f* pošti prajoman: za neto leto naprej 26 K--b fol leta „ 18 „ — „ <>trt „ , 6„60„ Kesee , 2 , aO, V Mpravnivtvu prejeman: za eelo leto naprej 20 Iv ■— h pol leta „ 10 „ - „ «etrl „ , o „ - „ ■iesec , 1 , 70 , f. s pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin« in inasrtt« sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vrajajo, nefrankoT»na pitma ns vsprejemajo. Uredništvo je v Seme tiskih ulicah St. 2.1., 17. Uhaja vsakdan, izvzemal nedelje in praznike, oo pol 6. uri popoldne. Štev. 289. V Ljubljani, v torek IS. decembra 1900. Letnik XXVIII. Politična šola. Brez strasti, s hladnim premislekom, kot bi stali izven volivne borbe, pišemo ta članek. Te volitve, ki so razburile v naši deželi vse od oblastij do zadnje koče, so za nas važna politična šola. Vprašanje je, kdo se bo iz te borbo kaj naučil ? Ali se bo kaj naučila birokracija? Kaj se je poročalo vse navzgor, ne vemo. Kako se je del*lo proti nam, ne rekrimi-niramo. Paktum je, da je dr. Susteršič zmagal v splošni volivni skupini z več nego 38.000 glasovi. To je navzgor veli-k a n s k i, g 1 a s e n o p o m i n ! Vlada mora računati s I a k t i 1 Ali se bodo kaj naučili »N a r o d o v c i ?>< Ne verjamemo. Toliko časa se pitajo žo z najpodlejšimi lažmi iz svojega »inteligent nega« glasila, da so že n e v s p r e j e m I j i v i za resen pouk. »Narod« jih je s fin-g i r a n i m i poročili slepil o liberalni zmagi, in ko so v Ljubljani videli lepake z velikanskim žt-jvilom naših glasov, so zi|ali vanje kot vol v nova vrata. Verjeli so vse le Malovrhu, in sedaj, ko s to modrostjo več ne morejo izhajati, so kakor ovce brez pastirja. Ko jih prihodnjič njih glasilo zopet nalaže s kako pikantno izmišljotino, bodo toliko potolaženi za nekaj časa, da bodo zopet mogli igrati mirno svoj tarok in se zabavati o raznih pikantnostih. Ti se ne bodo naučili ničesar. Tudi dr. Tavčar se ne bo naučil n'č novega, dokler ga z njegovim Malovrhom vred stranka ne vržt» čez prag. Mi pa se imamo mnogo novega naučiti. Številke iz volivne statistike so naš politični zemljevid. Tu vidimo, kje kaj premoremo, in kje nam kaj manjka. Koder je nravna sila ljudstva ohranjena, tam je plodovito polje za nas,. Treba le poučevati ljudstvo, in ljudstvo spozna svoje prijatelje ter gre za njimi. Koder je nravni temelj izpodkopan, tam gre težj>. Treba je z izrednimi verskimi sredstvi povzdigniti mišljenje in delovanje ljudstva na višje, človečka in kristjana vredno stališče, in ljudska vest se vzbudi. Iz umske, verske in nravne izobrazbe se rode značaji, kakoršnih rabimo, da stopimo ž njimi pred svet ter se izkažemo kot katoliški narod. A vso to še ne zadostuje. Treba je ljudstvo gmotno osvo boditi. Liberalci delajo s podkupovanjem in računajo na odvisnost onih žrtev, katere kot voljne ni.} ne misleče ovčice ženejo k vo livnemu košu. Tu je treba z gospodarsko organizacijo poseči vmes. S posojilnicami se morajo otresti oderuhov, z zadrugami se morajo postaviti na lastne noge. Domači ponos, ljubezen do svoje zemlje in značaj nost neodvisnih posestnikov se mora povr niti med naš narod. Potem je odklenkalo liberalnemu nasilju. Številke jasno govore, kje tega manjka. Mi odločno pozivljemo vse somišljenike, da popravijo, koder se je kaj zamudilo. Č-i ni mogoče povsod še takoj prodreti z vso or ganizacijo, vsaj poučna društva in predavanja se morajo uvesti povsod. Pomagali bomo radi, koder nas bodo potrebovali. Ti dnevi so bili nekak vsprejemni izpit v politično šolo slovenskega naroda, katera se mora bodoče