Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
ITRFTiMTŠTVn TM TTPRAVA-	Polletna	naročnina.L	1.000
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XVI. - Štev. 13 (786)	Gorica	-	četrtek 26. marca 1964 - Tr
Gospod,	je
Posamezna številka L 40
Tone Kraij: KRISTUS JE VSTAL
iyillllllll!llllill!llllllll!lllllllllllli:llll!llllllllllllllllllllllim!lllllll|]|llllllllllllllltll!lllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll!ll!lll!lll|l||||||||||||ll|ll|||!||||||mi|||||l||||j||||h
^X^sem naročnikom, sodelavcem, bravccm in	pospeševat el jem	§
|	našega	lista želimo milost duhovnega vstajenja	s Kristusom in	|
|	v	jutru	velikonočnega praznika združenje z Njun, ki je dejal sam	|
|	o	sebi:	Jaz sem življenje in vstajenje!	M
|	UREDNIŠTVO	IN	UPRAVA	M
|	»KATOLIŠKEGA	GLASA«	|
iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiinf
Dragim slovenskim vernikom!
Milost in mir vstalega Zveličarja naj bo z vami vsemi!
V teh svetih dneh ste zopet poživili svojo vero ob mislih na skrivnosti velike noči ter v svetih zakramentih dobili moči za pristno krščansko življenje.
Vsakemu izmed vas pošiljam svoj očetovski pozdrav in prisrčno velikonočno voščilo:
Bog moči in upanja naj bo v vaših srcih, vaših družinah in vaših krajih in vaseh!
Bodite močni v veri! Živite pravo krščansko življenje v ljubezni do Boga in do bližnjega, hodite za Kristusom, poslušajte sv. Cerkev in bodite njeni zvesti otroci!
V zameno za vse to pa boste deležni svetega veselja, ki ga daje velika noč, in božji blagoslov vas bo spremljal v življenju. Zanj vedno prosim, da bi se razlil na vas vse, duhovnike in vernike, moške in ženske, odrasle in mladino, ter obrodil sadove moči in enotnosti, ljubezni in miru.
Gorica, velika noč 1964	© ANDREJ, nadškof
ZGODOVINSKA DEJSTVA
Stvari, ki so, dogodke, ki se godijo, spoznam, ker vidim, slišim, primem. Kar je drugod, kar se vrši drugod, zvem po sporočilu. Človek mi pove, ki pride od tam. Pišejo časopisi. Oznanja radio, televizija, slika, fotografija.
Po treh čutih spoznava torej moj duh, kar je ali se godi zunaj mene: po vidu, sluhu, tipu, pa tudi po vonju in okusu.
Kar se je zgodilo, to je zgodovinske dogodke, zgodovinska dejstva, spoznam, vem zanje po sporočilu. To sporočilo mi dajo spomeniki, zgradbe, v skale vsekana, na pergament, v kodeksih pisana poročila. V določenih prilikah zadostuje trdno ustno izročilo, ki prehaja iz roda v rod. Da je n. pr. hišo sezidal očetov ded, da je po tej zasebni poti vozil že dedov ded, da je sosedov stric prikupil vinograd, priča pripovedovana beseda iz roda v rod. Mnogokrat da potrdilo tudi zemljiška knjiga.
Kdor zavrača zgodovinske vire, zgodovinska poročila, zgodovinske priče, ne more od preteklosti nič zvedeti. Potomcem tudi nič dati ne more, nič jih poučiti. Za potomce bo, kakor da ni živel, nič delal. Niti prazen dim ne bo ostal zanje, v primeru seveda, da se držimo njegovega načela, po katerem zgodovinskim sporočilom ni kaj verjeti.
Da je živel Napoleon, vem iz zgodovine. Naši strici, starši pa so zvedeli od onih, ki so še pod Napoleonom služili. Saj ste brali ali poznate »Spomine starega Slovenca«, Andreja Pajka, ki je bil Napoleonov vojak in se bojeval pod njim na Ruskem. 76-leten je spomine izročil Josipu Jurčiču. Kdor taji zgodovinske vire, ne more vedeti, da je živel Napoleon.
JEZUS KRISTUS JE ŽIVEL
Osrednja, centralna osebnost v zgodovini in življenju človeštva je učlovečeni Sin božji, Jezus Kristus.
Jezus ni iz pravljičnega časa, ne iz temne davnine, živel je in deloval v zgodovinskem času. V času, ko je bil tedaj znani svet vladan po rimskem pravu. To pravo še sedaj študirajo na univerzah: podlaga je vsem drugim zakonikom, Justinijano-vemu (iz 6. stoletja), Napoleonovemu (iz 19. stoletja) in vsem modernim državnim zakonikom. Živel je v času raznih filozofskih šol in vojskovodij. Slovstvo je bilo tedaj zelo razširjeno. Imeli so tudi urejeno štetje let. Ni torej živel med nevednimi in neizobraženimi Culukafri ali Bušma-ni. Ni Jezus pravljični junak, ki naj bi bil živel nekje in nekoč, ko je nekdo na severni polobli ali južnem tečaju telebnil z jelke na tla. Nasprotno, Jezus je resnična zgodovinska oseba in osebnost.
O njem priča nepretrgano ustno izročilo od apostolov in njihovih učencev ter prvih kristjanov skosi vsa naslednja stoletja do današnjega dne.
Ustno izročilo ni prazen nič. Bog ohranja po njem in z njim versko resnico enako učinkovito kot po zapisani besedi. En primer! Na Japonskem je sv. Frančišek Ksaverij oznanjal katoliško vero od leta 1549 do 1. 1552. Oblast je začela nato to vero preganjati. Šele po tristo letih je bilo dovoljeno katoliškim misijonarjem spet stopiti na japonska tla. Skrivni japonski katoličani, ki so od roda do roda po ustnem izročilu ohranjali katoliško vero, so pristopili k njim. Vprašali so jih, ali častijo Devico Marijo, Mater božjo, ali imajo za poglavarja svetega očeta v Rimu, ali so neporočeni? Te spoznavne znake so imeli od sv. Frančiška Ksaverija. Ko so misijonarji veseli priznali, da je vse tako kot sprašujejo, so se jim ti Japonci navdušeno odkrili, da so katoličani!
O Jezusu pričajo pisahi zgodovinski viri, štirje evangeliji. Spisali so jih: apostol Matej, Marko, Petrov učenec, Luka, učenec sv. Pavla, in Janez, apostol. Sv. Luka Je temu dodal še Apostolska dela, poročilo o rasti mlade Cerkve med Judi in pogani.
O Kristusu pričajo nadalje listi apostolov. Ohranjenih jih je dvajset, 14 Pavlo-
vih, dva Petrova, 3 Janezovi, eden Juda Tadeja. Skupaj jih je za eno knjigo.
Apostoli in evangelisti so bili Jezusovi sodobniki. Apostoli, razen Pavla, so bili Jezusovi učenci tri leta!
O našem Gospodu pričajo tudi spisi apostolskih očetov, to je pisateljev, ki so bili še v zvezi z apostoli ali z njihovimi učenci, n. pr. sv. Klemen Rimski, sv. Polikarp,
O njem poročajo in pričajo krivoverci (Cerint, Bazilid, Marcion) iz apostolske dobe.
O njem pričajo Judje: knjiga Talmud, zgodovinar Jožef Flavij, rojen leta 37 in umrl leta 100 po Kr.
O njem pričajo rimski poganski zgodovinarji Tacit (* 55, f l20 P<> Kr.), Svetonij (* 75 po Kr.) in drugi.
O njem priča njegovo delo, namreč stavba, ki jo je postavil, zgradil na skalo, Cerkev. Kljubuje vsem viharjem, notranjim in zunanjim. Je pač delo Boga-človeka!
O njem pričajo prva tri stoletja grozotnega preganjanja. Kult osebnosti, ki je komunistom bil pod Stalinom »tako ljub«, sedaj pa »tako zoprn«, tak kult osebnosti rimskih cesarjev je bil prvim kristjanom tako odvraten in smrtno grešen, da so skozi tri stoletja rajši trpeli rop, to je za-plemstvo svojega premoženja, da so rajši prenašali vsakovrstna nečloveška mučenja in sprejeli celo smrt, kot da bi cesarje po božje častili. Vse to bi jim bilo prihranjeno, če bi bili zatajili Jezusa, ki je edini Gospod, nad cesarji in diktatorji.
Zgodovinska dejstva (resnični dogodki), zgodovinske osebe ne nehajo biti resnične, ker se leto za letom, stoletje za stoletjem od sedanjosti bolj 'in bolj oddaljujejo. Da je bila druga svetovna vojna, da je bil Dachau, da so iztrelili satelit na luno, bo ostalo resnično do konca sveta, vso večnost. Da je Kristus živel, da ga je dal Pilat križati, ni bilo samo takrat res, to dejstvo ostane vekomaj. Kdor bi trdil, da diktator Stalin ni živel, bi se mu, kot duhovito pravi slovenska rečenlca, celo krave smejale! Kaj naj pa rečemo potem o tistih, ki trdijo, da Kristus ni živel, on, Jezus Kristus, ki je najbolj izpričana zgodovinska osebnost? Izpričana od početka, leto za letom skozi vseh dvajset stoletij!
JEZUS KRISTUS JE RES UMRL
To nam poročajo zgodovinski viri, predvsem evangeliji, Apostolska dela in apostolski listi.
Potem, ko ga je Pilat dal bičati, ga je dal pribiti na križ na Kalvariji, rimski stotnik mu je pa prebodel srce s sulico.
Rimljani so trupla križanih puščali na križih, dokler niso razpadla. Cesar Avgust pa je dovolil, da so smeli svojci sneti trupla umrlih in jih dostojno pokopati. Tega se je poslužil Jožef iz Arimateje, ki je bil učenec Jezusov. Prosil je Pilata za Jezusovo truplo. Pilat se je začudil, da bi bil Jezus že mrtev. Poklical je stotnika, ki je Jezusu prebodel srce. Ko je od njega dobil uradno zatrdilo, da je Jezus že mrtev, je izročil truplo Jožefu. Ta ga je pokopal v nov, v skalo vsekan grob. Tega si je bil Jožef, ki je bil ugleden član velikega zbora, zase pripravil.
Da je Jezus res umrl, poroča že imenovani judovski zgodovinar Jožef Flavij. Piše, da je Jezusa Pilat obsodil na križ.
Poroča tudi rimski zgodovinar Tacit. On piše: »Kristus je bil po Ponciju Pilatu obsojen na smrt.«
Vsak petek nas spominja na Jezusovo trpljenje in smrt. Zato je ta dan tudi post.
Pilatovo krivično obsodbo, ves krivični proces so hoteli ali hočejo zadnji čas pošteni Judje obnoviti. Hočejo popraviti krivični Pilatov pravdorek, ki je iz strahu pred judovsko druhaljo napravil tak nezaslišan justični umor. Radi bi tudi oprali svoj narod tega zgodovinskega madeža. Le počemu vsa ta prizadevanja, če Jezus ni živel, trpel in umrl?
Protestantski profesor Paulus (t 1851) je pa začel trditi, 1800 let po Jezusovi smrti, da je bil Jezus le navidezno mrtev. Ko so ga pa položili v grob, naj bi ga bil hlad kamnitega groba tako osvežil, da se je spet zavedel. — Hm! Ta Paulus bi se bil prav lahko pobratil z Jurčičevim Krjavljem!
JEZUS KRISTUS JE VSTAL IZ GROBA TRETJI DAN
O tem pričajo zgodovinski viri, predvsem evangeliji, pa tudi Dejanja apostolov in apostolski listi.
Evangeliji poročajo: Ko so Jezusa pokopali, je Pilat drugi dan, na zahtevo farizejev, dal grob zapečatiti in predenj postavil stražo (Mt 27, 60 sl). Tretji dan, to je na nedeljo, so zgodaj zjutraj šle pobožne žene h grobu, da bi mazilile Jezusovo telo. V petek namreč, po postavi, ni bilo več časa. Žene je skrbelo, kdo jim bo odvalil kamen od groba. Bil je namreč silno velik. Ko pridejo do groba, je bil kamen že odvaljen (Mr 16, 1-4). Tam zagledajo dva angela v bleščečem oblačilu. Prestrašijo se. Pa jim rečeta angela: »Ne bojte se! Iščete Jezusa Nazareškega? Ni ga tukaj. Vstal je. Spomnite se, kaj vam je povedal, ko je bil še v Galileji, da mora biti križan in tretji dan vstati.« žene so hitele to veselo vest povedat apostolom (Lk 24, 1 sl). Na poti jim pride naproti Jezus sam in jih pozdravi, žene pristopijo, mu objamejo noge (na katerih so bile rane od žebljev) in ga molijo (Mt 28 sl). A-postoli ženam niso verjeli. Te vesti so se jim zdele kot blodnja (Lk 24, 11). Tekla sta pa Peter in Janez h grobu. Našla sta grob odprt, v njem pa le povoje in prt, ki ga je imel Jezus na glavi (Jan 20, 3 sl). Ko se je Peter vračal v mesto, se mu je na poti prikazal Jezus. »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu« (Lk 24. 34). Potem se je prikazal še isti dan Mariji Magdaleni (Jan 16, 9) in učencema na poti v Ernavs (Lk 24, 13 sl).
Ta dan, to je tretji dan, sedaj ga imenujemo veliko noč, so bili apostoli zvečer zbrani v sobi zadnje večerje. Duri so imeli zaprte iz strahu pred Judi, pred farizeji. Bali so se, da tudi nje ne zaprejo, bičajo ali celo obsodijo na smrt. Pri zaprtih durih stopi Jezus mednje in jim reče: »Mir vam bodi! Jaz sem, ne bojte se!« Mislili so, da vidijo duha. Pa jim reče: »Kaj ste preplašeni in zakaj vam vstajajo dvomi v srcih? Poglejte moje roke in noge, da sem jaz sam. Potipljite in poglejte, zakaj duh nima mesa in kosti, kakor vidite da imam jaz.« Potem je z njimi jedel kos pečene ribe. (Lk 24, 36 sl; Jan 20, 19.20) Apostol Tomaž na velikonočni večer ni bil z apostoli. Ko so mu povedali, da je Jezus vstal in k njim prišel, je rekel: »Ako ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane žebljev in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom veroval.« Cez osem dni (to je na našo belo nedeljo) so bili apostoli spet v sobi zadnje večerje, z njimi tudi Tomaž. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi v sredo in reče: »Mir vam bodi!« Potem reče Tomažu: »Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren!« Tomaž se je prepričal, da je Jezus res vstal, da je živ in je vzkliknil: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu reče: »Ker si me videl, veruješ; blagor tistim (namreč učencem, ki so jim apostoli to povedali), ki niso videli in so verovali.« (Jan 20 sl)
V Apostolskih delih poroča evangelist Luka, da se je Jezus učencem »po svojem trpljenju tudi živega izkazal z mnogimi znamenji, ko se jim je štirideset dni prikazoval in jim govoril o božjem kraljestvu.« (Apd 1, 3)
In apostol Pavel v 1. listu Korinčanom piše, »da je Kristus za naše grehe umri, da je bil pokopan in da je tretji dan vstal ... in da se je prikazal Kefu (= Petru) In potem dvanajsterim; potem se je
prikazal več kot petsto bratom (= učencem) hkrati, izmed katerih je še zdaj večina živih.« (1 Kor 15, 3 sl)
Kaj bi moral Jezus še narediti, da bi bolj prepričevalno dokazal svoje vstajenje? Apostoli, učenci so ga videli, slišali, govorili z njim, so se s tipom prepričali, da ni duh, da ima meso in kosti, da ima rane, ki jih je ohranil na rokah in nogah in desni strani. Kaj bi še moral storiti? Ali naj bi mu bili morali prešteti vse kosti? Morda ga stehtati?
Apostoli so bili do dna duše prepričani, da je Kristus res vstal. Zato je izginil iz njihovih src vsak strah. Postali so pogumni. Prej boječi so zbežali, bili potrti, se čutili poražene. Zdaj, po vstajenju, pa jih je obšel pogum, začeli so javno oznanjati Jezusa, da je Odrešenik in Sin božji! če so se prej bali zafrkljive besede in očitkov, so zdaj mirno sprejemali nase bičanje, se dali zapirati in bili pripravljeni sprejeti mučeniško smrt za svojega Gospoda.
Med prvimi kristjani je bilo dejstvo, da je Jezus Kristus vstal, tako znano in razširjeno, da je opostolom, ko so oznanjali Kristusov nauk, prav vstajenje Jezusovo veljalo za poglavitni dokaz, da je krščanska vera res prava, (glej Apd 2, 24; 17„ 3;
1 Kor 15, 14 sl)
Judovski zgodovinar Jožef Flavij tudi piše, da je Jezus tretji dan vstal in se je učencem živ prikazal.
Nedelja je stalen spomin na Jezusovo vstajenje. Prej je bil sedmi dan dan počitka in Gospodov dan sobota. Ker pa je Jezus vstal prvi dan po soboti, na našo nedeljo, iz groba, so že prvi kristjani smatrali to za namig, naj praznujejo ta dan kot Gospodov dan, kot dan počitka in molitve.
Vsako leto praznujemo zato tudi z veliko slovesnostjo in notranjim veseljem od prvih časov dalje spomin Jezusovega vstajenja, našo veliko noč.
Dokazov za Jezusovo vstajenje je torej na pretek. V njih živimo In se gibljemo in smo. Pomilovanja vredni so tisti, ki se zamotavajo v pajčevine svoje domišljavosti, pa tudi negotovosti in se proglašajo za neverne. Po slovensko bi rekli o njih: Muhe lovijo, slone pa spuščajo! Toda sonca se na ta način ne da zbiti z neba!
Po prvi svetovni vojni je brezverski ruski komisar za prosveto Lunačarskl (f 1933) govoril na velikem zborovanju proti »zastareli«, to je krščanski veri. Meneč, da je vse prepričal, je milostno dovolil, da lahko tudi drugi povedo svoje mnenje. Dvignil se je mlad duhovnik. Stopil na oder. Lunačarski mu je dovolil govoriti le pet minut. Niti toliko ni duhovnik potreboval. Zaklical je: »Hristos vo-skrese! - Kristus je vstal!« Kakor en sam mož se oglasi vsa množica, kljub tajni policiji: »Vo istinu voskrese! - V resnici je vstal!« — Lunačarski je doživel popoln poraz. Osramočen se je umaknil.
Kriki brezvernih vpij atov proti Kristusovemu vstajenju so kot poraženo kričanje Lunačarskega, Izobilje zgodovinskih prič za Jezusovo vstajenje so pa kot zmagoslavje verne množice, ki se ponavlja iz leta v leto, je vedno novo, vedno doživeto, vedno zmagovito.
Kajti v tem zmagoslavju je obseženo radostno spoznanje: Kristus je vstal, vstali bomo tudi mi!
S. Gr.
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
DVOJNA ŠTEVILKA LIR 80.—
Premišljevanje za veliki teden 1964
TeTTkI ČETRTEK	---===«=*«.
Ti si vedno sam v tabernaklju.
Mi smo na cestah, v hiši, v šoli, v uradu. Ti si med nami in vendar si ločen od nas — ločen zaradi naše skope ljubezni, ki Te ne razume.
In vendar, če bi Tvoje zapovedi bile življenje med Tvojimi brati, bi ne čutili, da Te zapuščajo, ko gredo iz cerkve: ceste in tabernaklji bi imeli eden in isti iztok — božje kraljestvo med ljudmi.
Hrani nas, o Gospod, vsako jutro s svojim Telesom, pa tudi oSnehčaj nas, da bo kmalu prišla ura, ko nas bo v vsakem trenutku našega življenja lahko hranila Tvoja navzočnost med nami.
VELIKI PETEK
Samo enega prijatelja imam na zemlji:
Jezusa Križanega in Zapuščenega. Nimam drugega Boga razen Njega. V Njem so vsa nebesa s presveto Trojico in vsa zemlja s človeštvom.
Zato je moje samo to, kar je Njegovo in nič drugega.
Njegova je vesoljna bolečina, zato tudi moja.
