kajne, Vi torej to priznavate. Zelo dobro. Obtoženi: O kakem priznavanju Vi govorite, prosim. Saj jaz vendar samo odgovarjam na stavljena vprašanja. brž napiši: Obtoženi priznava vse glavne točke obtožbe in je pripravljen odgovarjati za vse zločine, ki jih je zagrešil. Obtoženi: To je pa škandal. To je prostaško. Sodnik: Tajnik piši: Obtoženi sam podarja, da se dobro za- te dni zapisal, čujte in strmite: “da je Amerika istočasno, ko je pošiljala med vojno v Rusijo liberalcev ter nekaterih manjših mesne konzerve in druge stvari — delala načrte, kako bo nekoč strla Rusijo. Torej Rusijo je Amerika rešila pred Hitlerjem samo zato, da jo bo nekoč sama ugonobila. Kaj ne bi šlo lažje, če bi ne dali nič pomoči Rusiji, pa bi bil Hitler vse sam opraviL • * * Ne, nič ni treba obsojati bolj-ševiške gobezdače. S« ne izplača. Vsak pošten človek se mora s studom obrniti proč, če sliši ta- nažo. Pritožuje pa se, da ni dobil plačila v dolarjih. Obtoženi: Povejte mi no, gospod sodnik, čemu vse to potrebujete. Sodnik: Moramo opravičiti dvanajst let zapora. Obtoženi: Bom vse to razkrinkal pred javno razpravo. Sodnik: Nič se ne razburjajte. Ne potrebujemo nikake javnosti. Razprava je končana, obsojen si na dvanajst let. Pritožbe ni. : "It-“O— spoznanje manjfe Johnson je imel posvetovanje s Mi generalnih štabov in Eisenhowerjem — Izdelali so načrte “za vsak slučaj.” Washington, D. C. — Tajnik za narodpo brambo Louis je dal časnikarjem kratko izjavo, ko je priletel iz Key West, Fla., kjer je bil na konferenci šefov generalnih štabov, ki jo je sklical general Dwight Eisenhower. Rekel je, da so vsi na konferenci soglasno bili mnenja, da se je vojna nevarnost za spoznanje zmanjšala, oziroma za nekaj odmaknila. Povedal je, da so šefi na konferenci dosegli v precejšnji meri že sporazum glede so- Jugoslavija nima vef N 0 VI G RO BO VI Georgi] Dimitrov nobenega prijatelja Zanimivo poročilo — Tito je se 4 močan — Kominforma nima voditelja ne pristašev — Tito želi sporazum z Moskvo, z zapadom pa v nobenem slučaju ne gre. Beglrad. — Jugoslavija je sedaj v čudnem položaju, da je več ali manj v sovraštvu z vsemi svojimi sosedi. Svobodna tržaška država ji je bila vsiljena kot kompromis, Titova Jugoslavija ne mara krščansko demokratske Italije in je na bojnih nogah z državami Kominforme, Albanijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Tito gotovo sovraži grško narodno vlado, pa tudi ni več prijatelj z vlado grških upornikov odkar so tam odstranili generala Markosa. Belgrad je komunistična centrala, pa vendar v ostri opoziciji proti vsakemu umevašanju Moskve v jugosovanske notranje zadeve. Z Združenimi državami in zapadom Jugoslavijo želi sklepati trgovske posle na 3trogo nepolitičnih osnovah, ostane pa pri svoji komunistični organizaciji in v vseh ozirih popolnoma nasprotna, zapadnemu pojmovanju družbe in države. Izgleda, da je Tito za sedaj še močan in hoče kar nadaljevati v tej izredno odhaja Pauline Vadnal V nedeljo popoldne je preminula v Glenville bolnišnici Pauline Vadnal rojena Zupan- Najvišji komunist izven Ru- čič, stara 51 let, stanujoča na 20700 Morris Ace., Euclid, O. Tukaj zapušča soproga Frank, doma iz vasi Koče, fara Slavina, sina Paul, sestri Mrs. Josephine Mervar in Mrs Mary Miklich, brata John in več sorodnikov. Rojena je bla v Žužemberku, po ttomsče Malenška, kjer zapušča mater Rozalija, staro 88 let, ter brata Frank. Tukaj je bivala 29 let in je bila članica društva Vodnikov Venec št. 147 SNPJ in • dr. Progresivne Slovenke krožek št. 2. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. Cas še ni določen. Jela Brožič V petek zvečer je preminula Jela Brožič, 7811 York Ave. Bila je stara 71 let. Doma je bila iz vasi Branice pri Vipavi. Od tam je prišla v Ameriko pred 50 leti. Bila je članica podružnice št. 47 SŽZ. društva Carniola Hive 498-L ter društva Sv. Rešnjega Telesa. Tukaj zapušča žalujoče hčere Mrs. Edith Balota, Miss Emma, Mrs. Josephine Jesensky, Mrs. Alvira Grimms, sina Joseph H. ter vnuke in vnukinje. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:80 iz zavoda Louis Ferfolja v cerkev sv. Lovrenca, kjer bo sije, vodja bolgarskih komunistov in njihove vlade zapušča Bolgarijo in odhaja nazaj v Rusijo. Sofija, Bolgarija. — Vodstvo bolgarske komunistične stranke je naenkrat objavilo, da je predsednik Georgij Dimitrov, vodja sedanje komunistične Bolgarije “dobil dopust iz zdravstvenih razlogov in bo za-putiii i vhdsbvo -komunistične stranke i vodstvo vlade ” Tozadevna objava ministrskega sveta utemeljuje, ' da je bil predsednik vlade slabega zdravja in “mora oditi v Rusijo radi daljšega počivanja in zdravljenja." Tal Objava seveda vzbuja med diplomatskimi krogi ugibanja kakšne težave in sporna vprašanja so morala nastati, da je bil Dimitrov odstranjen na ta način. Dimitrov je star 66 let, res ni kaj trdhega zdravja, vendlar gotovo samoto ne bi bil razlog, da mora zapustiti Bolgarijo in vse javne posle komaj teden dni .potehi, ko je bil odstavljen tudi podpredsednik vlade in načelnik njenega gospodarskega sveta Rostov. Dimitrov je kakih «10 let pred drugo svetovno vojno živel v Rusiji, dobil si skoro vse znane državni- Razne drobne novice iz ke kot hujskače na vojno Cleveland« in te Rukarešta. — Zadnja števil-1 okolice ka uletina kominforme našte-j vs “bodoče napadalce in začet-l,Sr. Anton, it. 138CKO— nike vojne.” Po komunističnem j Nocoj se vrši redna in važna mnenju ali še bolje po komu- mesečna seja. Člani ste vablje-nističnm propagandi bi bili na- ni, da se gtetovo udeležite in pripadnici tile: Papež Pij XII, nesete “tikete” s seboj, britanski zunanji minister Er-!Maine knjige— nest Bevin, Winston Church- Grdina Gift shoP) 6113 St hill, general Franko, tajnik [ciair Ave. ii mogla izvesti svoje sklepe. am Ameriška Domovi na 1 \1 ■ (JAMES DEBEVEC. Editor) UH St CUr At«. HEndenon MM *• ohl0 Published dally Mwpt Saturdays, Sundays and Holidays Ne ere niti za koristi balkanskih narodov, niti za bal- prižel zopet nazaj ansko federacijo niti za kaj druge« kot le za to kdo iz- »---<—*«> " •■led velesil bo gospodar Balkana. Ali bo to Rusija ali bodo zapadnjaki. Zapadnjaki tu ne smejo popustiti, ker sta pri Balkanu Bospor in Suez in se tam blizu toči petrolej. Popolna izguba Balkana bi bila velika izguba Rusija je bila za federacijo Balkana, dokler je bila sigurna, da bi jo ona vladala. Poldrugi svetovni vojni samo zato še ni dovolila federacije Balkana, ker ji ta federacija nič ne koristi brez Soluna. Soluna pa Rusija ni_v roke dobila. Sedaj je proti federaciji Balkana, ker se je še Tito pobalkaml in bi delal zmedo še večjo, če bi imel dostop med druge Balkance. Zato Rusija sedaj biti nalagati kurivo pod balkanski sod smodnika. Zato je tam polno zarot proti ameriškim oficirjem, zato je sedaj tam gerila za macedonsko državo, zato je Albanija postala mumcijsko skladišče sov jetske Zveze na Balkanu. mn munt