TRGOVSKI 'triST Časopis za trgovino, industrifo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlžtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v torek, dne 12. junija 1934. štev. 65. Tm^IU pctonel Ut ceste Mnogo se trudijo pri naa zaeebniiki, razna letovišča in tudi državne in samoupravne oblasti, da se poveča tujski promet v naši državi. Izdajajo se lepe propagandne brošure, ustanavljajo se tujstke pisarne, plačujejo se dragi inserati v tujih listih ter je sploh propaganda naših krajev živahna. A reči moramo tudi, da je uspešna, ker se obeta posebno letos vedik dotok tujcev v našo državo. Tako poroča zadnji Avto-vestaik avtomobilskega kluba, da bo obisk nemških turistov, zlasti avtomobilskih turistov posebno velik. Kakor se nam poroča, je prijavljenih že okoli 1000 nemških avtomobilistov. Letos gre poleg tega tudi mednarodna alpska vožnja skozi Jugoslavijo. Iz Benetk gre pot na Reko, od tu na Sušak in Zagreb, iz Zagreba pa kot zadnja etapa v Ljubljano—Kranjsko gam in Munch en. Kar malo tesno nam je bilo pri srcu, ko smo čitala ta program vožnje. Iz St. Moritza v Benetke, od tu pa v Reko! Gladka in krasno urejena je avtomobilska cesta, ki jo bodo prevozili avtomobilisti na tej progi:. Toda, ko prestopijo italijansko drž. mejo, bo tudi konec asfaltirane avtomobilske ceste. Od dobrih cest razvajeni, avtomobilisti bodo tu spoznali prednosti naših cest in bojimo se, da bodo tuji avtomobilisti le preveč ponosni, če bodo naše oe«te •, v. ‘(u In tako prihajamo na staro poglavje, ki smo ga že omenili ne vemo kolikrat, ki ga pa še vedno moramo omenjati. Danes, v času avtomobilizma^ je vsak tujski promet brez dobrih avtomobilskih cest nemogoč- Škoda za vso propagando, če obenem ne poskrbimo za osnovne pogoje dobrega turizma, če ne nudimo tujcem onih udobnosti, ,ld jih je tujec vajen po vsem svetu. Kaj pomaga vabiti v deželo tuje avtomobiliste, če pa niso naše ceste urejene za ta promet. Prva naloga, ki jo zahteva tujek: promet, so dobre zveze z našimi letovišči. Najprej je treba omogočiti dohod v deželo, šele potem je umestna propaganda za obisk dežele. To je našteva uka tujskega prometa. Kajti pomisliti je treba le na to, če bi tuji avtomobilisti imeli zaradi slabih cest nepotrebne defekte ali če bi bili sicer nezadovoljni vsled slabih cest. Ali se ni bati, da postane v tem primeru vsak tuji avtomobilist naravnost goreč . . r 1 , . naše dežele. Alpska vožnja, ki od nekdaj vzbuja v vsem avtomobilskem svetu izredno zanimanje, je vsled tega nad vse prikladna propaganda za vse kraje, ki pnidejo v njen program. Od alpske vožnje bi zato mogli dimeitii nadvse velik uspeh. Toda kaj če naše ceste tujcev ne bodo zadovoljile? V tem primeru bo alpska vožnja, propaganda , Zato je že skrajni čas, da vendar enkrat pričnemo z gradnjo avtomobilskih cest. Če bi se tega nujnega posla lotili že pred desetimi leti dn zgradili vsako leto le nekaj nad 10 km ceste, kar bi prav gotovo z lahkoto zmogli, bi imeli danes avtomobilsko cesto že od Kranjske gore do Sušaka. Tudi če bi tujci od Sušaka do Zagreba vozili na slabši cesti, pa bi vendar odnesli iz naše države najlepše spomine, ker bi vsaj od Ljubljane do Kranjske gore vozili po prvovnstni cesti. Pa nismo ise pobrigali za dobro avtomobilsko cesto niiti na najbolj važnem odseku in zamudili smo celih 15 let. Ali naj zamudimo še novih 15 let? Dobre avtomobilske ceste niso nobena kaprica naših domačih avtomobiMstov, temveč neobhodno potrebno sredstvo, da pride denar v deželo, čas je že, da se pričnemo tega zavedati in da vabimo tujce v deželo ne le z lepimi plakati, temveč tudi e dobrimi cestami. I/afsUa p&zdccu/lia. \uQMtwan$Ue. fraste Veličasten sprejem v Kazanliku. — Počastitev spomina padlih junakov na prelazu Šipka Nekaj kilometrov vzhodno od Kaloferja se razširi dolina in na vznožju balkanske Srednje gore se odpre dolina rož, ena najlepših dolin Bolgarske, ki nima para tudi v mnogih drugih državah. Zlasti v maju in juniju duhti vsa dolina od vonja rož. A tudi lepi vinogradi so tu in vsa dolina kar puhti od svoje plodovitosti. Sredi te doline leži mesto Kazanlik, primeroma še mlado mesto, ki se prvič omenja šele v 17. stoletju. Mesto šteje okoli 15.000 prebivalcev, a je pomembno, ker je tu srediišče vse trgovine z rožnim oljem. Malo pred mestom so se zbrali vsi avtomobili z jugoslovanskimi gosti in njih bolgarskimi spremljevalci, nato pa so se v dolgi koloni odpeljali na glavni trg, kjer jih je pričakovalo vse mesto in kjer so doživeli sprejem, ki ga dolgo ne pozabijo. Na velikem glavnem trgu je sredi govorniškega odra v velikem polkrogu pričakovalo goste prebivalstvo mesta, na čelu z županom mesta Ourko Sarafinovim. Takoj za njim so bili zastopniki kazanliškega gospodarstva, levo krilo pa je tvoril oficirski kor s polkovnikom Bojčevim na čelu. Glasni »hura« je zaoril po trgu, ko so se privozili jugoslovanski gostje, domači pa 'so zapeli »Hej Slovani!« Ko je dokončal zbor našo slovansko himno, je stopil na govorniški oder župan Sarafinov in pozdravil goste s krajšim govorom. S posebnim navdušenjem pozdravlja jugoslovanske goste ter jih poziva, da skupno z Bolgari delajo na to, da se zbližamo ne le s protokoli, kakor sedaj s trgovinsko pogodbo, temveč res iskreno in bratsko. Z vzklikom Bolgarski in Jugoslaviji je zaključil svoj govor. V inienu gospodarskih organizacij je spregovriil Hadži Genčev. Leta se že bori Bolgarska, da dvigne svoje gospodarstvo. Toda nobena država ne more živeti samosvoje gospodarsko življenje, vsaka je navezana tudi na druge države. Zato je posebne važnosti, da se ustvarjajo dobre zveze zlasti s sosednimi; državami in tu treba v prvi vrsti omeniti Jugoslavijo. Potrebno je, da se medsebojno bolje spoznamo in da se medsebojno vzpodbujamo k napredku. Govornik se nato spominja radostne vesti, da je bila baš te dni podpisana med Jugoslavijo in Bolgarsko trgovinska pogodba. Odprla so se s tem vrata za ozko gospodarsko sodelovanje ined obema državama, toda ne samo gospodarsko, temveč tudi politično sodelovanje nam je potrebno! Gromski »hura« in »živio« klici so zadoneli po teh besedah na vsem trgu, pevci so zapeli himno, na govorniški oder pa je stopil predsednik ljubljanske zbornice Ivan Jelačin, ter se zahvalil v lepi slovenščini, ki so jo Bolgari dobro razumeli, v imenu jugoslovanskih gostov. Predvsem se spominja lanskega obiska bolgarskih gospodarskih ljudi v Jugoslaviji. Kakor so