leto vstrajno povsod izvesti. Prihodnjo jesen pri deželnozbor-skih volitvah bomo videli uspeh te politične šole. Mi se hočemo učiti in hočemo poučevati. Narod je tu, ki čaka, da ga izobrazimo. Koroški deželni zbor Iz Celovca, 17. dec. Koroški dež. zbor je imel danes prvo sejo. Ob 9. uri je daroval gosp. kanonik G r o e s e r v cerkvi sv. Duha sv. mašo, katere so se udeležili poslanci. Po 10. uri otvori glavar Goess sejo z daljšim nagovorom. Pozdravi poslance ter govori dalje o vladni predlogi glede doklade na žgane pijače, dež. proračunu, agrarnem vprašanju itd. Spominjal so je tudi položaja v bivšem dr?, zboru, vojske na Kitajskem in konečno cesarjeve 70letnice. — Dež. predsednik pozdravlja poslance imenom vlade. Izroči se več interpelacij. Novoizvoljeni poslanec Jos. Iluber stori obljubo. — Vladna predloga o dokladi na žgane pijače se izroči finančnemu odseku. Poslanec Kotz izjavlja, da bo glasoval proti. — Dež. odbor, dr. Jos. Lemisch poroča o dež. prora čunu za bodoče leto. Se odkaže finančnemu odseku. Volijo se: Finančni, gospodarski, in revizijski odseli. Izmed slovenskih poslancev je izvoljen samo g. M u r i v gospodarski in revizijski odsek. — V finančni in gospodar~ki odsek je izvoljen tudi dr. S t e i n \v e n d e r , ki pa ni prišel k seji. Prihodnja seja je v sredo dne 19. de cembra. Volivno gibanje. Volivno gibanje na Koroškem. Socijaldemokratjein nemški nacijonalci med seboj. Iz Celovca, dne 17. dec. Minulo soboto so napravili tukaj soc. dem. shod, na katerega so povabili tudi nemške nacijonalce, oziroma njihovega kandidata L e m i s c h a. shod je bil zelo dobro obiskan tako od nacijonalcev, kakor od soc.-dem. Prišlo je do burnih razprav, nemški nacijonalci so morali slišati krepke besede od demokratov, ki so ojstro bičali zlasti terorizem, s katerim so nacijonalci delali pri minulih volitvah. Vse grdo početje nacijonalcev je opisal sodrug E i c b. Odgovarjal je Lemisch, a ne posebno srečno. Oglasil se je tudi Dober-n i k , a oba so zavračali predsedujoči P re s-si an, Riese, Marer itd. Lemisch in Do-bernik sta prišla v veliko jezo, a jima nič ni pomagalo. Soc.-dem. so Nemcem očitali zlasti to, da tako grdo napadajo Slovence in da po mnogih krajih, kakor v velikov-škem okraju zmagujejo le s pomočjo slovenskih odpadnikov. Konečno so nacijonalci shod zapustili, demokratje pa soglasno sprejeli resolucijo, v kateri najostreje obsojajo nacijonalee. Heil! Volivna borba v Tratu. Iz Trsta se nam piše: Politično društvo »Edinost« pridno prireja volivne shode. V soboto večer je bil shod pri sv. Jakobu, v nedeljo popoludne pa v Rojanu in pri Sv. Ivanu. Vsi ti shodi so bili dobro obiskani. Govorilo se je na teh shodih največ o pomenu državnozborskih volitev ter so povsod sprejeli kandidaturo dr. Rybafa za splošno kurijo z velikim navdušenjem. Tudi socijalisti so za nedeljo popoludne napovedali dva volivna shoda, pri Sv. Mariji Magdaleni in v Skednju. Na prvi shod so prišli Kristan, Kopač in socijalni kandidat Ucekar ter kakih petdeset italijanskih socijalistov iz mesta. Naši vrli Magdalenčani so bili v večini ter so izvolili predsednikom shoda domačina delavca Nardina. Ko je Ucekar začel govoriti italijanski, je zagromelo po sobani, da ga no čejo poslušati. Tu smo Slovenci in slovenski se naj govori. Ucekar je moral potihniti. Nič boljše se ni godilo Kristanu, katerega so naši jiretrgovali pri vsakem stavku ter ga z osoljenimi mejklici spravljali iz konte ksta. Moral jo jo popihniti, pobit in osramočen. Kandidaturo Ucekarjevo