Stev. 341 TRST, petek 9. decembra 1910 Tečaj XXXV OHMM IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA «;aJ eb lodsijah ta prazslkili cb 5-, efe pensdsljidi! »i 9. z)dr«j, -anEičae *ter. b* predajajo pe S nvfi. (6 sto t.) y ranogik \akarnah v Trrtu in okolici. Gorici, Kracju, št. Petr«, -.sfcojni, Sežani, NtbrsSiai, 3v. Luciji, Tolmina, Ajdov-Dorabi?rgn itd. ITo^tarele šter. po 5 nvS. (10 stot.). 3U8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Krokosti 1 CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. w*m, ^uisi««, sakvalo, podanice, oglasi dena/aih MvodoT m Vi cž. n egiz^e t tekotu lista do 5 vist 20 K, vsaka < iaijna vrifca K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, aaj-pa stot. Oarlaa© sprejema Inseratni oddelek nprare ,, ££-jftt>3ti". — Pladnje eš ilkljačoo 1* opravi „Edinosti*. PiišiJ'^?. it» ulovljive » Trat«. —- OfanilG političnega v« x« Primorsko. T j* 5*io leto 24 K, pol leta 12 K, 3 inesec« « K; na aa-nA« brea dopoelaae naročnine, se nprvra ne ozira. Savetalma m a««oiJsk* isCaaJ* „23IHOS 2T' stan«: n Ml« tete X?ea S I«, za »•! l«ta Xt<& i tO. V«l «Up»i naj »e podirajo na uredništvo lista. Nef ranke- panaa m r« •prs'««.".;* hi r§X9p;aJ 58 ta vrtfitj« jpfaro&nino, oglase in rekiamaoijtje peSiljati na upravo lista. UJCKDNIŠTVO: alkw Ovrgle fistattl !« (Naredni dsa) isdcjaieij in odgovorni nrednik &TEF1.V GODINA. Lastnik soEBorffij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna ^Edineet" vpisana sadra ga z omejenim noročtvom ▼ Trot^., niioa rv==r Giorgio Galatti stsv. 18. i i ass Peltno-ivaKilHi?«! r-žun 54. 841 652. TELEFOfl Jt. «-57. Brzojavne vesti. Tržaški mazzinianci pred graško poroto. GRADEC 8. Danes je bilo zaslišanih še ©stalih pet obtožencev. Njih izjave se krijejo v bistvu z izjavami ostalih obtožencev. Nato je bil prečitan list „Marciando", ki je bil najden pri enem obtožencev. Nadaljevanje razprave jutri. Nadvojvoda Fran Ferdinad v Berollnu. BEROLIN 8. Nadvojvoda Fran Ferdinand je s spremstvom dospel semkaj ob 5. uri popol. — Zvečer je bila pri cesarja v Potsdamu večerja. Grof Szecsen poslanik v Parizu ? PARIZ 7. Zagotovlja se, da bo sedanji avstro-ogrski poslanik pri Vatikanu grof Szecsen imenovan poslanikom v Parizu. Bolgarska ustava ukradena. SOFIJA 8. Listina ustave, ki jo je leta 1878 vsprejelo prvo bolgarsko sobranje in ki jo je podpisal Aleksander Battenberg, ministri in tedanji poslanci, je bila ukradena. Preiskava, ki se je vršila tajno, je dokazala, da je bila tatvina izvršena že pred 10 leti. Železniška nesreča. LVOV 8. Na postaji v Cluprovu je radi napačno postavljenih izogibališč prišlo do železniške nesreče, pri kateri sta bili dve osebi težko in več oseb lahko ranjenih. Mostarski škof Buconjić MOSTAR 8. Škof Paskal Buconiić je danes zjutraj umrl. Volitve v Angliji. LONDON 8. Volitve v mestih so končale z včerajšnim dnem z malim prebitkom za unijoniste. Obe stranki pričakujete sedaj z nemirom volitev v grofijah. LONDON 8. Dosedaj je bilo izvoljenih: 125 liberalcev, 178 unijonistov, 24 članov delavske stranke in 38 Ircev. Liberalci dobe 11, unijonisti 18, delavska stranka 4 mandate. Novi predsednik stranke oktobristov. PETROGRAD 7. Predsednikom stranke i je prišel pred sodnika, je najprvo nevarno i ranil sodnika, potem pa s strelom iz revolverja usmrtil samega sebe. Pariz 8. V podružnici Pasteurjevega zavoda v Garches-u je izbruhnil danes predpoludne požar, ki je provzročil veliko škodo. _ • Državni zbor. Predsednik Pattay in trajanje sej. DUNAJ 8. Včerajšni dunajski večerni listi so prinesli vest, da je napram posl. Mastalki, ki je protestiral radi dolgotrajnosti sej, vsled česar se poslanci preveč utrudijo, predsednik drž. zbora dr. Pattay izjavil, da bo od sedaj naprej zaključal seje že med 6 in 7 uro. Temu nasproti razglaša sedaj predsednik dr. Pattay, da ^e nanaša ta njegova izjava le na seji od srede in petka, dočim se ta izjava ni mogla nanašati na poznejše seje, že zato ne, ker trajanje sej ni odvisno od njega, ampak od dolgosti govorov poslancev in sklepov glede zaključenja debate. Upravne razmere. Interpelacija posl. Spinčiča in tovarišev v seji zbornice poslaccev dne 26. novembra 1910. (Dalje.) Med dvanajstimi uradniki c. kr finančne deželne blagajne jih je enajst, ki ne znajo ne slovenski ne hrvatski. Med sedemindvajsetimi carinskimi uradniki VII. in Vili. plač. razreda jih je pet, ki ne znajo ne hrvatski ne slovenski. Vrhu tega je veče število, in sicer dvestoedeninpetdeset carinskih uradnikov IX., X. in XI. plačilnega razreda in triinštirideset carinarskih praktikantov, katerih jezikovno znanje podpisanemu ni znano. Med stosedeminšestdesetimi davčnimi uradniki VIII., IX., X. in XI. plačilnega razreda jih je stoinštiri, in med štiriintridesetimi davčnimi praktikanti sedemnajst, ki ne znajo ne hrvatski ne slovenski. Po posamičnih davčnih uradih Istre so razdeljeni tako, da ne znajo ne hrvatski ne slovenski : na uradu v Kopru od enajstih davčnih uradnikov z davčnimi praktikanti vred — ne nisterijalnimi tajniki, oba viša komisarja, vsi ; nemu društvu in prešel potem takoj na de-štirje komisarji, eden od dveh koncipistov, lovanje. dva od štirih konceptnih praktikantov, eden i Najboljši vspeh je Zveza dosegla t od dveh dodeljenih konceptnih uradnikov, en akciji za krmo. Vlada je dalo za 1 1909. le navtični nadzornik, en navtični adjunkt VIII. plač. razreda, en navtični oficijal, en tehniški konsulent za gradnjo ladij — ta poslednji kakor pogodbeni uradnik — k temu trije drugi pogodbeni uradniki, sicer penzi-jonisti, skupno torej 23 od 31 uradnikov, ki ne znajo ne slovenski, ne hrvatski. Med šestnajstimi pri c. kr. pomorski oblasti nameščenimi gradbenimi uradniki ni niti enega, ki bi znal hrvatski ali slovenski. Isto velja za dva uradnika pri baggerjih, tri pri svetiljnikih in dva sanitetna uradnika. V računarski in kontrolni službi je štirinajst uradnikov različnih plačilnih razredov, od katerih devetorica, in štirje računarski 13.000 K podpore naši grofovini in še to se slavnemu dež. odboru ni zdelo vredio porazdeliti, češ, da se ne izplača take skromne dotacije drobiti. (Celo utajiti vsa to podporo je skušal nek dež. uradnik!) Tako je torej obračal dež. odbor, namest-ništvo v Trstu je pa na odločni nastop Zvezinega predsednika obrnilo to stvar i» naklonilo Kraševcem 7.300 K, ki jih je c. kr. okr. glav. v Sežani preko dež. odbora razdelilo sporazumno z Zvezenim odborom. Malce hud tobak za naše očete v Gorici, kaj ne? Zveza pe še ni mirovala. Izposlovala je še ostanek od 1. 