Slovenski dom
SpeffMoo« !n abbonameirto postala.	IJsim I	O.SS)
Poltnina platan« t gotovini.	VCHO Mr U«»Mi
.BliOVENRin DOM“ izhaja v*ak delavnik opoldne. Prejnje: Mirko Javornik. Izdajatelj :inž..T. Sodja. Za Ljudsko tiskarno :Jože Kramar)*, vsi v tjinbljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, KopitarjevaS. Telefon 400) do 40C6. Mesačna naročnina 11 lir. za tujino 20 hr
V Ljubljani I« septembra 1943 - Leto VIII. - št. 199
Žalne zastave v Rimu in Budimpešti
Sožalje italijanske vlade ob smrti kralja Borisa
Vojno poročilo št. 1193:
VELIXE ZAVEZNIŠKE LETALSKE IZGUBE Vsega je bilo uničenih 40 letal - Nemška letala napadla ladjevje pred Augusto
Oddelki nem&kih letal so znova nastopili proti brodovju, zasidranem v Augustl; nek trgovski parnik srednje velikosti In nekaj posebnih izkrcevalnlh plovil je bilo zadetih.
Sovražno letalstvo je včeraj Izvršilo napad na Clvltaveechlo, Declmo (Cacliarl) in okolico Napollja. Sovražno letalstvo so vsakokrat napadli nemški in italijanski lovci, ki bo so pogumno pognali proti bombnikom ln spremljndočlm dvomotornim letalom. Sovražno letalstvo Je Izgubilo nad Lazlem ln Campanlo M letal; 10 so jih sestrelili naši lovci. 27 nemški. 3 pa protiletalske baterije.	General AMBROSIO.
Hitlerjev glavni stan, 1. septembra. — nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Sovražnik je nadaljeval svoje napade na Južnem ln srednjem odseku vzhodnega bojišča tudi včeraj z nezmanjšano silovitostjo, Ogorčene borbe še trajajo. Uničenih je bilo Sl sovjetskih oklepnikov.
Na morju zahodno od Taganroga so potopile lahke nemške pomorske enote dve izmed * sovražnikovih motoriziranih topnl-čark, sestrelile dva bombnika ln privedle ujetnike.
V bojih zadnjega tedna se je na bojišču ob Sliusu pc«;cbno odlikoval 3. bataljon grenadirskega polka št. 70 pod vodstvom nadporočnika Koppa.
Hitra nemška bojna letala so ponovno podnevi napadla pristanišče v Augustl ter v nenadnem napadu iz majhne višine hudo poškodovala eno sovražnikovo prevozno ladjo ter en Izkrccvalnl čoln. V letalskih bojih je bilo pri tem uničeno eno letalo tipa »Spltflre«. Nemški lovci so sestrelili na področju Napollja Iz skupine SO napadajočih sovražnikovih letal 26 strojev.
Nad Atlantikom so nemški lovci za dol-g* polete sestrelili veliko angleško vodno letalo.
Močni sovražni letalski oddelki so preteklo noč napadli zahodno nemško ozemlje. predvsem mesti Milnchen-Gladbach In Rheydt. Razdejanja ln Izgube med prebivalstvom ao znatne. Nočni lovci ln protiie-
Berlin, 1. septembra, s. Neposredni sode. lavcc propagandnega ministra dr. Goebbelsa SchacU Jo kot komisar za obrambo ncuiake prestolnice podal zanimivo izjavo o zglednem delovanju vseh obrambnih členov v noči na 3. avgust, ko je sovražnik pri svojem letal-, skem nasilstvu zaman napenjal vse sile, da bi zlomil moralno in lelosno silo berlinskega prebivalstva. Omenil je, da jo bila britanska propagunda govorila o preplahu, ki je zavladal v zvezi z oklicem, ki ga je bil v začetku ptejžnjega meseca izdal minister dr. Gocb-bels, naj se Iz previdnosti izselijo otroci, sta-11 ljudje in 'ženske, ki nimajo v Berlinu nuj-no*» posla, in naj se preselijo v varnejše kraje tudi šole, bolnišnice, zavetišča za Btar. čke in druge podobno ustanove. Skušnje 23. avgusta pa B0 p0ka^t..o, kako modri so bili ti ukrepi, zakaj spričo njih je bilo človeških irtev zelo *nalo. pre(j napadom je sovražnik na več oglednlških p0i0tu, stušal ugotoviti, kako so v Berlinu pripravljeni na obrambo. Toda šele k0 60 n»d Berilu prllotelo velike skupine večmotornlh sovražnikovih letal, s« je delovanje celotno obrambne organizacije izpopolnilo do skrajnosti. Zlasti je nastopilo toliko nočnih lovskih letal. kakor Jih doslej še ni bilo videti nikjer, iako se j0 tisto, kar naj bi bilo za KAF zmagoslavje, spremeailo v bridek poraz. Dejanja kažejo, da so Angleži hoteli zadeti 8 svojimi bombami zia„u stanovanjske mestne okraje- V velikih muo-žinah so uporabljali fosfor, a obrambno mo. štvo ln tudi berlinski zasebniki se niso ozirali na t« dež sovražnikovega ognja ter na najsilovitejše bombardiranje in na protiletalsko obrambo, pač pa so takoj začeli gasiti požare ter reševati ljudi in imetje. V neki bolniiniio sta dve bolniški strežnici, čim se jima je posrečiio priti izpod razvalin, takoj začeli z reševanjem ter sta s svojim pogumnim nastopom preprečili težko škodo. Medtem ko so člani narodnosoeialistične stranke in protiletalske zveze povsod nastopili v prvih vrstah in pomagali pri reševalnih delih, s° ženske v okrepčevalnicah razdeljevale obilno in okusno hrano. Prizadetim »o dajali tudi posebne obroke kave, cigaret in sadja. To pomoč so izkazovali toliko časa, dokler se zadnji od prizadetih ni povrnil v normalno stanje.
Stranka — je dejal omenjeni sodelavec ministra dr. Goebbelsa — je znova pokazala vso svojo organlzatorično sposobnost. Vedenje ljudstva je bilo vsega občudovanja vredno. Ljudem se je celo takoj spet povrnil tradicionalni smisel za dovtipe. Nek delavec je na primer prosil ministra za cigareto ln šaljivo pripomnil: »Ognja mi pa ne manjka«. Zelje, ki so jih ljudje izrazili ministru d rt Goebbelsu, ko si je ogledoval razdejanje in M hotel prepričali, kako deluje reševalna služba, so bile kar se da skromno. Nek vojak ga je prosil, naj mu da dva dni dopusta, da bo lahko odstranil razvaline svoje hišo. Neka
Rim, 1. septembra, a. Zaradi smrti kralja Borisa je predsednik vlade odredil, da morajo biti razobešene zastave na pol droga tri dni ter na dan pogreba, 5. t. m.