vsi zatrjevali, so se počutili pri nas, ko doma. Prav tako moremo izjaviti mi, da se počutimo na bolgarskih tleh ko doma. A še več. Na svojem potovanju skozi Bolgarsko smo doživeli tak triumf slovanske misli, da smo ganjeni. Davili pa smo se tudi sijajni organiziranosti bolgarskega naroda in spoznali, da zasluži bolgarski narod lepšo bodočnost. In zaito hočemo delati na to, da se gospodarsko zbližanje med 'Bolgarsko in Jugoslavijo utrdi in na tem bomo delali ne z besedami, temveč iz dejanji. In kakor je dejal vaš trgovinski minister g. Bojadžijev na banketu v Sofiji, da mora bditi naša skrb, da se gospodarski (interesi obeh držav izpopolnjujejo, v tem smislu bomo tudi delali. Živela Bolgarska in njen gospodarski napredek! Vilhar no navdušene je napolnilo trg, nadaljnje 'manifestacije pa je preprečila nevihta, ki se je kmalu nato pričela. Zato so bil jugoslovanski gostje takoj povabljeni na okusno prirejeni banket, ki je postal posebno znamenit zaradi zdravic, ki iso bdile izrečene na tem banketu. Posebno pomemben je bil govor načelnika garnizona in tamošnjega voj. arzenala pol-kovn/ika Bojčeva. Pozdravlja goste v imenu garnizije. A pozdravlja jih ne le kot vojak, temveč tudi kot industrialec, kot načelnik arzenala. Mi visti hočemo zbliža-nje s slovanskimi narodi in smo za vse one, ki delajo na lem zblužanju. Vse nas južne Slovane spaja naša slovanska Donava. Polkovnik Bojčev se nato spominja dijaških let na Dunaju, ko je živel skupno z jugoslovanskimi študenti. Vsi so peli iskreno bolgarske pesmi in vsi jugoslovanski študenti so bili ena družina. Takšni časi naj zopet nastopijo. Sem bolgarski oficir, ali sem tudi Slovan in tudi južni Slovan in kot tak vam kličem: Živeli slovanski bratje! Nepopisno navdušenje je takrat zavladalo. Nato je pozdravni jugoslovanske goste poleg mnogih drugih govornikov še nad vse simpatični žel. inž. Sava Tinterov. Smo naj tleh, kjer so se rodili prvi borci' za bolgarsko svobodo Levski in Botev in drugi. Tu so se rodili prvi bolgarski heroji in v njih duhu na delo za gospodarski napredek obeh narodov. Kot bolgarski železničar želi, da hi že skoraj prišel čas, ko bodo jugoslovanske železnice vozile od Jadranskega do Črnega morja. Med drugimi Jugoslovani se je zahvalil za številne .pozdrave tudi gen. tajnik Zadr. gospodarske banke dr. Slokar. Čeprav smo zemljepisno daleč, se čutimo danes blizu. Ko sem bil še v gimnaziji, so se med nami širile slike Šipka pasu. Ob njegovem vznožju je potrebno, da počastimo spomin onih, ki so padli na tem pasu za svobodo Jugoslovanov. Bolgarski gostje, ki so nas lani obiskali v Jugoslaviji, so bili pionirji zbližanja med obema narodoma, danes po tem krasnem sprejemu in po vseh lepotah, ki smo jih doživeli, pa hočemo postati mi neumorni apostoli tega zbližanja. Viharno odobravanje je sledilo tem besedam, godba je zaigrala himne in južnoslovansko bratstvo je postalo resnica. Na prelazu Šipka. Krasne so bile zdravice, lepo razpoloženje je osvojilo vse, toda program je klical naprej in že so brneli motorji avtomobilov. In po lepi cesti, ki so jo zgradili irudoviki, smo se vzpeli na 1440 m visoki Šipki pas. Pod vrhom prelaza pa je krasna ruska cerkev s pozlačenimi kupolami v spomin na junake, ki so padli v krvavi večdnevni bitki v 1. 1877., ko so na tem prelazu branile turške čete zadnji vstop v Bolgarsko. Krasna je ta ruska spominska cerkev in na vseh njenih stenah so velike plošče, v katerih so vklesana imena polkov in oficirjev, ki so padli na tem prelazu. Dvanajst velikih plošč je v cerkvi in na vsaki je okoli 200 imen oficirjev. Neusmiljeno je kosila smrt borce za svobodo s-lovanskega Balkana. Cerkev ima siilne dragocenosti, darila ruskih carjev in ruskih velikašev. Tako so nam pokazali evangelij z debelimi srebrnimi in bogato pozlačenimi platnicami, ki tehtajo 21 kg. Diven je nadalje dar carja Aleksandra, v zlatu izrezljana ikona o rojstvu Kristusa. Pa tudi stare slike ima cerkev, tako staro Kristusovo sliko iz 15. stoletja. Prižgali smo svečice v spomin padlih junakov', kupili si male spominčke, nato pa so nas dvignili avtomobili na prelaz Šipka. Tu so nas že čakali oficirji iz Ka-zanlika, a tudi odposlanci iz zbornice v Vami, katere področje se pričenja na drugem koncu Šipka prelaza. Tu nas je pozdravil stari častni predsednik Kostad^n Genov, ki je prišel sem, kljub temu, da mu je umrla pred dobrim tednom ljubljena žena, s katero je živel 52 let v srečnem zakonu. Tu pa so se poslovili od nas tudi zastopniki plovdivske zbornice z dr. Obrež-kim na čelu, ki so nas vse do tu spremljali in nas izročili v varstvo svojim tovarišem iz Vame. Ni čuda, če so biili vsi jugoslovanski gostje kar prevzeti od takšne pozornosti! Ko so bili vsi govori izrečeni, pa se je v lepem in kratkem govoru spomnil tu pokopanih herojev iz osvobodilne vojne ter koncem svojega govora izlil na njih grobe steklenico izvrstnega kazanliškega vina ter obsul njih grobe z rožami. Gosta megla je zakrivala vrh sv. Nikole s 37 metrov visokim spomenikom, ki se vidi daleč v okolico, in žal preprečila, da bi se povzpeli tudi do spomenika. Še enkrat smo se ozrli proti gostoljubnemu Plovdivu, proti divni dolini rož, kjer smo doživeli toliko lepih trenutkov, še enkrat smo si segli v roko in si obljubili medsebojno podpiranje za zbližanje obeh narodov, nato pa smo zasedli avtomobile in se odvozili proti Gabrovu — bolgarskemu Manchestru. Češkoslovaška in Rumunija priznale sovjetsko Rusijo Češkoslovaški zunanji minister dir. Be-neš in rumunski zunanji minister Titu-lescu sta poslala enako se glaseči pismi Litvinovu, v kateremu nvu sporočata, da je bilo na konferenci Male antante v Zagrebu dne 22. januarja 1934. sklenjeno, da je že prišel čas, v katerem morejo članice Male antante vpostaviti svoje stike s sovjetsko Rusijo. Zato sta češkoslovaška, oziroma rumunska vlada sklenile, da priznata sovjetsko Rusijo in da imenujeta svoja poslanika in pooblaščena ministra za Moskvo. Litvinov je nato odgovoril, da bo tudi sovjetska vlada imenovala svoja poslanika in pooblaščenega ministra za Prago in Bukarešto. Koncem svojega pisma izraža Litvinov upanje, da bodo s tem za vedno vpostavljeni prijateljski stiki in da bodo vse . države sodelovale za ohrani tev miru. Tako v Rumuniji, ko v Češkoslovaški in v Rusiji so vest o obnovi diplomatskih odnošajev sprejeli s splošnim odobravanjem. PODMLADEK JADRANSKE STRAŽE Trgovsko-nadaljevalne šole v Ljubljani priredi v sredo, dne 13. junija ob pol 21. v veliki dvorani Trgovskega doma AKADEMIJO s tem sporedom': 1. Bože pravde — pojo učenci. 