i milili lunin** APRIL H ■ M ID TKI dl UT I 2 3 4 5 6 7 8 9 K) II 12 13 14 15 l6 17 l8 19 20 21 22 23 2425262728293O NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other counJ tries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. zapsidno Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879 »83 No. 76 Mon., April 18, 1949 Sod smodnika KSM IZ NARODA Glas iz Avstrije Ameriško Domovino kaj radi čitaimo. Vselli nas njen domači in krepki slog in protikomunistična usmerjenost. Rekel bi, da danes more biti le norec in tziločinec še za komuniste, pa žalibog teče še toliko noreev po svetu, celo v Clevelandu niste brez njih, kakor čitamo v A. D. Mi smo spoznali komuniste na svoji koži in ne privoščimo tega . prav nikomur, še našim sovraž-'i nikom ne. Toda so ljudje, ki raje verjamejo laižmikom kakor nam, ki smo “vojni zločinci. Veste, gospod urednik, naše taborišče Kellerberg je precej na slabem glasu, tu namreč kar mrgoli “kriegsveribrecherjev” in so Sovjeti že parkrat prišli vohat k nam, pa smo si mislili, Balkan so imenovali sod smodnika v Evropi. Sodimo, da po krivici. Hoteli so s tem reči, da je balkanski polotok tako nevaren kakor je sod smodnika. Nič ne ves kdaj se bo kaj vnelo in počilo in razneslo. Drugi zopet so primerjali Balkan z vulkaničnim žrelom kjer vedno kuha m vre in rohni in bu'či in bobni, tudi takrat kadar vulkan sam ne bruha ravno preko svojih vrhov in ne trosi smrti v svoji okolici. Ti so imeli nekaj prav. pa morda ne bolj_kot bi imeli, če bi isto primero uporabili za kak drug del Evrope Res je le to, da je bil Balkan vedno žrtev velikih prerivanj velikih sprememb med silami v Evropi in Malt Aziji in velikih intrig med velikimi, ki so se tepli za gospodstvo na tem dotikališču dveh kontinentov, izmed katerih je v preteklosti bil eden najmerodajnejši, eden je in ostane največji del sveta, oba pa sta skoro neločljiva dela celine. Niti po drugi svetovni vojni se Balkan ne umiri. vonai k n«™. p» si,i“ ■ "‘V’ Prva svetovna vojna se je za Balkance začela že leta da imajo Sovjeti najvee.te yoj-1912 s takozvanimi balkanskimi vojskami. , Takrat so se - 1'°- ',nma 1,3 Lo,)- najprej združile Srbija, Bolgarija in Grčija in Romunija, da nastopijo skupno proti Turkom in jih naženo iz Evrope. In so jih premagale in jih nagnale. Pa ja komaj bila vojske konec ali pa še ne, so se sprli zmagovalci med seboj glede delitve novoosvobojenih kra- ---------- iev in šle kar z vojsko reševat prepir. Takrat so ostale so- dipijevcev: vražnice. Zakaj? Dejstvo je, da je bila Grčija vedna podru- »lovencev žnica angleške zunanje, politike, Bolgarija se je držala Nemcev in Srbija je bila otrok carske Rusije in igračka v njenih rokah, ko je pa car propadel, je šla v Francijo po politično vodstvo. Avstrijsko Madžarska monarhija je dobila svojega vazala na Balkanu, ko je nastala Albanija. Ko je dvojna monarhija propadla, je Albnija bila izgubljen otrok, ki je gostoval nekaj let pri Jugoslovanih potem pa pri Ita- ^ Po drugi svetovni vojni je bil Balkan karta za katero so igrali. Posebno Angleži in Rusi so jo lovili. Na srečo ali nesrečo Balkana so tako igrali, da je Balkan zopet razdeljen med raznimi gospodarji. Churchill je za Anglijo rešil Grčijo. Ves drug Balkan je šel v žrelo edinega zmagovalca v drugi svetovni vojni, boljševiške Rusije. Toda že ta delitev je bila dovolj, da bi se peklenska igra na Balkanu nadaljevala. Pa so še drugi vzroki. Glede Jugoslavije sta se Churchill in Stalin lepo dogovorila, da bosta imela vsak polovico upliva. Churchill je brž izkusil, da v Kompamji še pes crkne. Tito je priznal Stalina za svojega edinega gospodarja in dal pobiti vse prijatelje in podpornike zapadne demokracije v novi Jugoslaviji, Angleže pa je ven nagnal. Ali vendar tudi dogovor o delitvi vplivov ni ostal popolnoma brez uspeha in posledic. Intriga se je začela in se je razvila. Po dogovorih bi morale Amerika, Anglija in Kusija soglasno in sporazumno vladat$3olgarijo, Romunijo in Albanijo. Politika bi morala biti zavezniška, vzajemna po vseh dogovorih, ki so napisani in pdpisani. Dejansko je odločal v teh deželah samo ruski zastopnik in kadar m bil niti on dovolj predrzen, je prišel “delati red” Višinski,, ki je grozil z vojsko in lepo potiskal zapadnjake v kot in na ko- !en3Tako sta Stalin in Molotov Ifpo “očistila” ves Balkan z edino izjemo Grčije, ki je vendarle nista mogla dobiti. U-to je tam vojska. V Grčiji se ne bijejo monarhisti s komunisti iz Grčije, tam je nadaljevanje vojne med Rusijo m An-glo-Ameriko. Vulkan kuri in vre, čeprav se ne bruha smrti daleč naokoli. Zato ker Stalin in Molotov nista popolnoma uspela na Balkanu, je sedaj spor tudi s Titom. Tito je namreč “kriv, ker nekdo mora biti kriv. Kar je Rusija dejansko hotela ni zapisano v nikakem protokolu, ampak samo v diplomatskem življenju. Rusija je po. drugi svetovni vojni hotela priti do toplega morja in posebej je hotela priti do pristanišča v Sredozemskem morju med Azijo in Evropo. Za to, zmago, bi Rusija pustila veliko drugega, prav gotovo tudi Berlin in Dunaj in Trst. Rusija je sklepala in podpisovala pogodbe, dejansko pa je vedno zasledovala isti cilj pa najsi je bil v soglasju s pisanimi pogodbami ali pa ne. Ta cilj je ne zločince kar doma na toplem. Sedaj nas malo skrbi, kaj bo _ našim taboriščem, ki je bilo nekdaj eno največjih v Avstriji. Tu je sedaj še nekaso 100 Rusov, Madžarov. jiuscv, za katere se Sovjeti po-sdbno zanimajo. Radi bi jih re-patrirali, pa nobeden ne mara v “rdeči paradiž.” Naše taborišče je sedaj brez duhovnega gospoda. Gospod Jakob Franc, ki je bil dolgo naš taboriščni župnik, je odpotoval v Argentinijo. Hudo nam je vsem za njim, saj zdaj smo ši-rote brez duhovnega očeta. Gospodu Jakopu želimo v novem svetu veliko sreče in božjega blagoslova. Tudi madžarski duhovniki so odšli od nas hi se preselili1 v Spittal. Dvakrat na teden pride eden od njih k nam maševat, da nismo tora; maše, Gospod Vukšinič iz TrefiLnga pa nas obišče dvakrat na mesec in opere naše duše. Pogrešamo slovenske božje besede. Stedaj vidimo, kako je hudo, ako ni duhovnika. Kar smo imeli prej v obilici, imamo sedaj premalo. Pa naj bo za danes dovolj !. Vas iskreno pozdravlja ■ vdani P. Golob. je bil v soglasju s pisanimi pogodbami ali pa ne. Ta cilj je Guschina, moj sorodnik, ki nabil Solun. Ta cilj je bila pot na Egejsko morje in luka ob ju je 3pr6toijai ;z Galta de Ha-tem morju. To Rusija hoče in bo hotela dokler ne doseže. min.nr,n. n«. „„„ mi* na obisku Radi lepe zunanje oblike Rusija hoče, da naj $e napravi na Balkanu macedonska država, ki naj ima Solun za svoje glavno mesto. Ta država naj seveda bo kofhunistična in vedel, kako je v Kanadi. Kadar berete v Ameriški Domovini dopise, ki jih pišejo naši novi slovenski naseljenci, dobite prer cej jasno sliko v splošnem; jaz naj omenim le moje lastne vtise. Najprej se želim zahvaliti mojemu dragemu sorodniku za vso vij udno in prijazno postrežbo v vseh ozirih, kolikor mu je bilo pač možno v danih razmerah in sredi tedna, ko se vsepovsod dela. Fant je še mlad po letih, a star pa v skušnjah. Zato pa upam, da bo lahko šel skozi življenje v boljšo bodočnost v tej novi domovini. Seveda jezik je za enkrat še največji problem, vendar pa ga on že precej dobro obvlada in pri tem mu je v veliko pomoč tudi to, ker ima veliko veselje do učenja in je med samimi Angleži. Poleg tega sem pa opazil, da on govori lepši slovenski jezik kot ga pa jaz, ker sem le malo šole imel, pa kaj se hoče. kar je res, je pa res. Takole na potovanju človek vedno kaj. novega vi|di, ali vsaj . • ----- — drugačnega kot pa je pri nas v Slovencev in Hrvatov. Večidel lu^.A. V Galtu in koder sem ni sprejet od'TRO. Avstrijci j 3e vozil, semj videl, da se mla-bi nas morda sprejeli v svoje !