Moja je bolečina, ki me stiska v tem trenutku. Moja je bolečina duš, ki so mi blizu, ki prestajajo zapuščenost, pregnanstvo, ločitev, ki doživljajo obup in malodušje. Vsem tem bom lahko posušil reko muk v moči združenja z mojim vsemogočnim Prijateljem.
Moje življenje bo kot ogenj, ki povžije to, kar mora odpasti in prečisti resnico.
Ali se ti ne zdi, da je danes molčeča Cerkev kot ogromen skrivnostno križani Jezus, ki vpije: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«
VELIKA SOBOTA
Jezus ni rekel samo: »Žena, glej Tvoj sin!«, ampak tudi obrnjen k Janezu: »Glej, tvoja Mati!«. Iz tega razumemo, da je Jezus na isti način, kot je izročil Mariji človeštvo, pokazal tudi vsakemu človeku Mater.
In kot sinovi se moramo obračati k Njej. Ne samo kot sinovi, ki občudujejo in posnemajo, ampak, ki pomagajo, delijo, sodelujejo, so podložni, trpijo in zmagujejo v bojih, ki jih mora vojevati na zemlji v vseh stoletjih, Ona, ki je bila predstavljena človeštvu kot Žena, ki bo kači glavo strla.
Biti moramo vredni Njeni sinovi in kolikor je v naših močeh, sposobni za naloge, ki nas čakajo, tako daleč, da postanejo naše Njene skrbi za toliko drugih sinov, tako daleč, da postanemo skoraj Njene roke na tej zemlji, tako daleč, da se bo lahko tudi o nas reklo: »In Janez jo je vzel k sebi«.
Marijin doprinos k odrešenju je bil predvsem doprinos življenja, molčanja in solz in ne toliko doprinos del, besedi ali hrupa.
(Iz knjige »Premišljevanja« Kjare Lubič, založba »Novo Mesto«, Rim, Muenchen, Pariš, New York, San Paolo)
Francoski predsednik je obiskal Mehiko
Naš župnik
če župnik po smrti pride v pekel, je za to odgovoren sam in je to zadeva, ki se le njega tiče. Če pa doseže nebesa, jih doseže iz dvojnega razloga: za dobrote, ki jih je v življenju delil, in za vse slabo, ki so ga o njem govorili. Župnik je kakor sodnik pri nogometni tekmi: pa četudi je najboljši, v vseh ozirih neoporečen in pravičen, vedno se bo našel kdo, ki mu bo vrgel v obraz: Prodanec!
Župnik je kakor jutranja glasba: nekdo si želi, da bi bila mehka in počasna, drugi spet hitra in burna, tretji, ne počasna in ne hitra, četrti pa si je sploh ne želi.
Župnik je človek kakor mi. Ni iz plastične snovi, ni iz voska, a tudi ne iz najtrše skale. Naj vendar potrpijo tisti, ki bi hoteli, da bi bil bolj bel kot sneg. Ni lažje stvari na svetu, a tudi ne bolj podle kot slabo govoriti o duhovnikih. Ne morejo se braniti, ni jim dano, da bi obračunali Z obrekovavci.
Župnik je pač duhovnik in duhovnik je kakor grenčica: tti prijetna, a vedno ti bo prav prišla. Pa četudi bi duhovnik hudo grešil, pa četudi bi postal odpadnik, njegove roke bodo ostale vedno posvečene.
Srečanje v ljubljanski stolnici
Na god sv. Tomaža Akvinskega, v soboto 7. marca je bilo v Ljubljani srečanje s pravoslavnimi bogoslovci iz Beograda, škof Jože Pogačnik je v stolnici daroval sveto mašo, ki so se je udeležili vsi slovenski ordinariji in tudi pravoslavni bogoslovci s profesorji iz Beograda. Srečanje je poteklo v izredno prijateljskem ozračju.
Kardinal Marella bo govoril v Severni Ameriki
Kardinal Marella bo govoril dne 26. a-prila v Omahi v severnoameriški državi Nebraska članom narodnega šolskega društva Alpha Sigma Nu. Kot znano, se bo kardinal v tistem času mudil v ZDA kot papežev legat ob otvoritvi paviljona svete stolice na svetovni razstavi v New Yorku.
Franciji pri srcu želja, da bi zbrala okrog sebe skupino nerazvitih držav Latinske A-merike in jih s tem odvrnila od ZDA. Tu je seveda neizogibno 'trčil na VVashington, kjer so bile reakcije na De Gaullove namere najbolj očitne. In to kljub temu, da sta francoski in mehiški predsednik zatrjevala, da ni njuno zavezništvo naperjeno proti nikomur. Uradno ameriška vlada ni izrazila nobenega negodovanja, toda javno mnenje je bilo in je še precej razburjeno. Bivši predsednik Truman je v nekem listu pozval De Gaulla, naj »ne vtika nosu v njihove zadeve, če noče tvegati, da mu nos odrežejo.«
Kljub temu ostane odprto vprašanje: Čemu se je De GauLle odpravil v Južno Ameriko? Da bi prikril svoje diplomatske neuspehe v Evropi in se rešil osamljenosti, v katero je zabredel s svojimi visokoletečimi načrti o Franciji, kot vodilni evropski sili, menijo nekateri. Drugi pravijo, zato, da bi nagajal ZDA, ker ne podpirajo njegovih ambicij o francoski »veličini« in uvrščajo De Gaullovo pojavljanje v Latinski Ameriki vštric z onim v Vietnamu ter s priznanjem Kitajske. Vprašanje je, če bo Francija to tekmo za vpliv z ZDA vzdržala. Kajti že leta 1963 je pariška vlada dala Mehiki kredit za nakup francoskih strojev, a ga ta ni izkoristila, ker so ji medtem ZDA ponudile iste stroje bolj poceni, samo da bi držale Francijo daleč od Mehike.
Po drugi strani pa tudi francoski industrialci ne morejo slepo slediti svojemu predsedniku, kii bi zaradi prestiža hotel biti širokogruden, pa četuidi v škodo francoskih davkoplačevavcev. iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Konferenca Združenih
narodov o mednarodni trgovini
VELIK OSEBNI USPEH GENERALA DE GAULLA
Francoski predsednik De Gaulle se je vrnil s svojega potovanja po Mehiki, kjer je dosegel nesporen osebni uspeh. V mednarodnih diplomatskih krogih proučujejo sedaj bilanco tega potovanja, ki je izzvalo veliko pozornost, kot še nobeno potovanje francoskega predsednika v tujino. To pa zaradi taga, ker se je že v tej prvi etapi (kateri bo v jeseni sledila druga etapa po državah Latinske Amerike) razkrilo francosko prodiranje na področje, ki je do sedaj veljalo za »rezervat« ZDA.
Izrabljajoč vrsto tradicionalnih in psiholoških okoliščin, zaradi katerih je Latinska Amerika nezaupljiva do svojega bogatega severnega soseda (ZDA), je uspel navezati stike z eno glavnih predstavnic latinskoameriških držav — Mehiko — in ji kot protiutež ameriškemu načrtu »Zveze za mir in napredek« ponudil tesno gospodarsko in posredno tudi politično sodelovanje. V svoji spretni diplomatski igri je šel tako daleč, da se je proglasil za zaščitnika revnih držav. Zato je ne samo Mehika, ampak vas južnoameriški kontinent pozorno prisluhnil njegovim obljubam, da bo na svetovni gospodarski konferenci, ki se je v ponedeljek pričala v Ženevi, Francija nastopila kot zastopnik njihovih interesov.
ODMEVI V SVETU
To je francoski predsednik obljubil, kakor da bi on predstavljal vso Evropo. Zato mnogi menijo, da teh obljub ne gre jemati preveč resno, ker je stvarnost precej drugačna. Bolj kot gospodarska plat, je
In za vsakogar izmed nas bi bila največja sreča, če bi nam te roke ob uri smrti lahko dale odvezo.
Prirejeno po ital. kat. tedniku
EPSPH8B# v‘V ”
Jugoslovanski škofje zbrani na konferenci v Zagrebu leta 1952. V sredi med njimi sedi sedaj že pokojni beograjski nadškof dr. Josip Ujčič
KAKO JE PRIŠLO DO KONFERENCE
V ponedeljek 23. marca se je v veliki dvorani Palače narodov v Ženevi začela svetovna konferenca o trgovini in razvoju, in sicer pod okriljem OZN (Organizacije združenih narodov). Udeležuje se je 1500 delegatov iz 122 držav ter bo trajala približno tri mesece.
Konferenco sta slovesno otvorila predsednik švicarske federacije Ludwig von Moos ter glavni tajnik OZN U Thant. V torek pa se je začela splošna razprava.
Pobudniki te svojevrstne svetovne konference so manj razvite države, katere se pritožujejo, da sedanji svetovni trgovinski ustroj ne odgovarja več zahtevam modernega gospodarstva in zaradi tega zahtevajo, da se ga prikroji tako, da se tudi novim državam v razvoju omogoči hitrejši gospodarski vzpon. Po njihovem mnenju namreč se zaradi takega stanja gospodarsko razvite države razvijajo v hitrejšem tempu kot pa nerazvite države, zbog česar se prepad med njimi veča, namesto da bi se zmanjševal.
iiiiiHiiMiuiiiiiiiiiHliiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiniuiiiimHiiiiiiiiiiHiiiiniiiiHi
Umrl je beograjski nadškof dr. Josip Ujčič
V nadškofijskem dvorcu v Beogradu je dne 24. marca opoldne umrl nadškof dr. Josip Ujčič, že dalj časa je bolehal in zaradi visoke starosti bolezni ni mogel več premagati.
Nadškof Ujčič se je rodil v Pazinu v Istri dne 10. februarja 1880. Po končani gimnaziji istotain je stopil v goriško semenišče In leta 1902 zapel novo mašo. Nadaljeval je študije na Dunaju, kjer je leta 1908 diplomiral za doktorja teologije. Do leta 1912 je bil dvorni kaplan, nato pa študijski ravnatelj dunajskega Augustineuma. Vrnil se je zopet na Primorsko in postal profesor na gorlškem semenišču in nato profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Povzpel se je do važnih in visokih imenovanj, ki so dosegla svoj višek leta 1936, ko je bil povzdignjen do škofovske časti. Imenovan je bil za beograjskega nadškofa in to važno službo je opravljal do smrti.
Na svojem visokem položaju je vedno delal na dobrih odnosih med državo in katoliško Cerkvijo. Za te njegove zasluge ga je predsednik Tito leta 1960 odlikoval z Kedom zasluge za narod I. stopnje. Ni mu bilo še doživeti sadov svojih prizadevanj, toda trdno upamo, da bo v večnosti doživel dan, ko bo tudi Cerkev v Jugoslaviji postala deležna vseh pravic, ki ji gredo po božjih in človeških postavah.
Iz poročila Združenih narodov, ki služi kot osnova razgovorom na konferenci, je razvidno, da se je v desetletju 1950-60 to nesorazmerje med razvitimi in nerazvitimi državami znatno povečalo. Delež nerazvitih dežel v svetovni trgovini se je v istem obdobju znižal od 30 na 20%, delež razvitih dežel pa se povečal od 60 na 66%. Če gre po tej poti naprej, bodo nerazvite države dosegle življenjski nivo Zahodne Evrope šele čez 80 let, nekatere bolj zaostale pa celo čez dvesto let.
Zaradi tega so manj razvite države mobilizirale Združene narode, da bi jim pomagali pri njihovem nadaljnjem razvoju, ki zahteva nujno pospešitev. Drugače se zgodi, da lahko zaide v krizo celoten svetovni gospodarski ustroj. O tem so sii bolj ali manj edini predstavniki vseh držav, razvitih in nerazvitih. Ne strinjajo se pa glede ukrepov, kii bi jih bilo treba pod-vzeti, da se manj razvitim deželam omogoči nemoten gospodarski razvoj.
DELO KONFERENCE NE BO LAHKO
Dnevni red konference v Ženevi obsega 18 točk. V njih bo govora: i) stabilizirati oene surovinam, ki so poglavitno izvozno blago nerazvitih držav, 2) liberalizirati 'izvoz industrijskih izdelkov iz nerazvitih držav ter 3) ustanovitev nove svetovne organizacije za mednarodno trgovino.
Pot do eventualnih sporazumov ne bo lahka, ker je različnost držav udeleženk zelo pisana. Na eni strani je skupina industrializiranih držav, na drugi skupina držav v razvoju. Vsaka od teh dveh glavnih skupin se deli še v države s tržnim gospodarstvom odnosno z državnim (vodenim) gospodarstvom ter v tradicionalno nerazvite države (Južna Amerika) odnosno mlade afniškojazijske države s komaj doseženo neodvisnostjo.
Med nepovabljenimi državami je poleg Vzhodne Nemčije, Severne Koreje in Severnega Vietnama tudi komunistična Kitajska, katerih položaj na konferenci je še sporen. Skupina socialističnih držav se zavzema za njihovo polnopravno zastopstvo, medtem ko druge države temu nasprotujejo. Na drugi strani pa baje afriške države pripravljajo resolucijo, s katero zahtevajo odstranitev Južne Afrike.
Italijansko zastopstvo na konferenci v Ženevi vodi trgovinski minister poslanec Mattarella, jugoslovansko pa Vladimir Popovič. Jugoslovanska delegacija je zelo številna (47 članov), iz česar je razvidno, da beograjska vlada pripisuje ženevski konferenci znatno večjo važnost kot razne zahodnoevropske države.
Med češnje cvetoče in breskve in trte Jezus gre.
Skoz jutranji mrak
mu tih je korak
kot misli, ki v noč bede.
Čakala so polja, čakali so griči, domovi in srca tri dolge dni. . .
Zdaj hodi med njimi svetal, poveličan in milost nebeško deli.
Kar v češnjevih gajih je vstalo vonjav, vse preko stezic in rosnih trav zbero se krog Njega v dišeč pozdrav.
Sam Stvarnik mogočni nad stvarstvom se čudi: »Ta zemeljski raj!«
O, človek, poklekni, ko zdaj gre v življenje! Za križ, za vstajenje mu hvalo daj!
Ljubka Šorli
Delavnost sv. očeta
Ni zveličanja brez Cerkve
V letošnjem postu je sv. oče Pavel VI. obiskal med drugimi cerkvami v raznih rimskih predmestjih tudi cerkev Marije Tolažnice v Tiburtinski ulici. Ta cerkev je bila med zadnjo vojno porušena, ko so zavezniška letala bombardirala Rim. Takrat je na kraj razdejanj a takoj po napadu prihitel papež Pij XII. v spremstvu državnega podtajnika msgr. Montinija, sedanjega sv. očeta. Papež Pavel VI. je v svojem nagovoru najprej pozdravil železničarje, uslužbence cestne železnice, pošte in brzojava ter delavce, ki žive v tam predmestju. Izrazil je svoje veselje, da so zunanje rane vojne odstranjene. Toda notranjost človekova je še vedno dostikrat v razvalinah. Ljudem sta potrebni ljubezen in dobrota, ki izhajata od Boga. Oboje nudi v polni meri Kristusova Cerkev. V zmoti so tisti, ki mislijo, da se lahko odrešijo brez te Cerkve. Gospod nas bo rešil potom verske skupnosti, je dejal papež. Zato ni dovolj, da človek išče naravnost stik z Bogom. Brez verske skupnosti bo zgre-šil pravo pot. Vsakdo naj bi se z veseljem vanjo vključil in bil v živem stiku z duhovniki, ki so tu zato, da vernikom služijo, ne pa da jih izkoriščajo, kot bi jih radi nekateri prikazali. Pravilna je bila zato misel francoskega filma »Bog potrebuje ljudi«, ki je prav (to hotel poudariti in dokazati, da ni vere brez njenih predstavnikov in da vera živi le, če je poosebljena v gorečih služabnikih, ki jo po posebnem božjem nalogu širijo in nudijo ljudem.
Sv. oče je sprejel delavce tovarne FIAT
Na praznik sv. Jožefa je sv. oče Pavel VI. daroval v baziliki sv. Petra sv. mašo, kateri so prisostvovali tiudi ravnatelji in delavci tovarne FIAT. Ob evangeliju je imel sv. oče govor, v katerem je pohvalil napredek italijanske industrije, ki se je še posebno izkazala v velikih tovarnah FIAT. Te so največje italijansko industrijsko podjetje. Cerkev s posebno skrbjo in ljubeznijo gleda na vse probleme delavstva, na verske, moralne, ekonomske in socialne in želi, da bi napredovali v vseh pogledih.
Opoldne je sv. oče zmolil s 15 tisoč romarji na trgu sv. Petra angelovo če-ščenje in vsem podelil svoj blagoslov.
Po-
men
Veličasten je sestav naših verskih resnic. Te resnice tvorijo i-dealno, logično harmonijo, logično skladnost, logično soglasje. Samo to harmonijo, to soglasje je treba spoznati. Treba se poglobiti v naše verske resnice. Šele tako bomo spoznali veličastno stavbo katoliške vere.
Zamislimo se malo globlje v Kristusovo vstajenje. Kristus je vstal od mrtvih! Pomen Kristusovega vstajenja nam je jedrnato, kleno, izrazito pojasnil sv. Pavel. V I. listu Korinčanom piše:
»Ako se pa o Kristusu oznanja, da je vstal od mrtvih, kako govore nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera. Očitno je pa tudi, da smo lažnive priče božje, ker smo pričali zoper Boga, da je o-budil Kristusa, ki ga ni obudil, če seveda mrtvi ne vstajajo. Zakaj, če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus tli vstal; ako pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera, še ste v grehih. Torej so izgubljeni tudi tisti, ki so v Kristusu zaspali. Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najnesrečnejši.« (I Kor. 15,12-19)
Pavel je tako kratko, a vendar globoko pojasnil skrivnost Kristusovega vstajenja. Pojasnimo malo obširneje te Pavlove besede in tudi v naši duši bo vstal Kristus v vsem sijaju svoje zmage. Njegova zmaga je tudi naša zmaga, njegovo vstajenje je tudi naše vstajenje.
Pavel se je na tretjem misijonskem potovanju mudil v Efezu, v Mali Aziji. Bilo je to leta 57 po Kr. Odposlanci korintske cerkve so prišli k njemu in mu poročali o stanju svoje cerkve. Prosili so ga pojasnila o nekaterih spornih vprašanjih, med drugim tudi o vstajenju mrtvih. V Korintu so namreč nekateri govorili, da ni vstajenja mrtvih. Zato jim je Pavel v zgoraj navedenem besedilu, pojasnil vstajenje Kristusovo in vstajenje mrtvih.
Vstajenje Kristusovo je v bistveni zvezi z vstajenjem pravičnih. Če zanikamo vstajenje Kristusovo, moramo zanikati tudi vstajenje pravičnih. Verniki so globoko združeni s Kristusom kakor udje z glavo. Oni celo tvorijo s Kristusom eno samo telo. Zato če je Kristus vstal, bodo tudi oni vstali.
Če Kristus ni vstal, je prazno, to je brez temelja pridiganje e-vangelija po apostolih. Kristus je napovedal svoje vstajenje kot najvišji dokaz svojega božanstva in mesijanstva (Mt 12, 38 in sl.; Jan 2, 18 in sl.). Če ni vstal, bi moral zaključiti, da je krivi prerok. V tem primeru ne evangelij ne vera ne bi imeli resnične podlage.
Apostoli so dokazovali božji izvor evangelija tako, da so se sklicevali na vstajenje Kristusovo. Trdili so, da Bog ne bi bil obudil Kristusa od mrtvih, če ne bi bil Kristus božji poslanec.
Če Kristus ni vstal, ne samo, da bi bilo pridiganje apostolov brez podlage, ampak bi bili apostoli krive priče o Bogu. Pričali bi o Bogu, da je obudil Kristusa, kar ne bi bilo res. Če je velik greh krivo pričevati o ljudeh, še večji greh je krivo pričevati o Bogu, da je obudil Kristusa od mrtvih, kar pa ni storil, posebno tudi z ozirom na to, da je s Kristusovim vstajenjem v bistveni zvezi zveličanje ljudi.
Če Kristus ni vstal, ni pravi Mesija, ni tisti, ki je moral zadostiti za naše grehe. In če ni zadostil za naše grehe, nam niso naši grehi odpuščeni, ne moremo se zveličati. Ni nas zveličal!