1908., odnosno dolžno praktikanti, od katerih trojica ne znajo ne; povračilo; sicer ni dobila nikake uradne re- hrvatski ne slovenski. Razun tega je osem šitve na svojo vlogo, a rešitev je vendarle uradnikov pomožnih uradov, od katerih došla vsem prizadetim v obliki nakaznic. Ta šestorica ne poznane hrvatskega ne slo- modrost prešla vnega deželnega odbora je venskega jezika. revnim Kraševcem prizadejala mnogo ne- V Primorju je v različnih krajih name- potrebnih troškov in dolgih poti na c« ščenih 66 c. kr. pomorski oblasti podrejenih kr. davčni urad v Sežani in Komnu, ura- uradnih različnih plačilnih razredov, o katerih podpisani ne vedo, katerim jezikom so vešči in katerim ne. Glasom le malo spremenjenega kon-kretalnega statusa sodnega in državno- doma pa ogromnega dela. No, bodi! Preimenitno vprašanje o dovažanju gnoja iz Trsta je v Študiji. Ni tako lahka dvigniti velikanskega zaklada tako rekoč iz morja in ga spraviti na Kras, toda gotova oktobristov-je bil izvoljen Rodsjansko. -|*na nobeden ; v Buzetu trije od petih; v Novi voditelj oktobristov zastopa v dumi P,ranu od Pet'h ~ ?°^eden ^ v ,'oditelj oktobristov zastopa mesto Jekaterinosiav. Nekoliko časa je služil v carskem kavalerijskem gardnem polku. Star je sedaj 51 let in slovi kakor izvrsten govornik. Turčija. SOLUN 8. Včeraj je bil v Jenidše-Var-daru obešen bolgarski učitelj Laškinov, ki ga je bilo okrožno sodišče obsodilo, ker da je podpiral bolgarske četnike. Ta usmrtitev je provzročila v bolgarskih krogih veliko ogorčenje. Laškinov je bil izobražen in inteligenten mož, ki se ie učil v Nemčiji. Kolera. BUDIMPEŠTA 8. Danes so konstatirali t Nitri nov slučaj kolere. SOLUN 8. Poveljnik posadke v Smirni je sporočil poveljstvu tretjega armadnega zbora, da se je v neki vojašnici v Smirni pojavila kolera, ki je zahtevala že mnogo žrtev. Bolivija in Peru. štirih — nobeden; v Lošinju od petih trije; v Bujah od štirih — nobeden ; v Motovunu od sedmih — nobeden ; v Poreču od sedmih — nobeden; v Labinju od štirih zna eden; v Pazinu od osmih štirje; v Vod-njanu od petih — nobeden ; v Puli od štiriindvajstih devet; v Rovinju od šestih pet; v Krku od petih eden ; v Voloski od devetih pet. Na vseh istrskih davčnih uradih Istre jih je torej med 104 uradnikov 75, ki ne znajo ne hrvatski ne slovenski. V Primorju je Še dvanajst uradnikov solnega urada in 16 uradnikov užitninskih uradov, o katerih podpisani ne vedo, katere jezike govore in katere ne. Pri c. kr. finančni prokuraturi v Trstu je trinajst konceptnih uradnikov, od katerih sedmorica, in pet kancelijskih uradnikov, od katerih dva ne poznata ne slovenskega ne hrvatskega jezika. Pri c. kr. policijskem ravnateljstvu v Trstu"~ne znajo ne hrvatski ne slovenski: NENV-JORK 8. Glasom nekega poročila vsi trije viši policijski svetovalci, trije od d ii Lime v Peru so bolivijske čete napadle j štirih policijskih svetovalcev, štirje od osmih 5 peruansko posadko v Gusyabalu in mnogo policijskih viših komisarjev, osem od štiri- -oseb ubile in ranile. Peruanske čete so bile I najstih policijskih komisarjev,^ trije od sed-z vso naglico odposlane v Guayabal v oja-, mih policijskih koncepistov, šest od desetih čenje tamošnjih čet. | policijskih konceptnih praktikantov in so Parnik se potopil. ! v zadnji čas še trije taki zaporedoma LONDON 8. Parnik „Blackburn- je nai^P^?1 v^lužb0C, . . . o „ svoji vožnji iz Grimsby v Antverpen včeraj f fP" c- ^f^t^r^hZ^n ponoči blizu Sheringhama trčil skupaj z Jfeljstvuv Jrstu v katere območju s londonskim parnik om fe fffi* ^T^^tet ITikf i °Pvs'a ^ot^^^ j« uUiki edenindvafset med eden- - Potnike in posadko so potem vspre- '"tridesetimi pridodeljemmi obratnim, urad- jeli na krov parniki, k. s? vozili ^! ^^le^f S^va^ mimo. I tehničnimi uradniki osemnajst; med štirimi Sofija 8. Govorica, da obišče ruski! ekspeditnimi uradniki vsi štirje; med tri-car Nikolaj Sofijo, je popolnoma neuteme- i najstimi kancelijskimi oficijanti deset in med Ijena. sedmimi kancelijskimi pomočniki trije — v Bruselj 7. Ker se boljša stanje kraljice vsem je torej med 129 uradnikov, kancelij-in je mrzlica ponehala, bodo zdravniki ob- skih oficijantov in kancelijskih pomočnikov javili buletin še le prihodnje dni. Večerni 95 tacih, ki ne znajo ne slovenski ne hr-listi poročajo, da odpotuje kraljica dne 10. vatski; a med ostalimi 34 je 15 tacih, kile jan. na jug. nekoliko poznajo slovenski in hrvatski. Milan 8. Vsled neprestanega deževja v Razun tega je na poštnih in brzojavnih zadnjih dneh je reka Lambro blizu Milana uradih v Gorici, Kopru, Pazinu, Rovinju, prestopila bregove in poplavila polja. — Opatiji in M. Lošinju različnih uradnikov in Mnogo rodbin se je moralo izseliti iz svo- kancelijskih oficijantov, ki ne poznajo ne jih hiš. hrvatskega ne slovenskega jezika, ali pa Atene 8. Nadzornik departementa za! takih, ki znajo le nekoliko, starine Vicendos je bil danes pozvan pred Pri c. kr. pomorski oblasti v Trstu so preiskovalnega sodnika, ker je bil obtožen, — glasom personalnega statusa za leto 1910 da je trgoval z vseučiliškimi diplomi. Ko — jedini svetovalec, štirje med šestimi mi- pravdniškega personala primorskega više- je, da je stvar izvedljiva. Načrti se delajo sodnega območja za leto 1910, je v tem in čim bodo dovršeni, pozvani bodo v sejo: območju 212 sodnih in 158, računskih, de- ; gospodarske in tehniški strokovnjaki, zdrav-pozitno-uradnih, kancelijskih in kaznilničnih stveni svet, pa tudi se drugi veljaki in za-uradnikov v ! stopniki. Od sodnih uradnikov je petinštirideset! Sklepaje svoje poročilo, je izrekal g. Slovencev, triindvajset Hrvatov, ostalih šti- ; predsednik še zahvalo c. kr. namest. svet-riinštirideset so Italijani. Od teh poslednjih, ! niku, preblag, gosp. Rebeku gosp. dr. namreč Italijanov, jih pozna slovenski jezik G r e g o r i n u m gosp. Al. Stre kiju, relativno dobro osemnajst, hrvatski jezik de-' drž. poslancu. Vsi ti p. n. gg. so bili vneti set: je torej 116 sodnih uradnikov, ki ne! in požrtvovalni svetovalci in desnica Zveze, znajo ne slovenski, ne hrvatski, dočim je Živeli! .... med njimi 30 tacih, ki znajo nekaj malega! D^tvem tajnik je naznanil, da je t slovenski (18) ali hrvatski (12). j Zvezi 60 udov (33 iz gornjega in 27 spod- Med stooseminpedesetimi računskimi, j ^ Krasa). jz Komen sodnega okraja depozimo-uradnimi kancelijskimi in kaznilnic- ^-^stev se m iz Se- nim, uradniki ,e 26 Slovencev 13 Hrvatov , & jesvoječasno brzojavno zahtevalo ^»^Vlrulfn? tSe ifeo^ir mVa°Š po številu, ne znajo ne hrvatski ne slo- P™Y l3k0 le lzraz,I° s.0,1°a™°lf1 1"l1®?* ek* i cijskemu shodu za ustanovitev slov. soie v V " Po stanju leta 1908 služi pod central- j ^; na poljedeljsko, finančno in predsed-nim ravnate! stvom državnih železnic v Tr- n,skH° ministarstvo je poslalo protest proti stu kakih 180 uradnikov, a med temi je le jedenju nameravane davščine po 4 K od 28 tacih, ki znajo hrvalski, ali slovenski, i za prodajo namenjenega vina Ostali so po veliki večini Nemci, ki ne po-' B'agajničar g. M. Znidaršič, podz. r znavajo jezika, prebivalstva, po katerega tleh 1 Sežani, je izkazal 104 K dohodkov in 8o K tečejo dotične železnice. troškov Prebitek 18 K. G. Hočevar, zupten (Pride še.) ; Štanjela, se je toplo zavzel proti novi 4. --! volilni skupini obč. vol. reda, s katero nas 2&o?fl^nIe zugzg žusnna^ In nod-hoče °srečiti dež odbor Temeiiito ie doka- irUUiUJiJsje\jmuL ^uiui m jjuu jza!