Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.



List Slovenskih delavcev v o4jneriki.
The first Slovenic JDaiI>^ m
the United States. Issued every* day~ except Sundays and Holidays.

4
OK PI8A&1TB: 1879 MOT OX.
; lq>t«mbv «, 1908, at the Poet Office at New /on, V. Y„
the Act of
of
S. 1«7»
TELEFON PISARNE: 127» llOTtfft,
WO. 244. — ŠTEV. 244.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 23, 1907. — V SREDO, 23. VINOTOKA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK
Naročnikom.
S tem opozorimo tiste naročnike, kteri so prejeli nedavno račun za naročnino, da nam kolikor mogoče kmalu pošljejo navedene zneske, ker jim bodemo sicer list ustavili. Nekteri pačijo premalo na svoje dolžnosti. Ko ee jim list ustavi, je pa zamera.
Da ne bode torej nepotrebnega razburjenja in dela. prosimo, naj vrši vsak svojo dolžnost kot jo vršimo mi.
UPRAVNIŠTVO.
Knickerbocker Trust Go. Roosevelt v Tennessee, prenehala poslovati. Protitrustna politika.
Iz delavskih kropv. Odslovitev delavcev.
TOPILNICE V CORAMU, CAL., SO ZAPRLI IN VSE VSLUŽBEN-CE ODSLOVILI.
"Unijska delavnica** je po zatrdilu sodišča v Ohio škodljiva javnemu blagostanju.
SODNO POVELJE.
DEPOZITORJI SO DVIGNILI IZ VSEH ŠTIRIH URADOV BANČNEGA ZAVODA $8,000,000.
Odbor, ki je površno pregledal knjige, trdi, da je ta zavod solventen.
SENZACIJONELEN NAVAL.
Redding, (Tal., 23. okt. Vsled iz Kolona dosleira povelja so v Cora mu prenehali * irradnjo topilnic C. D. Balakal's Copper ('o., ktere so veljale pol milijona dolarjev. Vse vslu-žbenee odslovili. V nie?»tii vlada velika razburjenost.
Cincinnati, Ohio, 23. « kt. Zvezini »sodnik Thompson izjavlja, da je tako-zvana * * zaprta delavnica", v kterej so vsluž-beni sami unijski delavci, škodljiva javnemu blagostanju, vsled česar je izdal sodno povelje proti uniji tiskarjev. Uradnike unije bodo sedaj zasledovali ra<li zarote, ktero »o storili s tfin, da so sv je tovariše pozvali na štrajk.
Omaha. Neb.. 2->. okt. Trije štraj-kujoei telr-iri afist i so se vrnili na delo.
ROOSEVELT NE BODE KANDIDIRAL.
Manager Taftove predsedniške kandidature je o tem prepričan.
Washington. 22. okt. Tu se mudeči manager Taftove predsedniške kandidature, Arthur Vorvs iz Ohio, je včeraj z ozirom na Rooseveltov tretji predsedniški termin izjavil:
Agitacija 7.a kandidaturo vojnega tajnika Tafta bi se gotovo i-e pričela in bi se tudi sedaj ne nadaljevala, ako bi predsednik Roosevelt za trdno ne sklenil, da v tretjič ne bode kandidiral za predsedniško mesto.
Mr. Vorys je to naznanil s posebni in premislekom in njejrova tozadevna izjava je prva. ktera prihaja glede Roosevelta iz Taftovepra tabora.
Tukajšnji politiki trdijo, da bode tej izjavi kmalo sledila osobna Poose-veltova izjava is*^ vsebine, kar bode za Tafta zelo u<rodno.
THAW JE DOBIL $120.000.
Prodal je svoje pittsburško posestvo materi, bratu in sestram.
Pittsbunr. Pa., 22. okt. Harry K. Thaw in njetrova žena Evelyn Nesbit Thaw, >ta včeraj popoldne oficijelno prepisala ta ime njegove matere, brata in sester njuna štiri posestva v tukajšnjem me-tu za kupno svoto v znesku $120,000. Tozadevne listine so bile izdelane pri recorderju countyja Allegheny. Posestva so sedaj prepisana na Mrs. Mary Thaw, njegovo mater, Margaret Carnegie, ženo Geo. L. Carneirieja, sestro. Alice, grofico Yarmontsko, sestro in Josia Copley Thaw, brata.
To je storil Harry vsled tega, da dobi potrebni denar za prihodnjo porotno obravnavo proti sebi radi umora arhitekta Whiteja, dočim zopet -drugi trdijo, da je storil to radi tega, da se izogne mnogim proti njemu naperjenim tožbam.
Newyorska Knickerbocker Trust C<jmi>any je m rala po sen^aeijonel-nem navalu svojih vlagateljev tekom zadnjih dnij izplačati od $8,000,000 do $10,000,000 v ^oiovini. Tacega navala na kak bančni zavod tekom jedne generacije v New Yorku še ni !)ilo in tako je bila imenovana Trust < o. včeraj prisiljena svoje štiri urade v našem mestu zapreti. Velikemu številu depozitorjev, kteri so čakali na svoj denar,- so i bljubili, da se poslovanje danes zopet prične. Izjavili so jim, da je zavod le radi tega prenehal 7. izi>lačevanjem. ker nima pri rokah dovolj denarja in ker ne more svoje vrednosti dovolj hitro spraviti v denar.
Takoj j>o;em, ko se je prenehalo izplačevanje, priredila je Trust Companies' Ass <-ia t ion of Xcw York svojo konferenco, pri kterej se imenoval poseben odbor, da izdela načrt, {Hi kterem se Ivniekerboc-ker Trust <*oinpany sanira. Orngi odbor je zo-[H-t dobil nalogo zborovati z uradniki Knickerbocker Trust C-1, da se za-more sled njej dati tako pomoč, v ka-koršnjo je imenovani bančni zavod opravičen. Ta seja se ni zaključila v zadovoljstvo uradnikov Knieker-boekfi-ja, kteri so zelo skeptični in ne vedo, se li poslovanje danes z -pet prične ali ne.