Zaradi istega razloga tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu, to je, ki so umrli z vero in upanjem v Kristusa, so izgubljeni, ker, če Kristus ni pravi Mesija, niso jim odpuščeni grehi, ker jih Kristus ni Zveličal.
Če Kristus ni vstal, vera v Kri-
stusa ni samo brez koristi za žive in mrtve, ampak je celo škodljiva za ljudi. Zaradi vere v Kristusa se moramo odpovedati v tem življenju mnogim stvarem, katere drugi, ki ne verujejo v Kristusa, uživajo, moramo prenašati nadloge vsake vrste, moramo trpeti preganjanje in celo svoje življenje žrtvovati za svojo vero, a ta vera v vstajenje od mrtvih je brez podlage, če Kristus ni vstal.
Pavel je tako zavrnil vse posledice, ki bi nastale, če ni Kristus vstal, Kristus je pa res vstal in torej naša vera ni prazna, ni brez podlage, Kristus je vstal in mi bomo tudi vstali!	R.
sv. očeta Janeza XXIII. CIL pred štirinajstimi leti
69 let je imel ms gr. Angel Jožef Roncalli, ko je za veliko noč leta 1950 — takrat je bila 9. aprila — prispel po napornem apostolskem potovanju skozi dežele Sev. A-frike v alžirsko mesto Oran. Nekaj dni prej — 19. marca ■— je slavil 25 let svojega 'škofovskega posvečenja. Škof iz Orana, msgr. Lacaste, ga je povabil, naj bi pri njem preživel veliki teden, se telesno odpočil in duhovno okrepil. Msgr. Roncalli je vabilo sprejel. Doživel je vso lepoto zadnjih treh dni velikega tedna. Svoja občutja je zaupal svojemu dnevniku. Sedaj, ko so ta dnevnik nedavno objavili, vemo, kaj vse je tedaj začutilo, doživelo in razkrilo njegovo plemenito duhovniško srce. Prisluhnimo njegovim lastnim besedam.
llllllllIllllllllllltlllllllllMIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllMIIIIlMIIIIIIliltllllllllMIlllllllllllllllllllUlltllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllilllllllllllll
Aleksandra
JOŽICA PERIC:
Aleksandra je sama doma z mamo, Peter je odšel z babico na sestanek dečkov. Tam je treba biti 'tiho in govorijo resne stvari. Bolje je ostati doma in se igrati z lutkami.
Aleksandra dobro ve, da je mama v kuhinji ali nekje v hiši, a je ne sliši. .Mama je tako čudna, vedno misli na neznane stvari. Gleda z očmi Aleksandro, a je skoraj ne vidi; sliši jo, če kdaj govori sama s seboj, in je, kot bi je ne slišala. Pusti pa, da vzame brisače in prte, da se preobleče v kraljično ali beračico, ali samo na koncu jo kakšenkrat ozmerja, da ji napravlja nered. Razen tega se vedno oblači v črno in tolikokrat se ji pozna sled solza na obrazu. Aleksandri pa tako ugajajo lepe obleke on pravkar se je spomnila, da se ima igrati kraljično. Silno resno se priklanja lutki, ki nemarno poveša razbito glavo, in jii govori z narejenim, osladka-nim glasom.
»Žal mi je, dragi princ, da se ne morem poročiti z vami.«
Nato spremeni glas v moškega, posnemajoč Petra, ko recitira pesmi.
»Zakaj se ne morete poročiti z menoj? Jaz imam toliko gradov v deveti deželi.«
Nenadoma »kraljična« menja argument.
»Ali vam ugaja moja obleka? Napravila sem jo iz najdražje svile, ker sem hotela biti najlepša med vsemi.«
Pa se naveliča vsega.
»Ti nisi noben princ,« ga razjarjena brcne na tila. »Ti si samo lutka, neumna lutka. Ti nimaš lepe uniforme in lepih našivov na rokavih kot moj oče in še nikoli nisi bil na ladji, ki je gorela.«
»čemu si tako nemirna, Aleksandra? Kdo ti je povedal te stvari?« sprašuje mama, ki je pritekla iz kuhinje, preplašena in vznenadena.
Aleksandra poveše oči, kot bi jo kdo
etike fvcrživc
Zazibal se je zvon veliki in ti naznanja s stolpa lin, da danes praznik je slovesni, Zveličar vstal je, božji Sin.
Morda, najbrže, si pozabil, kaj Jezus vse je pretrpel poprej, ko nas je vse odrešil, in tudi tebe je otel.
Procesija iz cerkve roma, jo spremlja petje, godba, strel; prijatelj, kaj te nič ne miče, da bi v sprevodu z ljudstvom šel?
Kako te zvon veliki vabi, kakd te vabi njega glas, kako te vabi ljudstvo zbrano, kakd te vabi fara, vas!
Pridruži se in čuj molitev, v molitvi bodeš slišal ti, da. prišli spet miru so dnevi, prepolni božje milosti.
Se ziblje, poje zvon veliki, mehča ti dušo in srce; procesiji si se pridružil in z ljudstvom spojil si želje.
F. E. Polak
bil iznenadil pri zlem dejanju. Mama jo stiska k sebi, jo poljublja in... joče. To Aleksandri ne ugaja.
»Jočeš danes ion imaš črno obleko!« 'vzklika nevoljna.
»Lepa je črna obleka,« se izmika mama.
»Obleoi si kakšno drugo. Ce bi prišel zdajle atek in te našel takšno!«
»Sem ti že povedala, da je pisal, 'da ne pride.«
»Atek dobro ve, da mu Aleksandra ne odpusti, če ne pride vsaj za Veliko noč. Obljubil mi je.«
Mama jo z globokim vzdihom pusti in se vrne v kuhinjo.
»Mama, ali ni res, da mi je obljubil?« vznemirjeno kliče za njo Aleksandra.
»Seveda ti je obljubil. Tudi meni je obljubil,« jo pomirja mama iz kuhinje.
In vendar mama ne verjame, da pride. Nihče ne verjame in niihče ga ne pričakuje. Vsi delajo tako, kot bi ne imel priti nikoli več.
Aleksandrinega srca se oprijema tesnoba. Tako ji je, kot bi se počuitila zelo slabo, a je nič ne boli. Mora priti, atek, mora priti! Toliko nujnih stvari ga mora vprašati. Samo on ji lahko pove o goreči ladji, drugi ji nočejo ničesar povedati.
Ko hi vsaj prišel! Ko bi ta trenutek pozvonil pri vratih! Ko bi prav ta trenutek že stal pred vrati!
Zvonec pri vratih živahno pozvoni in sreča jo vso prešine. Res je, atek je prišel ! Z odprtimi usti in rokami leti po hodniku in nič ne vidi, nič ne sliši. Vse je minilo, vsa njena tesnoba in vse čudno mamino obnašanje.
Mama je že odprla vrata im čez prag je vstopil Peter, z nemarno hojo in pogledam kdo ve kje. Aleksandra se ne more ustaviti: zaleti se vanj in oba se pre>-vrneta na tla.
Zdaj je treba oba tolažiti, ali medtem ko se da Petra brž potolažiti s sladkarijami, Aleksandra ne more prenehati z jokom. Ali tako boli buška na čelu? Saj bo kmalu prešla. »Boli, zelo boli buška,« se zdi, da govori njen obupni jok. »Tako ni še nikoli bolela nobena buška in ta bolečina ne bo nikoli prešla.«
Ali sama ve, da buške na čelu niti ne čuti več. Njena bolečina je dosti globlja 'in neozdravljiva.
VELIKI ČETRTEK:
POGLED V PRETEKLOST
Pregledujem svoje duhovne zapiske, ki sem jih naredil ob priliki raznih duhovnih obnov v zadnjih petindvajsetih letih, katere sem preživel v Bolgariji, Turčiji in Franciji. Toliko let sem že namreč škof. Ko jih prebiram, sem pretresen in ganjen in skrušen obenem. Molim Miserere -u-smili se me; ta je namreč moj; in prepevam Magnificat - moja duša poveličuje Gospoda, in ta je ves od Boga.
IT. marca 1925, dva dni pred svojim škofovskim posvečenjem, sem naredil tale sklep: Ponovno se bom vračal k branju 9. poglavja III. knjige Hoje za Kristusom, ki pravi: Obračajmo vse na Boga, ki je naš zadnji namen! Te besede so name napravile globok vtis. V nekaj besedah je dejansko povedano vse!
Hvaležen sem Gospodu, da sem vseh 25 let živel v luči te misli. »Iz mene zajemajo mali in veliki, ubogi in bogati, kakor iz živega studenca živo vodo; in tisti, ki mi voljno in radi služijo, prejemajo milost za milostjo.« (Hoja za Kr., III., 9/2)
Ah! Jaz spadam med te male in uboge! V Bolgariji sem bil ovit v enoličnost vsakdanjega življenja, doživljal neuspehe in razočaranja. Toda milost božja me je podpirala, da mi je ostalo notranje veselje neskaljeno.
V Turčiji mi je moja apostolska dejavnost prinašala stiske in radost. Ne bi mogel morda storiti več kot sem storil? Ni-
Iz Slovenije
Novi ljubljanski nadškof
Sv. Stolica je imenovala msgr. dr. Jožeta Pogačnika za novega ljubljanskega nadškofa; msgr. Pogačnik je bil po smrti nadškofa Vovka administrator ljubljanske škofije, sedaj je postal njen pravi nadpa-stir. Imenovanje je prinesel iz Rima zagrebški nadškof msgr. Šeper in ga javil msgr. Pogačniku za njegov god za sv. Jožef.
Narodni jezik pri sv. maši
V Jugoslaviji so dobili dovoljenje, da smejo rabiti narodni jezik pri branju beril in evangelijev med sv. mašo. V Sloveniji to že izvajajo in med mašo duhovnik bere berilo in evangelij v slovenskem namesto v latinskem jeziku. To ne samo med peto mašo, nego tudi pri navadnih mašah za ljudstvo.
Tudi med obredi velikega tedna so berila in prerokbe brali v slovenščini.
To je prvi sad novih liturgičnih reform, ki jih je izdal II. vatikanski koncil.
občudovanjem. Toda jaz vem, kaj je v meni. Zato mi obraz zaliva rdečica sramu, ob pogledu na vse moje nedostatke. Čudim se, da me sv. oče pusti na tako važnem mestu. Gotovo, silno je dober z menoj. Trudim se, da kot predstavnik Sv. Stolice vse, ki se mi približajo, osrečim v ■ duhu Kristusovega govora na gori. Moje geslo ostane vsej ko prej: »Biti pokoren, kot je bil Kristus pokoren«, biti veren in ponižen kot On, prežet od božje ljubezni, vedno pripravljen na žrtev in voljan vsak trenutek umreti — Zanj in za njegovo Cerkev.
Potovanje po deželah Severne Afrike mi je še bolj približalo spoznanje, da ni zvišenejšega opravila kot reševati duše. V tem delu je utemeljeno poslanstvo Cerkve in obstoj katoliškega duhovništva. Zato je resnična in uspešna le tista diplomacija, ki se drži načela sv. Avguština: »Gospod, daj mi duš, vse drugo pa vzemi!«
VELIKA SOBOTA:
POGLED V PRIIIODNJOST
Ob spoznanju, da sem star skoro 70 let, kaj naj pričakujem od svoje prihodnjosti? Najbolje je, da prisluhnem psalmistu, ki pravi: »Doba naših let je sedemdeset, in če smo krepki, osemdeset; in največ izmed njih je trud in nečimernost, zakaj hitro minejo in mi odletimo.« (Ps 89,10) Ne smem si več delati utvar. Sprijazniti se bo treba z mislijo na smrt. Ta misel me ne sme zmesti, temveč napolniti z
Najbolj slovesni trenutek zadnje večerje je prišel: Kristus se daje svojim učencem v hrano pod podobo kruha in vina
sem morda bežal pred borbo in jo vse preveč skušal nadomestiti z ljudomilostjo, ki se zdi lažja in prijetnejša kot boj? Gospod, Ti me sodi in obsodi, če sem to zaslužil!
Čutim za svojo dolžnost, da se z ničemer ne hvalim in da vse Tebi prisodim: »Nič dobrega torej ne lasti sebi, kakor tudi nikomur drugemu ne pripisuj kreposti, ampak vse dajaj Bogu, ki brez njega človek nima nič!« (Hoja za Kr., III., 912)
Zato z veseljem vzklikam s sv. Avguštinom: »Moje zasluženje je tvoje usmiljenje; in ko ti plačuješ naše zasluge, dejansko kronaš svoja dela.« Dobro se tega zavedam in le v Tebi se bom veselil, le v Tebe upal, kajti »nihče ni dober kakor Bog« (Lk 18, 19), samo On zasluži hvalo, samo On naj bo v vsem hvaljen!
Tako se konča to čudovito poglavje Hoje za Kristusom. Ostal mi je spomin na moje krivde — grešil sem v mislih, besedah in dejanjih, — pa tudi neomajno zaupanje v sv. daritev, ko sem tekom 25 let škofovske službe vsak dan daroval sv. hostijo »za brezštevilne grehe, žalitve in malomarnosti svoje.«
Oh te svete maše! Bilo je v njih obilje dobrih namenov, pa tudi obilje prahu s ceste; obilje božje milosti pa tudi nežnost Jezusu do svojega duhovnika, na drugi strani pa moja majhnost, ki si ne ve drugače pomagati kot da se Njemu popolnoma prepusti.
VELIKI PETEK: POGLED V SEDANJOST
Včeraj sem na večer zmolil jutranjice, danes dopoldne dnevne ure s štirikratnim Miserere. Gledam svojo sedanjost, ožarjeno od skrivnosti sv. križa. 69 let imam in še sem pri življenju! Poljubljam presvete rane Kristusove, poljubljam njegovo srčno stran. Preveva me ljubezen in bolečina.
Ljubezen: kako ne biti hvaležen za duševno čilost, ki sem je še vedno deležen?
Bolečina: spoznavam se v vsej svoji revščini. So nekateri, ki gledajo name z
zaupanjem v Boga. V moči tega zaupanja se da delati, služiti, živeti do zadnjega diha. te dalj časa mi je misel na smrt domača, me razveseljuje; zato jo bom pozdravil z nasmehom na ustnicah. Ne bom o njej govoril pred drugimi, kajti tako govorjenje bi jih utegnilo vznevoljiti; pač pa bom stalno mislil na sodbo, ki me čaka. Tako pričakovanje je dobro, koristno in prinaša s seboj umirjenost, dostojanstvo, mir. Svoj testament bom malo spremenil. Hvala Bogu, reven sem in tak hočem umreti.
Ker čas beži, bom svojega duha odtrgal od zemlje, od dostojanstev, časti, dragocenih reči ter približal Bogu. Skušal bom končati študijo o sv. Karlu Boro-mejskem; toda če Bog hoče drugače, se rad odpovem tudi temu zadoščenju.
Nekateri mi napovedujejo, da bom postal kardinal. Tako govorjenje me mr-tviči. Če pride do imenovanja, ga bom sprejel kot izraz božje volje in se Bogu za izkazano zaupanje zahvalil.
Ko se vrnem v Pariz, bom skušal spet vršiti svoje zaupano mi poslanstvo, vršiti Z ljubeznijo, pozornostjo in potrpežljivostjo, prežet absolutne zvestobe do sv. očeta, tesno povezan s Kristusom, mojim Kraljem, z Marijo, mojo dobro Materjo, s sv. Jože/im, mojim dragim in vzornim prijateljem in zaščitnikom.
Tolaži me misel, da so že skoro vse duše, ki so mi bite drage v življenju, v onostranosti in da molijo zame. Kaj mi še skrivajo morebitna leta mojega zemeljskega potovanja? Sprejel jih bom s hvaležnostjo, trdno odločen, da sem še naprej koristen sveti Cerkvi.
Pravkar so zadoneli velikonočni zvonovi iz bližnje katedrale Srca Jezuso\’ega. V meni je radost in v duši mi pozvanjajo besede iz moje zadnje velikonočne pridige pred odhodom iz Carigrada, ko sem se poslužil besed cerkvenega učenika sv. Gregorja iz Nacianca: »VolunUis Dei — pax nostra — božja volja, naš mir«.
Priredil: -jk
Velika noč v vzhodni Cerkvi
ei
Velika noč je v vzhodni Cerkvi »Pasha Hristova, Prazdnik vseh Prazdnikov«, »Kristusova Velika-noč, Praznik vseh praznikov«. Globoki pomen Kristusovega vstajenja poudarjajo z navdušenimi, vzvišenimi besedami veliki vzhodni cerkveni očetje, npr. Atanazij, Ivan Zlatoust, Efrem Sirski. Atanazij piše v svojem velikonočnem
den ne žalosti zaradi grehov, ker iz groba sije odpuščenje. Naj se nobeden ne boji smrti, ker nas je odrešila smrt Zveličarja. Izbrisal je smrt, ki je bil od nje zajet... Kje je tvoje želo, smrt, kje je tvoja zmaga, pekel? Kristus je vstal in ti si vržena na tla! Kristus je vstal, padli so besi, Kristus je vstal in veselijo se angeli! Kristus
t m) mu h mumn t‘ whk>{; -•
V..V
Jezus — dobri Pastir in Rešenik sveta (Orientalska umetniška šola v Grottaferrati pri Rimu)
pismu aleksandrinski krščanski občini: »Da, resnično, nekaj vele-radostnega je ta triumfalna zmaga nad smrtjo, istočasno nam je telo Gospodovo priborilo našo ne-strohljivost. Ker je on vstal, bomo prav tako tudi mi vstali, in njegovo telo, ki je ostalo nestroh-ljivo, bo brez dvoma tudi vzrok naše nestrohljivosti.«
Velikonočno veselje posebno odmeva v velikonočnih obredih. O-bredi se začnejo opolnoči. Vsa tri vrata ikonostasa (Ikonostas je pre-graja s svetimi podobami, ki loči glavni oltar od cerkvene ladje) se odpro. Duhovniki pojejo velikonočno himno : »Voskresenje Tvoe, Hriste Spase, angeli poj ut na ne-beseh i nas na ženili spodobi čistini serdcem Tebe slaviti (Vstajenje Tvoje, o Kristus Zveličar, pojejo angeli v nebesih, a tudi na zemlji se spodobi, da te slavimo s čistim srcem).
PROCESIJA
Razvije se procesija. Verniki slede duhovščini. Vsi imajo v rokah prižgane sveče. Procesija gre trikrat okoli cerkve. Med procesijo ponavljajo isti velikonočni slavospev, isto himno. Procesija se pri povratku v cerkev ustavi pred zaprtimi vrati. Duhovnik zapoje velikonočno pesem: »Hristos voskrese iz mertvih, smertiju smert poprav, i suščin vo grobjeh život darovav« (Kristus je vstal od mrtvih, s smrtjo je premagal smrt, in daroval življenje tistim, ki so v grobeh).
Duhovnik nadalje poje: »Da vo-skresnet Bog, i rastočastja vraži ego i da beza po lica ego nena-vidjaščie ego (Da vstane Bog in izginili bodo njegovi sovražniki in da se razbežijo izpred njegovega obličja tisti, ki ga sovražijo).
Pojoč zopet »Hristos voskrese«, verniki gredo v cerkev za duhovnikom, ki je s križem odprl vrata.
Nato pojejo velikonočne jutra-njice. Neprestano se ponavlja velikonočni pozdrav: »Hristos voskrese« in ljudstvo odgovarja: »Vo istinu voskrese!«
Na koncu jutranjic se poljubljajo duhovniki in verniki. To je velikonočni poljub. Poljubljajo se in pozdravljajo z velikonočnim pozdravom do bele nedelje.
Nato sledi čudoviti nagovor (ho-milija) sv. Janeza Zlatoustega.