> da bi ta voliIni razred bil razred pod_ ZUpnilOU nS IuuSU< i kupovanja za čašo vina, ki bi utegnil več- (S Krasa) 1 iim davkoplačevalcem rezati hleb. Jednogla- ^ a ! sno je bila vsprejeta resolucija, da naj vod- „ Zaman sem upal, slovo sem upu I:stVo Zveze proti ti nakani slovesno prote-dalM... da namreč kedo drug opiše shod stuje. G. Rožič, podž. v Sežani, je predlagal: naših županov, ki se je vršil 24. nov. t. 1. „poziva se c. kr. vlada za ustanovitev me-v Sežani; spričo tega dovolite g. urednik, i rosodnega urada v Sežani in Komnu", da jaz to storim, čeprav malo kasno. i Sprejeto (mesto sedeža Komen, se je gla- Zborovanje je vspelo vrlo dobro in sovalo za Nabrežino). G. župan Caharija iz lepo. Udeležba ni bila bogsigavedi kako, Nabrežine se je pritoževal proti netaktnemu obilna, zakaj prisustovalo je le 26 udov. postopanju nekih organov napram županom. Ali če spominjamo, da je na 1. občni zbor G. Vran je predlagal, naj bi c. kr. uradi v bilo došlo le 12 članov, moramo priznati, Sežani in Komnu v dobrobit strankam zdr-da je število zborujočih napredovalo za celih žena uradovali, to je : brez popoludanskega 50 in še več odstotkov, kar je vsekako raz- počitka. Sprejelo. Isti predlagatelj je hudo veseljivo dejstvo. grajal, da imajo naši finančni uradi nemške Seveda, pred letom dni ne bi bil skoro urade pečate in da Nabrežina in Prosek še nihče verjel, kaj zmore taka organizacija nimata na žel. postaji slov nap»sa. Sklenili županov in podžupanov jednega političnega so takoj obrniti se na pristojno mesto, da okraja. Vse polno pomislekov je slabelo se odpravijo ti nedostatki. ustanovitev; malo je bilo nade, kje dobiti Sklenjeno je bilo dalje delovati na to, ti mladi korporaciji sposobnega odbora in da bodo občine za posle prenesenega delo-voditelja; nekaterniki so se navlašč izogi- kroga odškodovane, zlasti, kar se tiče so-bali, da ne bi jih upregli pred voz, ki bo dišč ; da se pospeši sankcija stavbenega „kozole obračal", drugi so se za hrbtom reda, da se omeji vsakoletna razstava go-smejali in meli roke, in tretji so celo mi- veje živine in primerno oškoduje oddaljene slili, da je nedopusten greh, če se župani in potrebne govejerejce, da se bo dobivalo — pooblaščenci, poverjeniki in uradniki prijave za davščine prosto žganje na oddel-prenešenega delokroga — družijo v falango, kih fin. straže (v Nabrežini je že) in da je v društvo proti (?!) politični ^vladi... itd. itd. obvestiti naše državne poslance, kako posto-No, sedaj, ko je minolo prvo društveno leto, pajo izvestni organi v Trstu z našimi mle-uveriti smo se morali, da je spretno Zve- karicami zino oje vse navedene — in še mnoge Kakor krono vsem resolucijam si je g. druge — predsodke odstranilo, černogledne Vran privoščil še to. Utemeljevanje: Ječi-madeže zbrisalo in krive proroke pregnalo mo pod bremenom šolskih naklad. Te zna-iz dvomljivih duš mračne nezavednosti. Svetli šajo pri nas 110°/«. Bližamo se robu pro-žarki so razpodili temne megle,... jelo je sijati pada, ki je neizogibljiv. Dragina nam davke zlato solnee... I jako množi. Učiteljstvo upravičeno toži o Prvo točko dnevnega reda je razprav- ; težkem izhajanju. Naša država nam je ust valjal predsednik, g. I o s. V r a n, župan iz rila zakon, pridržavši si nadzorstvo in uredbo, Tomaja, pozdravši navzoče tako, kakor ne da bi kaj za to plačala. „Kedor ukazuje. namreč on zna, to: je čisto priprosto, ne naj tudi plačauf zato predlagam sledečo re-pretiraje in laskaje se, — prav kakor pristen, resolucijo : inteligenten kraški kmet. a) Deželni zbor se poziva, da takoj u- Prav tako je nadaljeval svoje poročilo, | stanovi dež. šolski fond. omenil je težkoče in napotja, ki so ob; b) Prevzemi država sčasoma na svoje rojstvu izpodkopavala življenje tako važ-! rame vse ljudsko šolsko breme, prispevaj Stran II pa takoj v te potrebe 50 odstot. (Jednoglasno sprejeto.) Volitev odhora. G. Caharija je predlagal staremu delavnemu odboru zaupnico. Izvoljeni so bili jednoglasno : Predsednikom g. Vran, nam. g. Josip Kovačič iz Komna, g. M. Znidaršič (blag.), g. Ant. Abram (Tubelče), g. FiL Hočevar (Štanjel), g. Fr. Nemec (Nabrežina) in gosp. Albin Šrrekelj, župan v Naklem. Proti koncu je počastil zborovanje ve-leblag g. nam. svetnik Rebek. Bil je prisrčno pozdravljen. Odsotnost so opravičili gg. dr. Gregorin, drž. poslanec Al. Štrekelj i« Albin Štrekelj. Zborovanje je trajalo 3 debele ure. Ves utrujen je g. Vran zaključil le to, zahvalivši se zborovalcem za vstrajanje. Želi, da bi ■a prih. občnem zboru videl vse gg. župane ia podžupane našega okraja in da bi današnji sklepi prinesli obilo sadu. Živela županska zveza! Nova spravna pogajanja med Čehi in Nemci. Predsednik „Češkega kluba", profesor Fiedler, je izjavil, da so Čehi pripravljeni začeti z Nemci na Dunaju nova pogajanja pod pogoji: da pogajanj ne bo vodila vlada, da se pri pogajanjih uredi poleg rabe jezikov tudi uradniško vprašanje, to je, da se določi ključ za imenovanje uradnikov po narodnosti pri vseh uradih, vštevši minister-stva, in konečno, da se pritegne k pogaja-■jem tudi socijalne demokrate obeh narodov. Dnevne novice. Sklicanje delegacij. Z Dunaja poro-•ajo, da bodo prihodnje delegacije sklicane za dne 28. t. m. v Budimpešto. Delegacijam ko predložen skupni provizorični proračun za prvo četrtletje 1911. Madjarske šole na Hrvatskem. — Jtflianovo društvo je objavilo svoje letošnje izvestje. Iz njega je razvidno, da je društvo vzdrževalo na Hrvatskem 33 madjarskih šol, katere je obiskovalo 4890 otrok. Lansko leto je bilo šolskih otrok v teh šolah 4S21. Število je torej naraslo za 88. „Peati Hirlap" in zagrebška nad-škofija. Iz Budimpešte: „Pesti Hirlap" piše danes o vesteh nekih hrvatskih listov, ki so javili da je kanonik dr. Anton Bauer imenovan zagrebškim pomožnim škofom in koadjutorjem nadškofa dr. Posiloviča. Ust pravi, da ne ve odkod imajo hrvatski listi vest, nu treba je ugotoviti, da ista še ni bila od nobene strani ovržena. — Madjare ■a vsak način zelo zanima, kdo je na Čelu zagrebške nadškofije, kateri pripada tudi svečeništvo Medmurja. Madjari se morajo »a vsak način pobrigati, da ne bo sedel na nadškof ijški stolici bojaželjni škof, kakor je Wl pokojni škof Strossmayer. Dr. Bauer je bil eden onih Hrvatov, ki so leta 1907 u-prizorili obstrukcijo v ogrskem državnem zboru. On je osebno prisostvoval obstruk-•iji. Razumljiva je torej skrb Madjarov radi tega imenovanja. Nesoglasje med grofom Khuenom ia hrvatskim banom. — Budimpeštanska