Poleg tega je predsedniku bolgarskega ministrskega sveta Filovu poslal tole brzojavko: »Vlada in italijanski narod 6ta z globokim sožaljem prejela vest o nenadni smrti Nj. Vel. kralja Borisa ter se pridružujeta prijateljskemu in zavezniškemu narodu v žalosti. Prosim Vašo ekscelenco, naj sprejme izraze najglobljega sožalja kr. vlade ter moje osebno sočustvovanje. Hvaležen bi Vam bil, če bi hoteli to občutje tolmačiti Nj. Vel. kraljici Ivani ter kraljevski rodbini.«
Nj. eksc. Filov mu je odgovoril z naslednjo brzojavko: »Nj, Vel. kraljica in
tnlsko topništvo Je po dosedanjih ugoto-vitvah sestrelilo 25 izmed napadajočih angleških bombnikov.
Nemške podmornice so potopile v Sredozemskem morju ln na obrobnem področju Atlantika i ladij • skupno 34.000 tonami,
Berlin, L sept. s. Izpraznltvoni premiki na južnem krilu vzhodnega bojišča so se po navedbah mednarodne poročevalsko agenoije zaključili s pomembnim uspehom nemške bojne skupine iz Taganroga. Sovjeti so za njimi poslali svoje konjeniške oddelke, nekaj pehote in oklepnikov, ki no se na vse pretege trudili, da bi Nemcem odrezali pot. Ko se je nasprotnik spustil v boj z nemškimi silami, se je takoj razvila velika oklcp-niška bitka, ki je trajal nekaj ur. Nemškim oklepnim oddelkom in topništvu se je posrečilo uničiti več oklepnih vozil ln zabiti širok klin v nasprotnikovo razvrstitev. Izbrane nemške čete so se nemudoma vrgle na konjenico in odrezale nasprotnikovo pehoto ter sl s tem odprle pot proti zahodu. Sovjeti so morali na bojišču pustiti veliko mrtvih in vojnega gradiva, vrh tega pa so Nemci ujeli nad tisoč ujetnikov. Istočasno pa je
žona pa mn je izrazila željo, da bi rada čimprej brzojavila svojemu možu na bojiščo 1. t. d.
Očiščevalna in urejevalna dela so po veliki večini že končana, promet po mestu pa spet upostavljcn. Berlinčani — končuje omenjeni list — zaslužijo več ko pohvalo. Ohranili so železno voljo do odpora. In se ne bodo dali ustrahovati. Troje je gotovo: 1. da bodo Angleži drago plačali te svoje zločine 2. da bo nemško ljudstvo prestalo vsako preskušnjo in 3. da bo škoda hitro popravljena. A naše sovraštvo je vedno hujše, in nekega dne — o tom smo prepiričani — bo prišlo neusmiljeno maščevanje.
Ko so potem dr. Goebbelsovega sodelavca vprašali, kako so se med in po tem velikem sovr«Mltkovem letalskem napadu vedli tuji delavci, je odgovoril, da je bilo njihovo vedenje tako zgledno, da zasluži največje priznanje.
Buenos Aires, 1. septembra, s. V svojem govoru, ki ga je imel včeraj v Quebecu, 3» Churchill najprej toplo pozdravil Kanado, nato pa omenil pogodbo o prijateljstvu *n medsebojni pomoči med Rusijo in Vo-Brit«nijo. Potrdil je, da so Angleži odločeni storiti vse, kar je v njihovih mo-p* i! Z1? bi ^Polnili določila te pogodbo.
* n 6' da si predsednik Roosevelt ln on n« ze ita ni« drugega kakor Izposlovati *e-, , i* .,SUUno“>- Ako se ta želja doslej ni zpolnila, pa 8ft eotovo ni zgodilo zaradi
leBf’ .°r	, a a® bl poskusili z vso našo
najboljšo voljo. PaJS pa s6 nUmo mog„ og.
niti številnim oviram, ki jih takšna dolga potovanja predstavljajo. Do sestanka še ni prišlo, ker je Slalin prevzel nopoeredno poveljstvo nad svojimi vojskami ln zato trenutno ni mogel zapustiti bojls6a, kjer vodi žlvljensko važne vojne naatope, pomembne ne le *a Rusijo, temveč tudi za skupno stvar vseb zavezniških narodov. jja vsak način Pa ™ Rusijo ne bi bilo Primerno, da bi sodelovala v Qucbecu, kjer so se razgovori v glavnem tikali ojačenja vojne proti Japonski, s katero ima Sovjetska zveza nenapadalno pogodbo za dobo pet let. Potem je Churohill zatrdil, da bosta z Rooseveltom še naprej vztrajala ln se trudila za sestanek s Stalinom, medtem pa se zdi, da je najpotrebnejši in najnujnejši sestanek vseh treh zunanjih ministrov, agleškega, ameriškega in ruskega, oziroma njihovih odgovornih predstavnikov, ki bodo obrav-
kraljevska rodbina sta bili močno ganjeni po Vašem sožalju ter ml naročili, naj Vaši ekscelenci izrazim njihovo hvaležnost. Sam pa Vas prosim, da bi hoteli sprejeti moja občutja ganjene hvaležnosti za sožalje, ki ga je Vaša ekscelenca izrekla v imenu italijanske vlade ter italijanskega naroda ob hudi izgubi, ki je zadela kraljestvo ter vos bolgarski narod.«
Rim, 1. septembra, e. Notranji minister je tih smrti bolgarskega kralja BoriRa poslal sožalje Nj. Vel. kraljici, Nj. Vel. ec-sarju ter Nj. kr. Vis. prestolonasledniku. *
BudimpcHa, 1. septembra, s. Tt-gei>t lTnt-thy je zaradi smrti bolgarskega kralja Borisa odredil 12-dnevno narodno žalovanje. Častniki morajo na roki nosili žalni trak.
in srednjem dalje
1 rušilec ter 4 prevozne Jadrnice. Razen tega so torpedirale 10.000 tonsko petrolejsko ladjo ter sestrelile nad Atlantikom 4 sovražna letala. Na Črnem morju so uničile podmornice 2 sovjetski stražnl ladji ln vlačilec i 3 splavi.
nemška pehota s trdimi boji in odločnimi naskoki olajšala stališče ostalih nemških oddelkov, ko je skupina sovjetskih oklepnih vozil skušala zapreti luknjo, katero so Nemci odprli. Ta nastop je Sovjete veljal eno celo oklepno brigado. Predvčarajšnjim zvečer so razne nemške enoto spet upostavlle medsebojni stik in znova utrdile povezauo obrambno črto. V tem času bo rešili tudi vse ra. njunce, odpeljali pa so tudi vse zajete ujetnike. Pri teh nastopih so sodelovale tudi mornariško čete, ki so ee izkrcale iz nemških pomorskih enot.