Navedimo samo nekaj misli iz nagovora res »Zlatoustega«. Sv. Janez Zlatousti vzklika: »Veselite se z vašim Gospodom, prvi in zadnji ; prejmite nagrado, bogati in revni, veselite se med seboj, slavite ta dan vzdržni in zanikrni. Veselite se danes enako tisti, ki ste se postili, in tisti, ki se niste postili! Naj nobeden ne objokuje svoje revščine, ker se je pojavilo splošno kraljestvo. Naj se nobe-
je vstal in življenje je živo. Kristus je vstal in od mrtvih ni nobenega več v grobu, ker od mrtvih vstali Kristus je postal prvina med tistimi, ki tukaj spijo. Njemu čast in gospostvo na veke vekov.«
SV. MAŠA
Staroslovenski:	Božestvenna-
ja Liturgija (Božanstvena Liturgija). Po. procesiji je slovesna sv. maša po obredu sv. Janeza Zlatoustega. Tudi pri sv. maši še večkrat ponavlja velikonočni slavospev »Hristos voskrese«.
Pred čitanjem berila se poje prokimen (Prokimen, grška beseda, je stih, ki se poje pred čitanjem sv. pisma): »Sej den je gože sotvori Gospod: vozradujemsja i vozveselhnsja v on!« (To je dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo se in veselimo se v njem!)
Evangelij »V začetku je bila Beseda« se čita v več jezikih (grški, latinski itd.), v dokaz, da se je evangelij razširil po vsej zemlji.
Po sv. maši je blagoslov raznih jedil: kruha, mesa, masla, jajc. O-bičaj barvati in blagoslavljati jajca je zelo star. Pobožno izročilo pravi, da je Marija Magdalena prišla k cesarju Tiberiju, da protestira proti Pilatovi obsodbi in da je ob tej priliki dala cesarju rdeče jajce z napisom »Kristus je vstal« in s temi besedami začela svoj govor.
Velikonočna, misel ni v vzhodni Cerkvi samo zgodovina preteklosti, ni samo cerkveni obred, ni neka arheologija, ne živi samo v tradiciji, v izročilu, ampak je živa vera. Ta živa vera v vstajenje Kristusovo, to globoko, iskreno, žarko velikonočno veselje je na vzhodu središče cerkvenega življenja.
Ta vera v vstajenje ni mrtva vera, ni prazno, minljivo navdušenje brez vpliva na življenje. To nam dokazuje novejša zgodovina ruskega naroda. Omenjamo pismo skoraj 80 letnega petrograjskega metropolita Benjamina, ki ga je pisal kratko pred svojo mučeni-ško smrtjo. Boljševiki so ga ustrelili. V omenjenem pismu veje duh sv. Ignacija, škofa antiohijskega. V pismu Rimljanom je sv. Ignacij pisal: »Pšenica Kristusova sem, naj me zobje divjih zveri zmeljejo in zdrobe, da bom čist kruh Kristusov.« Leta 109 po Kr. so ga v rimskem koloseju raztrgali levi. Z istim mučeniškim Kristusovim duhom in globoko vero v vstajenje je pretrpel mučeniško smrt tudi metropolit Benjamin.
Še ena zgodba o ruski neomajni veri v vstajenje: V Moskvi je tovariš Lunačarski, boljševiški komisar za ljudsko prosveto, imel v veliki dvorani javno predavanje proti »zastareli veri«. Nagla-
sil je, da je vera proizvod kapitalističnega socialnega, družbenega reda. Ta vera je sedaj popolnoma premagana. Lahko je dokazati, njeno lažno podlago. Predavanje je teklo gladko. Predavatelj je bil tako navdušen in zadovoljen s svojim uspehom, da je velikodušno dovolil debato, razpravo o svojem predavanju, toda pod pogojem, da se mora njemu prijaviti, kdor želi govoriti, in ne sme govoriti več kot pet minut. Prijavil se je mlad duhovnik, neugledne zunanjosti, z majhno bradico, pravi vaški župnik. Lunačarski ga je zaničljivo pogledal od zgoraj doli in mu zabičal: »Pazite! Ne več kot pet minut!« »Da, da, bom zelo kratek,« je odgovoril duhovnik. Šel je na kateder, se obrnil proti poslušavcem in vzkliknil: »Bratje in sestre! Hristos voskrese!« — In vsa dvorana je zagrmela: »Vo istinu voskrese!« Duhovnik je nato še dodal: »Končal sem! Nič več ne rečem!« Takoj so zaključili shod. Nič ni koristila tovarišu Lunačarskemu njegova bleščeča retorika. Zmagala je globoka, neomajna vera ruskega naroda v vstajenje Kristusovo.
Zaključimo ta kratki opis praznika Velike noči v vzhodni Cerkvi z vzvišenimi besedami, ki se pojejo na jutranjici na praznik Velike noči:
»Vozkresenija den, i prosvje-timsga toržestvom, i drug druga obimem; reejem: bratie, i nena-vidjaščim nas, prostim vsja vo-skresenijem, i tako vozopijim: Hristos voskrese iz mertvih, smertju smert proprav, i suščim v grobjeh život darovav.«
Slovenski: Danes je dan Vstajenja in razsvetljeni po prazniku objemimo drug drugega in recimo tistim, ki nas sovražijo: bratje, odpustimo vse radi Vstajenja in tako zapojmo:
Kristus je vstal od mrtvih, s smrtjo je premagal smrt, in daroval življenje tistim, ki so v grobeh.
P.
Jordanski kralj Hussein je nekaj dni pred prihodom sv. očeta v njegovo deželo označil Pavla VI. kot »velikega in dragega gosta«. Še več. V Jeruzalemu je na tiskovni konferenci, kjer je bilo zbranih 1200 časnikarjev iz 38 držav, odgovoril na vprašanje, koliko bo državo stal ta obisk, da obisk sam predstavlja zanj večjo vrednost kot pa vsi izdatki.
Isti dan je tudi zapadel rok od strani Jordanije italijanski tvrdki Montecatini, kateri bi morali izročiti veliko količino nekih mineralov. Predstavnik Montecatinija, ki je v ta namen obiskal odgovorno ministrstvo, je dobil odgovor: »Oprostite, šele po obisku sv. očeta bomo lahko o tem razpravljali. Vsa ministrstva se sedaj ba-vijo samo s pripravami na ta obisk. In ni nam mar, če s tem utrpimo znatno materialno škodo.«
Zaradi vremenskih neprilik nad Amma-nom je bil pristanek papeževega letala na tem letališču negotov. Kralj Hussein je tedaj osebno prevzel poveljstvo in je z vrha kontrolnega stolpa vodil vse operacije na letališču. Takoj, ko je papeževo letalo pristalo, se je pognal proti letalu in prvi pozdravil papeža.
Jordanija je nova država, ki nima še evropske organizacije in vendar se je pri tem visokem obisku »znašla«.
ODKLONIL JE »BAKŠIŠ«
V revnih deželah Orienta nudi turist skoro edini zaslužek malim in velikim. Posebno »mali« so izredno iznajdljivi in sitni kot muhe. Za vsako najmanjšo uslugo zahtevajo svoj »bakšiš«.
Dan pred papeževim prihodom se je neki italijanski duhovnik v Jeruzalemu zgubil. Hodil in hodil je po jeruzalemskih ulicah, ki so bile vse okinčane, tudi tiste, po katerih papež ni imel iti, in nikakor ni mogel priti na dogovorjeni cilj. Vprašal je dečka za smer. Takoj mu jo je povedal in ga še sam povedel do cilja, ki ni bil prav blizu. Ko mu je duhovnik za uslugo hotel dati »bakšiš«, ga je deček skoro užaljeno odklonil: »Ne, ne,« je dejal, »vse za sv. očeta.« Bil je mohamedanski begunček.
POD ROKO
JE VODIL SV. OČETA
Po strašnem kaosu pri damaščanskih vratih, ko je policija zaprla vrata, se je sv. oče nenadoma znašel odrezan od ostalih. Duhovščina se je razgubila. Nekateri
..  i	m	11 m 111 m 1111111 r 11111 m 111 m i ih i ■ 1111 ■ 111111111 11 m 111 m
POZDRAV Z OKNA
Pred leti je rnož umoril svojo ženo. Bilo je pred tolikimi leti, da jih še sam, obsojenec na dosmrtno ječo, težko prešteje. V bližnji sobici je spala njuna edina hčerka, slabotna, suhljata (»spaček« ji je pravil on). Mogoče se sploh ni zbudila, a tudi če se je, se sedaj tega ne spominja. Bila je še premajhna. Njeni prvi spomini so iz poznejšega časa in obsegajo zavode, spalnice, jedilnice, pravila, zvonjenje, kratke sprehode po dve in dve v vrsti za redovnicami... Dolgočasno življenje dobrodelnih ustanov, življenje molitve in dela, a tudi življenje samote in mraza. Iste sestre, ki so znale deliti dobroto, so jo včasih tudi morda nehote spomnile na njen izvor, na očeta kaznjenca. A Rosetta Lo Conte, sedaj že doraslo dekle, sprejema dobro in skuša spregledati slabo. Naučila se je vezenja, dela in postaja bolj samozavestna v psihološkem ravnovesju, ki temelji na bornih, a trdnih sestavinah: delo, trud, težaven prihranek.
A vsaka njena samozavestnost izbline, ko prejme od očeta pismo, v katerem jo prosi odpuščanja. V trenutku se čuti revna in zapuščena, željna ljubezni, tildi tiste ljubezni, ki ji prihaja od kaznjenca. In ljubezen, če ji le uspe zažareti, odrešuje. Hči začne očeta obiskovati in dopisujeta si. Končno se preseli v Saluzzo, kjer je očetova ječa. Blizu te je samostan in 23. decembra pred sedmimi leti dekle potrka na vrata. Čutiti je že božično razpoloženje in redovnice, ki' se morda v tistem trenutku vračajo iz kapele, kjer so opravile božično devetdnevnico in zapele »Prosite nebesa pravičnega«, ne morejo odsloviti premraženega dekleta, ki se ponuja za delo, da bi le lahko ostalo pri njih. In jim res ni v breme. Poišče si zaposlitev in lahko plačuje oskrbo. Za tisto sobico bi plačala tudi mnogo več, saj lahko vidi okno očetove celice, in vsak večer, ob domenjeni uri, stopita oče in hči k oknoma in si večkrat pomahata v pozdrav.
Dekle, ki sedaj ni več »spaček«, ampak je postalo prav ljubko, prejme več po-
nudb za možitev, a se noče vezati. Najprej mora skrbeti za očeta: ga tolažiti, ga rešiti iz ječe. Njeno sobico sedaj krase številna majhna darila, ki jih ji pošilja »on«. Punčka, katero si je kot otrok zaman želela, mala miška iz blaga...: za mnogo let prepozna darila.
Mogoče ga bodo izpustili. Vloženih je bilo že toliko prošenj in tudi kazniški ravnatelj je izrekel svojo naklonjenost o-proščenju. Prejšnji morivec je postal ljubeči oče, človek prenovljen od ljubezni. Čemu bi ga torej še držali v jetnišnici?
Hči, ki stopa vsak večer k oknu, starec, ki se oprijema železne ograje...
Noter, v ječi, je le še ta ograja, ki ne služi več, zunaj je le malo, a obenem veliko: hči, mala sobica, tudi delo: dober človek je že obljubil, da ga bo vzel v službo.
V samostanski kapeli hči in z njo vse redovnice molijo za pomilostitev. In z njimi vsi mi prosimo Boga in ljudi odpuščanja.	Priredila	Boža
so bili že naprej v sprevodu, drugi so ostali na trgu, spet drugi so se porazgubili med tisočglavo množico.
Mlad salezijanski gojenec, ki se je kljub opominom zamudil in ni sledil ostalim, je imel izredno srečo. Nenadoma se je znašel tik sv. očeta med policijo in vojaki, ki so skušali ukrotiti od navdušenja prekipevajočo množico. Kot da bi to bilo njegovo poslanstvo, je prijel sv. očeta pod roko in ga tako varno vodil preko vseh strmih in ozkih ulicah križevega pota, do božjega groba, medtem ko ju je valujoča množica pehala na vse strani.
OTROK
V PAPEŽEVEM NAROČJU
Blizu tretje postaje križevega pota je čakal rta papežev sprevod petleten hrom deček. Iz hrumeče množice se je nenadoma sklonil do njega beli mož in dvoje ljubečih rok je malega pohabljenčka pritisnilo na srce. Ta deček bo pozneje doumel, da belooblečeni mož, ki ga je dvignil na svoje srce in pobožal po licih, ni bil nihče drug kot oče vseh ljudi, papež Pavel VI.
NE, NISEM JAZ
Sprevod s križem in duhovščino v belih roketih je počasi prodiral proti baziliki božjega groba. Dvajset policajev v pisanih uniformah je pred sprevodom ritmično udarjalo ob tlak z dolgimi palicami. Procesija je nadaljevala svojo predpisano pot, prepričana, da je sredi med njimi tudi visoki gost, sv. oče. Prišla je do bazilike in se tam ustavila, čas je beležil že četrturno zamudo, polurno in še ni bilo nikogar. V cerkvi so že dolge ure čakali povabljeni gostje vseh narodov in vseh ver. Cerkveni prelati v sprevodu so se naveličali čakanja in skušali doseči varno mesto v cerkvi. V cerkvi je vladala že skrajna napetost in pri vsakem najmanjšem šumu so vsi vzklikali: »Prihaja!«
Med mohamedanci v cerkvi, ki niso nikdar videli sv. očeta, je nenadoma za-valovilo. V cerkev je prikorakal cerkveni dostojanstvenik, rdeče oblečen od nog do glave z veličastno belo brado. Muslimani so zagnali: »živel sv. oče!« medtem ko je visoki prelat dvigal roke in odgovarjal zmedeno na vse strani: »Ne, nisem jaz, nisem jaz!« Bil je maronitski patriarh msgr. Meuci.
JERUZALEMSKI HROMI STARČEK
V tesni ulici starega Jeruzalema stanuje mož, ki še vedno joče od neizmerne sreče. Ime mu je MatijaKhalil Nahas. Hromi 76 letni starček je nekega dne nenadoma zagledal v svojem brlogu betooblečeno postavo. »Molite zame,« mu je dejal sv. oče in se ljubeče sklonil do njega. Podaril mu je bel rožni venček in medaljo s svojo sliko. Skozi premrle koščene prste drsijo sedaj dan za dnem jagode rožnega venca, na katere kapljajo solze hvaležnosti.
KAKOR POČITEK V OAZI
»Male sestre Foucald« so pripravile pred kapelo VI. postaje križevega pota živo sliko. Na tleh križ in ob njem deklico z belim prtom, predstavljajočo Veroniko. Stisnjene ob zid so nato redovnice s svojimi gojenkami čakale na papežev mimohod. Videle so ga, kako je prihajal, smehljajoč se med množico, ki je nanj pritiskala od vseh strani. Nato so ga videle, kako je vstopil v njihovo majhno kapelo. Zunaj je hrumela množica, on pa je bil med njimi kot popotnik, ki je po trudapolnem potu našel oddih v mirni oazi■ Deklice so se srečne stisnile okrog njega, vsaki je dal roko, nato je skupaj z njimi in presrečnimi redovnicami zmo-
Bazilika smrtnega boja našega Gospoda na Oljski gori
lili rožni venec. Ulica se je polagoma umirila in sv.- oče je pokrepčan nadaljeval svojo pot do Kalvarije.
KRATEK STIK
Med sv. mašo v baziliki božjega groba je med neštevilnimi žarnicami in žarometi za televizijske oddaje nenadoma prišlo do kratkega stika. Velik plamen je poblisnil preko žic. Množica je v strahu zavalo-vila. Papežev baldahin je bil v neposredni bližini plamena. Leseno ogrodje v cerkvi bi takoj postalo plen ognja in v cerkvi, natrpani do slehernih zmogljivosti, bi nastala panika. Mnogi so skušali pogasiti plamene, toda brez uspeha. Nenadoma so vse luči ugasnile in sv. oče je nadaljeval sv. mašo samo še ob luči sveč.
Ko so pozneje sv. očetu poročali o tem, je začudeno izjavil, da on osebno ni ničesar opazil.
ŠEJKOVA VERA
Neki šejk iz Hebrona — dežele, kjer so bile strupene demonstracije proti papeževemu obisku Sv. dežele — je dne 5. januarja pri damaščanskih vratih srečal katoliškega duhovnika. Ni ga poznal. U-stavil ga je in solze so mu blestele v očeh, ko mu je rekel: »Samo en Alah je in za njim »Baba« (to je papež).
PAVEL VI.,
VRNI SE KMALU!
Kakor vsa turistična mesta, ki so vajena tujcev, tako je tudi Betlehem brezbrižen do obiskovavcev. Niti ni več katoliško mesto. Nekoč je bilo, a emigracija ga je skoro izpraznila. V Ameriki živi danes več Betlehemčanov kakor pa v samem Betlehemu.
Toda za papežev obisk je Betlehem pozabil na svojo običajno brezbrižnost. Mestni svet je sklenil, da bo na čast visokemu gostu postavil 57 slavolokov: v resnici so jih postavili preko sto. Lep slavolok je postavila celo mošeja v bližini cerkve Jezusovega rojstva. Najrevnejši muslimanski del mesta je tudi postavil svoj slavolok. Napisi na slavolokih so marsikoga ganiti: »Pavel VI., v Betlehemu si v svoji hiši!« »Pavel VI., vrni se kmalu!«
PUSTITE ME, DA VIDIM PAPEŽA
V jutru papeževega obiska so pred baziliko Jezusovega rojstva postavili žične ovire, da bi se ne ponovili prizori prenapetega navdušenja kakor v Jeruzalemu. Prosta je ostala samo cesta, po kateri naj bi prišel papežev sprevod.
Preprosta ženica s šestimi otročiči se je stiskala ob žico.
»Poberi se od tod,« so jo opozorili redarji, »končala boš pod konjskimi kopiti Papeževih straž!«
»Pustite me, da vidim papeža. Ni mi mar, če me potem tudi ubijejo.« Videla ga je. Prispet je v sprevodu in ga je množica od vseh strani obkolila in ga skrila pogledom vseh, ki so ostali izven žične ovire. Neki stražnik je v tistem hipu doumel Željo tisočev, dvignil je papeža na svoje močne roke in ga tako pokazal vsem.
ZAKAJ TAKO NAGLO?
Na praznik sv. Treh kraljev je papež Vred svojim odhodom sprejel vse redovnice v cerkvi latinskega patriarhata. Za to izredno priliko so tudi redovnice najstrožje klavzure dobite dovoljenje, da so lahko Zapustile svoje samostane. Znašle so se Zopet v svetu in vsak jih je lahko spoznal po njihovih zbeganih pogledih, prezračenih po silnem prometu tistih dni.
Sv. oče jih je nagovoril in po končani slovesnosti se je z vso naglico napotil Proti izhodu. Le smehljal se je na vse strani in odzdravljal začudenim redovni-Cani, ki niso mogle razumeti tolike nagli-°e. Zakaj tako naglo, so si šepetale? Sv. °če pa je vedel. Ušel je poljubljanju rok, ki bi se začelo takoj po končani slo-vesnosti.
Zgodovina se ponavlja
elLkditdcna
• Cujte, zvonovi slovesno donijo, množice verne v svetišča hite.
Božjega Sina vstajenje slavijo, hvalnice zmage Bogu se glase.
Ljudstvo radostno vstajenje opeva, glas aleluje mogočno odmeva!
Glejte, v procesijah tučic vstajenja radoslni stopajo verni ljudje.
Vsak je pozabil grenkosti trpljenja, Bog ljubeznivo odrešil je vse.
Pesmi vstajenja povsod se glasijo, zbori proslavljajo tudi Marijo!
Lansko lato smo v našem listu objavili članek pod naslovom »Kristusova zmaga sredi Moskve«. Članek je med našimi bralci zbudil splošno pozornost. Eden izmed njih nas je opozoril na sličen dogodek, ki se je zgodil okrog leta 300 po Kr., ko1 je divjanje proti kristjanom doseglo višek v rimskem cesarstvu. Verski list »Bogoljub«, ki je do 1. 1944 izhajal v Ljubljani, je zgodbo objavil 1. 1938 v svoji septembrski številki. Ker po dvajsetih letih še ni nič zgubila na svoji sodobnosti, jo neskrajšano objavljamo. Tedaj jo je napisal dr. Josip Šimenc, ki je sedaj stolni dekan v Ljubljani.