korespondenca je priobčila te dni sledeči komunike: Neki budimpeštanski in dunajski Rsti javljajo po neki zagrebški vesti, da vlada med ministerskim predsednikom Khuen-Hedervary-jem in banom Tomašićem ■esoglasje, nastalo radi vprašanja sklicanja hrvatskega sabora. Budimpeštanska korespondenca je z merodajnega mesta pooblaščena izjaviti, da je ta vest povsem aeresnična. Med ministerskim predsednikom ia banom ni nikakega spora in bo hrvatski sabor sklican z njunim popolnim soglasjem. Nemci v Rusiji se šopirijo vedno bolj. V nekaterih mestih zapadne Rusije prevladuje že popolnoma nemščina. Lodz, to veliko industrijsko mesto na Rusko-Poljskem, je skoro popolnoma nemško mesto, tako, da so tudi nekateri uradi, posebno pa pošta hi brzojav, že popolnoma ponemčeni. Ko-aečno se zdi, da je vendar tudi ruska vlada spoznala, kam to vodi. Zato je začela pre-•ej energičen boj proti temu ponemčevanju. Ruska vlada je odredila, da se poštni in brzojavni uradniki smejo v občevanju s strankami posluževati le ruščine in spre-! jemati tudi le pošiijatve z ruskimi naslovi. Kakor obsojamo postopanje ruske vlade s I Finsko, tako odobravamo to postopanje z Nemci, ki v svoji ekspanzivnosti in svojem! šovinizmu ne poznajo ne mej ne obzirov. Nemška nestrpnost. Rektorat graške tehnike je klerikalnim dijaškim društvom „Karolina" in „Trangau" prepovedal nositi i barve. Nismo prijatelji nemških klerikalcev in njihovih stremljenj, ali ker smo prijatelji svobode, moramo to svobodo, ki jo zahtevamo za-se, zahtevati tudi za druge. Žato Ireba to odredbo rektorata graške tehnike, izdano pod pritiskom nemško-nacijonalnih dijaških društev, obsojati najodločneje. — Ravno v tem pa se zopet enkrat prav jasno vidi divjo nemško narav. Če so celo proti lastnim rojakom druzega politiškega mišljenja tako nestrpni, potem se pač ni čuditi načinu, kakor postopajo z drugimi aarodi, ki so tako nesrečni, da prihajajo v dotiko s temi beštijami. Jezikovno vprašanje v ljudskih šolah Rasije. Minole dni so bile v ruski dumi daljše debate o učnem jeziku na ljudskih šolah carstva. Vsprejet je bil zakonski načrt, ki principijelno določa ruski učni jezik za vso rusko državo. Vendar je na posebnem glasovanju od strani oktobristov prodrl spreminjevalni predlog, ki gre za tem, da je tam, kjer je najmanje petdeset otrok, ki ne znajo ruski, v prvih štirih letih podeljevati pouk v materinem jeziku, ali je poleg tega paziti na intenzivno učenje ruskega jezika. Po predlogu oktobristov bi se imela ta izjema izvesti samo v onih krajih, kjer je potrebni odstotek sledečih neruskih narodnosti: Poljakov, Litvancev, Čehov, Nemcev, Tatarjev, Letov, Armencev in Gru-zinov. Zanimiv je bil v tej debati tudi predlog, ki ga je v isti seji stavil posl. Puris-skjevič od desnice. Predlagal je, naj se ta izjema raztegne tudi na 36 drugih narodnosti, in nekatere teh (Židje, Kurjati in Ka-limki) so vsprejete. Maloruski jezik ni dovoljen. Potovanje kralja Petra v Rim. Iz Belegagrada poročajo, da je definitivno določeno, da odpotuje kralj Peter v Rim začetkom januvarja prihodnjega leta. Kralj se iz Rima vrne naravnost v Beligrad. Avstrijskega katoliškega kongresa prihodnje leto ne bo, kakor javljajo z Dunaja. Kongres je odgodjen za kasneje. Kardinalski kolegij. Smrtjo kardinala Samminiatella je število kardinalov padlo na 51. Sedaj je izpraznjenih 19 kardinalskih mest. To je okolnost, ki se zelo redko dogaja, ali je razumljiva, ako se ve, da papež Pij X. ne mara imenovati novih kardinalov. Kolegij šteje danes samo enega kardinala (Oreglia), ki ga je imenoval Pij IX, 36, ki jih je imenoval Lev XIII. in 15, ki jih je imenoval sedanji papež. — Trideseto-rica kardinalov so Italijani, ostali pa drugo-rodci. Madjarsko-romunska pogajanja za sporazum. Iz Budimpešte javljajo: Romunski narodnostni odbor je sklical plenarno konferenco na 16. t. m. v Budimpešti. Na konferenci se bo razpravljalo o vprašanju madjarsko-romunskega sporazuma. Konec avstrijske ekspedicije. Iz Vic-torie (angleška Kolumbija) poročajo : Skrivnostni konec avstrijske znanstvene ekspedicije, ki je leta 1896 z vojno ladijo „Albatros" odpotovala v Južno morje in je brez sledi izginila na Salomonskih otokih, je sedaj pojasnjena iz vesti, ki jih je prinesel avstralijski parnik „Zelandia". Potrjuje se bojazen, da so urojenci ubili člene ekspedicije. Na otoku Tantuve so našli kosti ubitih. Vsled vprašanj stavljenih urojencem, so doznali, da so isti ubili posadko „Albatrosa" in jo pojedli. Ekspedicija je sestojala iz barona Norbecka, poročnika Dudika, pomorskega kadeta Beauforta in devet mornarjev. Papeževa okrožnica duhovnikom. Iz Rima javljajo, da je papež izdal na svećenstvo okrožnico, v kateri odrejuje, da ne smejo duhovniki prevzemati nikakih financi-jelnih poslov in da ne smejo stati na čelu finančnih podjetij. To se sme zgoditi samo v izjemnih slučajih in sicer s posebnim dovoljenjem papeževim. V roku štirih mesecev morajo duhovniki, ki zavzemajo kako odgovorno mesto kakor blagajnika, ravnatelja, upravitelja ali slično, odstopiti. Izročitev privatnih vložkov Abdul Hamida. Vrhno nemško državno sodišče v Lipskem je v sredo definitivno rešilo vprašanje o izročitvi privatnih vložkov bivšega turškega sultana Abdul Hamida iz nemške državne banke. Vrhno sodišče je odredilo, da se ima te vložke izročiti. Berolin ima glasom dne 1. t. m. izvršenega ljudskega štetja 2,180.000 prebivalcev ; Monakovo pa, prestolnica Bavarske je imela 1. t. m. 595.000 prebivalcev ; od zadnjega štetja (1905) je naraslo prebivalstvo za 56.000 duš. Domača vesti- Na znanje ! Pravico voliti v zavarovalnico zoper nezgode imajo podjetniki in delavci vseh onih obratov, ki so zavarovani pri tem zavoda več časa, nego 3 mesece. Ako niso torej nekatera podjetja, ki so upravičena voliti, prejela svojih glasovnic dosedaj, reklamirajo naj nemudoma svojo volil, pravico pri Zavarovalnici zoper nezgode, oziroma obrnejo naj se do predsednika volilnega odbora Dr. S 1 a v i k a, odv. v Trstu. Smrtna kosa. — Na Bledu je umrl v sredo v visoki starosti 84 let g. Jože P r e t n e r, oče tukajšnjega odvetnika dr. Mateja Pretnerja. Naše iskreno so-žalje ! Čehi in ljudsko štetje. Kakor smo že poročali, se Hrvatje in Srbi pripravljajo jako pridno za ljudsko ^štetje. Želeti bi bilo zato, da se tudi med Čehi začne taka akcija. Pri zadnjem ljudskem, štetju so našteli v Trstu le par desetin Čehov; zato pa preko 7000 Nemcev, med katerimi je poleg mnogih Slovencev gotovo tudi precej Čehov. Kaj takega se pri letošnjem ljudskem štetju ne sme več zgoditi ! Storimo torej vsi Slovani svojo dolžnost, da s tem dokažemo resnične narodnostne razmere v Trstu ! Pozor ! Iz gotovih virov se nam poroča, da laške gospe agitirajo pri slovenskih družinah, nagovarjaje jih, naj se pri prihodnjem ljudskem štetju vpišejo za