2. Pozdrav gostom — govori Aljančič Ernest, III. a razred. 3. Večer na školju — telovadni nastop. 4. Slika z Jadrana — deklamira Pungerčar Lidija, II. b razred. 5. Pomladno prebujenje — krilovka — Stančič Tonče, I. a razredi. 6. Sarafan — Kje so tiste stezice ... — poje Cesar Miša, III. b razr., s sprem-ljevanjem klavirja 7. Morje — predava Mihelčič Ivanka, III. b razred. 8. U proletnoj noči — kitaro igra Primc Josip, III. a razred. 9. Šestorica — telovadni nastop. 10. Venček Narodnih pesmi — igrata Orešič Ruža, III. razred in Primc Josip, III. a razred. 11. Kao zlatan san — poje šlembergar Julka, III. c razred, s spremljevanjem klavirja. 12. Vsi so prihajali — duet vijolin s spremljevanjem kitare. 13. Pogreb na morju — deklamira Klasek Slavko, II. a razred. ODMOR. 14. Prvi ples — veseloigra v enem dejanju. 15. Razdelitev dobitkov srečolova. Hwi tcoiacUvski fiecu/ttMk za i/ina Dodatno k Članku pod tem naslovom nam je vinski trgovec poslal o vprašanju, ali ustreza nova ureditev pobiranja banovinske trošarine interesom vinogradništva, ta članek: Novi trošarinski pravilnik za vino ne prinaša tudi vinogradnikom nobenega dobička, ampak nasprotno škodo in to iz teh ozirov: 1. Vsaj polovica vin malih pridelovalcev ne odgovarja današnjim zahtevam konsu-menta. Šele s pravilnim rezanjem in primernim šolanjem naredi trgovec ta vina sposobna za neposredni fconsum. To je nepobitna resnica, čeprav se bo temu ugovarjalo. Če bi trgovec takih, navadno prekislih in šibkih vin ne pokupil, bi jih pridelovalec v svojo škodo (tudi na zdravju) sam popil, ker gostilničar, še manj pa privatnik, ne moreta uporabljati takih vin. Da bi pa pridelovalec (tudi šele v doglednem času) mogel sam svoj pridelek primerno urediti, pa pri današnjih razmerah še dolgo ni misliti in tudi v vinogradniško bloj naprednih državah, kakor na primer v Franciji, to ni mogoče. 2. Trgovec svojim odjemalcem navadno kreditira. Vinogradnik pa ne bi mogel čakati za prodanih 50 do 100 litrov vina dva ali več mesecev, da dobi denar od stranke. Ker bi vinogradnik brez denarja ne mogel dati, stranlka pa mogoče ne takoj plačati:, bi ne prišlo do kupčije in konsum vina bi bil manjši. 3. Kadar proda vinogradnik trgovcu, dobi takoj denar, ker proda vse naenkrat, ima tudi samo enkrat s stroški združeni posel »točenja«. 4. če kupi trgovec vino, kupi naenkrat vso množino. Pri nadrobni prodaji bi oddajal pridelovalec naenkrat n. pr. 100 litrov, potem zopet en teden nič in zopet 100 litrov itd. Kakor znano, morajo pa biti ikietni sodi, dia se vino ne pokvari, vedno polni. Ce bi torej producent v malih množinah prodajal, bi moral vedno dota-kati, toda s čim? Ali pa bi moral vsakokrat, ko bi kaj prodal, ostanek pretočiti, toda tudi to je nemogoče, ker prvič noben vinogradnik nima na razpolago sodov vseh mogočih velikosti, drugič pa bi bilo tako desetkratno ali večkratno pretakanje v letu za kvaliteto vsakega vina naravnost pogubno. 5. Privatne stranke nimajo lastnih sodov, da bi kupovale vino, posoditi jih mora trgovec. Ker hoče nova trošarinska urediba trgovca od prodaje privatnikom izključiti, bi moral nabaviti vinogradnik take male sodčke, da bi mogel privatnim strankam prodajati. Da pa izjiljučujejo draga nabava sodov, njih pravilno vzdrževanje in drago cementi ranje takšno, direktno predajo, je jasno. Praktično bi zato mali in srednji producenti sploh ne mogli prodajati vina. Trgovec uporabi sode od 50 do 100 litrov po 6 do lOiknat letno, medtem ko bi pridelovalec mogel komaj 1 ali 2 krat letno izrabiti te sode. 6. Na škodo legitimnih trgovcev, ki plačujejo visoke davke, bo nova naredba koristila samo skrivnim trgovcem, ki bodo kupovali vino v produkcijskih krajih in pošiljali pod krinko producentov vino privatnim strankam. Način pobiranja nove trošarine tudi ni iz socialnega stališča pravičen. Premožnejši privatni potrošniki bodo lahko naročili večje množine vina direktno od vinogradnika in bodo prosti banovinske in občinske trošarine v skupnem znesku Din 2— do 2'50 na vsak liter, siromašnejši potrošnik, ki bi si nabavil ob kakšni posebni priliki manjšo množino vina direktno pri trgovcu, bo pa moral plačati zgoraj omenjeni trošarini v znesku Din 2-— do Din 2-50 na liter. Iz teh izvajanj jasno izhaja, da so oni, ki so brez dvoma v dobri volji, da pomagajo producentu, šli v svoji gorečnosti z ureditvijo banovinske trošarine, kolikor so izpremenili načrt banske uprave Dravske banovine, odločno predaleč. Interesi vinogradnika in vinskega trgovca se tako malo razlikujejo in so tako ozko povezani, da more le upoštevanje obeh panog kot , enote brez vsakega zapostavljanja koristiti vinogradniku. Pmu/MmU O'za*nenicu/i skodc Finančni minister je predpisal pravilnik o zamenjavi obveznic 2 in pol odstotne loterijske državne rente za vojno škodo. — Pravilnik določa med drugim: Zamenjava se izvede na ta način, da se za stare obveznice s talonom izdajajo nove z novo kuponsko polo. Za izročene obveznice se izdajajo v prvi vrsti .nove obveznice za večje zneske, n. pr. za pet obveznic po 1000 ena obveznica za 5000 dinarjev, seveda pa mora biti skupni nominalni znesek izročenih obveznic enak skupnemu nominalnemu znesku novih obveznic. Nove obveznice 'bodo opremljene s kuponsko polo za 40 polletnih kuponov im se izdajo za nominalne zneske 1000, 5000 in 10.000 Din. Serije novih obveznic se prično s 5001. Vsaka serija ima tisoč številk od 1 do 1000. Nove obveznice so izdelane na zelo finem papirju in je tudi dlrugače poskrbljeno, da je njih ponarejanje zelo otežkočeno. Zamenjava obveznic se prične dne 14. junija in bo brezplačna. Bodoča žrebanja bodo že na podlagi novili obveznic. Prvo žrebanje bo 1. septembra in tega žrebanja se morejo udeležiti le nove obveznice. Tudi obresti se (bodo v bodoče plačevale le na podlagi kuponov z novih obveznic. Prvi kupon z novih obveznic zapade že 1. avgusta in kdor hoče te vnovčiti, mora do tega časa obveznice že zamenjati. S 1. avgustom izgube stare obveznice razen pravice menjave vse druge pravice. Po 1. avgustu se zato ne morejo od drž. in samoupravnih ustanov sprejemati v zastavo ali depozit, niti se ne sme z njimi trgovati na borzah, niti se ne smejo sprejemati za kavcije. Vsi ti posli se morejo opravljati le z novimi obveznicami. Zamenjava starih obveznic pa je mogoča še dio 31. julija 1939. Vsaka obveznica, ki se predloži v zamenjavo, mora imeti talon z isto serijo in številko, kakor obveznica sama. Obveznice brez talona se smejo predlagati v zamenjavo samo oddelku za državne dolgove s pojasnilom, zakaj ni predložen tudi talon. Davčne uprave ne smejo nadalje sprejemati obveznic, ki so defektne, s katerih ni mogoče natančno spoznati serije in številke. Tudi takšne obveznice je treba predložiti oddelku za državne dolgove. V zamenjavo se ne morejo predložiti obveznice, (ki so zastarele, ali ki so bile amortizirane v 1. 