DIOKLECIJANOVO DIVJANJE
Cesar Dioklecijan je vladal rimsko državo od leta 284 do l. 305. V začetku je bil krščanstvu skoro naklonjen, okoli leta 300 pa je uprizoril najbolj krvavo preganjanje, kar jih pozna zgodovina prvih stoletij naše vere. Najprej se je lotil vojaštva, predvsem seveda častnikov. Znane žrtve njegove besnosti so častitljive vojaške postave, ki zdaj dičijo naše oltarje, kakor sveti Sebastijan in sveti Florijan.
A morda še najbolj se je med njimi odlikoval višji častnik Hadrijan s svojo ženo Natalijo. Natalija je svojega poganskega moža pridobila za Kristusa z nepremagljivo močjo svojega krščanskega življenja, iti ko je v ječi zatrepetal pred mukami kakor otrok, ga je spremenila v velikega junaka in neustrašenega mučenca. Ko so mu odsekali obe nogi in roki, ni niti trenil z očmi, na obrazu pa mu je igral blažen smehljaj.
Po treh letih preganjanja je Dioklecijan spoznal, da propada rimske države ne bo zadržal. Postav zoper kristjane sicer ni preklical, a sam je državne opravke vedno bolj zanemarjal. Da bi mu ne zmanjkalo razvedrila, je poklical v svojo prestolnico Nikodemijo v Mali Aziji, nasproti Carigradu, slavno rimsko igralsko družbo, ki jo je vodil ravnatelj Genezij. Genezij — po veri pogan — je bil silen umetnik; v vsako vlogo se je utopil z vso dušo, tako da je bil Dioklecijan zanj nedopovedljivo navdušen.
DIOKLECIJAN SI ŽELI POSEBNE IGRE
Nekega dne, ko je Genezij s svojimi igralci imel skušnjo za dvanajsto igro, ga iznenadi s svojim obiskom cesar Dioklecijan.
»Mojster Genezij, kaj delaš?«
»Veličatistvo, vadimo se za uprizoritev »Ugrabljene Helene«. Upam, da bo ta igra dosegla uspeh, ki se ga nihče ne drzne pričakovati.«
A vladar se je zresnil in mu dejal:
»Genezij! Ne maram več ne Helene, ne Romula, ne Aleksandra; nočem več ne tragedije, ne komedije, ne burke... Sploh nočem nobene reči več... razen...«
»No, in to bi bilo?«
»Sinoči sem videl v sanjah častnika Hadrijana in njego\*o ženo Natalijo, kako veličastno sta nastopala pred sodnikom. Oj Genezij, to bi bila tvarina za žalno igro! te sem velel dvornemu igropiscu Po-lidoru, da v treh mesecih napiše žaloigro Z naslovom: "Mučenec Hadrijan”. Glavno vlodo častnika Hadrijana boš igral ti sam. Prepričan sem, da si ti bo sijajno posrečila.«
Genezij se je obotavljal:
»Veličanstvo, saj vendar veš, kako iz vse duše sovražim kristjane. Ti zločinci so mi pred več leti ugrabili brata, ki sem ga ljubil bolj kot samega sebe. Zdaj pa naj na odru predstavim kristjana, ki z vso dušo gori za križanega Kristusa in kolne naše bogove! Saj veš, da ne morem igrati drugače, kakor da se vseskozi navzamem misli, čustev in vedenja junaka, ki ga hočem utelesiti.«
A Dioklecijan ga je odločno zavrnil:
»Mojster Genezij, torej čez tri mesece!«
»Če ni drugače, veličanstvo, mi vsaj to dovoli, da bom smel igrati s krinko na obrazu. Tako gledalci vsaj ne bodo videli, kako se posmehujem pobožnim besedam, ki jih govorim.«
GENEZIJ PRIPRAVI IGRO
Čez tri mesece je bil Genezij sredi priprav za štiridejansko žaloigro z naslovom »Mučenec Hadrijan«. Spisal ali spesnil jo je dvorni pisatelj Polidor. Umetniško je bila le srednje vrednosti, a Genezij je vedel, da pisatelj da itak te besede, igralec pa mora na oder postaviti človeka. Da bi se mu bolje posrečilo, je naprosil nekega odpadnika od krščanske vere, da bi mu razodel, kaj je pravzaprav kristjan.
Paul Hey: PASTIR
Toda ko ga je bil dolgo poslušal, ga je odslovil, češ, »ali ne vidiš, da je to, kar pripoveduješ, samo zunanjost; v notranjost krščanstva sploh nisi prodrl!«
Bolj mu je pomagal sodnik Rufin, ki mu je posodil sodni zapisnik Hadrijanovega mučenstva. Ko je Genezij te zapisnike natančno pregledal, je spoznal, da je Polidor več stavkov kar po besedi prevzel v svojo igro, posebno pa tistega, s katerim Hadrijan v ječi sebi vliva poguma:
»Kvišku Hadrijan, čas je prišel!
Vse, kar tu zapustiš, boš našel tam v izobilju:
Življenje v srcu smrti in dan v srcu noči.«
Te besede so ga viharno pretresle. Umorile so mu nočno spanje, in koder je hodil, je šepetal: »Življenje v srcu smrti in dan v srcu noči!«
Zdaj mu je bilo krščanstvo še bolj nerazumljivo, in jasno mu je bito, da te vloge ne more igrati.
Takrat pa mu je prišel na misel njegov brat kristjan, s katerim se že leta nista bila videla. Povabil ga je skrivaj k sebi in ga zaprosil, naj mu raztoži, kaj je pravzaprav krščanska vera. »A najprej ti povem,« mu je dejal, »da je vsakršno tvoje prigovarjanje zastonj. Če me takrat, ko sem bil še deček, nisi mogel prepričati, me boš danes stokrat teže. Sovražim boga, ki je tako nesebičen, da mi je ugrabil brata, ki sem ga nekdaj tako ljubil.«
A brat mu je razodel, da ga še bolj ljubi kot tedaj in da vedno zanj moli; sploh pa da je srce krščanstva ljubezen, ljubezen, ki vzcvete na zemlji in zori v večnosti. A Genezij mu je dejal:
»Nikoli nisem bil vaš in nikoli ne bom.«
GENEZIJ NASTOPI
Končno je prišel dan, ko so uprizorili igro »Mučenec Hadrijan«. Gledališče so zasedli do zadnjega prostorčka, Dioklecijan sam je sedel v prvi vrsti; poleg njega ministri in vse dvorno spremstvo.
Ko je padel zastor po tretjem dejanju, je zahrumel skozi gledališče vihar navdušenja za Genezija; cesar pa se ni mogel premagati, temveč je skočil na oder, Genezija poljubil in mu posadil na glavo venec cvetja, ki ga je prej sam nosil.
»Moj veliki Genezij,« mu je zagotavljat, »moj dragi Genezij, noben kristjan ne bi mogel tako igrati Hadrijana!«
A Geneziji je odvrnil zamišljen: »Počakaj, da odigramo še četrto dejanje. Lahko se zgodi, da nam ne uspe!«
ZMAGA MILOSTI
Zdaj se začne četrto dejanje: Hadrijan pred sodniki. Najprej nastopi zbor dečkov, ki poveličujejo poganske bogove in se norčujejo iz Hadrijana. Nato sodnik zaslišuje Hadrijana in njegovo ženo Natalijo. Zdajci se gledalci spogledajo; šepe-talec skuša dopovedati Geneziju, da se je zmotil, a Genezij odločno zamahne z desnico in nato govori besede, ki niso bite zapisane v igri:
»Poslušajte me!« (Ko je to izgovoril, je nastala grobna tišina; nato je nadaljeval) »Rim je nespamet... Cesarstvo je nespamet... Svet je nespamet!... Svet je votel
kakor sod, kakor milnična pena, kakor cesarski ministri, kakor igralci. In ker je votel, bo počil, če ga Bog ne položi na svojo dlan. Zvrhano poln je radosti, ki minejo in bolečin, ki ne minejo.«
Zdaj je Genezij, obrnjen proti gledalstvu pokleknil in kakor zamaknjen govoril: »Bratje, rotim vas na kolenih, ne ostanite v tej puščavi! Vem, da vsi koprnite po ljubezni, a vsi ste razočarani spoznali, da ljubezen nikoli ne da tega, kar je obetala. Jaz pa sem našel ljubezen, ki daje Življenje celo v smrti in dan v srcu noči.«
Te besede je govoril s tako globokim poudarkom, da je množica zagrmela v ploskanje, cesar pa je strmeč stopil korak naprej in zaklical:
»Krasno, Genezij! Snemi krinko, videti moram tvoj obraz.«
Genezij se počasi dvigne, potegne krinko in zdaj se. vidi, da je njegov obraz ves v solzah in poveličan v radosti. Znova mu s cesarjem vred vsi zaploskajo, češ, kako sijajno zna posnemati kristjane! A Genezij stopi v ospredje in slovesito izjavi: »Solze , ki jih vidite na mojih licih, niso ponarejene. Bog jih je izstisnil iz mojih oči. Besede, ki jih govorim, niso laž. Moje delovanje se zdaj končuje: Nehal sem lagati. Ničesar več ne maram od vas, nočem vaših časti, nočem vaših zakladov, nočem vaših ljubezni.. Drugega ne sprejmem od vas kakor smrt, smrt za Kristusa.«
Zdaj je bilo vsem jasno, kaj se je zgodilo z Genezijem. Gledališče se je razdelilo v dva tabora. Večina je klicala:
»Smrt kristjanu Geneziju, smrt!« zl veliko gledalcev je prav tako navdušeno vzklikalo :
»Kristus je Bog, Kristus je Bog!« Dioklecijan pa je kakor strt stopil na oder in rekel gledališkemu ravnatelju: »Genezij, dobro veš, kaj moram storiti s teboj po postavi, veš pa tudi, da te ljubim. Ali je to tvoja zadnja beseda?« Genezij pa je odgovoril:
»Vem, gospod, da me ne sovražiš; prosil bom zate v nebesih.«
    ................
Preganjani živi v Cerkvi
Krščanska smrt dveh ruskih znanstvenikov
Časopisna agencija Continentale poroča, da sta dva slavna ruska znastvenika zahtevala verski pokop. Gre za Aleksandra Petrova in Ivana Popova. Prof. Petrov je bil rojen teta 1922 v Leningradu in je vse svoje življenje posvetil študiju ogljikovih hidratov in tekočih goriv za letalske in avtomobilske motorje. Za svoja važna odkritja je prejel leta 1947 Stalinovo nagrado. Leta 1953 je prejel drugo nagrado za knjigo: Kemija goriva za motorje. Prof. Petrov je vero tudi praktično vršil. Ko je dne 31. januarja 1964, začutil, da se mu bliža smrt, je zaprosil za zakramente, ki ‘so mu bili podeljeni. Prosil je tudi za verski pogreb, ki mu je bil prav tako odobren. Prepovedali so samo predstavnikom stranke, vlade in akademije znanosti, da bi se smeli njegovega pogreba udeležiti. »Pravda« ni objavila njegove osmrtnice, pač pa kratko vest o njegovi smrti na zadnji strani časopisa. — Profesor Popov je umrl naslednji dan 1. februarja 1964. Vse svoje življenje se je bavil s zootehniko na akademiji za kmetijstvo. Leta 1957 je prejel državno — nekdanjo Stalinovo nagrado. Tudi on je
zaprosil za cerkveni pogreb. Dovoljenje je bilo ‘izdano, toda pogreba se ni udeležil, kakor v primeru prof. Petrova, noben u-radni predstavnik.
V Sovjetski zvezi je vera še vedno živa
Nadškof Anton, eksarh moskovskega patriarha za pravoslavne v Zapadni Evropi, je izjavil v ženevskem časopisu »La Suisse«, da 30 do 35 milijonov vernikov še vedno odkrito izpoveduje svojo krščansko vero v Sovjetski zvezi, številka je približna in taki so tudi ‘podatki o ‘različnih socialnih kategorijah vernikov. Večina pripada starejšim rodovom. Mladina v starosti med 18. in 27. letom je manj verna. Predstavlja 12 do 15% vernikov-praktikan-tov. — Te številke so pravo presenečenje, če upoštevamo pogoje, v katerih živi Cerkev v Sovjetski zvezi, saj lahko vrši zelo omejeno delavnost. Ima pravico do kulta, ne pa ‘do verske propagande. Ne sme ugovarjati na protiversko propagando, ne more poučevati verouka izven svetišč, ne srne organizirati mladinskih gibanj, ne more širiti verskih knjig in periodičnih časopisov; tudi ne more vršiti nobene socialne delavnosti.
Obsojen poljski duhovnik
Poljski katoliški duhovnik, ki živi v kraju Zmigrod v jugovzhodni Poljski, je bil obsojen, kakor poroča ‘komunistični časopis »Politika«, na zaporno kazen, ker je kršil zakon o svobodi vesti ‘in vere. Omenjeni duhovnik je poslal posebno pismo 107 osebam svuje župnije, v katerem jih je vzpodbujal, naj molijo in vrše dejanja dobre volje za uspeh koncila. Ta pisma pa so po mnenju sodnika predstavljala kršitev zakona, ka prepoveduje vmešavati se v osebno prepričanje državljanov v moralnih in verskih vprašanjih.
Svetišče Marije misijonarke in dom duhovnih vaj v Tricesimo pri Vidmu, kjer bo letos dušnopastirski tečaj zamejskih duhovnikov od 24 do 26. avgusta
Velik uspeh tečajev za zakonsko pripravo
40% mladine angleškega jezika se bo letos poročilo v Montrealu v Kanadi, potem ko so obiskovala tečaje za pripravo na zakon, ki jih je organiziral škofijski odbor. Ta odbor proslavlja letos 20 ‘letnico svoje ustanovitve. Vsi, ki so pri njej sodelovali, danes žanjejo sadove svoje velike in potrebne zamisli. Tečaji ■so se izkazali kot odlično sredstvo za utrditev katoliških družin v Kanadi.
Za ime in cirilmetodijski apostolat prof. dr. Grivca sem zvedel v zadnjih razredih gimnazije, ko so nam dijakom izročili prve številke glasila »Kraljestvo božje«, katero je začel izdajati univerzitetni bogoslovni profesor dr. Franc Grivec. Bilo je to leta 1928.
V tej mesečni reviji, ki je tako toplo govorila o krščanskem, zlasti slovanskem Vzhodu, sem tudi zvedel, da je leto prej, 1927, izšla dr. Grivčeva knjiga: »Slovanska apostola, sv. Ciril in Metod«, torej knjiga, ki bo tudi nam dijakom za študij o nastanku staroslovenskega književnega jezika in prve slovanske književnosti nadvse koristna...
Osebno sem g. profesorja dr. Grivca spoznal šele po maturi leta 1930, ko se je v stiski opatiji na Dolenjskem vršil cirilmetodijski kongres, katerega so se udeležili tudi zastopniki Hrvatov, Čehov, Slovakov, Poljakov in Ukrajincev, seve izobraženci in akademiki, in je bilo ustanovljeno mednarodno slovansko katoliško a-kademsko udruženje - Slavia Catho-lica. O tem kongresu sem za »Kraljestvo božje« napisal poročilo in je bil to moj prvi prispevek za to revijo.
Prav ta članek pa je bil povod, da me je dr. Grivec pritegnil v krog svojih ožjih sodelavcev. Za »Kraljestvo božje« sem kot bogoslovec prevzel nekaj liturgičnih sestavkov, zlasti cerkveni koledar ter za-glavje »Mali apostoli«, namreč vzgojo naj-mlajših za cirilmetodijski apostolat. To zaglavje je postalo moja literarna šola. V njem sem objavil (1932) svojo prvo zrelo črtico »V velikonočnem jutru«. Tako izhaja moja literarna rast iz mladinskega slovstva v »Kraljestvu božjem« ter v »Lučki z neba«, pri kateri sem tudi isti čas bil sotrudnik.
Dr. Grivec, pri katerem sem že v prvem letniku obiskoval »vzhodni seminar«, na filozofsko-slavistični fakulteti pa dr. Nach-tigalov seminar o staroslovenščini in bil pri njem »lektor« staroslovenskih tekstov, me je pritegnil v drugem letniku bogoslovja (1932), da sem pomagal pri prevodu staroslovenske liturgije sv. Janeza Zlatousta za knjižico, ki je bila izdana ob obisku unijatskega hrvatskega Cirilo -Metodovega cerkvenega zbora v Ljubljani. Ta je nastopil in prepeval pri staroslovenskem bogoslužju bizantinskega obreda v Ljubljani (pri Sv. Petru).
Že kot bogoslovec sem spoznaval in občudoval dr. Grivca kot neumornega apostola za cirilmetodijsko idejo. Poglabljal se je v svojo stroko, ekleziologijo (nauk o Cerkvi), in pridno zasledoval, kaj pišejo o Cerkvi vzhodni bogoslovni učenjaki; pripravljal je znanstvena predavanja odnosno članke za Velehradske kongrese; imel predavanja o ruskem komunizmu; urejeval je »Kraljestvo božje«; pospeševal je širjenje »Apostolstva (Bratovščine) sv. Cirila in Metoda«, katerega predsednik je bil, tudi na razne praktične načine, kot z u-stanovitvijo Mašne zveze Apostolstva, z izdajanjem vzhodnih podobih, s pripravljanjem skioptičnih slik o krščanskem Vzhodu (Bolgarija, Athos, ruske cerkve in preganjanje v Rusiji i. pd.) in sam vsa ta skioptična predavanja tudi vodil. Za publikacije o Apostolstvu sv. Cirila in Metoda ter o cirilmetodijski ideji je poiskal v Ljubljani (na Napoleonovem trgu, 4) tudi pisarno in trgovino, da je javnosti bilo vse dostopno in na razpolago.
česar ni zmogel med šolskim letom, je storil v počitnicah, ko je prirejal počitniške cirilmetodijske sestanke za akademike in bogoslovce in dijaško mladino, tako n. pr. v Celju, v Stični in drugod.
VEČEN MU SPOMIN!
Vrhu tega je v znanstvenem svetu imel veliko prijateljev, bodisi v domovini, bodisi v tujini, in se je z njimi shajal ali vsaj z njimi dopisoval; tudi z visokimi cerkvenimi odličniki, kardinali, apostolskimi nunciji, nadškofi in škofi. Tako n. pr. s škofom dTIerbigny-jem, rektorjem papeškega Vzhodnega zavoda, kardinalom Tisserantom, apostolskim nuncijem in poznejšim kardinalom Pellegrinettijem, s češkimi škofi in bogoslovnimi profesorji, zlasti s tajnikom češkega Apostolata (Apostolstva) sv. Cirila in Metoda msgr. Je-melko.
Tako imenovano obrobno «organizatorno delo» (uredništvo KB in podeželska predavanja) so ga zelo zavirala pri njegovem znanstvenem delovanju. Zato je že v jeseni 1934 spregel uredništvo, ki ga je za leto dni prevzel p. Štefan Kržišnik. Naslednje leto (1935), ko sem dovršil bogoslovno fakulteto v Ljubljani in bil že določen, da pojdem na Poljsko, pa je uredništvo »Kraljestva božjega« bilo izročeno meni. In tako sem postal uredniška »žrtev«. Vendar sem se dela lotil z veseljem in zanosom. Reviji sem takoj priključil liturgično prilogo »Božje vrelce«, ki sem ji pridobil uglednih sotrudnikov, kot npr. univ. profesorja dr. Lukmana in razne li-turgiste doma in v zamejstvu (na Koroškem ).
Kot urednik KB sem nekako »službeno« često moral k prelatu dr. Grivcu, ki se je od Sv. Jakoba preselil v svojo novo vilo Na ledinah (Cimpermanova ul., 4). V tej enonadstropni vili na mirnem kraju si je gospod prelat uredil svojo bogato bogoslovno in vzhodno knjižnico. Tu mi je vsekdar pokazal kakšno novo bogoslovno ali vzhodno knjigo, vsekdar sva obravnavala kakšno novo vprašanje, ki je zadevalo ali bogoslovje ali krščanski Vzhod odn. cirilmetodijsko idejo. Tu mi je tudi razodel kak svoj literarni načrt, n. pr. izdajo knjige o knezu Koclju, v kateri bo objavil veliko odkritje ne samo za življenjepis o sv. bratih Cirilu in Metodu, marveč tudi za slovensko narodno zgodovino. Zares nam je odkril neznanega narodnega kneza Koclja, ki je bil eden najboljših in najpožrtvovalnejših prijateljev ter podpornikov solunskih sv. bratov Konstantina in Metoda.