so odklonili naši jednoglasno. Z naše strani je govoril g. Miklavec, ki je v kratkih a jedrnatih besedah dokazal, da imamo mi sovražnike v italijanskih kapitalistih ravno tako, kakor v italijanskih soci-jalistih; niti prvi niti drugi nam ne privoščijo ne najmanjše mrvice pravice. Interna-cijonalizem ni za nas in ne moremo se zanj ogreti, dokler nimamo nobenih pravic. Od Sv. Marije Magdalene so se podali socijalisti v Skedenj, kjer je bil tudi napovedan shod. No, tu se je socijalistom godilo malo bolje, nego pri Sv. Mariji Magdaleni, ker so bili sami med seboj. Vkljub živahni agitaciji ni bilo nobenega naših blizu, razven enega zaupnika. Tudi prodanci se niso udeležili shoda. Lahko je bilo torej Kristanu razkladati svojim prijateljem iz mesta že itak znane jim svojo ideje. Veselo je bilo videti, kako so italijanski socijalisti kričali lepo po slovenski: »Dobro Kristani« in »Šivijo Ucekar!« Govor Kristanov je bil stvaren in miren. Videla se mu je poparjenost s prejšnjega shoda. Tem bolj pa se jo repenčil kopaciteta Kopač, ki je udrihal po slovenskih kapitalistih (!), po klerikalni »Edinosti« in po debelih ljubljanskih jezuvitih. Govor sodruga Kopača je bil zelo kratkočasen; toliko nevednosti, neumnosti in drznosti ni najti z lepa na enem kupu. Pogoreli so gospoda torej tudi v Skednju. Ali se že enkrat prepričajo, da za socijalne demokrate na tržaških tleh ne rastejo rožice ? Volivna borba v Istri. Iz Trsta se nam piše: V peti sekciji za splošno kurijo v Pulju smo propadli. Vloži se sicer protest, a malo bo pomagalo. S tem je pač zgubljena vsaka nada, da bi zmagal naš kandidat. Zmagala je — vlada. Politični pregled. V Ljubljani, 18. decembra. Državnozborska volitev v Dalmaciji in Galiciji. Včeraj je bilo izvoljenih 29 državnih poslancev. V Dalmaciji so bili pozvani volivci splošne skupine. Izvoljena sla bila z lepo večino dosedanja poslanca dr. Klaič in vitez Vukovic, ki sta bila oba člana slov. krščansko narodne zveze. — V Galiciji pa je sijajno prodrl s svojimi kandidati poljski osrcdn|i volivni odbor. Od 27 mandatov jih ima poljski klub v kmečki skupini 17 in jo torej pridobil štiri nove mandate. Rusini so dobili sedem mandatov, tri ljudska stranka in dva Stojalovščeki, ki so izgubili štiri mandate. Vodja S to j al o ws k i sam je propadel. Rusini so pridobili jeden mandat na račun zmernih Rusinov. Poljaki imajo sedaj skupaj 25, Stojalovščeki 5 mandatov. Poljski klub in vlada sta torej dobro »delala«. Obstrukcija ali opoziclia? V Pragi in Brnu so včeraj zborovali zaupniki mladočeške stranke, da se dogovore o državnozborskih volitvah ter o taktiki bodočih državnozborskih poslancev. V Pragi je poročal bivši poslanec dr. llerold, ki je pozival nav- zočo, naj poskrbe za organizacijo volivcev. Kandidatje naj se potegujejo za mandate ne toliko v lastno korist, pač pa na čast in blagor naroda. Potem se je soglasno odob rila lista kandidatov, potem pa je bil soglasno vsprejet predlog dr. Bejvara, naj bodoči poslanci ohranijo slobodne roke glede bodoče taktike. Popolno jednako se je vršil zaupni shod v Brnu. Shoda sta torej pokazala, da Mladočehi sedaj niso za obstrukcijo. »Amerik. Slovenec« in volitve v zveznih državah. Povodom prvotnih volitev za predsednika severoameriških zveznih držav smo jednako drugim slovenskim listom povzeli tudi mi nemškim listom nekatere podrobnosti o načinu teh volitev, o silni agitaciji za in proti dosedanjemu predsedniku ter o nekaterih pikantnejih nastopih agitatorjev za to ali ono ameriško stranko. Da