Včeraj zvečer so dolyo časa časa pretrledovali knjiire bančnega zavoda "n dojmali. «la je družba na podlagi lo.-e.lanjih preiskovanj solventna. — Naravno. da knjige niso natančno pregledali, kajti to se zgodi še le danes in bode trajalo ves dan. Še le k., se pregled knjig za vrši, bodo drugi t rust ni zavodi sklenili, naj li pomagajo Knickerbocker Trust Co. ali ne. Danes dopoludne izda bančni zavod izjavo, s ktero bodo naznanili, bode li zavod danes pričel zopet poslovati.
Radi neprilik tega zavoda je dospel v New York tajnik zvezinega zaklada. Mr. C< rtelvou. Sedaj se v New Yorku tudi zatrjuje, da se v Clea^ng House zanimajo tudi za razne druge finančne zavode v našem mestu, zlasti pa za Trust Company of America. Zvedelo se je namreč, da vlagatelji tega zavoda hitro dvigajo svoj denar, vendar pa bode kombinacija bogatih mož ta zavod podpirala z vsemi sredstvi, ktera imajo na razpolago. Knjiire te družbe b< do ttldi danes pregledali. Pri tem zavodu so včeraj vlagatelji dvignili $4.000.000.
Tudi Morton Trust Co. je včeraj zcrnhila velik del svojih vlos-.
Pomanjkanje denarja je splošno in vlada da New Yorku na razpolago f21,000,000.
Brezplačno
po SI jemo lepo sliko pamika,
jggf	m	kteri »pa-
da k najcenejfi,najboljšiin najdlrektnej-Si progi u Slovence. Pilite na Austro-A merica a a Line, Whitehall Bo i I din g,
MtwYork.	__
^ i
Tunel med New Torkom in Hoboke-
nom.
Tunel med mesti New York in Ho-boken pod reko Hudson bode, kakor se sedaj naznanja, odprt in izročen prometu dne 1. decembra t. 1. Tunel med Hobokenom do Christopher St. v New Yorku (postaje podulične železnice) bode že tekom šestih tednov občinstvu na razpolago. Hobokenška podulicna postaja na Ferry St. bode dolga 700 čevljev in se nahaja 150 čevljev pod zemsko površino. Tunel, oziroma zveza s 43. ulico v New Yorku bode pozneje dogotovljen.
Vihar poškodoval Marconijevo brzojavno postajo.
Glace Bay, N. S., 22. okt. Včeraj je tu divjal izreden vihar in med tem je neprestano deževalo ter snežilo. Vihar je pokvaril Marconijevo brezžično brzojavno postajo, tako da je zveza s celino pretrgana, vsled česar ni mogočo brzojaviti v Nenr York drugače, nego preko Inke, od kjer pošljejo potnem brzojavke po navadnem kablju t Ameriko,
PREDSEDNIK ROOSEVELT IZJAVLJA V SVOJEM GOVORU, DA BODE VZTRAJAL PRI SEDA-NJEJ POLITIKI.
Znamenit govor predsednika v avditoriju v Naskville, Tenn.
SIJAJEN SPREJEM. -o —
Nashville, Tenn., 23. okt. Predsednik Roosevelt je na svojem potu proti Washi ngtonu, v tukajšnjem mestu zopet govoril izvrsten govor, s kterim je zagovarjal svojo protitrustno politiko. Med drugim je dejal: "Tekom zadnjih meseeev bilo je na delniškem trgovišču in pri višjej finanei mnogo potežkoč in čestokrat se je trdilo, da so te potežkoče nastale vsled moje politike, ktera je baje odg. vorna za finaneijeliio vznemirjenje. Toda mojo politiko lahko naznanim v kratkih potezah. Nje namen je kaznovati uspešno nepoštenost. Jaz dvomim, da je imela ia politika kak materijalni vpliv na sedanji- potežkoče, toda tudi ako bi temu bil i tako, svojega sklepa za ostanek mojega uradovanja ne bodem spremenil in bodem svojo politiko do pičice izveL
1 * Vse, kar smo storili, ni bilo družeča. nego da smo odkrili napake in jaz nisem storil druzega, nego da sem prižgal luč v temi. Zato sem iklgo-voren, ne pa za ono, kar nam je luč pokazala.?'
Tako je govoril predsednik med neprestanim odobravanjem množice. — Predsednikov prihod je bil za Nashville velik praznik in vse mesto je bilo v zastavah. Roosevelt je obiskal tudi dom predsednika Andrew Jack-soiia, kjer ga je sprejela njeg. va vnukinja Mrs. R. Jackson Lawrence. Po -davnostih. se je predsednik odpeljal v Chattanoojro.
Bodite oprezni!
Is verodostojnih virov smo zvedeli, da namerava neko takozvano, nedavno ustanovljeno "bankarsko*' podjetje v New Yorku, ktero ni pod ni-kako kontrolo, in je toraj tudi brez vsake odgovornosti, rojakom razpošiljati cirkularje, s kterimi jih bode vabilo, da pri tem podjetju nalože svoj prihranjeni denar. •
Kakor rečeno, to*podjetje ni pod nikako državno ali zvezino kontrolo, nima — razun velikanskih dolgov — nikacega premoženja in toraj tudi za varnost denarja ne more jamčiti, da-siravno bode morda obljubovalo velike obresti, samo da na ta način zlorabi zaupljivost nevednih ljudi.
Ker želimo, da bi naši rojaki ne prišli v tak položaj, v kakoršnjega so baje zabredli ameriški Hrvatje, svetujemo rojakom, da nalože svoj težko prihranjeni denar le v državne ali pa ljudske (nacijonalne) banke in trust-kompanije, nikakor pa ne v zasebna podjetja sviudlarskih špekulantov. Najbolje pa je, ako pošljejo svoj prihranjeni denar v staro domovino, kjer imamo na razpolago mnogo dobrih bank ali hranilnic. Za slučaj, da dobi kdo kak tozadevni poziv ali eirkular, naj ga takoj uniči, da se mn ne bode treba kesa ti potem, ko bode prepozno.