Za razliko od drugi'! odsekov vzhodnega bojišča, koder ni bilo ifdsebne ome.nl>« vrednih dogodkov, so se na odeoku SjovsLn nadaljevali brez oddiha srditi spopadi. Toda nasprotniku ni šlo nič od rok, čeprav je vrgel v boj nove divizije, ki so prišle na bojišče z vso brzino. Vsi sovjetski npadi fo se ob trdnosti nemške obrambne črte zlomili. Vzdolž železniške proge Jelnija-Spas Deini-jansk so v teku siloviti boji.
Kakor vedno je tudi tukaj v veliki obrambni bitki neumorno posegalo v boj nemško letalstvo, ki je razbijalo topniške postojanke, skladišča streliva in uničilo več kot sto nasprotnikovih vozil. Nemška letala so razen tega uničila 6 sovjetskih tankov in tako je nasprotnik predvčerajšnjim na vsem vzhodnem bojišču izgubil v celoti 1)7 oklepnih vozil.
Sovjetski podkomisar Majski obiskal angleškega zunanjega ministra Edena
Lizbona, 1. septembra, g. Britanski zunanji minister Eden je sprejel sovjetskega političnega podkomisarja Majskega. V pristojnih krogih menijo, da sta se pogovarjala o sklepih v Quebecu in o možnostih sostanka med predstavniki Velike Britanije, Združenih držav in Sovjetske Rusije.
navali ne le razna tehtna vprašanja glede bodočih sporazumov za varnost e\eta, pač pa razpravljali tudi o stvareh, v katerih lahko odločajo poglavarji vlad.
Churohill je nato prešel na vprašanje drugega bojišča v zahodni 1'ranoiji in izjavil, da vsi lahko vidijo, kako željno pričakuje svet ta napad, čisto naravno je, da Rusi, ki nosijo glavno težo nemških udarcev, zahtevajo nemudoma izvedbo te naloge, a mi ne zamotavamo njihovih zahtev, kakor jih nismo zametavali nikoli. Churchill je potem zatrdil, da v dubu vidi oni dan, ko bodo britanske in ameriške vojske z velikansko silo udarile čez Hokavski preliv,' Ne more reči, kdaj so bo to zgodilo, toda kadar bo ta udarec padel, takrat bo resen. Napovedal je, da bodo postali bombni napadi n« Nemčijo š» hujši. Rokel je tudi, da je Balkan v plamenih posebno zaradi dogodkov na ruskem bojišču, nato pa poudarja, da ^o večino razgovorov v Ouebccu posvetili ojačenemu nadaljevanju vojne proti JaponBki. Glavno od. govornost na tem bojišču Ima Velika Brita-nij v Indiji in v Indijskem oceanu. Ob konca svojega govora je Churchill izjavil, da so vzlic ugodnim okoliščinam prazna in nekoristna vsa ugibanja o koncu vojne id poudaril, da bodo zavezniki še naprej napenjali vse svoje sile, dokler bo to potrebno.
Samo do 15. septembra"
»prejema naj o uredništvo naročila
za novo izdajo romana v elitah
Na vojaških in vladnih poslopjih so izobesili žalne zastave.
Carigrad, 1. septembra, s. Tnrški lisk enodušno objokuje prezgodnjo smrt kralja Borisa, ki jo Bolgarijo oropala modrega m
Madrid, 1. septembra, s. Po starem običaju je španski zunanji minister odšel Iz Madrida ln za letni čas preselil svoj urad v San Sebastlan. Tuja diplomatska zastopstva so se ravnala po njegovem zgledu in se preselila v navedeni kraj. Čeprav bi lahko rekli, da so s tem v Madridu nastopilo diplomatske počitnice, se prestolnica vendar še vedno živo zanima in zasleduje vso vojna dogodke ter razvoj svetovne politike. Španski tisk se na noben način ne pusti zmesti po anglosaški propagandi in posebno vestno zasleduje vse »novice«, ki prihajajo z onstran Rokavskega preliva ln Atlantskega oceana o dozdevni zmedi na Iberskem polotoku. Toda javno mnenje pozna stvarni položaj in je docela
Berlin, 1. sept. s. Nobena skrivnost ni več. piše diplomatski dopisnik nemškega poročevalskega urada, da so angleški in ameriški politični krogi hudo potrti, kakor kaže njihova vztrajna zahteva, da mora priti do sestanka s Sovjeti, iu kakor pričajo članki v tehtnih listih o sodelovanju s sovjetsko Rusijo. Do teb težav ni prišlo zaradi kakili razlik v naziranju, marveč zaradi taktike, s katero hoče Moskva ta problem rešiti. Medtem ko se Angleži ln Amerikanct prizadevajo, da bi hajka o atlantski karti ostala pri življenju, s ka. tero bi radi prikrili svoje izdajstvo na škodo Evrope, bi Stalin že zdaj rad od zavez, nikov izsilil koncesije glede svojih zahtev.
stvarnega vladarja. List ^Tasviri Efkar* pra. vi, da izpopolnitev prestola nf bo povzročila nobenih težav in hsraža željo, da bi bolgar. skl narod znal še naprej onriuiti svoje ravnotežje, katero je skozi 25 let svojega vladanja znal obdržati pokojni kralj vzlic VBem nasprotovanjem in zmedam in zaal ooflrfnti tudi svojo oblast ter r.iir v rf-žavi. D.wi\-rel je združitev vseh narodnih sil in tako otrdll notranji položaj. Tem uspehom je brez dvo ma pomagalo tudi uresničenje bolgarufifi narodnih stremljenj, ki so bila sad modro politike pokojnega vlada/ja.
prepričano, da jo treba v Italijanskih dogodkih gledati le pojav notranje političnih dogodkov in da je italijanska vlada trdno odločena ne odjenjatl in s;e ne dati vreči s tira po nobenem prevratniškem delovanju ln da se vojna nadaljuje. Seveda Spance najbolj skrbi Iti zanima komunistična nevarnost, ki grc-zl tudi Evropi, zato pa vestno zasledujejo tudi stališče Moskve do njenih zaveznikov. Za posebno vznemirljivo smatrajo dejstvo, da se Kremelj bori le mi lastno cilje, da bi dobil v kremplje obl*** nad evropsko celino in da Anglosasi ti-ga ne morejo preprečiti. Borba proti kv. munizmu pa je šo vedno nespremenljivo geslo španske politike.
ne da bi se kaj zmenil za njihovo zadrego. Tako je zdaj po razlikah v naziranju, ki so jih v bistvu že davno rešili, prišlo še do stvarne neskladnosti glede vojaškega prispevka, ki ga Moskva pričakuje od zaveznikov, ker je utrpela tako velikanske žrtve v krvi in orožju. Možno je, da je Stalin po nekih angleških in ameriških iz. javah dobil vtis, da zavezniki igrajo dvojno igro, kar ga je nagnilo k Se večji nestrpnosti v vojaških zahtevah in k večji naglici, s katero hoče uresničiti svojo po. litično zamisel. Bilo pa bi prav lahkonil. selno, pravi diplomatski dopisnik, če bi Ev. ropa prav na te neskladnosti zidala upe za svojo varnost.