Po treh letih urejevanja »Kraljestva božjega« sem spričo vedno obsežnejšega liturgičnega gradiva za »Božje vrelce« liturgično revijo osamosvojil, jo odcepil od »Kraljestva božjega«. Uredništvo KB je prevzel novi »orientalist«, dr. P. Tomaž Kurent, jaz pa sem pri listu ostal samo sotrudnik, »Božjim vrelcem« pa urednik. Z liturgično revijo smo namreč že pripravljali izdajo novega slovenskega Rimskega misala. Še pred prevodom in izdajo misala je izšla moja razlaga: »Leto božjih skrivnosti« (1938).
Prelat dr. Grivec mi je k tej knjigi dejal, da bi jo mogel predložiti za doktorsko disertacijo. Vendar sem imel drugačen načrt: pripraviti razpravo o Cerkvi v liturgiji, s katero bi segel v dr. Grivčevo področje, ali pa razpravo o krstu v prvi Cerkvi (dogmatično in patristično-liturgično), s katero bi se dotaknil področja prof. dr. Lukmana. Odločil sem za drugo tezo. S teni delom sem se sicer od dr. Grivca nekoliko oddaljil, vendar se mi je po končanem ljubljanskem doktoratu (1942) nu-
dila priložnost, da se posvetim še vzhodni teologiji. Ponujeno mi je bilo, da pojdem v Rim na Vzhodni inštitut. Kar mikalo me je, da bi šel. Vendar sem imel tehtne razloge, da sem ponudbo odklonil. Mudilo se mi je za izdajo slovenskega Rimskega misala. Kdo ve, kakšne bodo povojne razmere. Dalje sem duševno ves tičal v starokrščanskem (krstnem) obredju. Tudi domače slovensko narodnopisno (ljudskoliturgično) obredje sem želel zbrati, zlasti ko se mi je nudila cela vrsta poročevalcev zanje, namreč 33 izgnanih duhovnikov v Stični. In tako sem oba načrta že med vojno izvedel, študij vzhodne teologije pa odložil na pozneje.
Tisti «pozneje» v tujini je bil vsaj toliko živ, da sem leta 1954 obnovil »Kraljestvo božje«. Prej sem pa obvestil o tej nameri prelata dr. Grivca, kaj on meni, kajti »Kraljestvo božje« je glasilo »Apostolstva sv. Cirila in Metoda«. Prelat dr. Grivec mi je za to namero takoj dal svoj pristanek.
Kmalu zatem sem ga iz Trsta osebno obiskal. Zelo se je razveselil vsega, kar v zamejstvu kulturno ustvarjamo, zlasti še slehernega zanimanja in delovanja za cirilmetodijski apostolat. Takoj ini je začel poročati o svojem znanstvenem delu in mi prinesel ter podaril več odtisov priobčenih publikacij. Omenil mi je tudi svoje sodelovanje z vzhodnimi strokovnjaki doma in v tujini, tako s pisci in izdajatelji »Slova« v Zagrebu, z nemškimi v Miinche-nu in še z nekaterimi češkimi znanci. Na Češkem je leta 1948 bil še osebno in mu je Karlova univerza v Pragi izstavila častno diplomo, katero si je gospod prelat obesil doma na steno v svoji delovni sobi. Poslej pa mu na Češko ni bilo več mogoče.
Potožil mi je tudi, da težko zahaja na teološko fakulteto k predavanjem, ker ga boli noga. Zaradi tromboze mora nogo po več ur držati zravnano na stolu. Dal mi je recept, da sem mu preskrbel v tujini neka zdravila.
O sv. bratih Cirilu in Metodu mi je dejal, da je za njun življenjepis in tudi za življenjepis njunih učencev dognal veliko novih stvari. Pripravil bo novo, spopolnje-no izdajo o Cirilu in Metodu. Sam sem mu omenil domnevo nemških krogov, da bi sv. Metod utegnil biti zaprt v benediktinski opatiji Niederalteich pri Passauu in da se ta opatija v nekako zadoščenje posveča vzhodnemu apostolatu. Poznal je to domnevo, a se ni z njo strinjal.
Ljubeznivo sva se poslovila kot prijatelja. Kar vesel sem bil, da sem ga v njegovih visokih letih našel tako čilega, vedrega, bistrega.
Prelat dr. Grivec je izpolnil, kar mi je napovedal: izdal je novo knjigo o sv. Cirilu in Metodu, na moje začudenje prej nemško izdajo kot slovensko. Seve sem si pri nemškem založniku takoj naročil dva izvoda, katerih enega sem poklonil prevzv. celovškemu g. škofu dr. Kostner-ju in ga z njim prav razveselil, prelatu dr. Grivcu sem pa poslal svoje čestitke. Le-ta mi je brž poslal izrezek neke nemške ocene o svoji knjigi.
To novo dr. Grivčevo knjigo sem tudi sam skrbno prebiral in mi je služila za osnovo, ko sem se lotil velikega literarnega teksta o sv. Cirilu in Metodu z naslovom »Zvezdi našega neba«, čim sem »življenjsko dramo« o sv. solunskih bratih
Cirilu in Metodu dovršil, sem sporočil v Ljubljano dr. Grivcu, čigar nova slovenska knjiga o sv. Cirilu in Metodu je pravkar izšla, da mu čestitam tako k lepim šmarnicam o sv. Cirilu in Metodu kot tudi k novi slovenski knjigi o slovanskih apostolih in da sem tudi sam za cirilmetodijski jubilej pripravil svoj delež: trojno predavanje na celovškem radiu kot tudi dramo o sv. bratih in njunih učencih in da sem se v glavnem držal njegovih dognanj, že sedaj mu, toli zaslužnemu možu, čestitam tudi k njegovi 85-letnici, ki jo bo praznoval v sptembru. Upam, sem pristavil, da mu bom za jubilej že mogel izročiti svoje novo literarno delo o sv. Cirilu in Metodu... Čez dobrih 14 dni, kar sem pismo oddal, pa izvem, da je apostolski protonotar dr. Grivec 28. junija umrl. Tako ga je moje pismo našlo na bolniški postelji. Sam je upal in tudi jaz sem se nadejal, da se bova videla na kongresu v Salzburgu, a je prej odšel k sv. bratoma po večno plačilo.
Z dr. Grivcem je umrl mož, kakršnih smo Slovenci imeli malo, mož, ki je imel velik ugled v kulturnih krogih pri Slovanih in drugih narodih in v Rimu pri papežih. Nevenljiva mu ostane zasluga za tehtne življenjepise o sv. bratih Cirilu in Metodu in o slovanskem knezu Koclju, ki ga je prav dr. Grivec dvignil na zaslužen piedestal.
Prelat dr. Grivec si je vzgajal učence naslednike: dr. Tomaža Kurenta, dr. Fr. Gnidovca, pozneje si ga je iskal v mlajšem rodu. Še na njegovi bolniški postelji je eden teh polagal rigoroz iz njegove stroke.
Naj mu bo njegov strokovni naslednik kdor koli že, prelat dr. Grivec mu je zoral ledino. Kar pa zadeva raziskavanje življenja sv. bratov Cirila in Metoda, bo pa tudi vse nadaljnje raziskavanje moralo upoštevati trud dr. Grivca.
Večen spomin blagemu pokojniku, ki je kljub visokim akademskim in cerkvenim častem — bil je tudi resen kandidat za ljubljanskega škofa in celo za beograjskega nadškofa — ostal preprost in skromen, a neutrudljiv bogoslovni učenjak.
Dr. METOD TURNŠEK, Avstrija
Kino bajno plačuje igravce
Filmski producenti in distributerji so začeli kampanjo proti preveliki davčni o-bremenitvi, ki jo od njih zahteva država. Zainteresirane družbe hočejo, da se država odpove delu teh -davkov.
Vse to zveni precej čudno: kako da so producenti komaj zdaj prišli do zaključka, da zahteva država od njih prevelike davke? Davki niso iznajdba zadnjih mesecev: že leta in leta gre velik del denarja kine*-matografskih Magajn državi. Zakaj se je torej kampanja začela zdaj dn ne v preteklosti? Razlog je jasen, četudi ga skušajo vsi prikriti. Pri vsakih sto lirah si vzame država polovico, toda vrne jih 16 za tako zvane kakovostne nagrade, ki jih dobijo umetnine, skoro umetnine, povprečni, slabi in najslabši filmi, skratka vsi. Država je v tem smislu zelo širokogrudna. Sedaj pa bo zakon za te nagrade zapadel in zgleda, da ga ne bodo več obnovili.
Kakovostne nagrade imajo povsod mnogo nasprotnikov, zlasti odkar je italijanski kino izbral za svojo edino filmsko obliko erotizem. Mnogi pravijo: »To je pa ne-zaslišno, da popolnoma negativni filmi, brez resne vsebine, filmi, ki zadovoljijo najsiabše gledavčeve okuse, uživajo denarno podporo. Končati se mora enkrat za vselej zadeva o nagradah.« To je javno mnenje. Država se s svoje strani tudi nagiba k temu, da ukine javne stroške, ki niso potrebni.
Zato sta dve veliki kinematografski organizaciji, Anica in Agis, začeli kampanjo proti prevelikemu obdavčenju. Ako bi namreč dosegli zmanjšanje davkov, jih ne bi več toliko strašila ukinitev kakovostne nagrade. Vsaka trgovska in proizvodna kategorija ima seveda pravico, da se zavzema za svoje interese. S tega vidika ne moremo torej kritizirati kampanje, ki sta jo pričeli Anica in Agis. Vendar bi hoteli 'tu dodati naslednje: zakaj ti dve organizaciji ne pričneta kampanje proti bajnim plačam, ki jih producenti dajejo filskim igravcem? Kako morejo zahtevati od države zmanjšanje davkov, če pa dajejo tudi
 ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................    Illlllllllllll
25.
pieici
(Iz zapiskov zareškega župnika)
Nato smo se vrgli na delo. Gospoda sta si iz nekaj desk uredila pisalno mizo, sam pa sem obvestil jetnike o skorajšnji rešitvi in jih zaprosil, naj po vrsti stopajo mimo. Spraševal sem jih in narekoval podatke, sobrata sta pridno pisala, tako da je šop popisanih .listov vidno rastel.
Zmračilo se je. Prinesli so večerjo. Vsakdo je prejel skromen obrok juhe z makaroni. Viktorio je pihal v juho in me postrani gledal: »Bogata večerja, kaj?« je pikro pikal. »Juha je le zblojena voda, ima pa odlično vrlino: gorka je! To pogreje človeka. Makaroni, ne rečem, pristni so, a kaj, ko jih lahko na prste sešte-jem!«
Po večerji so zaukazali počitek. »Kje imaš svoje prenočišče za plemenite goste?« me je spraševal Viktorin. »Potrpi!« sem ga kratil, »takoj poiščem pripatelja poročnika.« — »Tako! Med nemškimi poročniki imaš prijatelje!« se je pohujševal Štefan. »Kaj hočeš? Dopoldne sva se seznanila, čez dvajset let se spet snideva,
da ugotoviva, kdo ima prav.« Poročnika sem brž našel. Poslal je vojaka, ki nam je s ključem odprl vrata, ki so stala na levo, tik ob vstopu v jahalnico, dn vstopili smo v — konjski hlev! V njem je bilo veliko nesnage, v kotu je stal kup slame. S slamo smo si uredili ležišča. Gospod Po-sarelli je prhal in kašljal. »Konjski hlev! Slama!« je godrnjal. »Res lepo prenočišče za plemenite goste! Zveri!« — »Nikar ne zabavljaj, Štefan!« sem ga karal. »Mar maso konji plemenite živali? Pa še slamo imamo povrhu!«
Vstopil je nemški vojak, za njim pa italijanski polkovnik in major, ki sta takisto padla Nemcem v roke. Na kratko smo se pozdravili. Moža sta bila zelo potrta. Legla sta dn trmasto molčala, še mi smo utihnili, saj smo prejšnjo noč prečuli.
Nemirno sem se premetaval. Zadremal sem, a še v dremavici sem se zvijal, kot bi me kuhala vročica. V blodnih sanjah so mi švigali mimo tanki, topovska žrela, goreča poslopja in podirajoče se strehe, šatejev okrvavljeni obraz. Zdajoi so se prividi bolne domišljije strnili v enotno podobo, v slovite Diirerjeve »Apokaliptične jezdece«: na vihravih konjih so se divje podili štirje jezdeci: smrt, lakota, vojna, zmagovavec; visoko in grozeče so dvigali svoje simbolične prapore: vile, tehtnico,
meč in lok. A nad njimi se je zdajci pojavil še peti jezdec, nadvse strašen in zlobno se režeč. »Kdo je to?« sem se v vročici spraševal. V grozotno spačenem obrazu sem zaslutil nekaj znanih potez, mahoma se je prapor, ki mu je vihral v roki, umiril, na njem se je prikazal — kljukasti križ in nad njim je krvavordeče zažarel napis: »II signore della guerra - gospod vojne!« Strepetal sem in se ves potan zbudil: v konjskem hlevu je zazvenela gluha noč, tam na desno, na slami, se je ječč premetaval ujeti polkovnik...
29.9.1943 - Sreda. Zarana smo vstali. Brž smo povzeli s spisovanjem seznamov. Kar so se odprla vrata v jahalnico ta prikorakala je dolga vrsta mlajših mož in fantov. »Predvsem popišite te, ki odhajajo v internacijo!« nam je ukazal postaven oficir. Srce se mi je trgalo,
oficir. Srce se mi je trgalo, ko som jih spraševal po osebnih podatkih. Preneka-teri me je rotil, naj posredujem zanj. Pogled na očitno bolne in pohabljene me je dvignil, da sem nekajkrat stopil do častnika, a vedno brezuspešno. Pa zopet ta zopet so me prosili. »Le kam naj se obrnem!« sam jim klical s solzami v očeh. »Jetnik sem kot vi. Nemec me sploh ne posluša, le razdraženo me nahruli ta po-
povprečnim igravcem stotine milijonov za vsak film? Navaden človek se mora zgroziti pred astronomskimi številkami, ki jih zaslužijo nekateri zvezdniki. »Toda njihov poklic je trd. Poleg tega pa imajo mnogo stroškov,« tako bi kdo oporekal. Noben razlog ni upravičen. Ni upravičeno, da dobi igravka za en sam film šeststo in več milijonov.
Država, torej skupnost, bi se morala odpovedati v neki meri denarju, ki ga dobi od kina; a plače igravcav, ki dvigajo filmske stroške do neverjetnih višin, se ne bi smele zmanjšati. Na ta način bo težko priti do kakih zaključkov.
Mira
Kaj bi bilo, če...
Zef: Kaj bi bilo, če bi danes povsod vladal komunizem?
Tone: Povsod bi bili lačni, kakor so lačni tam., kjer jim vladajo tovariši.
Zef: Kaj bi bilo, če bi danes znova vstal Stalin?
Tone: Obesili bi ga na Rdečem trgu v Moskvi.
Zef: Kaj bi bilo, če bi še vedno vladal papež Janez?
Tone: »Unita« bi še vedno hvalila papeža.
Že/.’ Kaj bi bilo, če bi na veliko noč znova vstal Hitler?
Tone: Nemci bi znova prišili kljukaste križe na svoje srajce.
Zef: In kaj bi bilo, če bi jaz bil tisti Goričan, ki je v nedeljo zadel trinajstico in z njo 27 milijonov?
Tone: Dragi Žef, vem, da bi se Pri sreči že v ponedeljek tako napil, da bi bil še na veliko noč pijan.
Zef: Nemara 'imaš prav.
žene proč.« Glavo so sklonili, meni pa je bilo, kot bi jim bil izrekel smrtno obsodbo.
Slišal sem, ko so se nemški oficirji pogovarjali, da izpustijo onih 400 'bolnih in starih. Brž sem jim nesel veselo vest. Kot duše v vicah so me obkrožili. »Res? In kdaj? Kmalu? Le da je res!« so vzklikali.
Spet sem se prištulil med Nemce. Ko sem se vrnil, mi je hitelo vse naproti. »Bo kmalu?« so se jim iskrile oči. »Čakamo odpustnic. Komaj nam jih izročijo, jih izpolnimo in pojdete.« V očeh jim je ugasnil sijaj. »To bo še dolgo!« so bili malodušni. »Več kot štiri sto nas je, precej časa bo treba za izpolnitev odpustnic! Mogoče pa sploh ne bo nič!«
»Pridi!« sta me klicala sobrata. »Prihaja msgr. Ivan Caneva, nadškofijski kanclist!« Nadškof ga pošilja, je povedal Bil je že na prefekturi in na nemškem poveljstvu. Še danes nas izpustijo.
»Kako je v mestu?« smo ga nestrpno spraševali. »Kar mirno,« je poročal. »Nemci so prevzeli oblast in držijo vse ključne postojanke. Njihova oborožena sila se je zlila po Vipavski ta Krasu. Celo morje voz s konjsko vprego, vse sorte motorjev, kamionov, tankov so se podili po mestu proti Rožni dolini. Nekje na vzhodu morajo divjati hudi boji.«
»Kaj so vam rekli o nasilno pobranih moških?« Ozrl se je po jahalnici, se z očmi ustavil zdaj na tej, zdaj na oni grupi iJ1 nalo trpko izjavil: »Prava slovanska n» rodna tragedija je to! Zaman je bilo nadškofovo posredovanje. Vlak 47 vagonoVi gosto natrpanih s slovenskim fanti možmi, je sinoči odpeljal proti Trbižu.«
»Kaj pa na Vipavskem?« me je skrbel«* Obraz se mu je še bolj zresnil, ko je pra-vil: »Cele vasi so požgane. Mnogo jih Je pobitih. Na tisoče odpeljanih, še sreča, d3 so osvobodili ajdovske zapornike.« — »Aj' dovski zaporniki? Kdo so to?« me je dre#" nil gospod Posaralli. A že mu je Viktor®1 razložil: »Naši domačini, ki so jih part*1 zani pozaprli, kor so se jim zdeli sumlji'’1' Nad dve sto jih je bilo.« — »Huda jim r že predla,« je .povzel msgr. Caneva, »Nort1' ci, ki jim gre le za zastonjsko delovno lo, so jih že odpeljali v Nemčijo. Prihiti pa je gospod Gregorec, šturski župnik, rotil komandanta, naj jih izpusti. Ta J6 sicer robantil, da komunistov ta zločin00'1 ne bo puščal na svobodo. „Komuniisti & so,” mu je šturski dopovedoval, „če pa ^ jih prav komunisti zaprli! Pa tudi zloču^ niso, sicer bi jih bili že Italijani prijeli' Ko je Nemec slišal, da je župnik volj^ jamčiti zanje, jih je ukazal izpustiti.«
(se nadaljul
el
Proti razlaščanja v Sesljanu
RAZNE N O V I C E n
Dne 17. maroa je bila v Rimiu dražba za gradnjo 183 stanovanj za istrske begunce v Sesljanu. Ker gre za umetno razlaščanje slovenske zemlje, je Svet Skupne slovenske liste v Trstu poslal ministru za javna dela Giovanniju Pieraocimiju pismo:
Podpisani Svat Skupne slovenske liste, ki združuje vse slovenske politične skupine na Tržaškem, se obrača na Vas z vljudno prošnjo glede stanovanjskih hiš, ki jih namerava zgraditi OAPGD (Ustanova za pomoč julijskim in dalmatinskim beguncem) na področju nabrežinsko-devin-ske občine.
OAPGD je dne 18. marca 1961 predložila devinsko-nabrežkiski občini načrt za 268 stanovanj v Sesljanu. Devinsko-nabrežin-ski župan je na osnovi sklepa občinskega sveta z ukrepom št. 1329 z dne 24.6.1961 omenjeni ustanovi odbil prošnjo za gradnjo stanovanj. Svoj ukrep je utemeljil z razlogi, ki so bili in so izraz vseh slovenskih političnih organizacij in vse stoven-ske manjšine v Italiji. Slovensko javno mnenje je namreč prepričano, da tvori naselje, ki naj bi s;e gradilo v Sesljanu, del načrta, ki teži k umetnemu spreminjanju narodnostnega sestava občine na škodo slovanskega prebivavstva.