1930. do 1933., končno tudi ne obveznice, ki so bile letos izžrebane. Ker je treba zamenjati 3-2 milijonov kosov obveznic, se opozarjajo lastniki, da se strogo ravnajo po pravilniku. Obveznice zamenjuje oddelek za državne dolgove po davčnih upravah. Kdor hoče zamenjati obveznice, mora osebno izročiti podpisano prijavo s seznamom obveznic, ki jih hoče zamenjati. Prijave je treba izročiti davčnim upravam ali pa po pošti oddelku za drž. dolgove v Beogradu. Banke in ustanove, ki bodo za račun drugih oseb hotele zamenjati obveznice, morajo zahtevati od strank podpisan seznam obveznic, ker je v primeru nepravilnosti za povračilo škode odgovoren predlagatelj in ne lastnik Obveznic. Ustanove in osebe, ki upravljajo in hranijo tuje obveznice, morajo same predlagati obveznice v zamenjavo. Če ne bi pravočasno zamenjale obveznic, so za nastalo škodo odgovorne. Vsi drž. uradi, samouprave in javne korporacije, banke, sploh vse ustanove ali osebe, ki hranijo in upravljajo obveznice vojne škode zaradi kavcije, depozita, zastave itd., morajo takoj, ko prejmejo nove obveznice, sporočiti lastnikom številke in serije novih obveznic. Oddelek za državne dolgove sprejema stare obveznice v zamenjavo do 25. avgusta, ko bo vse delo vsled amortizacijskega žrebanja prekinjeno do 1. septembra. Oni, ki bodo izročili v zamenjavo stare delnice do 25. avgusta, dobe nove, če ne 'bo nobenih posebnih ovir, že do 1. septembra. Ekskurzija jugoslovanskih gospodarstvenikov v Poljsko Že dolgo čutijo naši gospodarski krogi potrebo, da se podrobneje seznanijo z razmerami na tržiščih Poljske, ker so se poslovne zveze med Poljsko in Jugoslavijo v zadnjem času, kljub svetovni krizi in njenim negativnim vplivom na trgovinske bilance vseli držav sveta, zelo ugodno razvijale. Trgovinski promet med Poljsko in Jugoslavijo ne samo, da se ni v zadnjem času zmanjšal, ampak nasprotno, se je celo povečal. Devizne omejitve so kolikor toliko zavirale trgovinske odnošaje, vendar se je iz teh težav našel dokaj ugodni izhod z uvedbo kompenzacijske izmenjave blaga med Poljsko in Jugoslavijo. Ves aparat te kompenzacije 'se nahaja v rokah Poljske kompenzacijske družbe v Varšavi z ene in Poljsko-jugoslovanskega gospodarskega ko-miteta v Beogradu z druge strani. Kompenzacijska trgovina je omogočila kontinuiteto trgovinskih zvez med Poljsko in Jugoslavijo in je v gotovi meri vplivala na poglobitev teh zvez, ker zahteva kompenzacijski sistem absolutno recipro-citeto glede vrednosti uvoza, vsled česar je število izvoženih predmetov v stalnem porastu. Za ugoden razvoj poljsko-jugoslo-vanske trgovine se imamo predvsem zahvaliti aktivnosti Poljsko-jugoslovanskega gospodarskega komiteta v Beogradu, ki je zastavil ves svoj trud za to, da se ta trgovina čim bolj poglobi. Prav v te svr-he organiziran Poljsko-jugoslovanski gospodarski komitet v drugi polovici meseca avgusta t. 1. ekskurzijo jugoslovanskih gospodgarskih krogov v Poljsko. Udeleženci ekskurzije obiščejo Katovice, Poznanj, Gdinjo, Lodz, Varšavo im Krakov. Ekskurzija bo trajala 10 do 12 dni, kljub temu, da je program zelo obširen. Vsi stroški te ekskurzije s plačano karto II. razreda, stanovanjem in hrano, bodo znašali okoli 3.300 Din. Prijave sprejemajo Zbornice TOI, odnosno neposredno Poljsko-jugoslovanski gospodarski komitet v Beograda, Kraljev trg 5, II. nadstropje. Od/UciptaAekjCr 6o$&> Uspešno delo Kmetijske družbe V soboto je imela Kmetijska družba, naša najvažnejša kmetijska organizacija svoj občni zbor, ki je dokazal, da je družba srečno premagala dobo krize. Članstvo družbe je naraslo na 8352, ki so organizirani v 380 podružnic. Blagovni oddelek je povečal svoj promet od 7 in pol v letu 1932, na 13-75 milijonov Din v 1. 1933. Pričel je tudi z vnovčevanjem živine in perutnine in dosegel v tem pogledu lepe uspehe. Po treh pasivnih letih je dosegla družba zopet čisti dobiček, čeprav še skromen. Bilanca družbe je ugodna in kaže zboljšanje. Na občnem zboru se je široko razpravljalo, kako zboljšati cene kmetijskim pridelkom im živini. Soglasno sprejete resolucije zahtevajo: ureditev kredit- nih odnošajev v državi, novo dovolitev davčne prostosti zadrugam, vsaj vnovče-valnim in kmetijsko prodajnim, omiljenje davčne izterjevalne prakse, odložitev plačila zemljairine, dodeljevanje izvoznih kontingentov predvsem kmetijskim zadrugam, znižanje tarif za kmetijske pridelke, uresničitev zveze Slovenije z morjem in ustanovitev kmetijske zbornice. Že v 24 urah barva, plesira tn kemično gnaži obleke, klobuke itd. Skrold in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. ftelebnrgova ni. S Telefon št. 22-72. * Veletrgovino a.Sakabon v Ljubljani pripust* jpeceri/sfec blage vei vrsi žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno r«Mlnin»ltovo«Io Lastna praiarna za kavo in milni za dlSave z električnim obratom TcUImM. H-W CsdkiMiupdsfl*! Za sirote ponesrečencev pri kamniški eksploziji je daroval Nj. Vel. kralj 20.000 Din, banovina pa je nakazala 10.000 Din. Trgovačka omladina v Novem Sadu je praznovala v nedeljo svojo tridesetletnico in svoj jubilej proslavila tudi z blagoslovitvijo novega trgovskega doma. Jubilejne svečanosti je počastil s svojim obiskom tudi Nj. Vel. kralj. Prometna konferenca med Jugoslavijo, Avstrijo in Madjarsko se je začela dne 11. t. m. na Sušaku. Po vladnem predlogu novega volilnega reda za skupščino ima volilno pravico samo tisti, ki biva že eno leto v občini in ne samo pol leta, kakor je zahteval volilni red dosedaj. Finančni minister je sestavil zakonski načrt o spremembi zakona o državnem računovodstvu. Upajmo, dia bo novi zakon v resnici povečal ekspeditivnost v državni upravi. Turški zunanji minister je na povratku iz Ženeve izjavil beograjskim novinarjem: »Mi na Balkanu smo mnogo srečnejši, kakor pa zapadna Evropa, ker nad Balkanom ni več nobenih oblakov.