Francozje poraženi. Bitka pri Casablanci.
ČETE FRANCOSKEGA GENERALA DRUDEJA SO MORALE BEŽATI.
7000 Arabcev jih je zasledovalo do mestnega ozidja.
RAZSTAVA MRTVECEV.
Vesti iz Rusije. Preganjanje čifutov.
V ODESI SO ZOPET PRIČELI S KLANJEM NEPRILJUBLJENIH ČIFUTOV.
Trideset mož in žensk so ubili in raz-mesarili.
ZAROTA.
n
Ran Josip še
Bazne novosti
vedno živi.
NOVE PEGE NA SOLNCTJ.
Pittsburški zvezdottnanec trdi, da jih je videti s prostim očesom.
Pittsburg, Pa., 22. okt. Tukajšnji zvezdoznanee je našel nove pege na solneu. Nektere pege so tako velike, da jih je lahko videti s prostim očesom. Dosedaj še ni bilo mogoče dognati, imajo li kak magnetičen upliv na zemljo ali ne. Solnee je že teden dni pokrito s pegami in v soboto ob solnčnem zahodu jih je bilo prav lahko videti s prostim očesom. Brashear je dosedaj našel pet velikih skupinj teh peg in sicer baš na sredi solnea, oziroma ob ekvatorju, kjer jih običajno ni.
Največja skupinja, ki meri gotovo 100,000 štirijaških milj in ktere posamezni deli so združeni s takozvanimi mostovi, tvori nekako zvezo med južno, iztočno in severno stranjo solnč-nega površja.
Po manj sanje števila penzij onistov.
Washington, 22. okt. Tekom letošnjega lita se je število penzijonistov pomanjšalo za -18,600 in znaša le
9G7,371.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.30 ............— 50 kron,
za $ 20.40 ............ 100 kron,
za $ 40.80 ............ 200 kron,
za $ 101.75 ............ 500 kron,
za $ 203.50 ............ 1000 kron,
za $1016.00 ............ 5000 kron.
Poštariaa je vftteta pri teh avota]pL Doma aa nakazane irota popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Kaie denarne poffijitv« izplačuje c. kr. pofttnl hranilni urad v 11. do 11. daeh.
Denarje mam podati ja n*Jprfl!Č-••]# do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem piano, večje zneske po Domestic Postal Money Order all pa How York Bank Draft CTUUVK »Aim oo, 1M OrMBWteh WL. How Tack.
MM WL (Mr Am, H. HL. deeding
Tangier, Maroko, 23. okt. Tukajšnjemu španskemu poslaništvu se javlja, da so bile francoske čete pod poveljem generala Drudeja pri Casa-blanci včeraj poražene in da so Arab-ei zmagali.
Sedem tisoč arabskih bojevnikov, oboroženih z modernimi topovi in puškami. prignalo je Francoze vse do ozidja mesta Casablanca, ktero mesto je bilo v velikej nevarnosti, tako da so morali Francozje prositi za pomoč neko vojno ladijo, ki je bila v luki.
Grad Anflus, kjer je shranjenega pol milijona dolarjev, je v velikej nevarnosti, ker se mu bliža tretja divizija sultana Mul a j Hafida. Grad čuva kaid Anflus, kteri zastopa sultana Abd ul Azisa na jugu.
Od tu je včeraj odplul francoski transportni pamik s četami in strojnimi puškami na pomoč kaid Anflusu.
Casablanca, 23. okt. Dne 20. okt. so bile čete francoskega polkovnika Fretava, kteri je rekognosciral okolico, v velikej nevarnosti in gotovo bi se iz Tadderta nihče ne vrnil živ, ako bi polkovniku ne prišel na pomoč general Drude. Polkovnik je imel seboj oddelek konjiče, dve sotniji pešcev in baterijo brzostrelnih topov. Pri Alva-rezu so ugledali 60 arabskih jezdecev na vrhu nekega griča. Polkovnik je poslal proti njim švadrono algierskih jezdecev in nastal je naporen lov, ko so se nakrat tudi na druzih gričih pojavili jezdeci.
Algierski jezdeci so opazili, da so v zasedi in so se počasi umikali. O-stale čete so takoj zasedle zidovje ne-cih grobov. Arabci so dobivali neprestano pomoč in so skušali francoske čete obkoliti, toda neprestano streljanje pešcev in brzostrelnih topov jih je ustavilo. Položaj je postal vedno bolj kritičen in 5000 Arabcev je skušalo francosko kolono zajeti, ko je prišla pomoč, ki je napadla Arabce ob krilu in jih prepodila. Drude jih je s sijajnim napadom jezdecev prijel tam, kjer jih je bilo največ in tn je prišlo dc boja mož proti možu. Arabce so Algierci in Francozje na desnej in levej sekali in potem so Arabci bežali. Nek francoski jezdec je posekal Mulaj Kašidovega zastavonošo in dobil zeleno zastavo. Šestdeset Arabcev je bilo ubitih večinoma z mečir Njihova trupla so Francozje prinesli v Casablanco, kjer so sedaj razstavljena. Napadalci so bojevniki novega sultana.
( JA	drugi razred m
en4U parnlke Bed Star, ^	Hamburg America,
Bremem Llyod, Holland America
Petrogratl, 23. okt. Glasom zasebnih in nezanesljivih poročil iz Odese so domačini zopet pričeli preganjati čifuteT kterih so baje 30 ubili in raz mesarili. Odvzeli so jim baje tudi vse, kar so imeli.
Petn gTad, 23. okt. Glasom uradne preiskave se je dognalo, da tajni tunel iz hiše generala Krističa ne daleč od Pavlovske železnice blizo Carske-ira sela ni delo zarote teroristov proti življenju carja. Tunel so izdelali baje roparji.