(j0 ;n vozi z biciklji po svo-varstvo, pa nočejo zaradi Belo- jjh opravkih. Vidi se mi, da so o j.. Kanadčani varčni v splošnem, kar seveda pričajo tudi lepa bančna poslopja, ki so delana iz samega rezanega kamna. Pri tem sem samo premišljal, kdo neki notri denar nosi, ko pa delavci na splošno precej slabo-zaslužijo. Kljub temu pa imajo tudi delavci jako lične domove iz kamna, cementa in opeke, lesenih je pa bolj malo. Mestece Gait ima precej industrije, a je kljub temu še precej snažno; šteje okrog 4C.OOO prebivalcev in prav zdi se mi, da so v večini Škoti. Cene razno vrstnim potrebščinam so zmi-rne, le obleke in obuvaia so pa precej dražji tam kot pri nas v Zed. državah. Lega mesta je podobna naši zapadni Penu-sylvaniji, je bolj hribovito. Sorodnik Gustel me je povabil, da če me zanima, gremo lahko malo pogledat v Preston, ki je kakih 5 milj oddaljen od Galta. Dan je bil precej hladan, a šli smo. V tem. mestu sta tudi dve slovenski-begunki in sicer Mliss Lali Ceček, slovenska učiteljica, doma iz Kašlja pri Ljubljani in Miss Ivanka Mate, doma iz Ribnice, tudi ona je odlično izobražena mladenka. Obe ti dve Slovenki živita v vbližini cerkve sv. Ludvika, ki je res krasna hiša božja, ki smo si jo tudi ogledali v spremstvu Miss Ceček. Ti dve dekleti pravita, da jiima je še precej dolgčas, ker se še nista privadili vsemu, ko je pa toliko novega tukaj. S časom vse mine, ie korajžo ddkleta, bo že boljše, ko se jezika .privadita. Tudi to mesto je lepo in čisto; skopi pelje glavna cesta št. 8, po naše bi rekli, da jc to cesarska cesta, ki pelje prav do Niagarskih slapov. Avtomobili pa drčijo skozi mesto, da se je Pennsylvanijo, v Bulger, kjer je moj dom, sem p* rekel: povsod je lepo, a doma pa j c naj-lepše. Tako je, kjer se človek privadi delu, kraju in ljudem. Pa u-divi, novodočli slovenski rojaki in rojakinje se boete privadili novim krajem! seveda vzame precej časa. Tudi nam, ki smo davno pred vami prišli sem v Ameriko je bilo zelo težko, no pa vse je minilo. Ljubim svoj rojstni kraj Slovenijo, kot jo tudi vdi vi. ki ate sedaj prišli, ali v taki revščini in strahu kot sedaj živijo naši v domovini, je pa naše in vašfc žtvfljenje tukaj tisočkrat boljše kot onih tam v domovini. Sicer pa, kakor se dandanes gospodari v Jugoslaviji, pač ne more iti več dolgo, saj so že sedaj sami sužnji tam. Upam, da ho lopov Tito in vsi njegovi krvniki prej ali slej gotovo odšli po gobe. Kanadski rojaki le pridno se oglašajte v Ameriški Domovini, ker vsi in še posebno jaz zelo rad prebiram novice iz Kanade, ker so zanimive in to veija tudi za Janeza Dobernos, da se kaj večkrat oglasi, ker ve dosti novega. BodRe vsi iskreno pozdravljeni naši dragi Slovenci jn Slovenke tam v naši sosednji Kanadi. Bog vas živi! Steve Yenko, Bulger, Pa. navezani le na tujo pomoč. Tu- di .ti junaško pmeašajo svojo usodo in upajo na boljio bodočnost. Svet ipa počasi ^pregleduje. in fcdur ne ljubi svojega brata,” pravi sv. Janez evangelist (I. Jan. 3 1,0). In na drugem mestu zopet: “Ako kdo pravi: -r “Lj ubim Boga,” pa sovraži svo- Dvei ipa pucaai --- Kje so sedaj tisti tako opevani jega brata v pomanjkanju, pa Borba proti komu- Vrhovčan Papež Pij XI. je leta 1937 s svojo okrožnico “Divini Re-demptoris” odločno obsodil komunizem. Mnogi so takrat zmajevali z glavo (žal tudi mnogi menili, da se je rešitelji, prinašalci svobode? Ali ni velik del človeštva zapadel v še večjo sužinost? Ali vemo, kaj se godi za “železnim zastorom?” Mnogi so že spregledali in upamo, da ne prepozno. Človeštvo je danes razdeljeno v dva tabora: v anti-komiu-nistčinega in komunističnega, v dobrega in slabega, v božjega in hudičevega. In če bi katoliški svet takrat poslušal sv. Očeta, ibi danes ne bilo toliko gorja. iSiedaj šele u-vidijo, da je borba proti komunizmu silno potrebna, ako hoče svet še svobodno dihati, aili pa da pogine. Poglejmo samo, kaj se godi v Češkoslovaški, O-grski, Poljski, Jugoslaviji? Sa mo one države, ki so pod vpli vom Moskve, imajo begunce, ko bi pa bile meje odprte, bi še milijoni ušli iz ‘“rdečega raja.” Čudno, da ljudje ne beže iz. ‘“ka|pitaliističnih dtžav!’ In kako bomo zajezili to grozečo nevarnost? Samo s pisanjem in govorjenjem ne bomo veliko opravili., kajti “besede le mičejo, a zgledi vlečejo,” pravi star slovenski pregovor. Najuspešnejša borba proti komunizmu je .naše vzorno življenje py naukih naše svete vere. — Vsak katoličan naj bo živ evangelij, le tako bomo preprečili nevarnost komunizma, si o-hifanili svobodo in pripeljali! tudi druge k Luči Resnice. Srce se nam napolnjuje z radostjo, ko slišimo o množičnih spreobrnitvah poganov v misijonskih deželah, kar je posledica gorečega delovanja katoliških misijonarjev, a med nami je še nešteto modernih svoje srce pred njim zapre, kako more 'biti ljubezen božja v njem?” (I. Jan. 3, 17). Hvala Bogu, krščanska dobrodelnost ni umrla, še živi, to vidimo najbolj mi begunci. Veliko žrtvujejo katoličani po vseh ameriških državah. Iz Mo-(Dalje na 3. strani.) katoličani) in menili, da se papež prenaglil, ko je vendar ........ j„ --------------— — veljal hitlerizem za največjega poganov, ki nočejo o Bogu m- ...X.l»>.AŠ4aTn XToricEi in PPMil* sliSfith in ilfll lih ZB Bo2& Na obisku v Kanadi Hamilton. — Pa nikar ne mislite, da sem jaz Kanadčan ali kaj podobnega, ker pišem te vrstice ilz lepe Kanade. Bil sem na obisku v Galt-u in ko sva se z mojo hčerko vračala nazaj proti U.S.A., sva v Hamiltonu zamudila bus samo za par minut in zato zamudo je bilo treba čakati cele tri ure. Tako sva imela precej časa na razpu>a-Z nama je bil tudi Avgust sovražnika človeštva. Nacisti in fašisti so bili takrat osovraženi v vsem svobodnem in nesvobodnem svetu. Zakaj ni papež obsodil nacizma? Zmotili so se vsi, ki so mislili, da papež ne dela prav. — Kmalu je sledila okrožnica “Mit ibrenmender iSorge” (zgo-rečo skrbjo), v kateri je papež obračunal z narodho-socialistič-no idejo. Pirvi resnični borci .proti komunizmu so bili člani Katoliške akcije, ki so se z vestnim in temeljitim študijem pripravljali na ta veliki boj, ki ga svet takrat ni ralzumel in ga celo obsojal, kajti žal le premnogi ko le v hitlerizmu videli svojega naj večjega sovražnika, v pretkanem in zahbrtnem komunizmu ipa 'so celo hoteli videti svojega rešitelja izpod Hitlerjevega jarma. In ko je Hitler napadel Rusijo in so zavezniki priskočili Stalinu na pomoč, so vsi vpili, da se Rusija bori za našo svobodo in da je vsak boj proti komunizmu ne samo iluzoren, marveč celo proti narodnim koristim. (Slani slovenske Katoliške akcije ipa so neglede na to nadaljevali svojo borbo preti komunizmu najprej idejno, in ko so domači komunisti ubili že nešteto poštenih mož in fantov, so tudi z orožjem v reki branili življenje in premoženje katoliški h Slovencev. Vse, kar je bilo poštenega v našem narodu in sposobnega tzia boj, je prijelo za orožje in branilo našo domovino pred moralnim in materialnim razdejanjem. Spretna komunistična propaganda je znala te borce oblatiti pri zaveznikih, ki žal tega boja niso razumeli, in so tako povzročili, da je slovenski narod Zadela največja nesreča, kajti tisoči in tisoči mladih neustrašenih borcev je bilo poslanih nazaj v domovino, kjer jih je čakalo grozno trpljenje in mu-Slovenski narod česar slišati in ki jih za Boga tudi ne moremo pridobiti, ker se maše življenje v ničemer ne razlikuje od njihovega. Težak bo nekoč naš Odgovor pred Bogom, ko nam bo pokazal milijone duš, ki po naši krivdi niso prišle do prave vere. In naše slabo življenje, naš egoizem in naša brezbrižnost za večne dobrine mudijo komunizmu najboljše gradivo za njegovo propagando pfoti nam. Zato poudarjam še enkrat: samo vzorno življenje, združeno s krščansko dobrodelnostjo, bo rešilo svet moralnega in materi-elnega propada. “Nobeden ni iz Boga, kdor ne dela pravice miltona- kjer sva 'bila na obisku par dni, to je bilo v času premo- garskih počitnic, ki smo jih ne- na urtiju ** glavno mesto, l a država naj seveda bo komunistična in pričakovano dobili od našega j treta kar dobro požuriti, kadar . zvesto udana Moskvi. Zveza med Odeso in Solunom je predsednika J. Lewisa. Seveda stopaš čez cesto. Preetcn leži .čeniška smrt. Slovenski potem samo stvar tehnike. Ker ni uspejo Titu napraviti ko-'so bile brezplačne 14 dnevne po- na lepi ravnini in kot mi je bilo je doživel »voj e najveeje razo- munističnega prevrata v Grčiji takoj v prvih tednih po voj- j čitnice, kajti naše prave štie povedano, da je prebivalstvo j čaranje v svoji zgodovini. Po- ni ker ie dopustil, da so se Anglo-Amerikanci zavedli za- pridejo proti koncu Junija. jpovečini poljske in nemške na-.tožil Je Bogu svoje gorje in m kaj gre je ostal ogenj na Balkanu. Ta ogenj zopet ne ku- j Pa le pojdimo zopet nazaj v rodnosti in seveda tudi druge obupal, »noče m laoce 'eifun-riio Balkanci ampak drugi ali na Balkanu gori in zato je Kanado, kajti gotovo bi marši-,narodnosti so pomešane vmes. cev in izgnancev prebiva sedaj Balkan zopet sod smodnika iti vulkansko tlo. , kateri izmed naših rojakov rad |Res, lepa je Kanada. Ko sem pa po taboriščih, oropani vsega m V Londonu popravljajo cerkve. — Slika mm predstavlja St. Dunstan-hn-the East cerkev v Londonu, ki je sedaj v popravilu. Ta cerkev je ena izmed 621 londonskih cerkva, ki so bile poškodovatie ali porušene r času. II. svetovne vojne. Na 500 izmed teh se sedaj vrše popravila. NASA MICKA IMA TUD BESEDO Mešala sem z žlico po prežgani župi in čakala, kdaj mi bo naš razodel, kje je hodil in kje je bil takrat, ko sem ga nagnala k zdravniku. Pa ki sem si še toliko prizadela, da sem ga spravila iz ofica. In ko sem ga vprašala, kako je opravil pri zdravniku, se je začudil, kot bi bila jaz tista, ki naj bi šla k padarju, kakopak! Kaj j c mene vrtalo, ali je njega? _ “Torej kaj je rekel zdravnik?” sem še enkrat vprašala in mu dala jasno razumeti, da ne bom odnehala, dokler ne pridem stvari do dna. O, ne, ne bo se izmazal. “I, kaj naj ipa reče, saj ga nisem videl,” je končno spravit- on iz sebe. Lahko mi verjamete, kako mi je bilo tedaj, ko sem zaslišala iz njegovih ust to sporočilo. Najprej sem mislila, da bi spustila žlico iz rok, da bi mi čofnila naravnost v prežgano župo. Ne, tega ne v javnem prostoru! Vse bi zijalo v naju v sladkem dozdevanju, da je med nama nekaj napek. Ce bi bila doma, o, ja, tedaj bi že kaj rekla in kaj naredila, tisto že. Tukaj v Somovi restavraciji se moram pa lepo gblgut obnašati, da si ohraniva dobro ime. V domači kuhinji se lahko nekoliko poropota s piosodo, saj vse doma ostane. Saj me nii toliko dražilo, ker ni videl zdravnika, ampak to, da mi tega ni sam povedal. A-ko ne bi s silo izvlekla iz njega, saj bi nikdar ne zvedela. O, ti pokora, ti! Sama nisem prav vedela, ali bi jedla prežgano župo naprej, ali b: nadaljevala s fergeranjem. To sem dobro vedela, da moram lepo izlepa, ako hočem kaj izsiliti iz njega. S silo ne opravim nič. Ičaj ga ne poznam! Začnem torej kolikor mogoče mehko in krotko: “Da ga nisi videl, praviš.” “Aha,” je rekel in vtaknil v usta velik kos ribe, navrh zel-nato solato in navrh zalogo krompirčka. Ko je nekoliko obdelal, sem nadaljevala: “Kako to- da ga nisi videl?” “Kako ga bom videl, če ga ipa ni bilo v ofljcu,” je spravil on z veliko težavo iz sebe tako dolg stavek. Tedaj sem tudi jaz pograbila par žlic prežganovke, da dobim novih misli. Tukaj mu nisem mogla do živega, kajti če zdravnika ni bilo v oficu, ga res ni mogel videti drugače, če bi se mu pokazal morda v tele - vidiiji. Treba bo začeti drugače, če bom hotela kaj zvede-ti. “Zakaj pa nisi počakal, da bi prišel,” sem rekla in se skoraj zasmejala pri misli, da sem ga ujela in da se mi ne bo izmazal. Vidite, ker sem se zopet zaklepetala, ne bo drugače, da bom še prihodnjič kaj povedala o tem. ,____ A. S. Puškin: Kapetanova hči Njegova hladnokrvnost me je duje. Izmen aden se obrnem k ohrabrila. Že sem M sklenil, vdati se v božjo voljo in prenoči® sredi stepe, kar skoči popotnik ročno ospredaj na voz in veli vozniku: *'No, hvala Bogu, stanovali-šče ni daleč; obrni na desno in poženi.” “A zakaj naj vozim na desno?” je vprašal ta nevoljen. “Kje vidiš pot? Ti si menda misliš: Hej, s tujimi konji skrbi ne imej I” Zdelo se mi je, da ima voznik prav. “Res, res,” sem mu rekel, zakaj misliš, da nismo daleč od stanovališča?” “Zato, ker je pihala prej sapa od tam,” je odvrnil popotnik, "bila je z dimom pomešana, kar pomeni, da je vas blizu.” Ostrost in tenkoSt njegovih čutov sta me izuenadili. Ukazal sem vozniku naj požene. Konji so s težavo gazili debeli sneg. Kočija se je premikala vprašal, mencajoč si oči. počasi, zavozila je zdaj v za met, zdaj se pogreznila v ja-rdk in se zibala zdaj na to zdaj na ono stran. Vožnja jo bila podobna plavanju ladje pc bur- ješ. nem morju. Saveljič je vzdihoval ter se zadeval vsak hip ob moj bok. Jaz pa sem spu- žuh in zadremal. Žvižganje bur j e in guganje počasnega voza me je zazibalo v prijetno spanje. Imel sem