Zavezniki ne zaupajo novemu francoskemu odboru
Bern, 1. septembra, s. Londonske brzojavke švicarskim listom govorijo o priznanju alžirskega odbora tor poudarjajo, da se naziranja različnih držav ne skladajo. Sovjetska vlada priznava odbor v celoti, dočim Anglija in Amerika priznavata odbor le do tiste mere, v kolikor Izvršuje svoj nadzor, ker ne marata prehiteti bodočih dogodkov. Hkrati se je ameriški vladi zdelo celo potrebno priznanje nekoliko okrniti, tako da je videti, da ameriško zunanjo ministrstvo ni bog ve kako navdušeno za De Gaullea, to že zaradi tega, ker je Amerika odbor priznala pod pogojem, da ne bo kra-
Madžarska je edina in pripravljena na nove žrtve v borbi za svojo neodvisnost
Budimpešta, 1. sept. s. V kmerliškem sre-dišču Transilvanije, v Desu, je imel madžar skl propagandni minister Anter govor, v katerem je razčlenjeval trenutni položaj Madžarske. Rekel je. da je madžarsko ljudstvo upoštevalo nujnost težkih trenutkov, ki jih Evropa preživlja in se j« zgrnilo okrog svoje vlade, ki je storila v ne, da bi zavarovala in zajamčila koristi domovine. Bližnja bodočnost. je rekel mlnster Anini, bo terjala od nas še trdnejšo povezanost in še večje žrtve. Kadar gre za čast in neodvisnost naroda. je madžarsko ljudstvo pripravljeno boriti se in prinesti vse žrtve. Propagandni minister je končal svoj >:ovor s povablliui, naj vsi Madžari store svojo doUnoat do domovine.
Uspehi nemških podmornic
Berlin, 1. septembra, s. Mednarodna poročevalska agencija javlja, da so nemške podmornice v Sredozemskem morju in na Atlantskem ooeanu potopile S ladij v to-naži 84.000 ton, 1 rušlleo in 4 prevozne jadrnico. Torpedirana je bila tudi velika 10.000 tonsko petrolejska ladja. V obrambnih nastopih proti sovražnikovim letalskim napadom so nemške podmornice v Atlantskem morju zbile 4 letala.
Spopad v
Rokavskem prelivu
Uerltn, t. sept. s. Malo po drugi uri včeraj popoldne so nomški daljnosežni to. povl ob fiokavskem prelivu kakth dvajset minut obstreljevali sedem sovražnih ladij, ki so plule proti severovzhodu ter se kre. tale blizu augleške obale pri Dungenessu. Večina ladij Je bila zadetih ln na nekaterih so izhiuhnill požari. Nasprotno bro. dovje so je rešilo pred ognjem, nemških topov z gosto umetno meglo.
l
til pooblastil, ki jih ima general Eisenho-wer. 9 tem si je poskrbela za varen Izhod, če bi se Po dogodkih zdelo, da je oblast alžirskega odbora postala preveč osebna. Kljub temu pa je ameriško priznanje izraženo v toplih besedah, ki mnogim ameriškim krogom prav zato niso nič kaj všeč. Angleško priznanje pa je precej bolj hladno In aestavljaleo ni moral navajati posebnih podroHnosti, v kolikor se jih je pač lahko ognil. V Londonu splošno mislijo, da bodo priznanje dobro sprejeli tako v Al-žiru kakor v Franciji.
Pregled japonskih uspehov na Novi Gvineji In Novi Georgiji
Tokio, 1. septembra, e. Glavni cesarski stan Javlja, da Je nasprotnik v bojih pri Salamul pustil na bojišču 3600 mrtvih. Japonsko letalstvo Je nad Novo Georgijo ln Novo Gvinejo od 30. Julija do danes uničilo 35S ameriških letal.
Romunija se bori le za svoje pravice
Bukarešta, 1. septembra, s. Za peto vojno obletnico Je romunski list »Utiiversul« zapisal, da je romunsko ljudstvo zgrabilo za orožje, da bi branilo svoj obstoj ln svojo svobodo proti sovražnikom, ki so ga ogrožali ln oropali iu sedaj preliva kri z namenom, da bi za zmerom preprečil povratek starih časov ln prispeval k zmagoslavju pravice in svete stvari.
Nov poveljnik nemškega letalstva
Rim, 1. sept. s. Za naslednika pokojnega generala Jeschonneka je bil za načelnika vrhovnega poveljstva nemškega letalstva postavljen dosedanji poveljnik neke letalske armade general GiintUcr Korreu.
Novi izredni komisarji za italijanske športne zveze
Rim, 1. sept. s. CONI objavlja: Izredni komisar CONI ja je imenoval sledeče komi. sarje na vodstvo posameznih Športnih zvez: polkovnika Gaetana Simonla za lahko atlet, sko zvezo. Podpolkovnika Omera Chlesa za plavalno zvezo. Inženirja Gluglla Baseta za italijansko strelsko zvezo. Grofa Glovannlja Turssi Prosperia za boksarsko zvezo. Nieo-laja Cosollcia za Italijansko jadralno *va. zo. Inž. Pletra Doruffa za italijansko moto. ciklistično zvezo. Poročnika pilota Antonia Brivla za avtomobilsko zvezo. Dr. Alda Amicia za hokejsko zvezo. Majorja grofa Emila Schaberja za lovsko zvezo. Majorjs grofa Ranieri Campella za zvezo - konjskih športov.
Imenovanje komisarjev je le začasno, ker še niso pieioagane težave vojne. Cim se bo to zgodilo, bodo imenovani pravi predsedniki.
Siloviti boji na južnem
odseku trajajo
Včeraj je bilo uničenih 01 sovjetshih oklepnikov — Uspešen napad na
pristatiišče Augusto
ZGLEDNA OBRAMBA IN OBČUDOVANJA VREDNO VEDENJE BERLINČANOV OB ZADNJEM LETALSKEM NAPADU
Nikjer se Sovjetom ni posrečil
prodor
Izpraznitveni premiki pri Taganrogu so v ccloti uspeli
Churchill znova napoveduje odprtje bojišča
Kapoved o sestanku zunanih ministrov Velike Britanije, Združenih držav in Rusije
Španija ne bo opuslila borbe proti komunizmu
zlasti sedaj ne, ko postajajo moskovski načrti za boljševizacijo Evrope vedno očitnejši
RAZDOR MED ANGLEŽI IN AMERIK AN CI TER SOVJETSKO RUSIJO ČEDALJE VEČJI
Stran 2.
»SLOVENSKI DOM<, dne 1. septembra 1943.
Stev. 199.