Tiflis, Kavkaz, 22. okt. Osem v do smrtno ječo obsojenih političnih jet ni kov, kteri bi mt rali delati v sibirskih rudnikih, je včeraj ušlo. Klo so jih iz sodne dvorane g-nali nazaj ječo, priredili so socijalisti na ulici izgrede in v zmešnjavi, ktera je vsled tega nastala, so obsojenci ušlL- Do sedaj o njih še niso našli niti najmanjšega sledu. Brezdvomno so jih skrili njihovi somišljeniki.
L«: ndon, 22. okt. Iz Petrograda se brzojavlja, da so tamkaj izpustili iz ječe ameriškega socijalista Wallinga in njegovo ženo, ktera so zaprli, ker sta bila v zvezi s čljpai finske revolu-cijoname stranke. Oba sta se nastanila zopet v hotelo France.
Walling, njegova žena in nečakinja so bili zaprti zajed no z drugimi političnimi jetniki, kteri so Američane v ječi poljubili in jim izkazovali največjo naklonjeni st. Izpustili so jih ker med njihovimi zaplenjenimi listi nami niso našli nič. sumljivega. Sedaj morajo takoj odpotovati in se nikdar več vrniti v Rusijo.
DEČKI NAPADLI KROJAČA.
čifutskega krojača v Brooklynu so do smrti kamenovali.
V Brooklynu se je moral minolo nedeljo z dečki bojevati 331etni čifut-ski krojač Paul Bexter, ki ima svojo malo delavnico v hiši 236 Lewis Ave. Tamošnji dečki eo ga dan za dnevom dražili in ker v nedeljo ni bilo nikjer najti kacega policaja, moral se je sam braniti.
Naj preje so mu dečki vrgli v proda-jalnico kup blata, na kar je krojač odšel na eesto in vjel jednega dečka. Ostali dečki so ga pa takoj obkolili in pričeli nanj metati kamenje. Krojač se je moral umakniti in baš ko je prišel do svojih vrat, sta ga dva težka kamna pogodila na glavo, tako, da se je takoj nezavesten zgrudil. Mali lopovi so nato bežali. Zdravniki trdijo, da krojaču ne bodo mogli rešiti življenja.
MELONE KOT BOMBE.
V New Jerseyu so zločinci bombardirali osobni vlak z din j ami.
........-_______
Burlington, N. J., 22. okt. Blizo postaje Stevens so nepoznani zločinci z dinjami (melonami) napadli potniški vlak, ki je vozil v Philadelphijo, Pa. Napadalci so stali s svojimi " bombami" kraj tira, oziroma nad tirovo zarezo in metali buče na vlak. Na ta način so pobili mnogo okenj na vlaku in vsled rudeče vode iz melon so potniki izgledali, kakor da bi bili krvavi. Spočetka so potniki- mislili, da so žrtev "La mano nere*'. Jeden potnik je bil izdatno ranjen. O napadalcih ni ne duha ne sluha.
MEDTEM, KO SE JE VČERAJ ŽE DOBRO POČUTIL, POSTAL JE SEDAJ ZOPET SLABŠI.
Setati ne sme več; spal ni skoraj vso noč; bolezen je hujša.
GOVORICE NA BORZI.
iz inezenstea
LASTNINO CIRKUSA BARNUM & BAILEY SO KUPILI BRATJE RINGLING.
Zopetni izgredi v Calcuti, Indija. Viharji ob skandinavskem obrežju.
FRANCOSKI PARLAMENT.
Dunaj, 23. okt. Cesar Fran Josip se nekoliko boljše počuti in včeraj ga ves dan ni mučila mrzlica, toda tek se mu ni povrnil. Kašelj ga še vedno muči in v obče je cesar tako slab, da so mu prepovedali šetati po galerijah. Najmlajša cesarjeva lici, Marija Va-
London, 23. okt. Delničarji cirkusa. Rarnum & Bailey so sklenili, da se cirkus proda ameriškemu cirkusu Ringlinj Bros, v AVisconsinu zn začasno svoto $410,000, ktera se potem poveča na $2,000,000.
Pariz. 23. okt. Včeraj se je z-»pet
Ierija, ga je včeraj zopet obiskala in pričelo zasedanje parlamenta. Pred je bila pri njemu četrt ure.
Na borzi krožijo vesti, da se cesarjevo stanje hitro poslabšuje in to je najbolj verjetno.
V minolej noči je le slabo spal, tako da o spanju ne more biti govora. Kašelj je suh in jak, tako da je bolnika zelo izmučil. Zdravniki so neprestano pri cesarju.
Oficijelno se seveda trdi, da je cesar boljši.
ZALIVSKI TOK JE POSTAL POČASEN IN MRZEL.
Tok, ki daje Evropi toploto, je za osem stopinj hladnejši.
Philadelphia, Pa., 22. okt. Kapitan Jensen od parnika Admiral Schley, ki je dospel semkaj iz Port Antonio naznanja, da je postal znani zalivski tok (gulf) izredno počasen in da je tudi njegova toplota daleč za norma-lo. —
Normalna temperatura imenovanega toka, kteri daje Evropi svojo toploto, je znašala vedno po 78 do 81 stopinj nad ničlo, sedaj pa znaša le 70 stopinj. Za pa dne tokove meje, ktere je bilo vedno lahko opaziti tako po barvi vode in toploti, so sedaj skoro popolnoma zginole. Mogoče ta sprememba ne bode trajala dolgo, vendar je pa velike važnosti za mornarje.
KOZE V NEW YORKU.
Ljudje v Rome, N. Y., so radi epidemije zelo vznemirjeni.
Rome, N. Y., 22. okt. V severnem delu countyja Oneida in v južnih krajih countyja Lewis, pričele so se koze epidemično razširjati in prebivalstvo je vsled tega ze!o vznemirjeno. V raznih krajih so vsled bolezni zaprli šole.