OAPGD je namreč po zadnji vojna že sezidala v občini z izključno državnimi sredstvi dve veliki begunski naselji. Zaradi tega se je že občutno spremenil narodnostni sestav devinsko-nabrežinske občine na škodo slovenskega prebivavstva. Število italijansko govorečega prebivavstva, ki ga je bilo teta 1945 10%, se je tako v latu 1960 dvignilo na 34,7% celotnega prebivavstva v občini. Če bi se zgradilo še novih 268 stanovanj, bi število Italijanov presegio 50%, s čimer bi se popolnoma in umetno spremenilo razmerje med obema narodnima skupinama.
Svet Skupne slovenske liste nato razlaga ministru Piaracciniju, kako se je de-vinsko-nabrežinski svat uprl temu načrtu in kako je oblast že leta 1955 imenovala posebnega prefekturnega komisarja, ki je začasno nadomestil župana in izdal begunski ustanovi gradbeno dovoljenje. Devin-sko-nabražinski občinski svet se je upri tudi gradbenemu dovoljenju za novih 268 stanovanj. Leta 1962 je župana zopet na-s domestii posebni komisar ter podpisal dovoljenje. Oblastva so samo ugotovila, da se predvidene gradnje ne skladajo z regulacijskim načrtom in so število stanovanj znižala na 183.
Ker dražba z dne 17. marca 1964 ni postala izvršna, je vprašanje še vedno odprto in nam daje, spoštovani gospod minister, možnost, da se neposredno obrnemo na Vas za posredovanje.
Podpisani Svet Skupne slovenske liste se strinja, da je zahteva beguncev po primernih stanovanjih popolnoma upravičena. Toda umetno in načrtno spreminjanje narodnostnega sestava devinsko-nabrežinske občine nasprotuje etičnim načelom ter je
V očitnem nasprotju z določbami Posebne-ga statuta Spomenice o soglasju, ki sta jo
V Londonu podpisali Italija in Jugoslavija, člen 7 Posebnega statuta (priloga II.) Spomenice prepoveduje vsakršno dejavnost ali spremembo, s katero bi se namerno ogrožal narodnostni sestav upravnih enot. Zato Svet Skupne slovenske liste vljudno predlaga, naj ministrstvo za javna dela in druga pristojna oblastva sprejmejo ustrezno rešitev, ki ne bo škodovala slovenskemu prebivavstvu. Ena izmed možnih in zadovoljivih rešitev bi bila naslednja :
V Trstu je treba urediti staro mesto. Tam je cela vrsta praznih razpadajočih
hiš. S primernimi ukrepi bi lahko združili predvidene sklade za sanacijo mesta in sklade za zidanje begunskih stanovanj, podrli stare hiše in sezidali nove za begunce. Takšna rešitev bi zadovoljila predvsem begunce, ker bi stanovali v Trstu, kjer so zaposleni. Poudariti moramo, da je področje v Sesljanu, kjer nameravajo zgraditi novo begunsko naselje, oddaljeno 20 km od Trsta, da je pusto in nerodovitno ter ne zadostuje niti za preživljanje domačega prebivavstva.
Ker sta nadaljnji razvoj in zadovoljiva rešitev tega vprašanja odvisna predvsem od ministrstva, ki mu načalujete Vi, spoštovani gospod minister, in ker je prepričan, da žeti biti sedanja sredinskc^levičar-ska vlada pravična do slovenske narodne manjšine, se podpisani Svet Skupne slovenske liste z zaupanjem obrača na Vas s prošnjo, da kot resorni minister preprečite novo krivico, ki grozi slovenski narodni manjšini na Tržaškem.
Trst, IS. marca 1964.
Pred letom dni je rimski parlament sprejel zakon, ki nalaga nove davščine na zemljišča. Zakon je zelo zapleten in je na kratko nemogoče našteti, vse njegove določbe. V kolikor je naperjen, proti špekulacijam s stavbnimi parcelami, je umesten in dober. Po našem mnenju pa zakon presega ta namen in udarja tudi po majhnih ljudeh, ki so v zadnjih letih prodali kos zemljišča ali si sezidali hišo na lastnem zemljišču ali ga podedovali, ako je bilo več dedičev in so si zemljišče s pogodbo razdelili. Na Tržaškem prideta v poštev tržaška in, devinsko-nabrežinska občina. Ker lahko občinski svet vsaj v majhnem obsegu nekatere strogosti zakona omili, saj lahko na primer določi takšen datum, da ne bi bilo treba plačati predvidenih novih davkov za deset lat nazaj, je važno, na kakšno stališče se postavita občinska sveta v Trstu in Nabrežini. Vzvratna moč zakona nasprotuje pravnemu čutu in ustvarja pravno negotovost. Vsak državljan mora vedeti, kakšna bremena ga čakajo, če na primer proda kos zemljišča. Med našimi ljudmi je marsikdo prodal nekaj zemlje, da si je za izkupiček sezidal hišo. Zdaj bi morali vsi, ki so to naredili v zadnjih desetih letih, plačati davke, ki jih takrat niso predvidevali. Ti ljudje nikako niso špekulirali — saj to delajo le velike družbe — in je njihovo obdavčenje zato krivično. Ta zakon bo prišel v poštev tudi pri razlastitvah, če je nekdo razlaščen, n. pr. v Zavljah, ne plača predvidenega davka, ako sprejme vsoto, ki mu jo ponudi ustanova, v katere korist je bil razlaščen. To. da ta ustanova mu navadno ponudi zelo nizko ceno. Če je ne sprejme, mora skleniti z ustanovo pogodbo za višjo ceno in v tem primem mora plačati novi davek, kar praktično pomeni olajševanje razla-ščevanja po krivično nizkih cenah. Iz teh in drugih razlogov se je Skupna slovenska
Podeljena nagrada „Vstajenje“
Razsodišče za literarno nagrado »Vstajenje«, ki ga sestavljajo gospodje Lev Detela, dr. Martin Javnikar, Franc Jeza, dr. Anton Kacin in dr. Rafko Vodeb, je dne 24. marca 1964 sklenilo, da podeli nagrado »Vstajenje« za leto 1963 (50.000 lir) Francetu Dolinarju iz Rima za njegova obsežna eseja o Slomšku in Grivcu in za njegovo ostalo esejistično delo. V obeh omenjenih esejih, ki sta izšla v zadnjih dveh številkah revije »Maddobje«, je Dolinar z veliko znanstveno marljivostjo, poznanjem gradiva in samostojnostjo presoje osvetlil dve veliki osebnosti slovenske kulturne zgodovine, njuni dobi, in probleme v njima.
Predmet presoje je bil tadi prvi del romana »Ljudje pod bičem« Karla Mauserja in razsodišče je pohvalilo njegovo široko zasnovo, aktualno snov in iskrenost v podajanju ter bilo mnenja, da pomeni ta knjiga velik korak naprej v Mauserjevem umetniškem ustvarjanju, vendar je upoštevalo dejstvo, da trilogija še ni zaključena.
lista v Trstu izrekla proti predlogu tržaškega občinskega odbora, ki določa obdavčenje za vseh deset let za nazaj. Isto stališče do novih predpisov so zavzeli tudi njeni svetovavci v devinsko-inabražinskern občinskem svetu.
Vincencijeva konferenca v Trstu
Dne 8. marca so se zbrali k širšemu sestanku gg. duhovni asistenti in članice vseh krožkov Slovenske Vinoencijevc konference v Trstu na osrednjem sedežu v ulici S. Nicolo 31.
Najprej je glavni duhovni asistent msgr. Natal Silvani opisal osebnost ustanovitelja Vincencijevih konferenc Friderika Oza-nama, profesorja na sorbonski univerzi v Parizu. Sledil je govor predsednice Slovenskih konferenc v Trst, prof. Lavre Abramove o aktualnosti poslanstva Vin-cencijeve konference. Predsednica je tudi podala poročilo o stanju in 'delovanju krožkov SVK na Tržaškem. Krožkov je sedem,, in sicer: dva v središču mesta, v Rojanu, pri Sv. Vincencu, pri Salezijancih, na Opčinah in v Barkovljah; vse krožke veže glavni odbor. Članic je skupno 52. Redno delo članic SVK je prijateljski obisk potrebnih in bolnih na domovih ter razdeljevanje hrane in oblačil. Skupno podpirajo na ta način 214 družin.
Poleg tega organizira SVK posebne akcije, tečaje za dijaško mladino, igre, sre-čolove. Med temi imajo že svojo tradicijo tridnevna duhovna priprava na veliko noč na Monituzzi, priprava in razdeljevanje oljk in kolonije.
Sredstva za gmotno pomoč potrebnim so: osebni prispevki članic, nabirka pred cerkvenimi vrati, prispevki za oljke, darovi dobrotnikov tar hrana in oblačila ustanove »Charitas«. Za kolonije dobiva državno denarno pomoč ter prispevke v hrani od »Charitas« in A.A.I.
Nesreča pri Škofijah
V petek je prišlo na glavni cesti med Orehom in blokom pri Škofijah do težke avtobusne nesreče. Avtobus podjetja »Torta« iz Trsta, ki vzdržuje progo med Koprom in Trstom, je zaradi spolzke cesite zaletel v obcestno c|revo. Sunek je bil tako močan, da so skoraj vsi potniki zadobili večje ali manjše poškodbe. Na kraj nesreče je takoj prišel Rdeči križ, ki je odpeljal v tržaško bolnišnico preko 30 ranjencev. Povečini so to jugoslovanski državljani.
Med temi je bila najhuje ranjena učiteljica Marija Gustinčič, učiteljica iz Škofij, kateri je skoro zmečkalo nogo. Zdravniki so ji operirali, a je še vedno v resnem stanju. Ostali ranjenci počasi zapuščajo bolnišnico, devet pa se jih bo moralo zdraviti nad mesec dni.
Prvi dan prometa v predoru pod Sv. Bernardom
Predor pod Sv. Bernardom so na praznik sv. Jožefa odprli za promet. Prvi avto, ki je prevozil predor, je bil »2300 Fiat Coupe«, takoj za njim pa je šlo še drugih 30 avtomobilov. To je bil slavnostni avtomobilski pohod preko novootvorj enega prodora.
Že prvi dan je do polnoči potovalo skozi predor 810 avtomobilov iz Italije v Švioo in 590 avtomobilov iz Švice v Italijo. V tem prometu je všteta tudi redna avtomobilska služba, ki bo trikrat dnevno vozila iz Aoste v Martigny.
Ponovna zmaga Gigliole Cinquetti
Gigliola Cimjuatiti, zmagovavka popevk na festivalu v San Remu, je s svojo popevko »Non ho l’eta per amarti« dosegla novo zmago na festivalu popevk Evrovi-zije. Dobila je 49 točk, kar je zalo visoka ocena, če pomislimo, da je drugi nagrajenec, Anglež Monro dosegel komaj 17 točk.
Festival Evrovizije je bil v soboto 21. marca v Kopemhagnu. Sodelovali so pevci iz 16 držav. To je letos že deveti fe-
Po izidu volitev na univerzi
Pretekli teden so se na tržaški univerzi vršale volitve v študentovski svet. Letos se jih je že šestič zapovrstjo udeležila tudi slovenska lista Adria. Dobila je 58 veljavnih glasov in si s tem priborila en sedež v predstavniškem organizmu. Zastopal jo ho akademik Danilo Lovrečič.
Letošnje volitve so dvignile precej prahu v mnogih študentovskih krogih. Navajamo le nekaj zanimivosti!
Slovenska akademska lista Adria je zadovoljivo prestala preizkušnjo': obdržala se je na ravni zadnjih let. Kot je splošno znano, je zanimanje za volitve na univerzi med študentovskimi krogi bolj skromno, saj se volitev udeleži manj kot 50% vpisanih akademikov. Na žalost je tudi med slovenskimi študenti udeležba -bila bolj nizka. Ko bi znali bolje ceniti prizadevanja in požrtvovalnost predlagateljev 'liste A-dria in smisel ojane prisotnosti na univerzi, bi slovanski demokratični akademiki lahko poslali v akademski svet ne enega, marveč dva predstavnika.
Slovenci, ki od vsega začetka nastopajo na italijanski levičarski listi UGI, so letos poparjeni, ker jim na tej ni uspelo izvoliti nobenega Slovenca .Njihova neomajna vera v uspeh se je zamajala in propadla, ko so morali vendarle ugotoviti, da ni preveč zdravo nastopati pod okriljem številčno močnejše italijanske stranke. Ko bi bili nastopili samostojno, bi si bili gotovo priborili vsaj en sedež; tako pa bo na tem sedežu sedel s slovenskimi glasovi izvoljen italijanski ‘levičar.
Ta primer kaže, da je obstoj slovenske akademske liste Adria pomemben in obenem potrjuje, da je za slovensko stvar zmeraj najboljša in najbolj gotova slovenska pot. Tako bo za eno leto v tem važnem svetu sedal samo en Slovenec. Upajmo, da bo to v bodoče zmodrilo tiste, ki so se doslej čutili tako varne v sklopu UGI.
Naj pripomnimo še nekaj! Letos sta katoliška Intesa in levičarska UGI skupaj dosegli 18, to je 'polovico vseh sedežev. Ker bosta po vsej verjetnosti ti dve skupini skušali sestaviti koalicijo, bosta morali računati na slovenskega predstavnika za večino.
Upati je, da si ta nauk Slovenci dobro zapomnijo, posebno sedaj, ko bodo kmalu volitve za deželni svet.
Pregled izidov na univerzi: Adria (glasovi: 58; sedeži 1), Intesa - italijanski katoličani (543; 11), UGI - levičarji (317; 7), AGI - liberalci (282; 6), Indipandentisti (256; 5), GNT - fašisti (192; 4), FUAN -skrajni fašisti (95; 2).
stival Evrovizije in Italija se ni doslej nikoli prerila dalj kot do tretjega mesta. Na letošnjem festivalu je bila navzoča tudi Jugoslavija, toda njena pesem »Život je sklopio krug« ni prišla niti v klasifikacijo.
Izročitev ladje Poseidon
Tovorna ladja za suhi tovor Poseidon, ki je bila zgrajena za ltalmineral iz Palerma, so izročili prometu. Ladja ima 35 tisoč ton nosilnosti in razvija 18 vozljev hitrosti. Blagoslovitev je opravil goriški nadškof, msgr. Pangrazio. Slovesnosti je botrovala grofica Maria Cao di San Mar-co, ki je razbila običajno steklenico in tako izvršila uradni krst, do katerega pa ni prišlo, ker je bila takrat sindikalna agitacija.
50 tovornih avtomobilov za Jugoslavijo
V Trst je dospelo 50 tovornih avtomobilov »OM« (model Titanov po 50 stotov vsak), ki so določeni za izvoz v Jugoslavijo. To je del 200 avtomobilov istega tipa, ki jih je Jugoslavija zaupala »OM«. Ta pošiljka je prva od celotnega naročila.
Radio Trst A
Spored od 29. marca do 4. aprila
Nedelja, 29. marca: 9.30 Slovenske zborovske skladbe. — 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Velikonočni čudež«, radijska zgodba, ki jo je napisala Tončka Curk. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. — 12.15 Vera in'naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 Radijska novela - Leon Nikolajevič Tolstoj: »Vstajenje« - odlomek iz romana. — 18.20 Svetopisemski in religiozni motivi v sodobnem filmu - napisal Sergij Vesel. —- 20.30 Iz slovenske folklore - Lel j a Rehar: »Jezus je od smrti ustau, od njega bridke mar-tre«.
Ponedeljek, 30 marca: 8.30 Prišla je pomlad - izbor veselih motivov, pripravil Saša Martelanc. — 10.00 Pisanica, biser ljudske umetnosti - pripravil Jože Peterlin.
— 11.45 Orkester »Miramar«. — 16.00 »Vihar«, radijska drama, po istoimenski povesti Franceta Bevka. — 19.00 Ptičji festival - pripravil Tone Penko. — 20.30 Atn-broise Thomas: »Mignon«, opera v treh dejanjih.
Torek, 31. marca: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Pomenek s po-slušavkami. — 18.00 Italijanščina po radiu - 34. lekcija. — 19.15 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 Pregled italijanske dramatike - pripravila Josip Tavčar in Jože Peterlin. — 21.50 Slovenski in jugoslovanski solisti.
Sreda, 1. aprila: 12.15 Brali smo za vas. —- 13.30 Pol stoletja melodij. — 18.00 Znanstveni leksikon. — 18.30 Nove plošče resne glasbe. — 19.00 Pevski zbori Julijske Benečije in Furlanije: Zbor »Giuseppe Tartini«. — 19.15 Higiena in zdravje. — 21.00 Simfonični koncert.
četrtek, 2. apr.: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci. — 12.15 Po društvih in krožkih: (9) »Slovanski fotoklub v Trstu«, pripravil Saša Martelanc. — 18.00 Italijanščina po radiu - 35. lekcija. — 18.30 Solistični koncert. — 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. Pripravila Valerija Glavič. — 21.00 »Iz take smo snovi kot sanje«, napisal Jože Javoršek (antologija iz Shakespearovih del). — 22.55 S »Festivala dveh svetov« v Spoletu 1963.
Petek, 3. apr.: 12.15 Pomenek s poslu-šavkami. — 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend: (20) »Začarana košuta« - pripravil Jurij Slama. — 18.30 Solisti Julijske Benečije in Furlanije. — 19.15 Radijska univerza: Elektrika: (8) »Toplotni učinki električnega toka«. — 20.30 Gospodarstvo in delo - urednik Egi-dij Vršaj. — 21.00 Koncert operne glasbe.
— 22.00 Znanost in tehnika - Frank Fink: »Novi materiali za jutrišnji svet«.
Sobota, 4. apr.: 11.45 Italijanski akvarel.
— 12.15 Podobe iz narave. — 14.40 Pesmi za tercete. — 15.00 »Volan« (za avtomobiliste). — 15.30 »Nevesta s Korinija«, ljudska igra v petih dejanjih, ki jo je po povesti Frana Jakliča napisal Martin Jevni-kar. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: (18) »Lik agilnega župnika Paglavca«. — 19.15 Družinski obzornik - urednik Ivan Theuer-schuh. — 20.30 Teden v Italiji. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo: Danilo Lovrečič.
 ...............................................................................................................................  milili.....................
Pomlad je poljubila solkanski most in ovila v svoj objem slovenski rod tostran In onstran meje
710
romarjev v Lurd !
Ob zaključku lista smo prejeli tudi s Koroške točno število prijavljencev za naše vseslovensko romanje v Lurd.
Tako more sedaj vodstvo romanja postreči že z dokončno številko. 710 nas je, ki bomo obiskali Marijini svetišči v Lurdu in Montserratu pri Barceloni. Za zadnje svetišče se je priglasilo 86 rojakov.
V imenu vseh teh romarjev pozdravlja romarsko vodstvo vse rojake s Tržaškega, Goriškega in Koroškega ter jim želi krščansko doživete in na božji milosti bogate velikonočne praznike!
SLOVENSKIM VOLIVCEM NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM!
Skupna slovenska lista v Trstu in Slovenska demokratska zveza v Gorici sta se sporazumeli za skupen nastop pri deželnih volitvah, ki bodo 10. maja. Na tržaški prefekturi je bil položen znak liste, in sicer lipova vejica z napisom »Slovenska skupnost - Unione slo-vena«. — Slovenci, to je naša skupna lista, na kateri moramo izvoliti vsaj enega zastopnika v deželni svet! Ostale podrobnosti, imena kandidatov in volivni program bomo objavili v poznejših
številkah!
Grozijo nove davščine na zemljišča
□ RIŠKE
NOVICE
Nove orgle v Podgori
Letošnji praznik sv. Jožefa je bil za podgorske vernike res velik praznik. Tega dne je namreč goriški nadškof rnsgr. Pangrazio blagoslovil v domači cerkvi nove orgle. Izdelala jih je znana tvrdka Zanin iz Co-droipa in so najmodernejše na vsem Primorskem.