Košček sončnega raja
Vtisi z otroškega igrišča v Tivoliju
Na stopnicah nad otrofikim paradižem »cm ga zagledal. S komolcem jo slonel na »topniški ograji in strmel v janjftke, ki so se skrivali pred soncem v grmičevju pla-ninskega bora. Njegovi svetli lasje so se svetili v soncu in na njegovem obrazu* si lahko zbrul, da je zamišljen, da zbira misli, da bo koval lepoto naše besedo ... O lepih vinogradih, o klopotcu, o čričkih, o pastirjih s piščalkami in o spevu plavolasih deklic v gredicah. Ni ga zmotil hrušč otrok, ki so brodili po Adlošičevcm studencu in v potočkih v vdolbenem krogu, šele ko sem gu pozdravil, se je vzdramil in nasmehnil.
»Kuješ nov kapital, novo življenjot« sein mu dejal. »Ne kujem, ampak opazujem ta otroški živžav, to življenje. Toliko razvedrila najdem v tem!«
Na otroškem igrišču je bilo zelo živahno. Stopila sva mimo vhodnih brez v levem kotu. Lahen vetrič je zavel in breze to zašumeie svojo skrivnostno melodijo. Pri-
TOMAŽIČ'BURANKK *
mm
51.
Tn mlada mati se ji je vsa solzna zahvaljevala:
»S čim ti bova vse to povrnila, dobra botra vila! Ža vdrugič sl ga nama rešila.«
»Botra som mu in svojega botriču moram vendar varovati kot prava varučk.i. Toda v tretje gre rado in divji lovce no bo prej miroval, dokler so ne bi z novo ukano maščeval nad vama in menoj!. .. Zato bo otroku treba napraviti tako zibelko, ki ga bo ubranila prod vsako nesrečo! Ta zibelka pa mora biti stesana iz take smreke, ki bo na našem gradišču zrastla mod nevihto divjega lovca!« ji je dejala botra vila.
Mladi drvarki se jo od hvaležnosti srce topilo.
52.
Botre vila pa jo nadaljevala svojo prerokbo:
»Pri prvi nevihti naj pride tvoj mož na gradišče: leže naj na gozdno pot. da mu divji ioveo ne bo mogel ničesar prizadeti s svojo sekiro. Jaz pa stopim na štor z vsekanim drvarskim križcem tor mu pokažem amroko. ki bo zrastla med nevihto... Iz njenega debla mora biti ste--sana zibolka za tvojega sinčka, mojega bo-' triča. In sinček bo rastel in zrastel bo v' junaka, ki se ne bo ustrašil no divjega lovca, ne gradiškegn zakladnika, ne zelenega hostnika, ne zaklete kače. Takrat bo rešil blodečo dušo divjega lovca in na tena | j gradišču bo nastal večen mir!«
Nato Je kot beli metulj odfrfotala skozi zeleni gozd.
jatelju in meni je bila to pesem mladost, nih dni, ko sva prav v jeseni našla pod temi lepimi drovosi toliko lepega razvedrila in ko sva še pasla krave in pekla krompir ter kostanj. Vso je videl. Niti pajčevino, s katerimi so napovedovalci sreče prepredli praznine med vejicami, ni sproglcdal. Z njih je z mehko pisateljsko roko stresel pajče. vino, da so kanile na tla lesketajoče so rosne kapljice, ki so ostale od meglenega jutra, ko so topil jesonski žarki pozno do. poldne vendar predrli mogloni pnjčolan in ozlatili še poslednje, že skoraj čez noč prc. mraženo glavice poznih poletnih in zgod. njih josonskih rož.
»Prav v jutranjih urah rad hodim tod,« mi je dejal prijatelj. »Na klopicah sede priletni možakarji in premišljujejo. To so najlepše njihove uro. Ni jim mar ničesar. Mirno vlečejo cigare, s palčkami pa brskajo po pesku, kakor da bi listali knjigo svojega življenja. Na njihovih obrazih no najdeš tistoga nasmejanega izraza, ki sem ga našol pred leti na obrazu moje pokojne stare mamice. Skoraj negibno strme zdaj sera, zdaj tja, mimo njih pa hiti čas, ki ga morajo preživeti tudi oni.«
Skornj v preresen razgovor sva prišla. Sonce se je zlatilo na žarečih hruškah na vrtu mestne vrtnarije in nns vabilo bliže. Laboda v ribniku sta ponosno zaplula ob bregu in se »zakregaln«, kakor da sta varuha tega vrta. Prijatelj me je opozoril, da je pred kratkim izginila labodja samica, katero so že nadoknadili z drugo, da bi samcu ne bilo dolg čas.
»Veš, hudoben je ta svet, še živalim ne da miru,« je dejal prijatelj. »Danes bi pa res moral vsako stvar skriti, saj tl zginejo že tako, kar včasih človeku ni niti na misel prišlol«
V desnem kotu sva zagledala koruzo. Prijatelj je obujal spomine, ko jo šo pekel storže, jaz pa sem mu povedni nekaj resničnih, kako smo z ognji nad Danami blizu Ribnice proganjuli medvede, da ne hi uni. čili »fermontina«, nato pa še meli žito (prosoO ter pozno v noč prepevali na vasi, da je donelo po mirni dolini.
Stopala sva v otroški paradiž. Tovariš so	ni	mnogo zmenil za mojo	opozorilo, da
je	tn	le prostor za malčke.
»Tu sem hodim tako rad. Tako lepo jo tu, tak živžav in toliko novega, življenjskega lahko vidim tul Nad 500 in eelo do tisoč otrok dnevno prihaja dan za dnem semkaj. Pomisli, koliko življenjskih slik so ti nudi!«
Backi blizu studenčka so zabeketali. To je bila govorica njihovega zadovoljstva. Z otroki	so so igroll in lovili.
»Lo da bi jih malo umili,	da	ne	bi bili
tako umazani,« je pripomnil spremljevalec. Tistih dolgouhih osličkov, ki jih jo napovedal g. Gaber, pu še ni. In tudi čolničkov še ni! Najbrž pa bo tudi ta obljuba kmalu izpolnjena, kajti okrepčevalnica jo že dograjena, mostiček za pristajanje tudi že. Slišal sem tudi, da So že razpisali oddajo okrepčevalnice! »Saj bi bilo to zares potrebno čimprej, da ne bo treba več malim in velikim hoditi za grmi«
I’a sva pohitela še h gugalnici in vrtiljaku. Vsepovsod so so otročički kar gnetli. Vsi bi radi naenkrat prišli na vrsto! Ker pa so njihove mamiee brale v časopisih, da mestna občina že išče mecena oz. Miklavža, da bi kupil šo en vrtiljak, so navadile otročičke redu in sedaj se že lepo vrstijo in med njimi ni več prerokanja. Saj z dobro voljo vse gre!
Pod žalno vrbo sva dobila starčka z ze. leno kapo. Bil je mestni varuh. 76 let je že odbil, pa nama je če prav čvrsto pojasnil najina vprašanja. Nad ženskami se je jezil in otroki.