se pri tem kot demokratje nismo mogli preveč ogrevati za zopet izvoljenega Mc Kinleya, je samo ob sebi umevno. Ta naša poročila so pa silno zbodla gospode v uredništvu sicer vrlega »Amer. Slovenca«. Posvetili so nam cel dolgi članek, v katerem nam očitajo »grozno nevednost o ameriških (ne amerikanskih) razmerah«, ki jo »prodaja še vedno ljubljanski „Slovenec" svojim či-tateljem in z njim tudi drugi slovenski listi«. Potem citira »Amer. Slovenec« naša poročila in na to radovedno vprašuje, kje smo zajeli »to učenost« ter pravi, da »tako pisanje diši po „yelIo\v journalismu", katerega se tudi v „Slovenčevr' pisarni ne branijo, da zadajo svojim novicam bolj senzacijonalno lice.« Na to pripoveduje člankar, da se tudi v Ameriki tajno voli, česar nihče zanikal ni, in da je bil Mc Kinley že 5. novembra izvoljen predsednikom, da torej njegova izvolitev ne zavisi od volitve volivnih mož. Pripominja pa takoj sam, da so bili tedaj res izvoljeni samo volivni možje, ki bodo volili v januvariju predsednika. Koliko smo si torej navzkriž, gospodjo pri »Amer. Slov.« ? Konečno pa še pripomni člankar, da je nesmisel trditi o podkupovanju volivcev, ker je to strogo prepovedano. To vemo tudi mi, ker je ta prepoved izšla tudi v vseh drugih državah, toda »Amer. Slov.« naj nam pove, kje se vrši kaka večja volitev, da bi se tu ali tam ne prekršila kaka zakonska določba. Sicer bi bil pa »Amer. Slov.« storil mnogo bolje, da pouči slovenski svet o ameriških razmerah, mesto da udriha na prav ameriški način po našem listu, od katerega pač nihče ne more zahtevati, da bi pošiljal na bojišče specijalne referente. Ministerska, kriza v FrancijiV Nad glavami \Valdeck-Rousseau-ovega ministerstva so resno zbirajo črni oblaki. Poleg mnogih zunanjih nasprotnikov je zadel ministerski predsednik ob hud odpor tudi v kabinetu samem. V zbornici je sedaj na dnevnem redu razgovor o amnestiji politikih kaznjencev. Poslanec Vazeille je namreč predlagal v zbornici, naj se izvzamejo oni kaznenci, ki so bili obsojeni radi ponarejanja dokumentov. Waldeck-Rousseau se je izjavil proti temu predlogu, republikanska večina je pa proti pomiloščenju takih ljudij, ki so vsi zapleteni v umazano Dreylusovo afero. Krečanski nadkomisar princ Jurij je dovršil svoje potovanje po Evropi. Obiskal je štiri evropske vlade : Rusijo, Francijo, Anglijo in Italijo, a pokazalo se je, da se ne uresničijo tako kmalu njegovi načrti. Mej velesilami moramo razločevati dve siruji. Nemčija in Avstrc-Ogerska vztrajata odločno na stališču, naj se ohrani integriteta Turčije. To je znano vsemu svetu in tudi princu Juriju, ki teh dveh kabinetov niti ni obiskal Ostale velesilo so sicer prijazneje načrtom Krečanov in Grkov in so voljne dovoliti Krečanom popolno avtonomijo, a v sedanjem trenutku, ko so na dnevnem redu razna druga vprašanja, se nočejo vmešavati v perečo zadevo, ki lahko čaka rešitve. Dopisi. Iz obrtnih krogov se nam je pisalo, da je g. dr. Doljan v Črnomlju bil pri liberal nem sestanku. Dr. Doljan dobro čuti, da je sramota za vsakega uradnika, če se javno pokaže kut pristaša one stranke, ki ima na čelu Malovrha, on ve, da je najslabji dokaz sodnijske nepristranosti, če se kdo brati s tistim, ki dan na dan liberalne pomije že-rejo iz »Slov. Naroda«. Zato nam je poslal popravek, v katerem pravi: »Ni res, da sem se udeležil sploh ka-kovega proti obrtnikom naperjenega shoda, res ;e marveč, da o kakem obrtnike zade-vajočem volivnem shodu niti meni niti gospodu Laknerju, v čigar gostilni se je baje takov