Samo v Lewis countyju se je pripetilo do sedaj 50 slučajev te bolezni.
Zopet jak potres.
Washington, 22. okt. Vremenski urad naznanja, da je se i zm o graf včeraj po neči ob 11. uri zaznamoval jak potres, kteri se je pripetil nekje za padno od Avstralije v južnem Indijskem oceanu. Potres je bil zelo jak.
sednik Brisson se je v svojem govoru spominjal v Maroku padlih francoskih vojakov.
London, 22. okt. Iz raznih skandinavskih rr.est se poroča, da je te dni divjal ob tamošnjem obrei.ju izreden viliar, kteri je napravil zlasti ob obrežju velikansko škodo: mnogo ladij se je ob pečinah razbilo in škoda, ktero napravil vihar, seza v milijone.
Caleuta. 22. okt. Domačini so včeraj ponovno uprizorili velike proti-angleške demonstracije, ktere je moralo vojaštvo razgnati. Pri tem je bilo mnogo ljudi aretovanih in več ranjencev so odpeljali v bolnice.
Pariz, 22. okt. Povodnji v južuej Franciji so sedaj končane in razmere postajajo take, kakor so bile preje.
London, 22. okt. Znani virtuoz na gosti Kubelik odpotuje v Ameriko 8-parnikom Kron pri ncessin Cecilie dne 30. t. lil. Z Dan. Frohmanom je sklenil pogodbe 7n več koncertov.
Parnik na pečinah.
""Crescent Oitv. Cnl.. 22. okt. Angleški tovorni parnik Queen Christina je za vozi I na pečine North Side Rock, osem milj severno od tukaj. Šestnajst mornarjev ie prišlo v čolnu na kopno in šestnajst jih je ostalo na pamikn, kterega ne bode mogoče rešiti. Parnik je 19. t. m. odplul iz San Francisca v Portland, Ore., in je last Dunlop Steamship Co.
Bremena
2307
iz An t werpena
v Ham-
Roparski oblak.
Hastings on Hudson, N. Y., 22. oktobra. Nepoznani tatovi so obiskali včeraj tukajšnjo hišo Tkom. F. Reynolds!, ko je njegova rodbina ie spala. Tatov^ so odnesli mnogo srebrnine ia obleka. Sledov* tatov ao zapazili iala pri aajatarka. Skoda ja

Znižane cene.
flJ^C velja sedaj vožnja V*'** bnrg*.
$23 v^lja sedaj vožnja v Antwer-
t07 velja sedaj vožnjo v Rotter-L dam.
v Havre s francoskimi brzo-parniki.
J? Z v Havr^g francoskimi pošt-"P nimi parniki.
C2 2 v Havre *s francoskimi "na-vadnimi parniki.
$21 V ^remen z navadnimi par-
v Bremen z ekspresiimi par-
C ▼ Trat ali Reko na parnikili ■ A ustro-Americana Line.
Te cene veljajo do preklica. CT Originalni listki sa dobe pri
Fr, Sakser Co.,T 10» Greenwich St., Hew York.
KRETANJE PAŠNIKOV
Dospeli ao:
Grosser Kurfuerst 22. okt. iz Bremena
3 1981 potniki. Rhein 22. okt. iz
potniki. Vaderland 22. okt.
s 1632 potniki. Statendam 21. okt. iz Rutterdama (že porocano) s 733 potniki.
Dospeti imajo:
Bulgaria iz Genove. •Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Ultonia iz Reke. Campania iz Genove. Princesa Irene iz Genove. Majestic iz Liverpoola. Estonia iz Libave. Graf Waldersee iz Jlamburga. Baltic iz Liverpoola. T^a Savoie iz Havre. Jsew York iz Southamptona. Campania iz Liverpoola. Kaiserin Ausruste Victoria iz Hamburga,
Kroonland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Alice jp Trsta. Carmania iz Liverpoola.
Odpluli so:
Oceanic 23. okt. v Liverpool.. Nieuw Amsterdam 23. okt. v Rotterdam.
Odpluli bodo:
Deutsehland 24. okt. v Hamburg. Arabic 24. okt. v Liverpool. La Lorraine 24. olrt. v Havre. Barbarossa 24. okt. v Bremen. Slavonia 24. okt. v Reko. Vaderland 26. okt. v Antwerpen. TJmbria 26. okt. v Liverpool. St. Paul 26. okt. v Southampton. President Lincoln 20. okt. v TT—i burg.
U Bratagn* 26. okt r Havre.
• • ; ■ - '
Glas Naroda
''GLAS NARODA"
' Morenic uanv.)
Owned an.l published by t>— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
( a <-orj»oration ».
FRANK 8AKSER, president. VICTOR VAUAVBC, Secretary. LOUIS BEN ELM Treasurer.
Place of business of the corj« »ration and wl'lmwa of	officers: Kfe Greenwich
Street, liorough of Manhattan, New York City. N. Y.
& leto velja list za Ameriko .
„ pol leta.......
,, leto xa me-to New York „ pol leta aca*nae»to Ne* ,, Evropo za v*e leto .
.. pol If ui .
- $3-Oo
. i.so . 4.00
. 4.&0
„ četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja v na k dan iz-vzernni nedelj in praznikov.
(«OUAS [NARODA**
(**Voi«-e of the People") Issued every day, except Sundays and Holidayu. Subcicription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dopi-i brea jK>ipisa in oeobnosti ae ne (Wtinnejo.
l>enar naj se blagovoli pošiljati po Money Onler.
Pri spremembi k raja naročnikov pronimo, da se nam tudi prejšnje bivališče Baxnaui, I t hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iu posilj Uvam naredite naslov:
"Olas .Naroda" 100 Oreenwi'-ii Street. New Vork City.
Telefon: r27'» Hector.
Republikanska konferenca.
šle š	:e velike napake na dan,
kterih . . sneje ne bode mogoče popra \ iti.