« Pariški listi prisrčno pozdravljajo prihod ministra Jevtiča v Pariz, ker pomeni njegov Obisk novo manifestacijo prijateljstva med francoskim in jugoslovanskim narodom. Maršal Petain je na seji parlamentarnega vojnega odbora izjavil, da je Nemčija danes prav tako oborožena, kakor je bila v letu 1914. Ta izjava je zlasti v Angliji napravila velik vtis. Minister Rohm je odšel na daljši bolezenski dopust. Listi pišejo, da je njegova bolezen političnega značaja. R8hm je zahteval, da se tudi vojska preorieutira v narodno socialističnem smislu in da dobe na njo narodni socialisti odločilen vpliv. Proti temu pa se je uprl vojni minister Blomberg in Hitler je potegnil z njim. Med Hitlerjem in guvernerjem nemške Državne banke dr. Schachtom je prišlo do ostrega konflikta, ker je Schacht izjavil, da je Nemčija na potu v bankerot in da bo zato odstopil. Hitler jnu je nato zagrozil s koncentracijskim taboriščem, ker mora v tretjem carstvu vsakdo ostati na svojem mestu, dokler ni odpoklican. Teroristična akcija narodnih socialistov v Avstriji se je v zadnjem času silno stopnjevala in je bil vsled tega na več krajih železniški promet ustavljen. Materialna škoda, ki so jo povzročili ti atentati, je zelo velika. Ministrski svet je sklenil, da pridejo vai teroristi pred preki sed. Veliko število uradnikov je bilo odpuščenih, ker da so bili premalo strogi proti narodnim socialistom. Vprašanje pa je, če bo mogla Dollfussova vlada s strogostjo ustaviti hitlerjevske atentate. Hitlerjevci hočejo s svojimi terorističnimi atentati doseči zlasti to, da pade tujski promet v Avstriji, za katerega je izdala letos avstrijska vlada velike zneske. V Avstriji se je v zadnjem času začela močna akcija za prestop iz katoliške v protestantovsko cerkev. Zavod za socialno obnovo je ustanovila bolgarska vlada. Naloga zavoda je, da vodi vse javno življenje v duliu narodne sloge, gospodarske obnove dežele ter zveste službe narodu in državi. Bolgarski notranji minister je izdal uredbo, po kateri inora imeti vsaka občina najmanj 5000 prehivalloev, predsedniki občin pa morajo biti juristi s sodnim ali odvetniškim izpitom. Na ta način hoče vlada pomagati brezposelnim’ juristom. Število brezposelnih znaša na Bolgarskem 100.000. S sestavo nove belgijske vlade je poveril kralj Leopold zopet odstopivšega ministrskega predsednika de Brocquevilla, V lordski zbornici je bila angleška vlada interpelirana, če ji je znano, da se je v Arabiji ustanovil vsled nemške propagande kljukasti mesec. Predsednik Roosevelt je predložil parlamentu zakonski načrt o socialnem zavarovanju vseh ameriških državljanov- in njihovih rodbin. 225 vojnih letal je naročila ameriška vladia. V dveh mesecih pa bo naročila vlada nadaljnjih 200 letal. Woldcmaras je s svojim pučem hotel doseči, da bi Litva zopet nadaljevala s svojo protipoljsko politiko in da bi se orientirala v smislu nemške politike. Oficirji pa so bili proti nemški orientaciji in zato je puč propadel. 135-- Din 137-50 182-50 185-- 185-- 187-50 280-- 285--287-50 290'- Xjnl>ljjwaha boru Žitno tržišče Tendenca spremenljiva Zanimanje je nekoliko popustilo in tudi cene so padle 6. t. m. za 5 par pri kg pšenice in moke, dočim je koruza ostala nespremenjena. Zaključen je bil 4. t. m. eksekutivno le 1 vagon činkvantina. Žito: (Cene za 100 kg fco vagon) Koruza: Din popolnoma suha, s kvalitetno garancijo za junij, navadna voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni Pšenica: bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni bačka, 80 kg, 1% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni Mlevski izdelki: Moka: bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni Lesno tržišče Tendenca nespremenjeno mlačna, povpraševanja neznatna, promet 5 vagonov desk jelka-smreka. Vsled povišanih carin s strani Italije imajo naši izvozniki silne težkoče tudi pri izvozu blaga, ki je Ibilo zaključeno še predi uveljavljenjem sedanje carine. Ker se plača carina po težini in ne po meri je zelo težko določiti pravo mero in tudi kalkuacija je precej otežkočena. Za suhe trame je običajna teža 500 kg Qa 1 kub. meter. Sicer je ta teža uzuailna le za popolnoma sithe in dobro tesane trame, vendar pa prekorači omenjeno težo kub. metrov tramov, ako se zahteva nova produkcija; seveda je diferenca v tem primeru zelo občutna. Če so pa trami prejšnje produkcije, nastanejo prigovori vsled barve, ker niso popolnoma beli kot se zahteva. Isto je pri deskah. Zdaj se išče in kupuje le najpotrebnejše blago in tudi v terti tičijo velike težkoče. Italijanski trgovci zahtevajo blago postavno namembna postaja, kar je pa pri danih razmerah sila težavno. V bukovini kupčija popolnoma počiva, ker je carina previsoka in se t6’ blago zaenkrat sploh ne more prodati v Italijo. V hrastovim se išče le komisijsko blago in pride tu le slavonsko blago v poštev. Konjunktura v oglju je nekoliko popustila. (Cena za m3 franko vagon nakladalna postaja.) Smreka, jelka: Hlodi I., II., monte Brzojavni drogovi Bordonali merkantilni Trami merkantilni Škorete, konične, od 16 om naprej škorete, paralelne, od 16 cm naprej Škorete. podmerne, do 15 cm Deske-plohi, kon.. od 16 cm naprej Deske-plohi, par., od 16 cm naprej Bukev: Deske-plohi, naravni neobrob-ljeni Deske-plohi, naravni, ostrorobi Deske-plohi, parjeni, neobrob- Ijeni Deske-plohi, parjeni, ostrorobi Testoni ’/io, monte Testoni */s, monte Hrast: Hlodi I„ II. BordonaH Deske - plohi, neobrobljeni boules Deske-plohi, neobrobljeni merkantilni F rizi Deske-plohi, ostrorobi (podnice) Parketi: hrastovi, za m5 bukovi, za m5 Oglje: bukovo za 100 kg »canella« za 100 kg jAidi 14. velesefcm- Dobre kupčije — Nad 100.000 obiskovalcev Din 100— 150"— 135'— 150"— Din 120— 170'— 160"— 160"— 270-— 300— 310— 200’— 350"— 215-— 250"— 280-— 290"— 310— 350— 450— 400— 550— 450— 670— 390— 320— 550— 770"— 405— 335— 250— 800— 260— 900— 820-— 900— 700'— 750"— 500-— 730— 850— 600— 1 1 60— 40— 1 1 35 45— 56-— Kakor drugi velesejmi, tako je bil tudi XIV. prirejen podi pok rovi tel jstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in pod častnim predsedstvom trgovinskega ministra. Ves veliki razstavni prostor, ki meri nad 40 tisoč kvadratnih metrov, je bil polno zaseden. Že v tem je prvi veliki uspeh velesejma. Vseh razstavljaleev je bilo 625, od katerih je bilo 411 domačih ter 214 tujih. Od domačih se žal nekatere velike tvornk-e niso udeležile