»Da bi vendar razumele, da se ne da vse jahati 1 Jaha se le konja, ne pa backov. In ne morem jim dopovedati, da to ne gre! fie vedno postavljajo otroko na njihove hrbte! Veste, gospod, tu pa zares lahko občutite trmo nekaterih žensk.«
V drevoredu proti Ceklnovemn gradu sva s prijateljem začola pogovor o vtisih s paradiža. Prijatelj mi je z besedami slikal življenje v tem lepem kotičku, kjer lahko odkrije vsakdo toliko motivov, to liko dogodkov, pomembnih za današnji čas in razmere.
Začetek šolskega leta
Izpiti v jesenskem roku na srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah se bodo vršili od 10. do 30. septembra po razporedu, kot ga bodo določila posamezna ravnateljstva, diplomski izpiti na učiteljskih šolah pa bodo šele v začetku meseca novembra. Vpisovanje učencev za novo šolsko leto bo od 1. do 5. oktobra, začetek pouka pa 11. oktobra 1943. — Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata.
Razdeljevanje sira
Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila na mehki sir na Novem trgu 4-11, in to po naslednjem abecednem redu:
dne 1. septembra 1943 N—Z, dne 2. septembra 1943 A—M.
Potrošniki naj pri svojih trgovcih dvignejo v dneh od 3.-8- septembra 1943 na odrezek št. 805 po 70 gr mehkega sira.
Trgovci naj morebitni ostanek sira prijavijo z dnom 9. septembra Prevodu, ki bo z njim nadalje razpolagal.
S Spod. Štajerskega
Novi grobovi. V Mnriboru je umrl v 81. lotu po daljšom trpljenju Jurij Fras, delovodja v pokoju. V Celju je umrl Anton Lipovšek, nameščeneo splošne zavarovalno družbe zoper elementarno škodo. Na vzhodnem bojišču sta padla pionir Franc Fras s Pobrežja in desetnik Martin Zgank iz Velike Pircšico.
Dve novi žrtvi Drave. V Ptuju je kak kilometer pod železniškim mostom utonila 17 lotna posestnikova hčerka Rozika Obra-nova iz Budine. Sirota ni znala plavati. Truplo so našli precej niže od nesreče in gh pokopali v Ptuju. — Nadalje je,'blizu tam utonil 16 letni slaščičarski vajenec Milan Belčič. V vodi ga je menda zadela kap. Trupla doslej še niso našli.
Ccz nekaj dni bo izšla prva knjiga ▼ »Svetovi« poljudno-znanstveni knjižnici. V knjigi »Denar« bo na zanimiv In poučen način opisan zgodovinski razvoj denarja ln poslovanja z njim. — Naročite so nn »Svet«. Mesečna naročnina le 20 lir. — Knjige bodo bogato Ilustrirane ln za vsakogar poučne.
Z Gorenjskega
V radovljiški okrožni hlš| se je te dni
zglasil gauleiter dr. Rainer iz Celovca v spremstvu svojega propagandnega vodjo dr. Lapporja. Okrožni vodja dr. Hochstei-nor mu je razkazal novo poslopje, nakar je gauleiter rekel, da je ta okrožna hiša najlepša na Gorenjskem in da jo urejena popolnoma v slogu današnjega časa. Nato je obiskal še prostore radovljiške krajevne skupine in mestni urad, potem pa športno igrišče. Zelo je pohvalil vzorno radovljiško kopališče.	,	,	,	,
Današnji številki »Sl. doma« so priložene položnice. Cenj. naročnike prosimo, da se Jih blagovolijo čimprej poslužiti.
Načrtna uporaba rabljenih stvari
Nove podrobnosti, ki dokazujejo, kako sijajno si znajo v Nemčiji pomagati v sedanjem vojnem času
Berlin, 31. avgusta, s. — Po vsej Nemčiji je v teku čedalje bolj živahno zamenjavanje starih, že rabljenih predmetov. Potreba po tem se je pokazala spričo orno-jltve razpoložljivih količin raznega blaga, zlasti pa še tekstilnih surovin, ki jih skoraj izključno uporabljajo le za izdelavo vojaških oblek.
Vprav zato, da bi olajšali zamenjavanje starih stvari, so v Kčnlgsborgu na pobudo krajevnih oblasti ustanovili žo več ko pred enim letpm »Civilno centralo za zamenjavanje rabljenih predmetov«. Žo v prvih šestih mesecih je bilo takšnih zamenjav skoraj 10.000 samo v tem mestu. Zdaj so naredili nov korak naprej v smeri zadostitve potrebam sedanjega vojnega položaja. V prostorih velikega skladišča so v istem mostu uredili delavnico za popravljanje in predelovanje starih oblek. O tem prinaša »Gazzetta tossile« zanimivo podrobnosti.
Tridesot šivalnih strojev v raznih kro-jačnicah ne zmore več, da bi opravilo vsa naročila. Prednost uživajo tu vdove v vojni padlih mož, matere številnih otrok ter uslužbenke in delavke, ki nimajo dovolj časa, da bi se samo ukvarjalo tudi z domačimi posli. Petnajst šivilj je zaposlenih samo s tom, da vzrezavajo obleko, ki jih
potem, ker jih stranke same no morejo sešiti, dajo v dolo v okrožne delavnice,
kjer so zaposlene narodne socialistinje, ali pa zasebnim šiviljam v mestu. Treba jo poudariti, da krojači in šivilje v določenem času ne smejo izdelovati novih oblek ter so morajo	omejiti	lo	na	popravljanje In
predelovanje starih, že ponošenih oblek. V nobenem primeru pa stranko ne smejo čakati dlje ko štiri tedne, in v tem času mora biti njihova obleka gotova. Moški izbirajo lahko med šestimi vrstami enotnih oblek, prav toliko vrst enotne obleke pa je tudi za ženske in otroke. Društva krojačev in šivilj dajejo na razpolago nekaj svojih zastopnikov, da svetujejo strankam, za kakšno	obleko	naj	se	odločijo. V od-
delek, kjer izdelujejo obleke zn otroke, smejo matore prinesti v predelavo ponošene obleke, ki	so jih prej	že	same razparale,
očistile in	zlikale.	Temu	oddelku je pri-
ključen tudi poseben oddolok za znmciijavo. Tu otrokom lahko zamenjajo obleke ali čevlje, ki so premajhni, z drugimi, večjimi.
Slednjič imajo tam tudi poseben oddelek za popravljanje ur, zakaj tudi s temi popravili so zdaj drugače težave, odkar večina urarjev dela za vojsko ali pa za napravo po kovinskih tovarnah.
—ir
Celo med demokrati ima Roosevelt precej nasprotnikov
Sloviti Galupov zavod za ugotavljanje javnega raneja jo pred neduvnim skušal ugotoviti, kako ljudstvo v Združenih ameriških državah misli o Rooseveltu oziroma o njegovi ponovni izvolitvi za predsednika. V tem smislu je zastavil demokratskim volivcem na vsem področju Združenih držav vprašanje, ali so za to, da bi bil Roosevelt še četrtič izvoljen za ameriškega prodsedni-ka. Odgovor je bil naslednji: Samo 83 odstotkov demokratskih volivcov je izrazilo željo, da bi radi imeli Roosevelta še za predsednika. V petih največjih državioah, t. j. v New Yorku, Illinoisu, Pensilvaniji, Ohiu in v Kaliforniji jo bLlo zn Roosevelta v New Torku 83 odstotkov glasov, v Pensilvaniji 91 odstotkov, v Illinoisu 87 odstotkov, v Ohiu 91 odstokov, v Kaliforniji pa 86 odstotkov.