Lahe, češ, Koncert 17. decembra, ki ga priredi tržaška podružnica „Glasbene Matice" in na katerem nastopi znameniti bas-solist operni pevec g. Betetto, začne točno ob 8. in pol zvečer in bo trajal okolo eno uro in tri četrt. Toliko omenjamo na razna vprašanja iz okolice in bližnjega Krasa. — Ker torej konča koncert okolo 10 in četrt, ali najkasneje 10 in pol, bodo imeli Še tramvaj ia železnico na razpolago. Kakor lansko leto, priredi tudi letos društvo besedilo vseh pesmi, ki se jih bo pelo, ter bo k vsakemu skladatelju natisnilo par kratkih podatkov iz njegovega življenja in delovanja. To besedilo bo dobiti v par dneh za par vinarjev pri vratarici Narodn. doma, g.ej Bičkovi, ki bo imela tudi sedeže v predprodaji. Blagoslovljenje nove kapele. Včeraj ob 9. uri dopoludne je bila v ul. Dom. Rossetti blagoslovljena nova provizorična kapela frančiškanov. Blagoslov je ob številni asistenci duhovnikov izvršil župnik novega sv. Antona mons. dr. Pederzolli, ki je imel potem tudi slovesno mašo. Svečanosti so se med drugimi udeležili tudi namestnik princ Hohenlohe, okr. glavar Karminski in provincijal franc. provincije trentinske. Razpisani štipendiji za umetnike. C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je več štipendije v za nadarjene ki nimajo lastnih sredstev za sramnih podtikanj napram NDO, narodnemu | daljno izobraževanje, in sicer za umetnike iz da se na ta način doseže mir med nami in Lahi! Tudi v okolico hodijo te dame agitirat za laške šole. Nekje v Kjadinu je neka Lahinja na vse kriplje skušala pregovoriti slovenske stariše, naj ne pošiljajo svojih otrok v slovenske šole. Slovenski stariši! Take dame - agitatorice vrzite jednostavno iz svojega stanovanja. Tudi, ako imate trpeti kako malo gmotno škodo, se ne smete prodajati Lahinjam za Judeževe groše ! Nekateri prizadeti nam svetujejo, da bi imenovali te dame in jih osmešili pred javnostjo, ali za sedaj jih še ne imenujemo, pač pa poživljamo še enkrat naše ljudstvo, naj obračuna s temi in sličnimi lahonskimi „apostolicami" ! Lahi naj bodo Lahi, ali, ako hočejo, tudi Turki; mi pa hočemo in moramo ostati, kar smo, namreč Slovenci! Prejeli smo in na posebno prošnjo pri-občujemo : NARODNO DELAVSTVO TRSTA in okolice! V soboto, dne 10. decembra ob 8. uri zvečer se vrši v gledališki dvorani „Narodnega doma" v Trstu VELIK JAVNI SHOD s sledečim dnevnim redom : Položaj N. N. O. Odgovor delavstva. Narodno delavstvo ! Bilo je v zadnjem razpisalo času ljutih napadov, grdih objekovanj, ne- (umetnike, delavstvu in zlasti njegovemu voditelju. Pri-dimo, narodni delavci, in odgovorimo na vse to odločno in jasno! Pridite tudi Vi, naši nasprotniki, in povejte nam v lice, kar imate proti nam! Na dan z resnico in pravico! Napravimo čist račun ! Sklicatelji narodni delavci. Splošni gostilničarski shod. Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem v Ljubljani razpošilja naslednji oklic : Velecenjeni tovariši! Leta 1907 se je pojavila prvič med gostilničarstvom splošna želja in potreba po sklicanju vsegostilničarskega shoda na Kranjskem. Na tem shodu se je gostilničar-stvo oglasilo z ostrimi protesti proti neznosnim težavam, s katerimi se mora boriti naša obrt. Ker je znano, da se le na neprestano trkanje in klicanje zahtevam in stroke obrazovalne umetnosti. Prošnje je uložiti do 15. jan. 1911 pri dotičnih deželnih oblastnijah. Miklavžev večer na Vrdelci. Minole nedelje je priredil naš otroški vrtec svoj Miklavžev večer. Dvorana društvene gostilne, kjer je imel Miklavž svoj nastop, bila je nabito polna občinstva in — to moramo povdarjati — samo domačega, kar je za Vrdelco jako raveseljivo znamenje. Burka „Pol vina pol vode" je prov-zročila mnogo smeha. Igralci so bili povsem na svojem mestu ; izvajali so dobro svoje vloge. Videlo se je, da so se dobro pripravili, zato so pa tudi vsestransko priznanje od strani občinstva. Mešani zbor, sestoječi iz našega mladega naraščaja, je zapel več prav lepih zborov. Občinstvo mu je sledilo s ploska- pravicam odpirajo vrata, je sklenila deželna \ njem. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem, i Najbolj pa je ugajal občinstvu Miklav-da nadaljuje akcijo, ki jo je pričela gostil- i žev nastop. V primernem govoru je Miklavž ničarska zadruga ljubljanska leta 1907, in posebno povdarjal, kako zelo veseli njega razširi program o naših zahtevah in težnjah; jn vse nebeške prebivalce narodna zavest, po odpemoči še bolj ter skliče zopet splo- ki se vedno bolj širi med Vrdeljci. ,Ako šni gostilničarski shod v Ljubljani dne i boste nadaljevali po tej poti" je zaključil 15. decembra 1910. . Miklavž," prositi hočem nebeškega Očeta, ki Po dnevnem redu, ki ga obenem poda- j Vam po moji priprošnji gotovo odloči po-jamo, razvidite, kako mnogotere so težkoče' sebno mesto v svojem kraljestvu", in krivice, proti katerim se moremo ubra- Po tem govoru je začel Miklavž med niti složni, krepko in združeni. Da bo ma- j smešnoresnimi nagovori deliti svojim malim nifestacija za naše pravice tem silnejša, naj: in velikim otrokom razne darove. Obdaroval pride vsakdo na shod, komur je le količkaj pa je samo vredne; nevredne je nevsmiljeno izročil vragom, ki so, za njim stoječi, prežali na grešnike. Po Miklavževem nastopu se je razvila jako animirana svobodna zabava. Mladina pri mar njegov lastni blagor in napredek. Na-čelstva zadrug naj store v polni meri svojo dolžnost ter obvestijo in povabijo vse svoje člane ; kjer pa še ni gostilničarstvo organizirano, pošljemo kot vabilo to okrožnico i je plesala, mi starci pa smo se veselili zavednim tovarišem, od katerih pričakujemo, čaši rujnega. da te oklice razdele in da bodo tudi z be- imeli smo res krasen večer, a komu sedo navduševali tovariše za obisk vele- se imamo zahvaliti za to ? V prvi vrsti naši pomembnega shoda. Ne le, kdor je dobil to požrtvovalni gospici Tonici Čargovi, ki ne pismo v roke, je vabljen ; vabljen je tudi štedi niti časa, niti truda, da koristi narodni vsak gostilničar, naj si bo odkoderkoli, vsak ; stvari, v drugi vrsti pa vrlemu gospodu ima pristop k shodu in ga pozdravimo ka-! Mikelucu, ki stoji tej gospici vedno in pokor dobrodošleca. Ne bomo prirejali nikakih vsod ob strani. Spitingev. komersov ali zabav; namen shoda je edino stvaren in hočemo le povzdigniti svoj glas, IVŽUŠkS !TI&i& UrOnSKS« v korist svojega stanu in v obrambo gostil- > ničarske obrti. Javen shod državnih uradnikov učiteljev. Iz uradniških krogov nam ročajo: V očigled občutni in vedno bolj naraščajoči draginji, ki posebno v Trstu tare vse delavne stanove in ne v najmanjši meri državne uradnike, sklicuje društvo c. kr. državnih uradnikov in učiteljev za Trst javen shod v nedeljo dne 11. t. m. ob 11. uri predpol. v gledališče „Eden". Na dnevnem redu je: zahteva po uve-denju draginjske odnosno pristaniške do-klade