shod vršil, ni ničesar znano«. Priporočamo g. dr. Doljanu, da se tako obnaša, da ne bo nikdar več vzbujal suma, da je — Malovrhovec. Sodnijski stan mora biti čist Iz blejskega kota, 15. dec. To so poparjeni naši liberalci! Nadejali so se na Bledu velikanske večine za Jelenca, a dobili so le samo jeden glas nad Šusteršiča in Kopača. Vse laži, katere so v preteklih dneh raztrosili po »Narodu« o naši zadrugi, jim niso pomagale. Naši možje se vkljub »g i i t n e m u v i n u«, ki ga prodaja zadruga, dobro počutijo, liberalcem pa pristna kapljica, katero točijo nekateri gostilničarji, provzrcča grozovitega »mačka«. Smilijo se nam ! Kaj, ko bi po volitvi IS. t. m. poskusili z izvrstnim jerušem, ki ga prodaja g. Repek, morda bi jim ta bolj ugajal, da jim razdražene živce zopet pomiri ! — Rudeči lepaki so ta teden priporočali na Bledu — volitev Kopačevo, sedaj pa priporočajo — Pirca. Prvi je v blejskem kotu vjel 12 glasov, koliko jih vjame Pire, sporoči vam brzojav. A o tem smete biti prepričani, da bo blejski kot tudi Pircu dal odločno nezaupnico. Žlindra kmetijske družbe ga ne bo rešila. Izpod Lukovnika na Vipavskem, 14. dec. Volivni manevri liberalcev in volitev v Vipavi 12. t. m. — Očka župan vipavski so pa res vrli mož, ki delajo za svojo stranko z vsemi sredstvi dovoljenimi in nedovolje-ljenimi. Ker je na Kranjskem tajna volivna pravica z listki, so morali voli\ci v Vipavi na tiste čakati do zadnjega dne pred volit-vijo ter so zahtevali še dne 10. t. m. od glavarstva v Postojni, da se jim takoj vroče. Hotelo se je preprečiti katol. narodni stranki pošteno agitacijo, ker so čutili, da se liberalni stranki majejo po vsem Vipavskem tla, celo v — vipavskem trgu. Volivni zapisnik tudi ni bil povsem v redu; vpisani so bili namreč takšni maloletni volivci liberalne stranke, ki vsled maloletnosti ali drugih hib niso imeli niti pravice voliti, med tem, ko je bilo mnogo volivcev naše katol. nar. stranke neopravičeno izpuščenih, ter niso mogli tudi radi pomanjkanja časa reklamirati. Dva takšna izpuščena stara volivca sta še v volivni sobi hotela reklamirati svojo volivno pravico, ali c. kr. nadkomisar vitez Ekel jima je odgovoril, da ne more zdaj tega vzeti v razpravo, ker je čas za reklamacije pošel dne 11. t. m. In šla sta iznenadena z volišča. Ravno tako je bilo iz volivnega imenika izpuščenih tudi več naših volivcev iz bližnjega Gradišča. Pa vse to in drugo ni liberalcem nič pomagalo! Ker se je bilo bati kakih izgredov, se ve da od strani liberalno stranke, ki ima za svoje zaščitnike par znanih bogatašev, je c. kr. postojnsko glavarstvo pomnožilo orožništvo blizo na 16 mož. Ko jo pisec tega primaha okoli 9. zjutraj 12. t. m. v vipavski trg z drugimi volivci, brž je vgledal patrolo 3 mož. Naše stranke volivci so stopali samozavestno po trgu ter čakali volitve. Že tu je bilo videti, da smo mi v večini, ker smo se videli mnogoštevilniši od znanih liberalnih gruč. Tudi očka župan H. so si prišli ogledati volivne gruče, pa niso bili nič kaj ve- seli. Nagovorili s 3 pa enega naSe stranke, da naj rajšo voli z liberalci in da če to stori, »bode danes z njim obedoval«. Pa mož kre-menitega značaja je kratkomalo zavrnil to maločdstno ponudbo. Učitelji so gledali nekako klaverno po raz svojega tovariša Jelenca, o katerem ni živa duša po Vipavskem ne ve kaj več n» g o njegovo ime. Tako je prišlo, da je imela naša stranka 85 8 glasov; liberalec Jalen (o1jc Kanderše-Kolovrat 80 114 45 92 72 11 22 138 45 45 154 100 25 49 109 131 28 58 36 1 Ofi 75 37 