Za druge kandidate je v teh petih državicah glasovalo 4.5 odstotkov za podpredsednika IIenrya Wnllace-a, na bivšega glavnega poštnega ravnatolja Združenih držav, Far.
Berite lepo, vedro knjigo
MOJ »JAZ« NA ODDIHU
Ta knjiga Vam bo -v resničen oddih!
Itapujte knjige »Slovenčeve knjižnice«!
Al Cine v kinu
UNION
iiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiM
proseguono con grande successo le repliche del film 80 nadaljujejo z velikim uspehom reprize filma
	Prod.
	LUX
	API
Quelli delta
MMTRGNR-PLflNINCI
Nastopaj* AMEDE0 NAZZARI
iX* A VERGANO
MARIELIA 10TTI
A eiAsmu
lcya, so odpadli 3 odstotki, na ravnatelja Urada za vojno mobilizacijo, Brynesa .1.50 odstotka, na predsednika Komisijo za vojne dobave, Paula Mc. Nutta pa 1 odstotek.
Roosevelt torej niti demokratov nima vseh na svoji strani, pač pa bi sc ga kar lep odstotek njih že tudi rad iznebil.
Uradni seznam španskih vojnih ladij
Ob priliki blagoslovitve nove španske mornariško Akademije v Marinu, v zalivu Pontevedre, je španska poročevalska družba iCifra« objavila uradni seznam vseh španskih vojnih ladij. Iz tega seznama so vidi, da je v začotku letošnjega leta imela Španija skupaj 87 vojnih ladij s skupno 133.314 tonami. Gre za šest križark, ki so Mio zgrajeno v letih od 1920. do 1935., dalje 20 ru-šilecv, 6 ladij za polaganje min, 4 topničar-ke, 10 podmornic, 7 obrežnih stražnih čolnov, 9 torpednih čolnov, 12 ladij za boj s podmornicami in nekaj pomožnih ladij.
Jože Mahnič*
IL K F
»Da, prav zaradi vasi« mu je odvrnila z ljubko rdečico na obrazu.
»»Hvala vami Tako prijetno sto me presenetili!« se ji je ganjen zahvaljoval.
Predobro Je čutil, da je bilo šo to bore mhto, kar je povedal, tako prazno in vaak-
danje. Še bolj je morala to občutiti ona in Tine si je to bridko očital. Toda tolažil se) je z zavestjo, da je človeška beseda tako nebogljena in jecljava, da ne bo mogla nikdhr docela izraziti tega, kar čuti srce. Najbolj tajni in najbolj čudoviti kotički kamrico nekega človeškega srca ostanejo svetu za vedno neznani in tuji, njegove najnežnejše in najtoplejše melodije ne bodo nikdar zapete... Ce bi mogel svojemu dekletu izraziti vse to, česar je bila polna njegova duša, bi jo s izbranostjo svojo besede in burvo svojega glasu zamotil, da bi ga kakor gorjanski popotnik rajsko ptico zamaknjeno poslušala ure in ure, celo večnost, in s svojim tesnim in vročim objemom bi jo zadušil in prežgal kakor lepo raslo, vitko smreko, ki jo je do tal vpe-pelil nebesni blisk ..,
Stopala sta preko senožeti. Od vsepovsod so veselo pozvanjalo osle in enakomerno požvižgavalo kose,, ki so zamahovale v visoki travi in kopičilo pred seboj redi rosnega bilja. Prisluškovala sta tej neutrudni in zvosti pesmi koscev, prisluškovala radostnemu, vriskajočemu utripu svojih mladih src... <
On se je sleherni hip z ljubeznijo in
Ljubljana
Koledar
'[ ga, nekaj, kar je bilo podobno šumu, ki Sreda, 1. klmovca: Egidij, opat; Verona,J ga dela jžlovek, ki se previdno premika
devica; 12 bratov mučencev; Ana preroki-i njo.
•wv».
Skrivnosti z nevidnega
Vohunski s p o mini ii prva svetovne vojne
Zdaj se je ustavila še enkrat, toda tokrat odrezano in naglo. Bliskoma se je ozrla proti edinemu oknu, ki je bilo zaprto, ter pazljivo prisluhnila.
Tudi jaz sem slišal nekaj nerazločne-
Tn leze. Vsaj zdelo se mi je, da sem slišal, priseči pa ne bi bil mogel na to.
Obvestila	Grofica	je	oči	nepremično upirala v
Združenjo šolnikov Ljubljanske pokra-,i okno, kakor da tam nekaj vidi. Ne da Jlne sporoča: Informacijski tečaji za prl-(l bi z njimi trenila od okna, mi je pomig-pravo k profeBorBklm izpitom se bodo za-(l nila, naj bom pri miru in naj molčim, čeli v petek, 3. septembra 1943, ob 10 v pre-i Potem je neznansko previdno in tiho davalnicl inštituta za fiziko kr. univerze(l odprla torbico, ki je ležala na mizi, po-v Ljubljani.	I1	‘eŽnila \z nje majhen samokres z roča-
Spored lavne produclje oddelka za de-(' jem iz bisernice, premaknila zapirač na klamacljo na šoli Glasbene Matice, ki boi njem ter prav počasi, počasi stopila bo jutri, v četrtek, ob 7 zvečer v franči-i proti oknu.
škanskl dvorani: 1. Prešeren: Orglar — re-|»	Njen namig, naj mirujem, je bil tako
citira Pfeifer; Golia: Mesečina — Briceva;(» prepričljiv in zapovedovalen, da se ni-Prešoren: Soldaška — Polan; Golia: Pro-|l sem upal niti ganiti, temveč sem zadrže-oeaija — Mohoričeva; Hugo:	Boseda — i1 Val dih in čakal, kaj neki bo.