državnim uradnikom in učiteljem v Trstu. Ker je predmet za ves uradniški stan Svedrovci na delu. V noči od srede jn na četrtek so svedrovci s ponarejenimi ključi i odprli vrata zaloge hidravličnega cementa i« ^ ploščic iz majolike tvrdke Morpurgo v ulici dei Gelsi. Potem so šiloma ulomili še druga vrata, da so prišli do blagajne, katero so prevrtali in ugrabili 3000 K. Sinoči je bil aretiran neki Zanoni, znan tat, pri katerem so našli nov ključ, ki je prav dobro odprl vrata omenjenega skladišča. Kradel sol. Na pomolu Grumula so v sredo popoludne zasačili 15-letnega kovaškega vajenca Lucijana Zafred, ko je na nekem vozu, polnem vreč soli, prert.zal več vreč in vzel iz njih nekoliko kilogramov soli. Že prej so nekolikokrat zapazili, da rvci JC Hicumci v« ^uu om o«.u dog0dila enaka tatvina. Sol je držav- velevazen, je pričakovati, da do gieaauscna > Arari o in in nrpua« tvrrlSca Dra- dvorana „Eden" v nedeljo natlačeno polna. Pomisliti treba, da je uspeh možen le v skupnem nastopu in skupnem klicu vseh interesirancev. nega erarja in jo prevaža tvrdka Dra-govina. Truplo identificirano. V oni ženi, ki so jo našli utopljeno v svobodni luki pri sv. !Andreju, so* spoznali Karolino vdovo Zadon, na, skupen klic,John. Bila je šivilja, stara 49 let, doma iz državnega uradnštva proda nemu faktorju. J ine d. j, fa je bivaJa v m stori ze enkrat »^l0. "^P^ Pondarcs št. 6 - Zdi se, da se je John kakor jo vršimo mi tebi nasproti! sama vrg,a y morje radi sIabega denar- Izjava. Podpisani izjavlja, da je, na! a stan:a Kupovala in prodavala je zla-vprašanje g. Fr. Bratoša, ako so prostori na 1 tni®0 J deški šoli na Acquedottu „Učiteljskemu j poskus samomora. Karolina Himmel, društvu za Trst in okolico za zborovanje; stara 22 iet, prostitutka, je včeraj v samo-na razpolago, odgovoril da so proston 1 moriIno syrho j .,a ve'čo nek deške šole v ulici Acquedotto vsikdar, če mjstr Xreves jo £ m spravii v mestSo pouka v njih, na razpolago. bolnišnico. E. Adamič, voditeljice namestnik CM deške šole na Acquedottu. Zveza jugoslovanskih železničarjev priredi svoj prvi železničarski ples v lepi dvorani „Dalmatinskega skupa" via Sanita 16 L na 7/1. 1911. ob devetih zvečer; prosimo vse prireditelje plesov, da bi se ozirali na to naznanilo. Drug poskus samomora. Včeraj si ie Marija Maiz, stara 30 let, stanujoča v ulici Antonio Canova številka 13 skušala vzeti življenje s tem, da ie pila karbolno kislino. Vzrok: prepir z možem. Koledar in vreme. — Danes: Peter For. škof. — Jutri: Prenos lavret. hišice. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 16 Cels. Vreme včeraj: deloma oblačno. V Trstu, dne 9. decembra 1910 »EDINOST« št. 341. cJtarn III Našo gledališče. Včerajšnji dve predstavi sta bili prav lepi. Popoludne sicer ni bilo posebno mnogo občinstva, dasi je „R d e č i t a 1 a ru zanimal vse; zato pa je bila večerna repriza „V s t a j e n j a" toliko lepše obiskana, dmsi je bilo ves dan vreme prav lepo in vtbljivo. Obe predstavi sta dosegli v moralnem in gmotnem oziru kar najboljših vspehov. V nedeljo, 11. t. m. ob 4. uri popol. „VSTAJENJE" grofa Leva Nikolajeviča Tolstega. Ni potreba, da bi to igro še posebej priporočali, ko je dosegla že dvakrat po vrsti tako krasen vspeh. Pač pa opozarjamo vse naše okoličane in one, ki se v prvih dveh predstav niso mogli udeležiti, da zadnje predstave te igre prav gotovo ne zamudijo. Pred predstavo nas v nedeljo popol. •b 4. uri razveseli krasna alegorična živa slika. Zvečer ob 8. uri to nedeljo pa vidimo še enkrat klasično Schillerjevo „Kovarstvo in ljubezen" ki je prvikrat napravilo na vse tako velik in neizbrisen utis. O igri sami smo pisali že toliko in je igra sama dokazala svoje vrline in privlačnost tako, da nam odpade vsako nadaljno priporočanje. — Te igre, ki se tudi zadnjikrat igra r tej sezoni, gotovo ne bo hotel zamuditi nihče, ki se zanima za kaj tako lepega. * * * Vratarica „Nar. doma" prodaja vstopnice ves dan, samo ob opoludanski uri ne. * * * Gledališko vodstvo prosi vse ljubitelje gledališča, da ne bi prihajali gledat predstav k glavnim izkušnjam, želi marveč, da M si jih ogledali takrat, ko vsi drugi. Več obzirnosti torej bi bilo na mestu. Tržaška gledališča. VERDI. Sedeže in lože za prihodnjo seeono se more obnoviti samo še jutri. S prodajo sedežev za prvo predstavo se začne dne 15. ob 10. predp. za lože, 18. za galerijo in 20. za pritličje. Društvene vesti. Pevski zbor podružnice „Glasbene Matice". Danes zvečer točno ob 8. uri pevska vaja za mešani zbor. P. n. gospice pevke prosim, da pridejo že ob 7. in pol radi posebne vaje. Vaja se bo vršila v prostorih „Delavskega podp. društva". Pevovodja. Cercle franco-illyrien ima danes v petek zvečer ob 8. uri v čitalniški dvorani „Narodnega doma" svoj ustanovni občni zbor in prvi konverzacijski večer. Zato so vse dame in gospodje, ki se za francoščino zanimajo še enkrat uljudno vabljeni, da se udeleže mnogoštevilno prvega konverzacij-skeva večera. Redni večeri bodo trajali približno dve uri. Cel čas je prosta konverzacija. Namen krožka je vzbujati med nami zanimanje za francoski jezik, dajati priliko se v istem spopolnjevati in nabaviti si primerno knjižnico. — Vsak prijatelj francoščine dobrodošel. _ DAROVL — Dr. Matej Pretner daruje v spomin svojega umrlega očeta 1) dijaškemu podpornemu društvu 50 K; 2) Podružnici CMD za otroški vrtec v mestu 50 K. — V spomin pok. očeta gosp. Ant. Bogdanoviča darujeta dr. Mihael in Linči Truden K 25 za moško podr. CMD. Denar hrani uprava. — Za novi otroški vrtec v sredini mesta, daruje Klun Franc K 6 s pomočjo svojih tovarišev z geslom: da ne zaspimo ! — V Sv. Križu (pri Trstu) so prepla-čali na plesti CMD udeleženci vstopnino v skupnem znesku K 27.58; čisti dobiček je znašal K 23.12 ; skupaj K 50.70. — Za podružnico CMD v Barkovljah nabralo se je v novem Konsumnem društvu istotam 2 K. Za isto podružnico je daroval gosp. J. Samec, učitelj v Barkovljah za M. A. Ter-novčev „Venec povestic" 1 K in dva kvar-topirca v „Narodnem domu" v Barkovljah priigrala za podr. CMD v Barkovljah K 180, tej svoti dodal Kibic 20 stot. — Za novi vrtec so darovali po 1 K gg. R. A., R. B., R. E. in Sancin Anton ; skupaj 4 krone. — Denar je naložen v T. O. Z. — Za stavbo CM. šole je plačal Proti-drobtinar za 25. in 26. teden 5 K. Srčna hvala ! — Podporno društvo za slov. visoko-šolce na Dunaju je prejelo od 1. oktobra de 5. decembra sledeče darove: — Za „Božičnico" so nadalje darovali sledeči gg. Ivan Milič iz Pulja 5 K, Avgust Belle iz Rakeka 2 K, Starec K 1*50, Lenček, dr. Repi, Cebrav, dr. Zerig, inž. Pavlin, Jereb, Kelar, St. Detela, K. Detela, M. Kle-menčič, dr. Zk., Waschte, dr. I. Sorli, dr. Kuhel, dr. JberŠče, Veljar, Sinovič, Cvek, Klemene in N. N. po 1 K; Benar, Perton in Porenta po 60 