45 1 4 1 4 69 42 10 8 3 6 7 69 19 35 V o I isce PogaČnik-Pirc. Dobil glasov Pogačnik Pire Domžale 44 40 Naklo 125 ? Koroškav Bela 29 33 Homec, Šmarca, Jarše, Ra- domlje, Volčji potok 109 12 Podhruška 81 8 Begunje 33 33 Bled 4fi 47 Mošnje 135 2 Gorje 144 11 Mekinje, Stranje > Tunjice 169 — Bohinjska Bela 74 10 St. Ana 30 — Lancovo 24 5 Lesce t 60 Pogačnik Gozd 42 Boli. Bistrica 136 Peče 57 Ihan 48 Loka 96 Belapeč 21 Smlednik 86 Ovsiše 93 Predvor 136 Poljane 59 Kranjska gora 74 Trata 106 Boli. Srednja vas 130 Trzin 78 Mengeš 77 Brezniea 54 Kropa 18 Jesenice 93 Vodice 121 Ne vi je 37 Rateče 31 Javorje 104 Gor. Resnica 63 »pitalič-Motnik 73 Gor. Tuhinj- Šmartno 101 Železniki 28 Zlatopolje 39 Stara Loka 162 T u palice 159 Lahovice 131 Pire i 1 7 2 1 8 6 11 27 14 32 18 4 34 4 27 22 11 3 5 4 13 31 19 Moste p. Komendi 121 3 Šmartno 90 5 Oseliea 96 Krašnja 27 15 Križe 94 2 Predoslje 111 13 Rova 35 — Dob, Krtina 100 47 Mavčiče 100 2 Dolsko 65 8 Sv. Katarina 41 — Dr. Žitnik — Božič. Volišče: Dobil glasov: Žitnik Božič Budanje 48 Iti Št.urije, Ustje 57 57 Št. Peter 203 25 Rloke 96 18 Senožeče 12 158 Planina 86 15 Postojna 50 82 Šmihel 133 36 Stari trg 232 129 Cirkniea 223 207 Št. Vid pri Vipavi 93 109 Vrabče 35 64 Col 51 31 Vipava, Erzelj, Goče, Lože, Slap 175 121 Hrenovice 114 134 Vrhpolje pri Vipavi 40 15 Prem 66 66 Knežak 41 102 Zagorje 3 90 Črni Vrh 94 46 Pfeifer — Globočnik. Vu 1 i š če: Dobil glasov: Pfeifer Globočnik Gradae-Podzemelj 119 33 Vel. Dolina 106 22 Studenec 59 76 Krško 64 238 Št. Jernej 175 99 Raka 76 155 Toplice 162 18 Cerklje 248 189 Vinica 156 40 Mirna peč 101 78 Stari trg 40 16 Tanča gora 32 12 Loka t\ 35 Prečina 118 33 Šmihel Stopiče 503 38 Brusnice 99 1 Povše — Zupančič. Volišče: Dobil glasov: Povše Zupančič Radeče pri Zid. in. 92 87 Št. Rupert 191 137 Tržišče 11 44 Boštanj 20 116 Trebnje 153 69 Šmarjeta 194 92 JJ1 — *> /v i Povše Zupančič St. Križ, Svflmo 170 6 Mirna 83 34 Tel. Loka 99 58 Št. Janž 45 125 Mokronog 23 157 Lienfeld 13 57 Oslini ca 24 i Staraeerkev 8 60 Žužemberk 334 47 Dvor 78 14 Ainbrus 128, .. - - Meteorologično porodilo. fiSiua nad morjsm 306'2 m, srednji zračni (lak 736'i iu. j Stanje g | Oaa o pa- i baro-q ' zoraniu J metra 1 T TO TU. Tempo-ralura po Votro.i Nol>»> 5 14 r 3 u 17| 9. | 745-6 -3 2 brezv. Oiegln 00 1ftj 7 zjuli ! 745-7 |2. popol. 1 744-7 —56 — 1 1 sl. jzah. sl. sever megla jasno Zahvala. 1095 1—1 Skednja včerajšnja temperatura —35 norma!*: 1 8° 1100 1-1 Tužnim srcem javljamo, da je sinoči umrl trgovec, gospod Jakob Mankoč. Pogreb jutri popoldne. Trst, IS. decembra 1900 Žalujoči ostali. ' v v . ^ - -v- k 'k:'':; v., ,■-■ ••■■ 1099 1-1 Pretužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je umrla skrbna, iskreno ljubljena mati, o/, r. stara mati 111 tašča, gospa Jerica Miklič danes v torek, dne 18. t. m., ob tričetrt na 1. uro popolnoči po dolgotrajni zelo mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v BO. letu statosti. Pogreb nepozabne pokojnice pojde v sredo, dne 19. t. m., popoldne ob pol 4. uri iz hiše žalosti na Poljanski cesti št. 13 ua pokopališče k sv. Krištofu. Drago rajnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 18. decembra 1900. Žalujoči ostali. Za ninogu dokaze srčnega sočutja mej bol« '/nijo in povodom smrti našega ljubega brata, oziroma strica, častitega gospoda Ivana Vesel-a kakor tudi za lepe vence in mnogobroj o udeležbo, zlasti prečast. g. kanoniku K»]dižj, prečastiti duhovščini, častitim šolskim sestram, vsem gospodom prijateljem, slav. gasilnemu društvu, č.tahnci l.ri.ovski, ki je poslala svoje pevce, d;t so rajnemu skazali zadnjo čast z g nljivim, v srce segajoeim petjem, vsakemu posebej in vsem skupaj, izrekajo najiskre-nejšo zahvalo žalujoče sestre. V Ljubljani, dne 17. decembra 1900. Proda bo takoj v živahni ulici v Ljubljani kramarija s perilom radi družbinskih razmer. 