sanje, katerih nikoli ne 'pozabim, v katerih vidim še dandanes nekaj preroškega, ako jih primerjam s čundimii dogodjki svojega življenja. Čitatelj naj mi oprosti, saj menda ve tudi sam iz izkušnje, 'kako je človeku prirojeno, vdajati se praznoverstvu, i prezira vsak pred materi, rekoč: “Kaj pomeni to? To ni moj oče. In čemu naj bi prosil kmeta blagoslova?” “Vseeno, Petrček,” mi odgovori mati, to je namestnik tvojega očeta; poljubi mu roko in naj te blagoslovi . . .” A jaz se nisem dal pregovoriti. Zdajci skoči kmet s postelje, zgrabi sekiro, ki jo je imel na hrbtu za papom 4 (Ruski kmet rad nosi sekiro na hilbtu za pasom) oni začne mahati ž njo na vse strani. Hočem zbežati . . a ne morem; a oba se polni z mrtvimi trupli, ob katera se spodtikam in gazim po krvavih lužah . . Strašni kmet me prijazno pokliče, rekoč: “Ne boj se, pojdi sem po moj blagoslov!” Strah in groza me apreletila . . in v tem hipu se zbudim. Konji so stali, Savelj K me pe držal za roko, rekoč: “Iztopi, gospod, prišli smo.” “Kam smo prišli?” sem ga KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV APRIL - 23.—St. Lawrence Girls Basketball Team priredi “April Shower Dance” v Slovenskem domu na 80. cesti. Igral do Pete Sokach orkester. 23. —Lake Shore Post 278 A. L. “Spring Frolic” v svoji dvorani na 6131 St. Clair Ave. Pin and Off Orchestra. . 24. —Dekliška Marijina Družba fare sv. Vida, letni pomladanski ples, v Sachsenheim dvorani, 1400 E. 55th St. 24. _ Koncert pevskega zbora Planina v HapJe Heights, SNID, 5050 Stanley Ave. 24. — Otvoritev Jugoslovanskega delavskega narodnega do- ma v West Parku. Pričetek ob Ave. 5 — Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev 6818 Denison Ave. 11____Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. — Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 18. — Sportman Club društva št. 1 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. — Gospodinjski klub na Prince Ave. priredi piknik na prostorih SND na 6818 Denison “V gostilno; Bog nam je pomagal, slučajno simo zadeli ob gostilniško ograjo. Pojdi, pojdi, gospod, da se skoro ogre- Izstopil sem iz kočije. Buran je še vedno divjal, čeprav z manjšo silo. Bila je tema ka- til plahto, se zavil v svoj ko- kor v rogu. Gospodar nam je i se v takem čuv-stvenem in dušnem stanju, v katerem se zliva resničnost pod vplivom fantazije z nejasnimi podobami prvega sna. Sanja- prišei pri vratih naproti, držeč pod suknjo svetiljfa>, in me je peljal v sobo, ki je bila sicer tesna, a vendar snažna. Luč na čelešniku jo je razsvetljevala. Na steni je visela puška in visoka kaizaška čapka. Gospodar, rodom jajiški ka-zak, je bil 'brnet kakih šestdesetih let, pa še čvrst in zdrav. Saveljič je prinesel za menoj zabojček za čaj, zahteval ognja, da pripravi čaj, katerega si menda še nikoli nisem tako dd. •’ ' ' ' • Gospodar je šel, da pripravi vse potrebno. 'Kje pa je naš vodnik?” sem vprašal Savelj iča. “Tukaj,'vaše blagorodje,” mi dveh popoldne. 30. — Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30.—Noble Cadets od podružnice št. 49 SŽZ priredi plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Reeher Ave., Euclid, O. Igral bo 'Vadnalov orkester. 30.—Veselica in ples dr. Dom št. 25 SDZ v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Awe., Maple Heights. Igral bo Ed Glivar trio. MAJ 1,—Velika dobrodelna prireditev v cerkveni dvorani sv. Vida 06 osmih zvečer, iprredi dr Najsv. Imena. 1,—Proslava 25- letnice otvoritve Slovenskega narodnega doma v Lorain, O. 26. — Društvo sv Jožefa št. 169 KSKJ ima svoj letni piknik na Močilnikarjevih prostorih. JULIJ 4. —Jffiub društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. priredi svoj letni piknik na George Kilijopi farmi (off Eddy Rd. v Wickliffe, O.) 24. — Piknik fare Marije Vnebovzete na cerkvenih prostorih. AVGUST 28.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik na prosto- Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v Označbi mere za približnih 82(4 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: Če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6(4; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11 ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primerit. 38 bila ameriške mere 6, 87 bi bila 6 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je amerjške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20. . Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13(4, 36 je 14, 37 je 14(4, 38 je 15, 39 je 15(4, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16(4, 43 je 17. (Po “Obzoru”) -------0----w- Prisotnost duha Lopov je prišel skozi odprto noiw pnreui pinum a« j,.«.™- »kno v stanovanje in naletel rih Doma zapadnih Slovencev, naravnost na gospodarja. 6818 Denison Ave. SEPTEMBER ' 3 — Društvo sv. Ane št. 4 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 24.___Podružnica št. 32 SŽZ ima plesno veselico v Sloven- “Oprositite,” je zajecljal, in ko je bil že Ipri drugem oknu, je dodal: “jaz namreč potujem skotei okna.” In je izginil. MALI OGLASI Že od leta 1887 tisoče ljudi uživa to slavno želodčno-toniko, zdravilo za. odpravo zaprt nice in nje simptomov! Starejli ljudge že poznajo is sknienj to pravo pnjasno delovanje Trinerevega Grenkega Vina. •Oni vedo, da ta znanstveno napravljena zmes iz naravnih korenin, zelišč in cvetja, gre na delo in očisti zamazana čreva, ter pomaga odpravi glavobola, nervoznosti, nereda želodca, neprebav-nosti, plinu in zabasanosti, zgubi spanca in apetita, ako so nerodnosti nastale vsled zaprtnice. Ni treba trpeti ponepotrebnem, ni potrebno jemati ojstrih odvajalnih čistilcev. Samo naročite si steklenico Trinerja še danes in dozvolite, da ta prijazno okusna zmes deluje za vas. (Opomba: ako ne morete dobiti Trinerja v vam priljubi* iani nrAJolnlni lailiii nnsliilA tl lift aklimin 9! iltlfllinm Ml (upumoa; uko ne raureie uuum nuiaja v r—,---- jeni prodajalni, tedaj pošljite $1.50, skupno z^imenojn in n uši v vinu vusegu ju uuujuitu, un uu«v» . iv». * ^»-r 4053 W. Fillmore, Chicago, in vaša 18 oz. Velika steklenica Trinerja vam bo odposlana poštnine prosto). Trinerjevo Grenko Vino OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite ae z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. «1. Si HE 2731 TjmmrmmruinjTjmru^ 1 - Podružnica št. 25 SŽZ »kem društvenem domu na Re-. v Aoi. eher Ave. Vmft Jgtf« V »II » . -. Fumez na premog Prodam dobro ohranjen fur-nez na premog. Vprašajte pril BaiagM Knjige za leto 1949 jwwanu ~lUKaj, vase Diagorutijt, mi o se mi je, da je buran še ve- je odgovoril neki glas od zgo- lin^ iKiri al in ri Q iftTYl A Čp VftdllO • dno divjal in da »mo še vedno blodili ipo zasneženi stepi. Mahoma sem zagledal vrata in zavozil na dvor naše gosposke hiše. Moja prva misel je bil strah, da se bo oče jezil zaradi moje prisiljene vrnitve iplod rodlno streho, misleč, da je to le premišljena