V-«*i,:ik bi bilo bolje, ako bi zgradili ptekop po višini morske gladine, kteri hi gotovo ne veljal toliko, kakor
bode \eijal sedanji.
Panamski prekop.
Pred več loti ho izračunali, da bode gradnja panamskega prekopa veljala ato milijonov dolarjev. Par let ea tem so zojwt izračunili, da bode za io avrho potreba 140 milijonov dolarjev, dandanašnji pa nibče ne misli več na to, da bi bilif mogotce prekop zgraditi s to svoto, kajti vsakomur je znano, da postaja proračun za gradil jo prekopa od leia do leta večji. Proračuni pri velikih podjetjih ne morejo biti nikdar pravilni, to tem manj, ker pri tem nuna nihče potrebne izkušnje. Kadi tega se tudi ni treba nikomur čuditi, ako niti vlada s*ama ne ve, k liko bode veljal prekop.
Ako upoštevamo hvalo in napredek dela pri prekopu, o kterem se dan za dnevom poroča, morali bi biti uver-jeni, da so saj načrti prekopa v redu. Sedaj pa prihaja na dan tudi dejstvo, da je s stavbenim načrtom ravno tako slabo, kakor s tinančnim. Po sedanjem načrtu bodo- namreč bazeni prekopa — ožji, nego največje, oziroma najširše ladije. Že za ladije, kakoršnje imamo sedaj (široke po BO—S6 čevljev), je 100 čevljev širok bazen premajhen. Ker pa vsakdo ve, da bodo po par letih ladije mnogo večje, bode tudi prekop premajhen. Samoumevna je torej, da je treba sedaj prekop popraviti. Koliko bode to veljalo, se za aedaj še ne more ceniti, vendar bode pa še treba šteti lepe milijona.
Radi tag* svetujejo svVSeMt vladi, da fte%rikmt skrtfao MMb t« ker ni itfdjvfeao, da Me ptft-
Pavlink« in njen hlapec.
SpLsala Lea Pa tur.
(Konec.)
Vežna vrata so «e odprla počasi... Težka noira se je obotavljala na pragu. To ni berač... S »trahom se je
ozrla Marijana. . . Tone - to more
biti zapoznel p «tmik ali berač. ... S strahom se ozira na okrog...
Na pragu se je pojavila moŽka postava v mestni obleki, s kovčekom v roki. Iz bradatega lica je gledalo znano oko hudomušno na Marijano, znani glas je klical:
* * Dober večer, Marijanica, zvesta ženica! D Igo si me čakala, pa pričakala si me. Res, da nisem prinesel d?narja — so lepa dekleta tam v A-meriki in dobra vina, Marijanica... In težko se dela tam. . . Pa zdaj je kraj vseh neumnosti, doma bova delala skupaj, Marijanica... Slišal sem od Straha, da sta umrla otroka. Bil sera žalosten, pa Bog naju potolaži lahko..."
Tako govore je odločil Pavlin kovček in se bližal ženi. Odmaknila se je.
' 'Ali si ti res, Fronc — ali tvoj duh"?" je jecljala.
"Slab sem res od vožnje in prestane bolezni", se je smejal Pavlin, vendar sta duh in telo še skupaj.**
Stisnil je je krepko r. ko. Zastokala je, se zavedla, da se je obistinilo ;isto grozno, ki jo je plašilo... Vrnil se je mož, zahteval bode račun od nezveste žene. . . Naj si je ou živel tako ali tako — ona. žena. mu je imela ostati zvesta...
Nocoj še ne ve ničesar, prišel je v mraku, se ni pokazal, ni govoril z nikomur. Še celo noč ima Marijana pred seboj... kaj narediti?... liu! kako se sveti ostrina sekire — nad plamenom, okrog kotla, plešejo pošasti.
I lila je ženska. Znala je zakriti svoj strah in jezo s sladkimi besedami. M- ža. ki je prišel o tako nepravem času. je peljala v izbo. Truden se je \ leirel na ki p pri peči. Govoril, izpraševal in se nasmejal zdaj glasno, zdaj je vzdihnil. Bilo mu je tako čudno. Prišel je nepričakovan, neza-/eljen... V lastno hišo, k svoji ženi. I*a na pragu so ga odrivale nevidne roke. iz kotov sobe so ga gledali okrvavljeni pošastni obrazi... Blede roke so m n miirale, da naj beži. . . Bežal bi. ker ga je <'bjemala groza... Bežal bi — pa bil je tako truden in žena, ki se ga je prestrasila najprej, je hodila zdaj skrbno okoli njega, mu branila iti iz hiše, ker je mož truden. zaspan. Dobro večerjo mu pripravi, skoči po vino... Nocoj se bo-deta ve&elila — a jutri bode dan računa . . .
Marijana je ropotala s ponvijo, da ni slišal m ž Tonetovega koraka, ki je vstopil in postavil golido polno penečega mleka na mizo in ugasnil faral. Bil je nizek, širokopleč, gostih črnih las in neprijetnega črnega lir-a. Obešal je faral v kot, ko je stopila k njemn, mu Šepetala...
Goste Tonetove obrvi so se naježile, usta odprla. . . Iz prebledelega obraza s c»e svetile drobne črne oči, beli zobje.. . Obrisal je mehanično roki v modri pripas in siknil:
"Kaj sedaj, Marijana!"
"Kaj sedaj. Tone T"
To vprašanje je bilo polno obupa in groznega premišljevanja. Za hip sta gledala in obrnila pogled na sekiro. Plamen se je zrcalil na njeni ostrini — pod njenimi udarci padajo hrasti.. . In zopet sta se pogledala...
"Nikdo ne ve, da je prišel, jaz ga
nap jim*', je šepetala Marijana. • * *
Izvanreduo bleda, klecajočih kolen, je hodila Marijana drugo jutro po kuhinji. Vesela bi morala biti, ker je pregnan na veke strah, ki je kalil njeno srečo. Zdaj je šele na svojem, bi*ez skrbi.. . Tisto truplo, ktero pelje Tone pod vrečami v gozd, negibno, krvavo, ne bode m tilo njenega miru. . . Daleč je gozd, — in mrtvi se ne vračajo...