1086 3-3 Kje, po /.u'' se pri upravništvu »Slovenca«. Skladni koledar za 1.1001 iu Stenski koledar za 1.1301 izšla sta v jako okusni obliki pri založniku ter ju najtoplejše priporoča JOS. PKTRlC V Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2. ; tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja. Skladni kolfidar stane K. 1—, p> posti K 1 20 1031 8 Stenski koledar stane 40 h. t>o pošti 50 h Najceneje ter po HtJtl nili cenali se kupuje pri HBHtl*»If ll'cl>er-Ju, m-arjn, ' zapriseženemu vošoaku in cenilcu, Stari trg štev. 16 — Ljublfttiia — Stari trg štev. 16. Velika zaloga vsakovrstnih 1071 8 4 lir. zlatnini«*, srehntim'. opsk-nepi on»«fj>» in l'on«»£f afov. .s ' ,< t JH « ' S ca r—4 Mi); i/ \Y v J!'i '-- V" '- C- V\ U\ ... A \ - ' a , - -. • §f li U •>•■ V. \y Jf4 .-M te am CO< Ca zr o, '"•.V ii-f 1 - - ^»IMcbk ♦ Srebrne remontoir-u-e za gospode K lt'20, srebrne remontoir-u?e za dame K 11-20. Zlate remontoir-ure z močnim okrovom za dame Iv H ■•-■ Budilnik: K 3 2 '. Ura na nihalo z omarico, 100 cm. visoko, gre osem dni. K 17 -. — Ceniki brezplačno in franko. Vse po stalnih tovarniških cen »h! ♦ ♦ G. iifiimmi Sl 'Mm sirup D lekarnarja Piccoli-ja v I . } 111 >l j;i m i se prireja kar nai-krb-neje i/, dišečih gor.-kili malmovili jagod v > rebrnem kutin s pomočjo p. ra ij, je loroj najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ur nai se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v p< oda ii in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in b .ker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, ve.ja K J-30. R ./.ooši .ja se ledi v pletenih s'cklcLi cali pu Iti, 2'.i i.j iO kl';i". ter se i kilo zaračuiu s K 110, 100 k'logr. = 100 kron. Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine po-lje se lranko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 £0. 5S9 '24 I - Ustiiuo ljoiio lotu I** T O. 1 Inica mla n Cn J.UUUAV . u.u.ui. f "»• £}U".FUUIII 03 ' g le i z blaga od B. Schrolt-a. Graumann-a in Siegel-a ^ Nikako manjvredno tovarniško, marveč najskrbneje domače delo. IS) >• C« Za izborno delo in imjreeluejo postrežbo jamči tvrdka Q. cJCatnann, £ju6ijana, Mestni trg štev. 8, Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov. Tu je v zalogi originalno dr. Gustav Jagerjevo volneno perilo, vsake vrste kopalno perilo, Pless-ovi, Huckel ovi, Pichler-jevl klobuki iz dlake in lodna, najboljše v žakih uogovicah, kravatah, modercih in žopnih robcih, razno drugo modno 111 pleteno blago za gospode, dame in otroke itd. itd S Lastna izdelovaluica predpasnikov, bluz, spod-njih kril, jutranjih in spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobre to blaga brez konkurence. Ko bi se pripetilo, da bi kup°« 1* 11 nezadovol jen s kakim pri meni kupljeni en b1»8«m, ga zamenjam ull pa mi žalitev« vrnem denar. 