nepokorščina. Z nemirno dušo »em skočil jz kočije, in glej: mati mi prihaja na pragu naproti z globoko užaljenim obrazom. “Tiho,” mi reče, “oče je na smrt bolan in se želi posloviti od tebe.” Potrt od strahu grem za njo v spalnico. Soba je le slabo razsvetljena; ob postelji pa stoje posli z žalostnimi obrazi. Tiho se približam postelji; mati odgrne zaveso in pravi: “Andrej Petrovič, Petrček je prišel; zvedevši o tvoji bolezni, se je vrnil domov; blagoslovi ga!” Spustim se na kolena in upaem oči v bolnika. Toda kaj zagledam? . . Mesto očeta vidim v postelji črnobradatega kmeta, kateri me veselo pogle- raj. Pogledal sem v zapeček in zagledal črno brado in dvoje žarečih oči. “Ali si prezebel, dragec?” “Kako bi ne prezebel v samem suknjiču? Imel sem ovčji kožuh, pa — kaj bi tajil greh — zastavil sem ga včeraj greh—zastavil sem ga včeraj -- . . .. pri krčmarju; mislil sem, dafSNPJpn^ ‘ ^ ne bo še tako hud mraz. V tem hipu je vstopil v sobo gospodar s kipečim &O.YOU t*T^ vitamin«? sUt 2* 6. --------------- SDZ priredi “May Festival Dance” v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. — Igral bo Sokach-Habat orkes- 7,—“Belokranjski klub” priredi domačo zabavo v SND na 6417 SIL Olair Ave. 7,—Društvo Bled št. 20 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Ža ples bo igral Mullec 7. -‘Društvo Lipa št. 129 nico OKTOBER | Mirna družina, 4 odrasle ose- 8.—Društvo sv. Kristine ŠL be nujno rabijo 4 ali več sob. 219 KSKJ plesna veselica v Slo-'Kdor ima kaj, naj pokliče KE venskem društvenem domu na 4717. —(77) Recher Ave. 2. Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” 23. — Pevsko društvo Zvon priliki 35 letnice svojega obstanka. Koncert bo v Slovenskem narodnem domu ha 80. cesti. o Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clatr Ave. in E. t80 Obe knjigi skupaj staneta—$1.50 BORBA PROTI KOMUNIZMU Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na: m _______ | _ i^amova- rom; ponudil sem vodniku čašo čaja, kmet je zlezel iz zapečka. Njegova Vlnanjost se mi je zazdela zelo pomenljiva. Bil je možak kakih štiridesetih let, srednje rasti, suhljat in žiroko-plečat. V njegovi črni bradi se je kazalo že nekaj sivih ias; velike, živahne oči SO' mu begale hitro od predmeta do predmeta. V vsem obrazu se je kazal sicer prijeten, a vendar iokav izraz. Lasje so mu bili ostriženi na okroglico: na sebi je imel raztrgan kmetiški suknjič in široke tatarske hlače. Podai sem mu čašo čaja; pokusil je ter se namrdnil: “Vaše blagorodje bodite tako dobri ... velite prinesti kozarec vina; čaj ni naša kazaaka pijača.” Radovoljno sem mu ustregel. Gospodar je prinesel iz omare steklenico in kozarec, pristopil k njemu, mu pogledal v obraz in mu rekel: “Oho, zopet ti v našem kraju! Odkod te je Bog prinesel?” Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. — Glasbena Matica priredi koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave. 13., 14. in 15.—Vzhodna kegljaška tekma KSKJ v Lorain, Ohio. i 14. — Društvo Clev Slovenci št 14 SDZ, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. Baraga Council št. 1317 COF, ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 21. —Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ priredi plesno veselico y Slovenskem narod-ned domu na St. Clair Ave. — Micky Ryance orkester. 22. — Proslava 30 letnice in slavnostna odprtij a novih prostorov Slovenskega narodnega doma na 80. cesti. Banket in ples pričetek ob 5 uri popoldne. Igra Eddie Zabukovec orkester. 28.—Društvo sv Katarine št. Om-A-ta? Moj Vodnik je značilno namignil in odgovoril s primero: ‘“Po vVtu sem frfotal, konoplje kljuval; starka me je s ka-menom napodila, pa je zgrešila . .no, kako pa je že z vami?” “Kako je z nami!” je ougovo- (Nadaljevanje > 2. strani) ske ,pa nismo sprejeli še nobenega zavoja!!! Kaj takega ne morejo pokazati komunistične države in to bo' tudi njihov pogin. Kjer ni ljubezni, tam ni Boga, kjer ni Boga, tam ni svobode in življenja. Vsak, kdor hoče biti res pravi katoličan, se mora v bran postaviti nevarnemu komitoizmu, v tem vprašanju ne more biti nevtralen, kajti komunizem je sovražnik božji, in kdor je-sovražnik božji, ne more biti naš prijatelj. Kdor pa s komunizmom sodeluje, bo gotovo prej ali slej utrpel veliko škodo, ali BARAGOVA PRATIKA 1857 W. 21st Place Chicago 8, Illinois {gnrurrinjmnjT-rmnrij^^ BLAG SPOMIN DOBRE MATERE Mary Klemenčič bo .pa utonil v komunističnem |E^"gI£g£K“B morj-u. Ali se že ne poznajo^ dobre matere slabe posledice sodelovanja z Moskvo? Kolike škode nimajo že sovražniki ? Poglejmo «•«»' ^ y ^ prcminiu 17 aprila 1928. Berlin! . Draga in ljubljena nezabna mati! Mi pa kot zvesti otroci SV. Igi, tužni obletnici Tvoje smrti žalostni Cerkve hočemo slediti nav^i-j^^^^^aA lom in naukom SV. Očeta in IJU- proga in našega ljubljenega pokojnega bi Bog bo blagoslovil našo služnost ta bo skrajšal dneve vsta)enjU! Hiša naprodaj V bližini E. 185. St. hiša z 9 sobami, se lahko rabi za 2 družini — vse na novo pobarvano in papirano in sploh vse v najboljšem 3tanju. Ima tudi beneške zastore, “storm” vrata in okna, 2 garaži. Proda se po zelo zmerni ceni. Samo $11,-900.00. Kovach Realty 960 E. 185. St. (85) -ALI STE PREHLAJENI? našega tmplj.enja. •o* 29 ZSZ, ples v avditoriju Slo- _ floveško oko delate v venskega narodnega doma na 3e3,avi Jele v sedmem ay St 29!—Društvo Najsv. Imena letu pri fari Marije Vnebovzete boj obhajalo 20 letnico obstanka v Slov. domu na Holmes. JUNIJ , 3. — St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ, ples v avditoriju Sloven-! ŽalujoCi: OTROCI. Cleveland. O., 18; aprila 1949. Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj io prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Christiana Lodge and Cottages Edward8burgf Mich. The Lodge has 30 rooms, with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking. All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIC KRAŠOVEC, Prop. Phone 912SF5 P.O. Edwardsburg. Mich Handel Drug 15702 WATERLOO RD. Grocerija in mesnica naprodaj Grocerijska trgovina in mesnica na vogalu dveh cest, dela prometa $4,000 mesečno, blizu sv. Vida cerkve. V zadnjih 30 letih je imela trgovina samo 2 gospodarja. Naslov v uredništvu tega lista. —(77) G. WHISKERS ril gospodar, nadaljujoč prav skega narodnega doma na St.l tako v podobah. “Hoteli smo že Clair Ave. j k večernici zvoniti, a popova že-1 4. — 23. Ward Democratic ira nam ne da zraven priti, pop'Club ples v avditoriju Sloven-, se v gosteh mudi, a doma se skega narodnega doma na St. vrag gosti.” j Clair Ave. ^ .... S: ,,!l|||||||||||||||||||||||||||||||||||lllllllilllllllllll IVAN JONTEZ: PRISELJENCI Povest iz kanadskega življenja Spomladi je Marica .’