velesejma in so s lem prelomile s svojo lepo tradicijo. Upamo, da na prihodnjem velesejmu ne bodo paradirale s to svojo že vaško mentaliteto in da se bodo zavedale reprezentativnih dolžnosti, toi ijih ima vsako velika podjetje. Tudi naj ne tožijo, če ne bi dosegle v javnosti one podpore, ki jo potrebujejo, če pa tudi same ne izpolnjujejo svoje obveznosti do javnosti. Sicer pa so pokazale tudi slab trgovski talent tvrdke, ki so ostale doma. Iz tujih držav je bilo zaradi grške razstave največ razstavljaleev iz Grčije. Bilo jih je 91. Iz drugih diržav je bilo razstav-ljalcev: iz Avstrije 51, Nemčije 49, Češkoslovaške 6, Madjarske 4, USA 3, Francije in šviŽena v poklicu«. Želeti pa bi bilo, da bi bila ta razstava prihodnjič bolj koncentrirana. — Ruska razstava je s svojimi slikami in izdelki žela splošno priznanje. Razstava »2i-valica« pa je že znana po svoji bogati in raznovrstni vsebini. Obračun XIV. velesejma je torej vseskozi pozitiven in nov dokaz, da naše gospodarstvo tudi v času najtežje krize z nezlomljivo voljo deluje za napredek naroda. Prihodnja velesejmska prireditev bo . »Ljubljana v jeseni« v dneh od 1. do 10. septembra. Butanska vladapo Ker so se pogajanja japonskih in angleških gospodarstvenikov razbila, je proglasil minister Runciman, da je britanska vlada prisiljena, da zaščiti domačo Iaricashi-resko tekstilno industrijo pred japonsko konkurenco vsaj v kronskih kolonijah. Ves uvoz bombažastega in rajonskega blaga v kronske kollonije naj se omeji na povprečni uvoz let 1927. do 1931. — ko je Japonska razvrednotila svoj denar. Ta kvota velja tudi za vse druge dežele, je pa za nekatere države, katerih uvoz je pozneje padel, celo ugodna, tako da bodo lahko podvojile ali potrojile svoj sedanji uvoz. Prizadeta je — namerno — predvsem Japonska. Kvote ne bodo veljale v vseh kolonijah. Izključena je vsa Vzhodna Afrika, ker zanjo velja pogodba za Kongovo kotlino, ki garantira »odprta vrata« tudi Ugandi, Tanganjiki, Keniji, Njassalandu, SansibaTU ih delu Sev. Rhodezije. Sudan, ki tvori kondominij z Egiptom, je prav tako izvzet. Tudi v Hong-Kongu ne bodo uvedli kvot, iz strahu, da bi ne pregnali njegove obširne prehodne trgovine v sosedni kitajski Kanton. Pač pa bodo menda kvote veljale za Malajo, kjer je sicer prehodna trgovina tudi prav važna, a Singapore nima tako nevarnega tekmeca, kakor je Kanton za Hong-Kong. Vprašanje Cey)lona je se odprto. Za mandatarne kraje, Palestino, Kamerun, Togo in Tanganjiko, kvote ne bodo veljale. Za kolonije je novi zakon vobče neugoden, ker so dobivale od visoke carine na japonski uvoz velik deli svojih dohodkov. Ena sama izmed afriških kolonij n. pr. bo izgubila s tem letno pol milijona funtov. Tudi sicer je uspeh tega zakona, kot pomoč lancashireski tekstilni industriji, precej dvomljiv. Ves uvoz, ki pade pod kvote, znaša nemara 509,000.009 jardov bombaževine, od katerih ima sedaj Lanca-shire nekako 300,000.000 jardov in Japonska 146 milijonov. Po uvedbi kvote bo smela Japonska uvoziti le 54 milijonov jardov; izguba pomeni približno 5 odstotkov njenega letnega izvoza in je najbrž ne bo uničila. Ni pa rečeno, da kar izgubi Japonska, dobi Lancashire. Ostane še vedno važna indijska konkurenca in konkurenca drugih evropskih držav. Treba je tudi računati s tem, da tisti trgi, ki so bili odprti cenenemu japonskemu bombažu, ne bodo vedno v isti meri odprti dražjemu lancashireskemu. Nizke japonske cene so mnogim obubožanim provincam sploh šele omogočile uvoz. Kolonije najbrže ne bodo posebno hvaležne za ta novi zakon, ki ima lahko važne posledice zanje. Lahko pomeni poskus, ustvariti zaključen imperij in podvreči ekonomske želje kolonialnega prebivalstva interesom angleških producentov, lahko pa tudi prvi korak k veliki gospodarski vojni z Japonsko. Pred pričetkom trgovinskih pogajanj z Italijo V Rim je odpotovala naša delegacija, da nadaljuje trgovinska pogajanja z Italijo. Naši delegaciji načeluje načelnik v trgovinskem ministrstvu Pilja. Gre predvsem zato, da se dosežejo enake ugodnosti za naš les, kakor jih uživa Avstrija. Od uspeha pogajanja je odvisen tudi naš lesni izvoz v Italijo. Žalostna kronika Društvo indu&trijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorje-nih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 21. maja do 31. maja 1934. A. Otvorjeni konkurzi:* Savska banovina: Reich Milan, kovaški mojster, Zagreb (konkurz se ne otvori vsled pomanjkanja imovime). Zetska banovina; Nikolič Br. Petka, trg., Podgorica. Dunavska banovina; Radenkovic Ivan, trg., Vel. Gradište. Moravska banovina: Radosavljevič K. Brača, krojači, Aleksinac. B. Razglašene prisilne poravnave: Vrbaska banovina: Afgan Brača, Banjaluka. Drinska banovina: Gojkovič Luka, trg., Koraj; Horvatovič Vilko, urar, Vukovar. Dunavska banovina: Diimovič Desauka, vdova roj. Polit, Novi Sad; Salter Evgen, trg., Novi Sad. C. Končana konkurzna postopanja. Primorska banovina: Krivic Vjekoslav, pok. Jakova, slaščičar, Split; Nikolac Zorka, žena Jure, Metkovič. Drinska banovina: Petrovič Ljubomir, trg., Koceljeva. Zetska banovina: Lekič Bogič, Mojstir, staviČki. Dunavska banovina: Cimerman Franjo, trg., Temerin; E vetrnic Nikola, Subotica; Haus Julio, trg., Odžaci; Radovič Damnjan, poljedelec, Zabari. VardarSka banovina: Galič Vladislav, tiskamar, Skoplje. D. Potrjene prisilne poravnave Savska banovina: Schireiber Sabina, Zagreb. Primorska banovina: Begič Jožo, trg., Bročanac-Dosušje. Drinska banovina: Stojkovič Nikola, kapelnik, Sarajevo. * V Zetska banovina: Kovačič Svetozar, tirg., Kotor. Dunavska banovina; Blum Josif, mizar, Bačka Palanka; Ditnovič Vera, trg. Novi Sad; Mandl L. in trgovec Leopold Mandl, Novi Sad; Najman Jovan, milinair, Rumen-ka; »Nameštaj« Hodovanji, Andor; Popič Milan, lekarnar, Novi Sad; >Ronai Jeno, trgovec in lastnik » Fotoi ndusrtrije« in njegova žena šarlota roj. Štajner, Novi Bečej. * 'Podatke za Dravsko banovino emo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse podrobne podatke daje tajništvo društva. Qd/uafHcM,fi4ofy&t/ Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. z n. z v Ljubljani Dne 7. junija t. 1. se je vršil 53. redni občniii zbor tega najstarejšega slovenskega denarnega zavoda v Ljubljani. Iz poročila ravnateljstva poanemao, da se je zavod vzdržal vsled uvidevnosti pretežne večine vlagateljev brez uporabe zakonite zaščite, katere so se poslužiti akoro vsi večji domači denarni