Jurčeva; Heine: Romanjo v Kevlaar — Re-|j	•	prišla	do	okna, je tam za tre-
bernikova: Narodna: Rošlin in Verjanko — i' nutek obstala in poslušala, če 6e bo še Podgoršek: Goothe: Molitov iz Fausta —(» kaj gan;j0 ajj oglasilo. Potem je pa pla-Zupančičeva; Goila:	Petrčkovv	govor	-(l.j^ kakor fei .Q bi[o kaj obsedlo, ko bi
Grilova; Cankar: Sultanove sandale Ko-< trenjj 0(j,pria obe krili pri oknu, se sklo-rošec; 2. prizor iz 2. dejanja Cankarjevega! p.ja (Jale5 ven, iztegnila roko, v kateri Pohujšanja — Brieeva, Pfeifer; 3. prizori J . <£rjaja ganjoJjres, in pomerila v temo. is 5. dejanja Zupančičeve Veronike Drae-j Skoraj 0b istem JasUi ko je to storila, je
niške — Zupančičeva. Podgoršek; 4. Ro-stand: prizor iz 8. dojanja Cyrano de Ber-
Marijo. Vstopnice za to produkoljo *o v predprodaji y. knjigarni Glasbene Matico
naglo zapovrstjo zadonelo nekaj strelov. Ne vem, ali sta bila dva, ali so bili trije.
gerao — Zupančičeva, Pfeifer. Podgoršek.^	takoj	strelih	sem	zaslišal	krik,
Korošec, Pelan, Grilova, Rebemikova;	.	more	vzbuditi	le	huda,	smrtna	bo-
Rostand: 5. dejanje iz Cyrana — vsi. Zal * odrom Izvaja ženski zbor Škerjančevo Ave
lečina
Njena slutnja in njen strel torej nista \ bila zastonj«, t
Se enkrat je stisnila samokres, potem ga je spravila 6pet v torbico, sedla za mizo in rekla:
»Stekla v oknu so slepa, zato naju ni mogel nihče videti, kdo sva in kaj delava. Toda če dobro pogledate, boste videli, da je tule v okenskem okviru, prav v kotu, za slab prst velika luknja. Videti naju ni mogel, toda dovolj je, če človek pritisne k tej luknji uho, pa lahko sliši vse, kaj se kdo v sobi pogovarja. Zdi se mi, da bi utegnila vedeti, kdo je bil tisti, ki mu je toliko, da bi slišal najin pogovor. Prisegla bi, da je človek, ki je zlezel prav do semle, do okna v prvem nadstropju, kak agent Ehzabete Aleksan-drovne, .tigrinje iz Kremlja'.«
Pri tem imenu sem radovedno pogledal, zakaj ta ženska mi je bila neznana.
Ko je grofica videla, da sem radoveden, je rekla:
»To je duša boljševiške vohunske službe. O njej boste še slišali. Morda še več, kakor pa bi vam bilo ljubo.« _
Zdaj je vstala, si poravnala lase in začela natikati rokavice, rekoči
»Zdaj pa morava iti. Strele so slišali, treba je, da jo pobriševa, prej, ko moreva. Ne bi bilo prav prijetno, če bi naju zalotili tukaj, pod oknom pa onega, ki je skupil, kar je iskal...«
*
V mraku sivega zimskega dne sta v Tosno, majhen kraj blizu nekdanje ruske prestolnice Petrograda, prišla ruski kmet in kmetica borne, zanemarjene, skoraj beraške zunanjščine. Bilo je v petek, 7, marca 1918.
ponosom oziral nanjo, ki je vsa lahka in |l prožna, sončna in vedra in kakor otrok (l ljubka stopala ob njem. Po prvem molku |lse je razpletel mod njima živahen in pri-(I srčen pogovor. Oba sta začutila, da ju je l> objelo vzdušje neke tople zaupnosti, ki ga (I doslej nista poznala. Kramljala sta o svoji jih domačih. Tine ji je pobožno obujal Tisti kmet in kmetica sva bila jaz in Jspomine na svojo rajno mater, Lilijana mu grofica Marv Beitnerjeva, ki sva se pač ije opisovala razumevanje, ljubezen in sre-morala preobleči tako, če sva hotela kam Jčo. ki kraljujejo v njeni družini, priti. S težavo sva se pretihotapila čez i Toda zakaj ji ni govoril o svoji lju-mejo ter potem previdno romala proti ('bežni, ki je jo bilo srce polno, prepolno, Petrogradu.	I1 kakor je prepoln krhek, zdrobljlv vrč, ki
Takoj ko sva bila na ruski strani, <[i« zvrhan dragocenega, kipečega in opoj-sva po vseh krajih videla neznosen, ne- 1 nega vina! Imel ji je toliko povedati! verjeten nered, strahotne razmere, glad ' Samo ustavila naj bi se, naslonila glavo in revščino. Tu je vladala revolucija, ka- fna njegove prsi in prisluhnila! Zamaknjena kor jo more izvesti samo boljševizem. 'hi ostrmela nad težkim bogastvom, ki g<*
' skriva v sebi to drobno človeško sree!
Po cestah je mrgolelo razcapanih, pa (j	,	,	,	,	„
oboroženih ljudi. Povsod so se gnetle J Ali ni ždela nek e na dnu njegoveduše množice razcapanega ljudstva, ki je na ineka vedno budna m s rašna bojazen! Bo-glas vpilo in zahtevalo kdo ve česa. ,,3«*««. da je sreča tudi njegov«, Podobna Vsako toliko časa je prihajalo do hrušča, i zgodnjemu spomladanskemu vetriču, ki nas do neredov, do nemirov, ki jim človek 5» svojo topo perutjo.pobote»T ni videl razločnega ali razumljivega .mrzlih, “h licih, da nasilji hip
vzroka. Ti nastopi so se skoraj vedno Iodplava dalje! Ali vodi v kateri g ^ končali z besnim streljanjem. Množica se i Jutranja zarja; ko pa smenje zlat-je v blaznem strahu razbežala, pol ure je Jnino zajeti v svoje perlšče. nam jo naglo
I
bil mir, potem so se ljudje zbrali znova i spolzela med prsti ln smo ugledali lo še ter začeli nd kraia	.(Svoje prazne, uvelo dlani! Se ni zbal, da
bi se mu ob prvem neprevidnem, čeprav So
Povsod je človek videl 6amo sledove ^ tako rahlem dotiku no sesul ves pravljično divjanja, ropanja, požiganja in pobojev. |ra2košni grad. ki sl ga je bil sezidal 3 Ves čas, kar sva hodila skozi te ža- ,1 oblake svojih sanj! lastne kraje in skozi vso bedo revoluci- (i Popotni človek tako ljubosumno čuv« je, mi moja vneta vodnica ni nehala za- ('premoženje, ki mu ga je skopo odmerila bičevati:	|! usoda! In ali	ni tisto	odino	neusahljivo
,	... . .	.	('brašno njegovo	romarske	oule	— hrepen«-
»Morava ee varovati pred .tignnjc1 iz (|njet Romar 8l ne fime -el6ti ve6jeBa bo-
Kremlja. Žalostni dogodek, ki sva ga o- |>ffaa^v|l ^ tega svojega črnega kruha, kajti živela v Gustavsbergu nama mora biti )l]nhko B0 2eodi> da rau kradejo tatje zadostno opozorilo, zakaj pokazala je, (laU pa uniM požari kl sred| noči, bog da nama je neusmiljena vohunka na sle- i 0 zakaji izbrnhnil na 8kodnju. kjer je di, če ne	celo za petami.«	(»prenočevali
(Dalje) t	(Dalje)