.mrla. Ljudje so pravili, da je bil mož slab z njo in da ji je prinesel grdo bolezen, kar jo je pognalo v smrt. Markovi in Tone 'pa so trdili, da se je zastrupila po nesreči. nebrižnosti. No, Jarneiz ni bil preveč razvajen, slabemu in odurnemu je bil vajen od mladih nog' in ker je bila cena stanovanju nizka — štiri dolarje mesečno — in je poleg tega smel kuhati v kuhinji, se je brez ‘Ti je težko, Janelz?’’ ga je posebnega premišljevanja nase- vprašal sočutno Martin Goba, ki mu je prinese] žalostno vest. “Rad sem jo ime! . . .bolj kot katerakoli drugo, kar sem jih kdaj srečal . . ” je potrto izjavi] Janez, nato pa molčal. Ko je Goba odšel (lamov, se je Janez vsedel k mizi in pisal pozno v noč. Ko se je spravil v posteljo, je bilo na miz. šest kitic neuslišane ljubezni, razočaranja in žalosti, posvečenih spominu mrtve ljubice. Potem mu je odleglo. Zadnje poglavje 1 Tisto zimo je živel Janez pri Galiških Ukrajincih. Hiša njegovega stanodajalca je stala v zapuščeni, ne preveč čedni ulici, katero je ločil od železniške poroge le visok, na mnogih mestih polomljen plot iz črnih desk; zunanjost te hiše je bila zanemarjena in tudi notranjost ni bila nič manj vabljiva tudi za nerazvajeno oko. Povsod je bilo videti dokaze gospodarjeve V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA John Ježek ki nas je za vedno zapustil dne 18. aprila 1947. Zapustil solzno si dolino, se preselil v boljšo domovino, kjer ni žalosti in ne skrbi, kjer vse se večno veseli. Tamkaj zopet se združili bomo skupaj enkrat vsi, Tebi tjakaj vsi sledili, križ nam sveti govori. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, Ohio. ^8. aprila 1949. lil v hiši Ukrajinca Mihaela. Sobi, v . kateri je živel, je manjkalo marsičesa. Stene so bile zamazane in tapetni papir je visel z njih v nevabljivih capah; linolej, ki je pokriva] pod iz smrekovih desk, je bil ves preluknjan in razcefran; železna pečica je neznansko rada kadila, da je bila soba vsa v di-edina mizica je bila še-pasta,železna postelja je imela vsakovrstne muhe in napake, v edini štol v sobi je moral Janez zabiti ducat žebljev, preden se je upal vsesti nanj, k temu ni manjkalo niti stenic, toda Janez se je z vsem sprijaznil. “Več res ne morem zahtevati za bore 'štiri dolarje na mesec,” se je tolažil. “Res je tako,’’ se je strinjal z njim Martin Goba ,s katerim sta si bila dobra prijatelja. “Prav za prav ti dajejo celo preveč za ta denar, vsaj meni se vidi tako. Mislim namreč stenice ...” Z gospodarjem, gospodinjo, čokatim hišnim prijateljem Kazimiram in otroki se je Janez prav hitro sprijaznil. Rili so res prijazni ljudje, včasih celo preveč prijazni. Mož je delal v bližnji tovarni in dobro zaslužil, po sedem, celo 03em dolarjev dnevno. Toda kljub temu je la vseh kotov strmela revščina in otroci so bili slabo oblečeni, skoro razcapani in vsi zanemarjeni. Temu je bila kriva vodka. Vsak dan je tekla v njihova grla in večer za večerom se je razlegalo iz kuhinje pijano petje. Mihaeli, njegova žena, Kazimir, so bili vsak večer pijani. Otroci, katerih je bilo osem, so se navadno igrali v sosednji sdbi in Janez je bil najrajši pri njih. Toda onim v kuhinji to ni bilo prav. Hoteli ®o imeti Janeza pri sebi. Hoteli so, da bi se i njimi vred “veselil”. Toda Janezu ni bilo do tega “veselja” Žganje se mu je silno upiralo in le nerad se je .podal včasih ter izpil kozarček ali dva žgoče pijače. Večkrat je to bilo potrebno, sicer bi mu pijanci zamerili. -AND THE WORST IS m TO con “-in najhnjše šele pride Janezu se je to pijančevanje gabilo in v sebi ga je 03tro obsojal. Ne bi rekel nič če bi si najprej preskrbel poštene hrane, obleke in hišne opreme, toda ti Jjudje so vse pognali po grlu ter živeli slabo in bili malone razcapani, kakor da nihče pri hiši ne dela. Toda kaj je hotel? Izpreobračati jih ne velja -niti poskušati. Starega kozla ne naučiš ničesar. Otroci pa so se mu smilili — ne more postati kaj prida iz njih, ko živijo v tako silalbih razmerah in v takšini pijanski okolici in ozračju. Večkrat je v pijanosti rad podivjal in trpela je žena. Nekoč toliko, da je ni ubil. Janez se ga je skoro bal, kadar je bil pijan — tako čudno, blazno so se svetile njegove oči. “Preklelto žganje, popolnoma bo uničilo vso družino!” je mej nil Janez in žal mu je bilo sicer dobrih in prijaznih ljudih. Kmalu se je Janez naveličal ostajati doma ob večerih'. Preveč popivanja in razgrajanja je bilo. Začel je obiskovati znance, Slovence, Hrvate in druge, ki jih je imel mnogo V bližini in ise jim je večinoma go. dilo ' približno kakor njemu. Skoro vsi so bili ibrelz dela, stanovali po trije ali štirje v eni sdbi, si sami kuhali in potrpežljivo čakali pomladi, ki je zanje pomenila delo. In domov se je vračal šele pozno ponoči, ko so Mihael, Kazimir in gospodinja navadno že pijano smrčal: pri mizi ali pa kar na tleh v ku hinji. Brezposelni priseljenci s< preganjali dolgočasje na ra zne načine. Včasih so igrali karte. Za kratek čas, večkrat pa tudi za denar. Za cente in niklje. Tudi Janez je igrali. In. dobival. Imel je srečo, če bi ne bilo te sreče, bi bil Janez malokrat jedel tisto zimo. Ed se je zima začela, je bil skoro brez dear j a in delal tudi ni. Znanci, s katerimi je igral za denar, so bili na boljcm) nekateri so delali, dlrugi pa so imeli vsaj denarja, da se jim ni. bilo treba bati stradanja. Zaigral ni nihče mnogo, kajti igrali so za majhen denar. Vzlic temu je 'bil Janez večkrat hudo nezadovoljen s samim seboj in včasih se je okaral, češ, tudi oni so reveži, on pa se vzdržuje z denarjem, ki ga od njih priigra. To ni lepo, Janez, to ni lepo! Ob takih trenutkih mu je prišel na pomoč notranji čiovek, ki ga je zavračal: Kaj moreš zato, če 3i revež, brez dela, suh kot cerkvena miš? Ni tvoja krivda. In nikogar ne siliš, naj igra s teboj za denar. Sami te silijo. Če se braniš, te postrani gledajo. In če imaš več sreče pri kartah kot drugi mar se boš kimal zaradi tega? Bedak! Kadar se igra za denar, tedaj morajo nekateri izgubljati in nekateri dobivati — to ve vsak igralec. Vsi ne morejo dobivati. Kaj bi torej ošteval samega sebe ter moraliziral? T,o je življenje; hazardna igra. če ti nočeš igrati, bo dobival kdo drugi, kajti oni bodo vzlic temu dalje igrali in izgubljali . Torej molči ir< vesel bodi, da ti sreča ne obrača hrbta! In Janez je ibil spet potolažen. Vendar si je moško obetal, da se bo kanil kart čim zopet debi 'kako delo. Mongo svojega časa so prebili priseljenci v pogovorih in pomenkih. Ti govori pa so se sukali v glavnem okoli dveh točk, dela in žensk. Ni ga bilo pomenka med njimi, v katerem se ne bi dotaknili žensk. Janezu se je to videla popolnoma razumljivo. Jandzu je angleščina gladko tekla. Dober spomin je imel in rad se je učil. Večina njegovih znancev pa ni imela te volje do učenja, zato so ostali mutci. 'Janezu so njegovo znanje angleščine hudo zavidali — zaradi spolnega problema, ki je bi] poleg problema dela in ob-stnaka zanje najvažnješi problem. všiiiia JSfaznantlo in Zahvala. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je 21. marca ob 7:15 zjutraj po božji previdnosti za vedno zaspal na svojem domu nai ljubljeni soprpg, oče in brat Anton Keber Sr. Ob smrti je bil star 63 let. Doma je bil iz vasi Goričane, župnija Sora pri Medvodah na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1920, na Sartell, Minn., leta 1926 pa je prišel v Waukegan, 111., za stalno. Tu je bil uposlen pri American Steel and Wire Co. 23 let. Resno je bil bolan dva meseca. V prvi svetovni vojni je bil trikrat ranjen. Tedaj se je nalezel bolezni, ki jo je čutil vsa leta in ji je končno tudi podlegel. Po nasvetu zdravnika rojaka Dr. L. M. Kompareja se je podal na Mayo kliniko v Rochester, Minn., ali tudi najboljši zdravniški izvedenci mu niso mogli povrniti zdravja. _ . , Umrl je previden s sv. zakramenti za umirajoče, ki mu jih je podelil Rev. Albert Adamic in bil tudi ob smrti pri njem. Za vse se mu najprimernejše zahvaljujemo. Enako tudi Rev. M. J. Hitiju, ki je še posebej prinesel sv. obhajilo, obiskal pokojnega na našem domu in molil pri njem. Kakor je pokojni lepo in mirno ži-vel, tako je tudi lepo in mirno v Gospodu zaspal. Manjkalo je samo mesec dni, da nisva bila poročena celih 27 let. Poročili so naju Rev. John Trobec leta 1922 v prvi in najstarejši ameriški farmarski naselbini pri Sv. Stefanu, Brockway, Minn. Pokojni je bil vzoren soprog in skrben oče. Njegov pogreb se je vršil v četrtek 24. marca ob 9. uri iz Nemaničevega pogrebnega zavoda v cerkev Matere božje. Bil je zelo velik in lep, kar je pričalo, kako je bil pokojni priljubljen v naselbini. Pogrebno iv. mašo so opravili naš župnik Rev. M. J. Hiti, po sv. maši pa so imeli v cerkvi ob rakvi pokojnega lep in ganljiv govor. , Najlepša zahvala jim za to. Enako tudi ztf druge opravljene pogrebne molitve in sv,- rožni venec, ki so ga molili ob krsti na večer pred pogrebom in ga spremili pri pogrebu iz cerkve pa vse; do groba. Bog Vam plačaj. • ‘ ‘ * < t '1- Prisrčna hvala Judi Rev. M.’J. Čeponu, ki ao prišli obiskat pokojnega iz Chicage na nai dom in mu podelili svoj blagoslov, ga tolaii)i g bfilezni, ga prišli kropit in so moliK ob krsti. Zahvaljujemo se posebej društvu Marije' Pomagaj št. 79 KSKJ, katerega član je bil pokojni. Predvsem se zahvaljujemo skrbnemu Odboru. Zahvaljujemo se za zastavo ob rakvi, za naročeno sil mašo od društva. Hvala bratu Johnu Cankarju Sr. od tega društva za molitev sv. rožnega venca ob krsti na večer pred pogrebom. Zahvaljujemo se vsem sobratom in sestram pri društvu št. 79 za tako lepo Udeležbo pri pogrebu in‘za molitev sv. rožnega venca 6b krsti. Hvala Johnu Maroltu in Ignacu Gromu, ki sta v imenu društva čuvala pri pokojnem, in nosil- cem krste, ki so bili Frank Bobnich, Joe Dodich, Frank Hladnik, John Treven Sr., Tony Jeffers Sr. in Valentin Belec. Frank Osenek in Joe Grum sta nosila zastave društva št. 79, za kar se jima zahvaljujemo. Hvala organistu Johnu Kovačiču in šolskemu zboru za petje pri pogrebni sv. maši. Enako strežnikom Bertram Brown, James Cvik, Lawrence Mi-chalski, Thomas Drašler, Robert Celesnik in Robert Glogovški. Dalje najlepša hvala društvu sv. Jožefa št. 53 KSKJ in društvu sv. Ane št. 127 KSKJ, ki sta se tudi udeležili pogreba. Hvala vsem, ki ste spremljali opkojnega do groba. Lepa zahvala gl. tajniku KSKJ Mr. Josephu Zalarju za tako hitro izplačilo posmrtnine. Kaj po-, meni naša katoliška podporna Jednota vemo le tisti, ki nam je smrt segla v družino. Priporočam vsakemu, naj pristopi k naši pošteni organizaciji KSKJ. , Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali za »v. maše za pokojnega. Veliko vas je. Oprostite, ker ne moremo navesti tukaj vseh imena. Naj velja naša prisrčna zahvala vsem in vsakemu, ki ste se spomnili mojega soproga in našega ljubega očeta. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste poslali toliko vencev in šopkov in ozaljšali ž njimi mojega soproga, ko je ležal na mrtvaškem odru, da je bil ves obsut s cvetlicami. To je bil prelep izraz zad- njega pozdrava od strani sorodnikov, sosedov in prijateljev. Posebej se še zahvalimo Johnson Motors, Was-coley Ramat Co., American Steel and Wire Co., Sheriff** Office^ Waukegan, in North Chicago Police, za pomoč pri; eslcrbi pogreba. Zahvalo naj-prejmeta tudi aldermana Frank Poglajen in Anton Ben Urban. Nadalje se zahvaljujemo sestri pokojnega ' “ Triller iz St. Clouda, Minn., ki je prišla k bratu na obisk, da sta še govorila tisti večer preden je umrl. Enako kvala Mrs. George Webster, naši sorodnici iz Oshkosh, Wis., ki je prišla na pogreb. Prav lepa zahvala Dr. L. K. Kompareju za njegovo odkrito pomoč v olajšanju bolezni pokojnemu. Prisrčna zahvala bodi našemu slovenskemu pogrebniku Josephu Nemanichu za tako vzorno vodstvo pogreba in prvovrstno poslugo, kakršno je zmožen edino naš slovenski pogrebnik. Pri tem poslu mu je desna roka sin, ki je odprl cvetličarno Joseph’s Flower Shop ravno nasproti Nemanichevega pogrebnega zavoda ter naredi mojstersko lepe vence in šopke. Od srca se zahvaljujemo vsem, ki ste dali tisti dan avtomobile brezplačno. Veliko jih je bilo. Bog vam povrni vašo dobroto. Enako vsem, ki ste prišli pokojnega obiskat na naš dom za časa bolezni. On je imel rad obiske. Zahvaljujemo se tudi vsem za brzojavke, telefonske klice, pisma in toliko tolažilnih kartic med njegovo boleznijo in ob času njegove smrti. Hvala dobrim sosedom, sorodnikom in bližnjim prijateljem za pomoč in dobroto, ki ste nam jo izkazali ob tem žalostnem času. Lepa hvala fotografu Edwardu Alkinsonu, ki je posnel na svoj film prizor, ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru. Tisočera zahvala bodi Josephini Gržel in njenim hčeram in vsem, ki ste prinesli toliko dobrot na naš dom, da smo imeli po pogreb gorko kosilo za celo sorodstvo. Nam ne bo mogoče, da bi vam mogli vse to povrniti. Upamo pa, da vam bo dobri Bog nekoč vse to poplačal v polni meri. Se vreme je bilo naklonjeno rajnemu. Ravno ha dan pogreba je bil krasen spomladanski dan. Končno naj velja naša prisrčna zahvala vsem, ki ste ha ta ali oni način kaj pomagali in nam bili v tolažbo. Edino Bog vam more poplačati vsa vaša dobra dela. , Pokojnega pa priporočamo v blag spomin in molitev. r, Ljubljeni soprog ih oče, z žalostnim srcem smo se morali prerano ločiti od tebe. Ali v srcu te bomo vedno ohranili in molili zate. Prestal si zemeljsko trpljenje. Odpočij se v hladni ameriški grudi do veselega dneva, ko se snidemo onkraj groba. -A Vigred se povrne, vse se oživi, tratica pogrne m s cvetlicami Drobne ptičke spet pojo tam v domačem gaj’, ali očeta ljubega več ne bo nazaj. Vam, da tam prebiva, kjer je večni dan, in Bopa uživa, oj, preblagi stan. Vendar, ko nanj spomnim se, mi solzi oko, da očeta ljubega več nazaj ne bo. Žalujoči ostali: JENNIE KEBER, roj. Virjent,, soproga TONY JR. in JOSEPH, sinova BERTHA in HELEN, snahi PATRICIA, vnuldnja MARY TRILLER v St. Cloudu, Minn., sestra in tri sestre v Jugoslaviji Waukegan, Illinois, 31. marca 1949.