zavod/i. Upravno premoženje izkazuje dne 31. decembra 1933 Din 238 milijonov 135.974-69. Stanje hranilnih vlog v višini Din 216,525.897-81 kaže v primeri s prejšnjim letnimi znižanje za Din 15 milijonov 979.662-97. Posojila so se vzdržala na'višini Din 204,649.717-88, naložen denar pa se je znižal na Din 18,224.379-30. Dobiček je dosegel Din 2,104.641-96. Z izvršenimi odpisi in amortizacijami pa se je skrčil čisti dobiček na Din 152.776-66. Število deležnikov se je zvišalo na 6641. Izkazani rezej-vni zakladi so Se zvišali na Din 10,558407-94. Poleg teh Ima zavod še visoke latentne rezerve v nepremičninah. Dr. Pirčeva slaana kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. dcnacsit/a Zelo optimistična izjava o sanaciji bank Na nedeljski seji beograjskega bančnega združenja je poročal predsednik združenja dr. Vlada Markovič zelo obširno o delovanju bančnega posvetovalnega odbora. Dejal je, da je potrebna novelizacija uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Hvalil je energijo trgovinskega ministra pri reševanju bančnih vprašanj. Bančni posvetovalni odbor bo razpravljal o oživljenju denarništva in gospodarstva, o bančnem zakonu in o zakonu o hranilnicah. Do septembra 'bodo najbrže že izdani potrebni ukrepi za sanacijo in oživljenje denarništva. V debati so zahtevali nekateri govorniki, da se uporabi tekoči račun pri Narodni banki za kritje kreditnih potreb denarnih zavodov. Dr. Markovič je nato nastopil proti vsakemu poizkusu inflacije. Narodna banka bo v kratkem preuredila kreditiranje denarnih zavodov. Razpravljalo se je tudi o uredbi o zaščiti kmeta, ki preprečuje tudi nezadolženim kmetom vsako možnost najetja posojil. Gd/UcupvzS&kfi Tudi borski bakreni rudniki so začeli odidajati pridobljeno zlato Narodni banki in je ta prejela te dni 50 kg zlata. Nemška marka je začela na curiški borzi popuščati. V torek je nazadovala od 120-05 na 119, v sredo pa že na 116, da je sedaj 6 odstotkov pod zlato pariteto, ki znaša 123-46. Nemčija je odpovedala s 30. junijem transferne dogovore s Švioo in Nizozemsko. Finančni minister Imredy je izjavil na seji madjarskega parlamenta, da odklanja vsako inflacijo in tudi inflacijo, s katero naj bi se izvedla javna dela. ♦______________ag | ^ 0 --------- Indeksne številke zagrebške delavske zbornice za april izkaz/ujejo te spremembe v primeri z marcem 1934. in aprilom 1933. I. Indeks cen v veleprodaji: (22 predmetov, 2 skupini, podlaga 1913 = 100). april marec april 1934 1934 1933 totalni indeks 76 76 80 indeks v zlatu 1090 1091 1143 II. Indeks y maloprodaji: (57 predmetov, 4 skupine, podlaga 1914 = 100). totalni indeks 87 87 93 zlati indeks 1245 1246 1328 Statistika konkurzov in prisilnih poravnav Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 31. maja 1934 to statistiko (številke v oklepaju se nanašajo! na isto dobo preteklega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: V Dravski banovimi 3 (6), Savski 4 (3), Virbaiski — (2), Primorski 2 (4), Drinski 1 (1), Zetski 1 (1), Dunavski 3 (3), Moravski 1 (2), Vardarski 3 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (1). 2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: V Dravski banovimi 7 (4), Savski 3 (1), Vrbaski 2 (2), Primorski 2 (2), Drinski 4 (—), Zetski 1 (—), Dunavski 5 (4), Moravski — (—), Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (—). 3. Končana konkurzna potepanja: V Dravski banovimi 11 (2), Savski 3 (9), Vrbaski — (—), Primorski 4 (1), Drimskii 3 (7), Zetski 1 (2), Dumavski 10 (5), Moravski 4 (7), Vardarski 3 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (—). 4. Potrjene prisilne poraivnave: V Dravski banovini 13 (9), Savski 2 (20), Vrbaski — (1), Primorski 5 (7), Drinski 5 (7), Zetski 3 (4), Dunavski 7 (10), Moravski — (3), Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (2). konsistenčne masti, 280 kg masti za kroglična ležišča, 5500 kg olja za mazanje cil. kompresorjev, 5900 srednje strojnega olja, 10.860 kg avto-olja, 1616 kg vazelina, 134 kg olja za mazanje aparatov, 3400 kg olja za čiščenje, 16.370 kg govejega loja, 4465 zavitkov stearinskih sveč, 1180 kg olja za hlajenje, 17.606 smolnatih bakelj, 140 kg ribjega olja, 18900 kg olja za pod in 180 kg olja za transformatorje. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri pomožni blagajni finančnega oddelka Generalne direkcije državnih železnic.) Razpisane so te licitacije: Dne 16. jun. pri Ekonom, odd. General, direkcije drž. žel. v Beogradu za dobavo spenjače v zameno za stare kolesne obroče; dne 26. junija za dobavo 534 kg žveplene kisline, 11.586 kg solne kisline, 860 kg azotne kisline, 1109 kg karbolne kisline, 94.480 'kg kalcinirane sode, 8962 kg kav-stične sode, 2250 kg kamene soli, 400 kg kuhinjske soli, 605 kg boraksa v komadih, 220 kg boraksa v prahu, 1161 kg salmijaka v kosih, 3137 kg kalijevega ferocianida, 180 kg amonijaka, 214 kg naftalina, 10.920 kg sadre, 3890 kg mizarskega kleja, 626 kg glicerina, 245 kg vinskega kisa, 1923 kg kolofoni je, 3765 kg acetona, 20.570 kg karboleja, 220 kg rumenega voska, 1200 kg praška za kaljenje, 400 kg krezola, 1836 kg lizola, 466 kg formaldehida, 15.303 kg težkega tera, 10.000 kg den. alkohola, 8800 kg kristalne sode, 3045 kg svinčenih cevi, 378 kg sv inč. pločevine in 38.313 kg oinko-■ve pločevine; dne 27. junija za dobavo 15.498 kg razne železne žice, 2980 m2 razne žične mreže za dimnike, 620 m2 žične mreže za pepelnike in 285 m2 fine mreže; dne 3. julija za dobavo 4560 m krovnega platna; (lo 14. julija pa za dobavo 30.990 kg FRANC MAJDIČ ml. naznanja v svojem imenu in v imenu vsega ostalega sorodstva prežalostno vest vsem prijateljem in znancem, da je po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere preminul njegov dobri stric, gospod Tvorne ‘Majdič. lastnih valjčnega mlina in tovarnar na Viru. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 13. junija 1934., ob 10. uri dopoldne izpred farne cerkve v Kamnika na ta mošnje mestno pokopališče. Na Viru, dne 11. junija 1934. Megtnl pogrebni »»vod v Ljubljani. Občina Ljubljana. Občni zbori XIV. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani bo v torek, dne 26. junija ob 11. v sejni sobi zavoda v Ljubljani. Tovarna motvoza in vrvarna d. d. v Grosupljem ima XII. redni občni zbor dne 26. junija ob 12. v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke. 2uHOH{a U^Guina Trgovinska pogajanja se začno ta teden med našo državo in Turčijo. Pogajanja se bodo vodila v Ankari. Avstrijski lesni uvozni kontingent je zvišala Italija od 30 na 33 tisoč vagonov. Cena pšenici nove žetve, ki jo prevzame Avstrija od Madžarske, je bila v rimskem paktu določena na 20 šilingov loko italijanska meja. V visoki starosti 88 let je umrl v Ljubljani bivši predsednik ljubljanskega sodišča Albert pl. Levičnik. Pokojnik si je pridobil velikih zaslug za slovensko uradovanje na sodiščih. Slovel je kot odličen pravnik, v širokih slojih prebivalstva pa je bil znan kot iskren prijatelj revnega ljudstva, zlasti vdov in sirot. Slava njegovemu spominu! Na Viru pri Domžalah je po daljšem bolehanju umrl Franc Majdič, lastnik valjčnega milima im tvomičar. Pokojnik je bil mož dela, ki je dviignil svoje podjetje na visoko stopnjo ter ga moderniziral tako popolno, da so bili njegovi izdelki znami daleč naokoli po svoji izvrstni kakovosti. Na zunaj trd im odločen mož, je bil vendar nad vse dobrega srca ter zlasti slovel po svojem slovanskem gostoljubju. Njegov ipogreb bo v sredo, dne 13. jumija ob 10. dopoldne izpred farme cerkve v Kamniku na ta-mfišmje pokopališče. — Bodi ohranjen pokojnemu Majdiču časten spornim! V leonišču jo umrl šenčurski župnik Ivan Piber, edem predvojnih voditeljev katoliškega gibanja. Bil je krepak mož, močnega značaja, ki mi hodil po izhojenih potih, kar je dokazal tudi po vojni. Slava njegovemu spominu! Bolgarski kralj je odlikoval večje število jugoslovanskih inženjerjev. Šušaško pristanišče nameravajo zvezati z železnico z Martinščioo, ki naj postane pomožno pristanišče za Sušak. Stroški nove železniške zveze bi znašali 30 milijonov dinarjev. Skopljanski občini je dovolila Drž. hi potekarna banka posojilo v višini 36 milijonov dinarjev. Agrarni direktor Stojič, ki je zapleten v afero zaradii begluških obveznic, se more braniti po razsodbi apelacijškega sodišča na svobodi, če položi kavcijo treh milijonov dinarjev. Staviskijev agent za časnikarska podjetja je na preiskavi izjavil, da so bili sko-Taj vsi veliki pariški listi od Staviskija podkupljeni. Rumunija zgradi veliko tvomico za mu-nicijo im je bil v ta namen povečam proračun vojnega muinislrstva, pioračuni drugih ministrstev pa za isto vsoto zmanjšani. Veliko tonfilmsko podjetje ustanove v Italiji. Dramatični del bo vodil Reinhardt, glasbeni pa Toscanini. Vsled prometnih nesreč je bilo lani v Nemčiji ubitih 8000 ljudi, 70.000 pa je bilo ranjenih. Zato je nemška vlada uvedla teden prometne vzgoje, da zniža število D6srcč »Zeppelin« je preletel pot iz Friedrich^ hafena v IPemambuco v rekordnem času 78 ur. V P&saarju so na dnevnem redu izgredi narodmih socialistov. Policija ne intervenira niti ob najtežjih nasilnostih hitlerjev-oev. Pošto z raketami nameravajo uvesti v Angliji. V torek je bil izvršen prvi, poizkus in je bila prva karta izstreljena po raketi. Trjtu poročila Suša povišuje cene Iz vseh dežel prihajajo poročila o težkih posledicah suiše. Sovjeti so že začeli uva-žati žito in se je zato podražil kruh v Rusiji odi 20 na 60 kopejk za funt. Ta podražitev velja za kruh, ki se dobiva na karte, dočim se je v privatni prodaji podražil kruh še v večji meri. — V Ameriki bo letošnji žitni pridelek najslabši v zadnjih 25 letih. — Bolgarska vlada je prepovedala vsak izvoz žita. Tržne cene v Celju dne 1. junija 1984. Govedina: 1 kg volovskega mesa Din 8 do 12, kravjega 7 dio -8, vampov 6, pljuč 6, jeter 8, ledvic 10, loja 5. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. Din 12 do 14, II. 10 do 12, jeter 12, pljuč 10. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa Din 14 do 18, pljuč 10, jeter 12, glave 8, slanine 1. 16 do 17, na debelo 16, suhe slanine 18 ido 22, masti 18, šunke 20, prekajenega mesa 16—20, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 12, jezika 18. Klobase: 1 kg krakovskih Din 20, de-brecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, braunšviških 10. salami 50 do 60. Perutnina: 1 piščanec od Din 8 do 14, kokoš 20 do 25, petelin 20 do 25, raca 20. Ribe; 1 kg krapa Din 14, pečenke 10. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 24, čajnega masla 28, masla 22, bohinjskega sira 24 do 28, trapistovskega sira 16—20, ementalskega sira —, sirčka 6, eno jajce 0-50. Pijača: 1 liter starega vina Din 14 do 16, novega 10 do 14, piva 10, žganja 20 do 30. Kruh: 1 kg belega kruha Din 4, polbe-lega kruha 3-50, črnega kruha 3, žemlja mala 0-50. Sadje: 1 kg luščenih orehov Din 36, črešenj 4 do 5, suhih češpelj 7 do 9-50, suhih hrušk 7, 1 limona 0-75. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 9. junija objavlja med drugim: Zakon o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih — Izpremembe in dopolnitve uredbe o odmeri in pobiranju luksuznega davka — Uredbo o izdajanju dovolitev za prevoz blaga z motornimi vozili — Plačevanje takse za občinski tramvajski promet in občinski lokalni avtobusni promet — Iz-premembo pravilnika za izvrševanje proračuna Zveze Sokola kr. Jugoslavije Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Program ljubljanske radio postaje Sreda, dne 13. jumija: 22.30: Angleške iplošče — 12.15: Glasbene slike A. Ketel-bey v reproduc. glasbi — 12.45: Poročila — 13.00: Cas, reproduc. koncert narodne glasbe — 18.00 Komorna glasba, Radijski kviimitet — 18.30: 0 verstvih (Fr. Terseglav) — 19.00: Radijski orkester — 19.30: Literarna ura: Iz poljske književnosti (Fnatn.ce Vodnik) — 20.00: Prenos opere iz Ljubljane. V odmoru: Čas in poročila. Četrtek, dne 14. junija: 12.15: Reproducirana plesna glasba — 12.45: Poročila 13.00: Čas, Teproduc. operne arije — 18.00: O človeku (dr. Božo Škerlj) — 18.30: (Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel) — 19.00: Plošče po željah — 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba._____________ Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. uri Torek, dne 12. junija: Operna produkcija gojencev drž. konservatorija. Izven. Cene od 20 Din navzdol. — V Kranju pa gostuje ljubljanska drama s komedijo: Pravica dio greha. Sreda, dne 13. junija: Goljemanov. Red Sreda. Opera, začetek ob 20. uri: Torek, dne 12. junija: Zaprto. Sreda, dne 13. junija: Katja Kabanova. Red C. Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR'. - Za Trgovsko-industrijako d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja Id tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljan*.