10t2 26- CD ■C co «5 Q3 C3 S (U t-J rad 1 Kwizdov korneuburški živino-redilni prašek jc dijetično sredstvo za konje, g-ovedl in ovoe. Že 50 let se rabi v premnogih hlevih, ako živali nočejo Jesti, če slabo prebavajo in za cboljšanje in namno-£enje mleka pri kravah. Cena: ena škatla 1 K 40 h. pol škatle 70 h. Pristno je samo /. gori označeno varstveno znamko ter je do- j biti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav. Glavna zaloga: 11 631 2U-8 Frane Jan Kwizda. c. in kr. avstr-oger., kr. rumunski in knj. bulgarski dvorni založnik okrožni lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju. Največja trgovina z izgotovljeno obleko ^ priporočata svojo bogato zalogo razno vrstnih 1015 6-6 Švicar s ac ofilefi za gospode, decfie in otroRe. £)u6ljana, dKičm novosti v fionfeficiji za dame. Prešernove (Slonove) ulice 9 »sr Mzke cene, -mu mr Solidna postrežba. Y> vi 11 a j s k a f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Mentainica. borzno posredovanje, posojila n ■ vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje m 984 152 razvinkuliranje obligacij. v Živnostenska banka mi Danili, L, Hrrmig-assi 12. Glavnice v akcijali 20,000 000 Ik Reservni zaklad nad 7,500 OOO X Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju. Budejovicah. Parduhicaiiv, Taboru, Benesavi Iglavi Moravski Ostravi. > ti ii m i *«* k. st i> o a* w a. Dn6 18. decembra. Skupni državni dolg v notah . Skupci državni dolg v urebru . . Avstrijska zlata rents 4°/0..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4"/„...... Ogerska kronska renta 4%, 200 . . . Avstro-ogerske bančno delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ... London vista . . Nentftki drž. bankovci za 100 m. n»m,drt. velj 20 mark . . . . 23-52 Dunavsko vravnavno posoplo 1. 1878 . 106- - 20 frankov (napoleondor) . . 59 13 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.i>auite 43 75 98-35 Italijanski bankovci ... 90-75 Prijoritotne obveznica državne železnice 42H- — 9810 C. kr. cekini....... . . , 11-37 > > južne železnice 3°/0 333-50 . 117-95 Dni 17. deoembra. > > južne ieieznice 5"/,, 119-80 . 98'65 > » dolenjskih železnic4°/0 . 99 50 . 11705 3*2% državne srečne l. 18b-l 2&U gld.. 172 50 Kreditne srečke, 100 gld. ... . 39.+2 i . 9225 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . 164-— 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gid. . 360 - 1694- - Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 19850 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 urtd. . 4ti- — . 668-50 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 94 80 Ogerskega » „ » 5 > , 21-25 240 10 Tišine srečke 4°/„, 100 gld..... 139-30 13 90 117-67 DunavsRe vravnavne srečke 'oaL 257 50 Rudolfove srečke, 10 uid. 59- - 179 ■ Salinovs srečko, 40 gld. , _ St. Genois srečke. 40 gld ... . • _ Waldsteinove 3reeka, 20 gid. . . LiunljausKe srečKe ... • • ' Ak-ije ariglo-avstri|ske baace, 20) gU-Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 st- v Akcije tržaškega Llovda 500 trld. . /tkcije južne železnice, 2 >0 gU- »r- • Splošna avstrijska atavbinska družba . • Montanska družb« avstr. plan. . . • Trboveljska premo^arsea družna, 70 gld. ('aoirnih rubliev 100 50'— 271.--6190- — 818 -110 25 147.-443-2» 457 --25V2* ■sS^i Krtfcnp ln prodaja "tSC. vsakovrstnih dilavnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja t* zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobilka. - Promeso za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjamicna d)!mska druzfia „M M m C u I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, X,oJaBIlila'>^S•VV8,;,1 gospodarskih in (Inmčrciii stvarc« potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijski!i vradnMtJiifc papirjev in vestni sv*»i za dosego kolikor je mogoče visocop* obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. ~SM