2e v zgodnjih urah so zvonovi veselo pritrkavali in vabili k izredni slovesnosti. Prostor prod cerkvijo je bil lepo okrašen z zelenjem, ob vhodu se je v velikem loku vzpenjal bršljan. Vse je pričalo, da je bil' ta dan za podgorsko župnijo zgodovinski dan in da se ga bodo ljudje še dolgo spominjali.
V cerkvi so se začeli zbirati verniki že pred določenim časom in jo napolnili, kakor malokdaj. Točno ob napovedani uri se je pripeljal g. nadškof v spremstvu rnsgr. Klinca, msgr. Ristisa in svojega tajnika. Sprejel ga je domači župnik č. g. Bernard Špacapan.
Pred cerkvijo je nadškofa pozdravil učenec Zdravko Kuštrin v slovenskem jeziku in Rinaldo Nanut v italijanskem. Belo oblečena deklica Lidija Jarec mu je pa izročila šopek cvetic.
Ko je nadškof s svojim spremstvom stopil v cerkev, ga je domači zbor pozdravil z »Ecce Sacerdos«. Nato je blagoslovil nove orgle, pevci pa so lepo in mogočno zapeli priložnostno pesem. Zbor je vodil g. Mirko Špacapan. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval g. nadškof ob asistenci obeh monsignorjev. Maševal je pri stranskem oltarju, ker je glavni oltar zaradi popravil razdrt. Po evangeliju je imel na zbrane vernike lep nagovor. V njem je predvsem izrazil svoje veselje, da je prišel med nje, saj je bil to njegov prvi obisk podgorski župniji. Poudaril je pa tudi pomen slovesnosti tega dne in važnost orgel in petja v življenju župnije. Želel je, naj bi nove orgle družile vse župljane vedno, v veselih in žalostnih trenutkih, da bodo živeli v slogi in ljubezni kot ena sama družina. Omenil je pa tudi težave in žrtve, ki so združene z nabavo novih orgel. Pohvalil je posebno prizadevanje domačega g. župnika, ki se ni ustrašil skrbi in odgovornosti v zvezi z orglami, pa tudi ne neštetih poti, ki jih je naredil zaradi tega. Pohvalil je pa tudi župljane za vso pomoč in gmotno podporo, ki v tem primeru ni bila majhna. G. nadškof je zaključil z željo, naj bi z novimi orglami -tudi duhovno življenje v župniji za-dobilo novega vzpona, da se bo v družine vrnila molitev in da bo hiša božja res dom vseh.
Iz govora g. nadškofa je nato msgr. Klinec povzpel nekaj glavnih misE in jih povedal v slovenskem jeziku. Med sveto m-ašo je ubrano prepeval domači zbor. Kakor smo že omenili, je zbor vodil g. Mirko Špacapan. Na orgle ga je spremljal prof. Toniu-tti, ki je po končani maši imel lep orgelski koncert. Med drugim je odigral tudi nekaj svojih skladb.
Dopoldanske svečanosti se je udeležil tudi prof. Umberto Cominotti od RAI-TV, glasbenik in strokovnjak za orgle.
Popoldne ob treh je bil slovesen blagoslov s petimi litanijami. Opravil ga je msgr. Klinec. Prisotni so bili tudi čč. gg. Martinčič, Eržen, Prem-rl in Jericijo. Med popoldansko službo božjo je zbor spremljala Lojzka Bratuževa. Blagoslovu je sledil kratek koncert na orgle, ki ga je izvedel Andrej Bratuž.
Benedikt Košič
lom uveljavil in ljudje so začeli radi zahajati v njegovo trgovino in delavnico. Videli so njegovo prijaznost in tudi dobroto, zato -so se radi tudi pomenili z njim. Tako je njegova obrt začela cveteti posebno še, ko so odrasli sinovi in mu začeli pomagati. Ko so odprli meje s propus-tnicami, so posebno ljudje iz Jugoslavije polnili njegovo trgovino. Med tem časom je kupil dom v Pevmi in se tam naselil z vso svojo družino.
V življenju je veliko delal in veliko pretrpel. Oboje je morda bilo krivo, da je šlo navzdol z njegovim zdravjem. Vendar si nihče ni mogel predstavljati, da je tako slabo z njim; -tudi on sam ne. Nekaj -pred sv. Jožefom je šel v bolnico na pregled zaradi želodca, ki mu je nagajal. Zdravniški pregled je ugotovil, da je njegovo stanje dosti slabše kot je kdo mislil. Šlo je neizprosno navzdol in dan pred sv. Jožefom je umrl. Pred smrtjo ga je obiskal in mu podelil svoj blagoslov tudi goriški nadškof. Prepeljali so ga -domov, kjer je bil naslednji dan pogreb. Udeležba ljudstva je bila res velika, saj sprevodu ni bilo
- V Gorici srno s smrtjo Benedikta Košiča izgubili ne samo podjetnega trgovca, ki se je po vojni dobro uveljavil v našem mestu, nego tudi trdnega in zavednega krščanskega moža. Pokojni je bil doma iz Rupe, kjor se je rodil pred 53 -leti. Kot mnogi Mirenci in Ru-pcnci se je posvetil čevljarstvu, ki je v Mirnu vedno dokaj cvetelo. Toda časi -po prvi svetovni vojni so kmalu postali precej hudi in je trda predla tudi mirenskim čevljarjem. Mladega -podjetnega Košiča pa težave ndso strle. Izselil se je iz domače vasi in šel iskat zaslužka drugam. Tako je našel novo mesto v Ilirski Bistrici, kjer se je uveljavil kot dober čevljar; odprl je delavnico in trgovino s čevlji. Tam bi tudi ostal, če bi povojne razmere bile drugačne. Toda ko je po končani drugi svat. vojni prišel v Jugoslaviji na oblast komunizem, se je pok. Košič z družino rajši vrnil domov in -se ustavil v Gorici. Tu je v Raštolu vzel v najem majhno trgovino ter začel pridno delati. Kmalu se je s svojim -poštenim de-
konca. Po obredih v pevmski cerkvi so pokojnika prepeljali na pokopališče v Rupo; še prej pa so tudi v tamkajšnji cerkvi o-pravili molitve za rajn-e. Na pokopališču mu je govoril g. Mazora.
Takšna je bila zadnja ura Benedikta ’ Košiča, dva dni pred njegovim godom. — Bog daj pokoj njegovi duši, družini pa izrekamo naše sožalje.
■Je * *
Benedikt Košič -ni bil samo ugleden in zmožen trgovec, bil je tudi mož globoke vere, značajen in zaveden Slovenec, kakršnih bi še mnogo potrebovali v našem mestu. Bil je član odbora za Katoliški dom in je vedno kazal veliko navdušenje za društveno življenje. Bolelo ga je, če -mladina ni imela razumevanja za društveno življenje, za zborovsko petje, dramske nastope in podobno. Vestno se je udeleževal naših skupnih verskih pobožnosti in naših prireditev. Ko je bilo treba obdariti slovenske otroke za sv. Miklavža, nismo nikdar zaman potrkali na njegova vrata. Njegova velikodušnost se je izkazala tudi v Pevmi, kjer se je zadnja leta ustanovil. Ob pogrebu je pevmski gospod župnik Rutar vsem javno omenil njegovo velikodušnost do pevmske -cerkve.
Duhovna obnova v Žabnicah
Zabniška farna cerkev pod Sv. Višar-jami ima v stranski ladji lep ol-ta-r sv. Jožefa. Verniki obeh narodnosti, -slovenske in italijanske, -tega ljubljenega svetnika vsako leto za njegov praznik z vso pobožnostjo počastijo. Na dan sv. Jožefa se pripravijo s posebno devetdn-evmeo, ki služi tudi kot duhovna priprava na velikonočno spoved in obhajilo. Letos je vodil zadnje tri dneve obnove za slovenske vernike g. Jože Jurak iz Gorice, ostalim vernikom pa je pridigal v italijanščini domači župnik g. Marjan Cem-ot, po rodu beneški Slovenec. Udeležba je bila vse tri dni zlasti -na večer zelo velika in skupno sv. obhajilo na sam praznik res doživeto in veličastno. Kot vsako leto so prišli -proslavit sv. Jožefa naši rojaki iz U-kev, katere je pripeljal njih župnik g. Caharija Zuccaglia — tudi beneški Slovenec — in opravil zanje sv. mašo pri oltarju sv. Jožefa. Vse tri dni je pomagal g. župnik iz Rajblja, ki je prav tako vešč slovenskega jezika. Pevci na koru so s svoje strani pripomogli, da je tudi zunanji okvir praznika prišel v polni meri -do izraza.
2,1 milijona lir za popravilo cest na Vrh
Na posredovanje goriškega prefekta je vojaški -tehnični urad odobril 2,100.000 -lir za popravilo -cest na Vrh. To je -sporočil goriški prefekt sovodenjskemu županu, ko ga je poklical na razgovor. Od te vsote bodo uporabili 1 -milijon lir za nakup ma-
teriala za popravilo ceste, ki pelje z Vrha do križišča Devetaki - Martinščina, ostalo pa za popravilo ceste Vrh-Rubije. Med materialom, ki ga bo prispevala vojaška oblast, je 1200 kubičnih metrov gramoza, za ostalo vsoto pa bodo nabavili potrebne cevi, cement in drug material.
Na Goriškem se doslej cepili 80 odstotkov otrok
V goriški občina se je cepljenje predšolskih otrok proti otroški paralizi praktično že zaključilo. Cepljenih je bilo doslej 2.823 otrok kar znaša 82 odstotkov predšolskih otrok.
Podoben rezultat so dosegli tudi drugi kraji guriške pokrajine. Skupno je bilo cepljenih 7871 otrok.
V ponedeljek 23. marca -so začeli s cepljenjem osnovnošolskih otrok. V torek 24. marca so cepili osnovnošolske otroke v slovenski šoli v ulici Croce, -naslednji dan pa v šoli v ulici Ran-dacc-io. V Gorici bodo cepili 2600 osnovnošolskih otrok. Od 1. do 3. aprila pridejo na vrsto nižje in srednje šole. Slovenska nižja srednja šola pride na vrsto v četrtek 2. aprila.
Tudi Gorici se je nasmehnila sreča
Ena izmed sedmih trinajstič tega tedna n-a »Totocal-oiu« je bila igrana v Gorici. Isti srečni dobi-telj je zadel tudi pet dvanajstič. Obrazec so izpolnili v uradu potovalne agencije IOT v -uilici Oberdan. »Srečnik« je zadel nad 31 milijonov lir. Njegovo ime je še neznano.
Šport
V četrtek, n-a praznik sv. Jožefa, je Oratorij Pastor Angelicus po maši, ki jo je imel g. nadškof v stolnici, organiziral športne tekme v okviru turnirja Pasqua delTatleta. 01ympia se je udeležila športne prireditve s svojo ekipo odbojkarjev. Nastopila je proti drugim moštvom, katerih igralci povečini tekmujejo v C ligi raznih društev. Poleg tega negativnega faktorja moštvo 01ympije ni bilo v formi, ker je manjkal glavni tolkač. V prvem setu pa -se je en -igralec 01ympije ranil v prst, ko je rešil žogo. Igrati je torej morala mlada rezerva. Kljub temu je 0-lympija dobro zdržala proti močni ekipi PaHavolo Civi-dalese. Prvi set je bil do konca neodločen. Naši igralci so reševali na čudovit način žoge, ki so bile skoraj že na deh. Škoda le, da med -mladimi igralci ni pravega soglasja in se večkrat zgodi, da -se po dva borita za isto žogo in tako onemogočita nadaljnjo akcijo. V zadnjem setu -pa je sonce tako omrtvilo naše mlade igral-ce, da so klonili silni igri nasprotnikov.
Pred zadnjo tekmo 01ympia - PAV-Udine se je sodnik, ki že poprej ni bil našim igralcem preveč naklonjen, sprl s trenerjem prof. K-ran-nerjem, ki je igral z našim moštvom. Nesporazum so odpravili sami igralci PAVa in pomožni -sodnik, ki so stopili na stran prof. Krannerja. Olvm-pia si je izvojevala zmago nad PAV-om z večjim trudom, kot bi to bilo treba in sicer zaradi precejšnjih nepravilnih odločitev omenjenega sodnika. Po končanem turnirju je lestvica -moštev končala takale: 1. Pallavolo Cividalesc, 2. Audax, 3. 01ympia, 4. PAV (Udine).
V soboto se je ob 16” v telovadnici Me-daglie d’oro n-a Piazza Catterini končalo provincialno odbojkarsko prvenstvo CSI. V kategoriji narajščajnl-kov (Ragazzi) je 01ympia A premagala Collegio »F. Filzi« 2:1 (9:15, 17:15, 15:8), 01ym-pia B pa Collegio »F. Filzi« 2:0 (15:3, 15:9).
Istega dne je ob 8h zvečer n-a Piazza Catterini Glympia A mladincev (Juniores) premagala po treh setih Olympijo B (14:16, 15:5, 15:8). Prvi set je 01ympia A zaigrala, ker -ni pričakovala odpora mladih nasprotnikov. Toda zadnja dva seta sta -pokazala izurjenost in premoč naših starejših igral-
• SALEZIJANCI IN DIJAKI MARIJANI-
ŠCA pozdravljajo za praznik vstajenja svoje dobrotnike in jim želijo mnogo milosti od Gospoda.
• KNJIŽICE, ki korakajo v sedmo leto življenja, voščijo vsem vztrajnim sodelavcem in bravcem vesele velikonočne praznike.
• BAZOVIŠKA KINODVORANA vošči vsem blagoslovljene velikonočne praznike in obvešča svoje prijatelje, da bo predvajala na Veliko noč ln velikonočni ponedeljek film: SPARTACUS.
Pokojni Klavdij De Nardo
Pokojni Stojan Lipanja
je malokdaj polna. Polna je bila, ko je Bazovica proslavila prvič bazoviške žrtve. Bila je tudi polna, ko je Marija romala po Krasu, za božični koncert in še za pogreb n-ašoga dragega skavta Cvetka Grgič. Sedaj se je znova napolnila. Pretresljivo sta na-m govorila pokojnika iz belih krst na mrtvaškem odru prod obhajilno mizo. Govorila sta nam, da ne smemo biti nikoli gotovi svojega življenja. Da smrt pride -nepričakovano in ob vseh življenjskih -dobah.
Po sv. maši se je množica zbrala okrog dveh prijateljev, ki sta ostala združena tudi v grobu. Ob grobu se je oglasil domači g. učitelj Miro Prosi, ki je s svarilnimi besedami povabil mladino, naj premisli, kolikega gorja je lahko kriva mladostna nepremišljenost in samozavest. Družina in narod ob tem hudo trpita.
OBVESTILA
PRVO UPANJE IMAMO, da bo v nedeljo 5. aprila koncert pevskega zbora Jakob Gallus — Petelin iz Celovca pod vodstvom dirigenta dr. Cigana. Koncert bo v Katoliškem domu ob 4h popoldne.
URA ČEŠCENJA za duhovniške poklice
bo prvi četrtek, dne 2. aprila od 5. do 6. ure popoldne pri Sv. Ivanu v Gorici.
PRVI PETEK v aprilu bo v Gorici pri Sv. Ivanu pobožnost k Srcu Jezusovemu s sv. mašo ob 8. uri zvečer.
SV. MAŠA za zedinjenje bo v bodoče vsako prvo nedeljo v mesecu na pobudo slov. odseka Apostolstva molitve v Gorici. Prvič bo ta sv, maša prvo nedeljo v aprilu ob 8. uri zjutraj pri S-v. Ivanu.
ZRELOSTNI IZPIT 1963/64. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za zrelostni izpit do vključno 31. marca 1964.
DAROVI
Za Katoliški dom: Cej Jožef 500; Leban Marinka 500; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N-N. 5.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N-1.000; Humar Zofija 1.000; Humar Viktorija 1.000; Pocarini Alojzija 1.000; Debenjak Karolina 1.000; F. S. 1.000; Marijin*1 družba 12.000; J. R. 2.000; N. N. štmavef 1.000; Marica Sardoč 2.000 lir.
Vsem darovavcem Bog plačaj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L 50, več 7% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Globoko ginjeni nad dokazi sočutja ob -smrti našega nepozabnega
Benedikta Košiča
-se iskreno zahvaljujemo v-sem, ki so nam bili blizu v -teh -težkih urah. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. župniku Rutarju in g. Mazori za poslovilne besede, gg. zdravnikom in osebju boln-ice sv. Justa, pevcem -iz Pevme in Rupe za pretresljive žalostinke, darovavcem vencev, in cvetja, zastopnikom odbora KD in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
DRUŽINA KOSIČ
Pevma - Rttpa, 20. marca 1964
RŽAŠKE
NOVICE
Prof. Ivan Theuerschuh — starešina tr-žiških slovenskih skavtov — pa se je poslovil od pokojnih skavtov s -toplimi besedami, ki so pričale, kako ju je dobro poznal in ljubil, žalujočim sta-ršem je vlil tolažbe, vse prisotne pa je spomnil, da mora biti človek vedno -pripravljen stopiti pred božjo sodbo kot otrok in prijatelj božji. Skavt-izem vadi mlade ljudi v tej pripravljenosti: vedno pripravljen pomagati bližnjemu, vedno pripravljen s poštenim življenjem za odpoklic v večnost. |
Bazoviški pevski zbor Lipa in zbor tr- | žaških skavtov sta se v mraku oglasila v zadnji pozdrav ljubljenima pokojnikoma.
Domačini in vsi prisotni bodo dolga leta nosili v srcu žalostni	spomin na	ta	po-	j
greb, ki je bil tako veličasten in	do	dna
duše pretresljiv
Klavdij, Stojan! Usmiljeni Gospod naj vas sprejme v -svojo -družbo! K temu naj I pripomorejo naše molitve, žrtve in sv. maše. Ne bosta ostala pozabi jena!
Vaš župnik
Potres v mestu in	okolici
Prejšnjo sredo pred	praznikom	sv.	Jo-	j
žafa so mesto in okolico pretresli dokaj močni potresni sunki, ki so trajali od 5 do 10 sekund. Na -sizmografski postaji -so jih ocenili kot potresne sunke 6. jakostne stopnje. Potres so občutili posebno v višjih nadstropjih, pa tudi v pritličnih prostorih.
K sreči ni bilo zaradi tega kakih hujših posledic, če izvzamemo nekaj razpok na hišah v starem -delu mesta. Hujše posledice pa bi -lahko imel padec kamnite glave s pročelja cerkve Sv. Antona Novega, ki se je odkrušila od kipa v -trenutku potresa in padla na nek avtomobil.
Središče potresa je bilo na področju pod Snežnikom kakih 10 ali 15 km pod zemljo. Zato se je potres skoraj enako močno čutil tudi v Kopru in Ljubljani. Najmočnejši sunek pa je bil v Ilirski Bistrici. i
Tragična smrt dveh mladih fantov
Na oljčno nedeljo sta se v dopoldanskih urah smrtno ponesrečila dva naša mladeniča 19 letni Klavdij De Nardo in 18 -letni Stojan Lipanje. Ko sta -se vračala iz Sežane domov, sta na hudem ovin-k-u pri Padričah trči-la v vojaški kamion. Klavdij, ki je vozil svojo vespo, je bil pri priči mrtev, Stojana pa so odpeljali v tržaško
bolnico, kjer je po 18 urah -izdihnil, ne da bi prišel za -trenutek k zavesti.
Oba mladeniča sta bila dob-ra fanta, skavta, cerkvena pevca. Poleg svojega poklicnega dela, večernih šol, se je Klavdij bavil z učenjem kitare, Stojan pa je bil vnet nogometaš. Vse to zgovorno priča, da sta bila vsem priljubljena -in -da sita mnogo lepega obetala.
Novica o njuni -smrti je -legla n-a mlade in stare s tako moro, da je vsem zmanjkala beseda. Če je te dni kdo kaj govoril, je govoril samo o tej strašni nesreči.
V torek je videla Bazovica veliko množico ljudi, ki -se je pridruži-la žalujočima družinama, vaščanom in skavtom, da dajo zadnji pozdrav priljubljenima mladeničema. Bazoviška cerkev je tako velika, da