Mehanično si je nalila kavo, mešala po skodeli in zrla v kote. M>tvi se ne vračajo, Marijana — pa tisti grozni pogled, krvavo oko zre iz vseh strani na tebe... kaj je to, Mari janaf... Stok... Tako je stokal — pa ne dolg .. Močan je Tone, ostra sekira... Kdo odpira vrata — kdo prihaja tako naglo, tako rano T Saj
mrtvi se ne vračajo... Ne___Tisti,
ki je butnil s čevljem v vrata, ki je vstopil naglo in stal rokalski, razo-glav, poln hudobnega veselja na zaraščenem licu, je bil Proncev stria. Pa kaj prihaja te. ko rano — čemu t
Priletni stric je raxtegnil ndta do ušes, si tolkel poki ob kolenih, da se je dvigal prah U oftgrxyeflSt prtenih UaA i* «p£l:
"Hoj, Marijana! Strela te... Ali
si tako vesela T No: kaj bode — kaj ne bode? Konec je zdaj tvojega štem-kanja, ha, ha, ha! To je skok sa Toneta! Saj sem dejal: Živ se vrne Prone in vama že pokaže... Zato je hitel tako rano v g. zd, ha, ha, ha! In celi teden misli ostati tam — kaj ne? Saj si je naložil celo knp krme. Pa kaj z-ijaš tako v mene, ti hudičevo
stegno ? ! "
Bledi Marijani je padla žlica iz roke; kava, skodela sta sledila žlici. V njenih očeh se je zrcalila tako blazna groza, da je zazeblo trdnega moža. —
"Kje imaš Froirca?" je vprašal vznemirjen.
1 * Spi'je iztisnila Marijama iz ust,
11 pridite pozneje. * '
4	'Pozneje — kaj pa ! Se bojiš, Marij anček ?! Ura računa se ne d£ več preložiti. H<;j, Fronc!"
Butnil je s čevljem v vrata in lopnil v izbo. Začuden je zastal. Kljnb rani uri je bila izba že pospravljena, postelja postlana, tla umita. Zakaj to ? Tla se umivajo na kmetih le za velike praznike. Ah, tam je razlila nekaj rdečega — tam pri klopi... Rdeče lise se niso dale iz miti. Kaj, ni to kri ?.. . In kje je Fronc ?
"Povej, baba...", je začel stric, pa videl je, da govori le stenam.
Ko je bil stopil v izbo, je uganila Marijana, da je izgubljena, da je prišla ura kazni. In tedaj se je oglasilo v njej žensko srce. Da bi rešila vsaj Toneta... Smuknila k omari, vzela skupitek za telička iz nje in hitela po samotni stezi v goro, v gozd. Brez sape, v groznem strahu. Da pride pred orožniki, da posvari Toneta, ga reši. Če je slišala človeški glas, se je skrila za skalo, za drevo....
Iznmlciia, razmršenih las, je blodila dolgo po g< zdu. Veje so šumele — ona se je ozirala, menila, da sega orožnik po njej, kadar jo je prijela robida. Bila je le enkrat v gozdu in 1-ako ji je bilo težko najti svoj "part".
Nekje je zapela sekira. Njej neznani mož iz kake druge vasi je sekal. .. hitela je k njemu, ga vprašala, navedla kot vzrok, da išče hlapca, ker se je zgodila nesreča. Mož, ki je p znal povest o Pavlinki in njenem hlapcu, se je namuzal, vendar jo je peljal na kraj gozda, ki je bil last posestnikov vasice B.
Xa praznem pre štoru med štori sta našla Pavlinkinega konja. Voz je moral biti v bližini. Mož je klical, pa klic je odmeval po jesenskem gozdu, listje je šumelo, padalo — Tone se ni oglasil. Pavlinka je klicala z ohripelim glasom: "Tcne, oj Tone!"
Gozd je odmeval "Tone!", nekje je zalajal pes.
"Čudno", je menil kmet, "pa išči-va. morda spi, daleč vendar ne more biti. ker je to part vaše vasi."
Iskala sta — našla. . . Nikoli, dokler živi, ne bode pozabil Perkan tistega prizora.
Nad malo livado je ležal posekan hrast. Zraven njega sekira, drobne trske. A zraven sekire izpod debelih • vej gleda roka — leži čevelj... Pavlinka je p gledala v nebo, zakričala srrozno in skočila k hrastu, pod kte-rim je ležal Tone. Roka je bila ledena . . .
Ko je pripeljal Pavlinov stric orožnike v zgozd, je sedela Pavlinka razplet eni h las na hrastu in pela, Perkan je stal pred njo, ne vede, kaj storiti. Razveselil se je prihoda ljudij in jim razložil, kako je pripeljal Pav-linko.
Stric, ki je klel in se rotil vso pot nad nesrečnice, je umolknil, ko jo je zagledal tako strašno izpremenjeno, sedečo nad mrtvim sokrivcem.
5	silo so morali odtrgati Pavlinko od hrasta. Ko so dvignili Tonetovo truplo na lojternice, se je v sedla blazna k njemu. Zdaj je jokala, zdaj pela. Orožnik je pregledal mehko mokro zemljo na kraju, kjer je ležal Tone in rekel:
"To je res več kakor slučaj. Na mestu, kamor je zakopal žrtev, je umrl morilea. * '
Spominski verz na Kredarici.
Spisal dr. K.
^ "oj teh Režun bi bil že zakonski mož, ko bi ne bil tako neumno ljubosumen. Vsled ljubosumn' sti pa se je njegova srčna zadeva zavlekla, da je danes šele na oklicih. In to je zanj vsekako škoda.