st., I. Gerbec, N. Bezelj, Gerenc, Škrinjar, Zidar, N. N., D. A., dr. Pikuš in Fonda Roblek po 40 st., Havlin in Bandel po 30 st., N. N., Gruden, Čilen in Lidija po 20 st. Srčna hvala vsem! Po 20 K: Ekscel. knez in nadškof dr. Franč. B. Sedej v Gorici in Okrajna posojilnica v Ljutomeru. K 1613: Dr. Fran Skaberne, c. kr. min. podtajnik na Dunaju. K 15: Dr. Josip Tičar, zdravnik v Kranjski gori: Po 10 K: Dr. Aleks. Fatur, žel. kom. južne žel. v Trstu; dr. Josip Pipenbacher, c. kr. prof. in dr. Lovro Požar, c. kr. gimn. ravnatelj v Ljubljani, dr. Karol Šavnik, c. kr. min. tajnik na Dunaju, Okrajna hranilnica in posojilnica v Sežani. Po 5 K: Janez Hutter, c. kr. katehet na drž. realki v Celovcu, Ivan Pušar, strojevodja na juž. žel. v Spodnji Šiški in dr. Mihael Truden na Dunaju. Po 3 K: Fr. Ilovar, uradnik v fin. min. in Josip Smerdu, uradnik juž. žel., Brunn a/G. — Frančišek Berlec, posestnik v Kandiji 2 K. Skupaj K 144'13. Potreba je velika, prosimo torej hitre pomoči 1 Darove sprejema blagajnik Ivan L u z a r, nadrevident juž žel. v p., Dunaj III., Reisnerstr. 27. — V veseli družbi pri Markonu nabrali veseli Krokarji K 2*16 za moško CMD. Denar ima uprava. ¥**fi iz Ctoriike, Iz bovške doline nam piše neki kmet: Tu je skoraj neprestano dež. — Snega smo imeli že dvakrat, a je skopnel popolnoma. Mraza ni, pač pa je vse pod vodo, tako, da si ne moremo preskrbeti niti potrebne stelje pod živino. V veliko nadlego imamo grozno blato. — Prav ste storili, da ste v .Edinosti" po zaslngi osramotili ono Lajlerco, ki je vzgojila svoje sinove tako, da že v svoji mlečnozobi dobi razbijajo slovenske kavarne in slovenske napise! Da ni ona sama nič boljša od svojih sinov, je dokaz v tem, da tudi ona imenuje nas Slovence za „ščave" ! Kakor rečeno: prav je, da ste jo oši-bali — ali nas to boli bolj, nego ostale brate in sestre širom Slovenije —, ker je dotična ženščina doma — kakor ste pisali — iz bovške doline! — Vedite torej, da sedanji Žvikar nosi le pridevek Žvikar, piše se pa Kenda. Škoda bi bilo, ko bi dobri naš gostilničar Kenda trpel radi Kuntečeve — ščave ! Naši možje in fantje so skoraj vsi na tujem, kjer se jim zadnje čase ne godi nič preveč dobro. Tudi v Ameriki imamo mnogo našega ljudstva. V Čezsoči imamo novo, veliko parno žago, a za prevoz ljudi in blaga imamo sedaj velik in brz avtomobil, ki sta nam ga — kakor ste že poročali — preskrbela podjetna brata trgovca Ostan iz Bovca. Pri vsem slabem, ki je imamo pri nas, je to lep napredek in mi upamo, da si marsikateri slovenski meščan ogleda naš planinski raj sedaj, ko je prevoz hiter in cen. Dne 16. minolega meseca je umrla nagle smrti v vsej dolini dobro poznana 71-letna Uršika Šulin-Rubčeva. Z Nemškega pišejo naši možje, da je tudi tam slabo vreme, draginja in nezadovoljnost ! Iz Gorice. V „Edinosti" z dne 4. t. m. je bilo čitati precej zanimiv statistični popis slovenskih trgovcev in obrtnikov v Gorici. K temu bi si dovolil nekoliko pripomb. Ne dvomimo, da je imel dopisnik najbolji namen. Vendar pa njegov članek ni bil utemeljen, neutemeljen radi tega, ker pisec ne pozna še dobro razmer na Goriškem. — Res je, da so pri nas razne obrtniške in DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Saniti 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila jutri 10. t. m. od 9—12. in od 3—6. Šivalni stroji, tamburice, ura, klopice, velika množina narejenih oblek, povrimki, paletots za moške in dečke, obleke za otroke, čepice, kožuhovina, kosi in zrezki blaga. Veh. PetrovCič čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Mm Izdelanih domačih Mv. Sprejemajo se naročila po meri. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Jakob Ercigoj - Trst tobakarna in trgovina jestvia ulica Massimiiiana številka 13 j priporoča slavnemu občinstva svojo begato založeno prodajalno Jeatvin !n kolonijalnoga blaga. Kava sladkor, vsakovrstna moka, ri£, testenina iz Kapolja in Bistrice, vsakovrstni ftaji, razno -! vrstni likerji, pivo in vino v buteljkah. ■.vvb Pošilja te tudi na dom in na deželo. Dr. Matej Pretner, advokat v Trstu naznanja v imenu vaeh sorodnikov in v svojem imenu tužno vest, da je umrl na Bledu 7. decembra 1910 njegov nepozabljivi oče JOŽE PRETNER star 84 let. Pogreb bo na Bledu dne 9. decembra 1910. NA BLEDU, dne 7. decembra 1910. Mesto posebnih obvestil. Mnenje sosp. c. svetnika dra. (B. BflRflJEffllCZ-a G. J. SERRAVALLO Trsi. . Z velikim veseljem Vam porotam, da rabim že več let v svoji praksi Vaš izdelek SERRAVALLO KINA - VINO Z ŽELEZOM (Vino oi China Ferruginoso Serravallo). Imel sem izvrstne vspehe, posebno pri izČrpanih mladeničih, bledičastih in pri konvalescentih po influenci ali malariji in to me vspodbuja, da še naprej predpisujem Vaš izdelek. DUNAJ, 16. aprila 1909. Dr. W. HARAJEWICZ. % 1 Velike nove prodajalnice pohištva in tapetari] :: Paolo Gastvvirtb :: trst, ni- Stadion tt 6 - Telefon 22-85 (hiša siedalKčn Penite) Dva oddelka i Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmome. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem alogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo j$og*ta izbera vsakovrstnih stolic, — popolne opreme in sasamszm deli. inju kinematograf „jfftria" Odprl v Skednju Elegantna dvorana, sestavljena"op najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINA: I. mesto 30 vin., otroci ia vojati 20 m. II. mesto 20 m, otroci ia vojaki 10 v. f* ^ftnffic^Jfe-JB«r mlftsi&r* mu« TRVDKA ###### Otvoritev nove slovenske trgovine! II Jn|f U Acfnr jc Čevljarska zadruga v Mirnu pri 8o- f 1 Vl V/ I I llvOlvl IO rici naznania, da ie otvorila v Trata, v allol skladišče oblek za moike In dečke Trst, Via S. G-iov&nni 16, 1. TELEFON štev. 16-83 (zraven restavracije „Cooperativa" ex Hacker) frodaja na mesečne ali teden, obroke obleke in površnike za moške perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Sklidiiče si v pritličju, ampak v I. nad. Hči naznanja, da je otvorila v Tratu, ▼ allol Bairlera reoohia Ste v. 38 prodajalno obuval *jr LASTNEGA PRIDELKA -g* Zadruga izdeluje vsakovrstna obuvala od najprl-proatejiega do najfinejšega ter sprejema tudi poprave. Priporočamo se toiej slavnemu občinstvu, da s® poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode naj slavno občinstvo tudi prepričano, da se bo z našimi izdelki zelo zadovoljilo. Gene zelo nizke. NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO. R. Gasperioi, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. Id — Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih drž. ieloznlo Sprejme razcarinjaiije MoršnegasiM blaga iz mitnic, dostaTljaiue na lom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE, Zastopstvo tvrdke „CEMENT" Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. j " --------------CENE BREZ KONKURENCE. j ill PROD HBaržE PRODAJA NA DROBNO. Stran IV „EDINOST" st. 341. V Trstu, 9. decembra 1910. trgovske stroke zastopane le po dveh treh. Ali še ti (kar je jako žalostno) niso podpirani v toliko, da bi jim bila zagotovljena ekzistenca, pač pa so prisiljeni iskati si dela in odjemalcev po drugih pokrajinah, dočim bi tega ne potrebovali, ako bi jih domači Slovenci podpirali, t. j. da bi se držali gesla „svoj k svojim !u Slovenski trgovci in obrtniki se ne boje konkurence, tem manje pa tujerodnih; boje se le onih narodnih Slovencev, ki podpirajo nam sovražna podjetja in s tem zaustavljajo napredek narodnega trgovstva i« obrtništva ter onemogočajo tako povspe-ševanje istega tudi v socijalnem življenju. S tem sem hotel nekoliko pojasniti stališče trgovcev - obrtnikov kakor „prakti-kus" na tem polju; nikakor pa nimam namena, da bi izzival kako polemiko. Zagotavljam tudi, da, ako bi vsak narodnjak urejal svoje postopanje v korist skupnega narodnega napredka, bi tudi nam ne zmanj-kavalo še tako kmalu zraku, marveč bi poleg nas prav lahko še drugi živeli. — Ali tako ne ! Trgovec - obrtnik. tosti Javen shod bo v nedeljo dnć 11. t. m. pri Bertokih poleg Kopra •b 3. pop. v veliki dvorani ,,Zadružne krčme". Dnevni red: 1. Naš deželni zbor. 2. Ljudsko štetje. 3. Gospodarske organizacije. 4. Eventualije. Tujci v Opatiji. Od 1. januarija 1910 do 30. novembra 1910 je obiskalo Opatijo 41720 oseb ; poleg teh še 4129 pasantov — torej skupno 45.849 oseb. Od 24. do 30. novembra 1910 je na novo došlo 178 oseb. Dne 30. novembra je bila navzočih 1773 oseb. Izvoz vina iz Poreča. — V minolem mesecu novembru sta paroplovni družbi istrsko-tržaška in Ungaro-Croata vkrcali v Poreču na svoje parnike 719909 hI vina in sicer: 3174*89 hI za Trst, 1007.33 za Pulo in 3016.87 za Reko. Lani je bilo meseca »ovembra izvoženo iz Poreča 7790.83 hl vina. Druge slovenske deiele Saksonski kralj v nevarnosti. Kakor poročajo iz Trbiža na Koroškem, je bil saksonski kralj Avgust, ki je te dni lovil v rajbelskem revirju, v nevarnosti, da ga zasujejo lavine. Nastopilo je južno vreme in od vseh strani so se drvile snežne lavine v doline. Kralj se je zanimal za to mogočno naravno prikazen, dokler ni postala situacija zanj nevarna. V njegovi neposredni bližini se je namreč pridrvila močna lavin^ ; lovci so komaj spravili kralja na varno. Književnost in umetno«! Glagolica na Goriškem. Pisatelji, ki naštevajo napise v glagolici na cerkvah itd. (Klodič, Strohal. Kukuljevič) navajajo vedno le Istro, Dalmacijo, Hrvaško in Bosno ; na Kranjskem omenjajo samo Vinico (ob Kolpi) — o napisih na Goriškem pa ne vedo. A tudi ta škofija ima spominov na rabo glagolice. N. pr. v zvoniku župne cerkve v Dornbergu čitaš na zgornjem pragu notranjih vrat te besede v glagolici: „Pop Juri 1574." (Juri Škartič je bil res „rektor" do 1. 1581.) V Ponikvah blizu Podmelca stoji na cerkvi v glagolici letnica „(—). : (—) g" (to je f 15 (—) 4.) Nemški napis na isti cerkvi (zadaj) nam naznanja leto zgradbe natančneje: „Maister Andre von Lack 1584." (Cerkev je sezidal stavbar Andrej iz Škofje Loke). V Kamnjah pri Črničah je našel črniški v glag. mašnih bukvah sledeči glagolski zapisek: „1583 miseca juna na 15. pride k nam v K a m n a n e gospodin škof v i -d e m s k i i nas v i ž i t a ta isti dan svetoga Vida; tako hoti ( = je hotel), da mu mašu hrvački pojem pred vsimi doktori i pred vsim pukom u crikvi Sv. Mihela v Kamenah. Ja pre ( = prete) Fran-ceško Valentič, Dalmatin od Raba". Kamnje so spadale nekdaj v oglejsko škofijo, sedež škofije je bil pa v laškem Vidmu. Več prihodnjič. _ J. Koštial. Razne vesti. Zapuščina belgijskega kralja. Kakor poročajo iz Bruselja se je belgijska vlada pričela z nova pogajati s tremi princesi-njami, hčerami pokojnega kralja Leopolda, ter jim ponuja razun štirih milijonov frankov tudi še primerno rento, ki se ima določiti po vrednosti posestva, ki je je pokojni kralj Leopold leta 1901 daroval belgijski državi. Za koliko je Frank Zotti osleparil črnogorske izseljence. Poluradni list črnogorske vlade je priobčil, da so črnogorski delavci v Ameriki v zadnjih dveh letih izgubili okolu deset milijonov dinarjev radi poloma bank, v katere so izseljenci uložili svoje prihranke. Samo banka Franka Zot-tija, ki je pred par leti propadli* in o kateri je bilo mnogo govora, izlasti v hrvatskih listih, je odnesla tem siromašnim delavcem nad tri milijone dinarjev. Frank Zotti je upropastil tudi mnogo hrvatskih izseljencev, ki so mu poverili svoj denar. Gostilna z vso pij ravo ee odda v raiem po nizki cfni. Obrnili fp je v ulieo Car-! radori (gostilna N. D O. — Košić._ 2260 Obiskujte žganjarR0?ISSS™?& V. Riborgo 1 - V. Maloanton 30. — Vina. llkarjl, sirupi, »lušči oe in kenfektnre ta- in inoztmaklh tvrdk. KONJAK ZA PSEVOZ v stekUnlcr.li Kron 140; V, 80 stot. - Po-iilJatT« na datelo. nočete II Imeti dobro In točno on? Naročite si mejo Tula rem. anker ura z dva jakima oklepoma s pravim Svičarskim točno idočem strojem s 6 kameni. Prava srebrna nra za gospode in gospe K 9-—. Posebno gravirana ctliena ura s pozlačenim, posrebrnim ali šarenim kazalnikom K 7-50. Prava srebrna nra za gospode, d;me ali d*čke s 6 kamni s točno idočim strojem K 8*50. Prekrasna 8 dni idoča celiena nra z preciznim strojem 5 let garancije K 14. Ista iz čistega srebra K 18. Novost ! Žepna nra zajedno bndilika K 17. Amerikanska zlata dvostruki panetr verižica s priveskom ščit sv. Gregorja s 3 letnim [ismenim jamstvom da ne menja barve K 2"50. Isti s 5 let. jarr stvom K 5'50. Isti s 10 let. jamstvom K 8-3C. Vse meje ure so prve švicarske tvornice pri meni točno repa-rirane i regulirane pa dajem u sva-kem pogledu popolno jamstvene moje verižice so amerikansko zlato i jaz ne obvezujem vsako verižico premeni svojo naravno barvo brezplačno pre-meniti ali vrniti denar. Zahtevajta moja božične oanike zastonj i franko. Pošilja as samo proti povzetju. Josip Dohnalf Dunaj VII/1 Andreasgasse. Henrik pLChitchloinov mm m s«, mm * Luigi BRAIDOTTI Via S. Ciliino št 1157 (Sv ivanu) Trst Izbor razne svinjine in sira, kakor tudi piva, viua in likerjev s postrežbo Se priporoča LASTNIK. .. Via Stadion 35 „j Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in pri-j veskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez , dijamantov. Zlate, srebrne, nlkelnate ali jeklene UTe. — Regolatorji iz prvih tvornic. .ZENIT, OMEGAu. Sprejema vsako popravo z garancijo enega leta kave. SLOVENCI! tlno, ki le edino slovensko slatino ln se loliko meri z vsako kislo vodo. Odprto do ene popolnoči. GRAMOFON! so najboljši radi mičnega in melodijoznega glasu in trpežnega stroja. NIZKE CENE. Bogat izbor slovenskih in hrvatskih plošč. Na zahtevo ceniki brezplačno. Avtomati -- za gostilne -- ŠOLA ZA JEZIKE ... PolVfflotte Acquedotto St. 16 __»Lp____nrvn nflri nasproti cerk- Ant- nov W VERIŽICE po tov cent« h.