Sicer vem, da pri tej moji trditvi zmaja z glavo ta ali oni, ki se je zakona preobjedel, češ, da razvijam čudne nazore. Pa prosim potrpljenja. Takoj pride dokaz, ki nam pojasni ne samo, da je na škodi Bežna, ampak tudi, da se kakor Režun oškodi vsakdo, ki zfcvlfcčnje ženitev.
Da je Saboa breme, bi m sicer jaz nt različnih vzrokov b* mpml trditi
je zakon sladak. Tega sicer ne trdi ves svet, pač pa njega boljši proevit-ljeni del, to so pesniki. Sicer ne pravijo tega izrecno o zakonu, ampak o poljubih in ljubezni. Ker se pa postavno smejo ljubiti in poljubovati i le zakonski ljudje, zato je očividno, da imajo na misli le sladkost zakonskih poljubov in zakonske ljubezni. Pesniki so pa, kakor znano, pro roki človeštva. In ker je pro roko m verjeti, zato je jasno, da se mora verjeti tudi pesnikom.
Sedaa (P* dalje! ; Ker je zakon breme, objed-nem pa sladak, je torej sladko breme. Potemtakem nekako tako, kakor stožec sladkorja, kterenm lahko odgrizneš košček za koščkom, kadar te je volja. -Noseč ga na rami •bodeš sicer občutil njegovo težo, toda neprijetno čuvstvo, ki bi ga 'utegnila provzročiti ta teza, spremeni se takoj v sladko prijetnost, ko potegneš z jezikom po stožcu. Se ve, preob jesti se ga ne smeš, ker potem bi občutil zoprnost mesto sladkosti in bi sodil o sladkorju prav tako krive, kakor sodijo krivo o zakonu oni, ki so se zakona preobjedli. Nastala bi subjektivna prevara, ki bi je pa ne provzro-čil sladkor, oziroma zakon, ampak j edino le tvoja požrešna nezmer-nost. —
Ta primera, ki res ni bogve kako poetiška, pa je okusna in ki ima ra-zun tega to prednost, da je nisem od nikoder preplankal, kar vendar tudi nekaj velja v današnjih, na originalnostih tako revnih časih, nas pa uči in conereto, koliko sladkosti in abstract o zamudijo tisi i, ki odlašajo z ženitvijo.
Medtem pa, ko mi je glede drugih ljudi vsejedno, koliko škode da si na-kopljejo vsled svoje malomarne zamude — kam bi pa prišel, ko bi se za vsakega posameznega brigal! — ni mi vsejedno glede Vojteha Režuna. Prvič, ker je Režun moj stari prijatelj, ki ga imam rad, drugič in zlasti pa, ker sem prav jaz tisti nesrečnik, ki sem zakrivil, čeprav nehote, da še danes ne gleda ob st< -žcu svojega sladkorja.
Ta moja krivda pa obstaja v temle : Nekega soparnega dne sem se sprehajal gori po tivolskem gozdu. In ko sem stavil nogo pred nogo. se stemni nebo in ulije se ploha. Mene, ki navadno nosim dežnik pod pazduho, kadar ga kje ne p; zabLm, dež sicer ni motil bogve kako. Toda ko napravim nekaj korakov, zagledam Režunovo nevesto Binco Selan, sedečo na klopi. Kakor plaha golobica se je stiskala k smrekovemu deblu, da bi se ubranila mokrote. Kaj mi je bilo storiti? Storil sem to, kar bi bil storil vsak galan, kakoršen sem jaz. Ponudil sem ji roko in dežnik ter tako viseča drug ob drugem sva šla proti mestu. Ker pa sem imel jaz cilinder na glavi, Binea pa svileno krilo na sebi, zato sva se res nekoliko tesneje oprijela, da ne bi trpela škode na obleki. To je bilo pa tudi vse. Saj veste!
V tem trenutku pa prinese sam bognasvaruj Režuna po drevoredu. In jedva naju ogleda pa premotri, kako sva tiščala glavi pod dežnik, se za-suče na peti in nama pokaže hrbet, pred no sva mogla Binca in jaz, po-znajoča njegovo ljubosumnost, nekoliko zrahljati medsebojno dotiko. Drugi dan pa dobiva pismi od njega. Binci je odpovedal ljubezen in zakon, meni pa je pisal, da svojo bivšo nevesto kratkomalo meni prepušča. Lahko si sedaj mislite nasledek te Režimov e furije. Oha se je jokala, da ji je stara Selanka jedva sproti nosila sveže rute, mene je pa pripravil ta zli.dej v največjo zadrego. Jej-mena! sem si mislil; kaj naj počnem z Binco ? Res, da je jeden stožec sladkorja sladko breme. To vem in o tem sem, kakor «e nadejam, prepričal tudi vas. Ampak ako si kdo naložil dva na ramo, tedaj vrlo občuti njiju težo, razum tega je pa v očitni nevarnosti, da se sladkorja km ale preobje ter dobi hude skomine.
Zato pa mi je bilo mnogo na tem, da hi Režuna spet spravil na pot, ki jo je bil tako lepo nastopil, s ktere je pa furijasto krenil. Iskal sem torej prilike, da bi se mu približal v pravem trenutku in poravnal to, kar sta zakrivila dež in ljubosumnost- In našel sem jo.
Režun je ljubil ceneno zabavo, da se je, kadar ni imel kaj dela, kar po cele poldneve vozil po cestni železnici in to po dolgem in počez, od južnega kolodvora do dolenjskega, od mestnega trga do bolnišnice in nazaj. Kilometre pa, ki jih je prevozil, si je zapisaval, da je vedel koncem leta, koliko sveta je prepotoval v preteklej sezoni. Sedaj pa, ko je prišel s svojo Binco navzkriž, opustil je to svojo navado ter je sklenil v resnici odpotovati iz Ljubljane, "da bi v tujini lažje prebolel svojo rano. Vendar kmalo sem zapazil, da tega njegovega sklepa ni resn jemati; zakaj odpravil se je res večkrat na pot, toda kako! Vsikdar je prišel na kolodvor ali prepozno, ko je vlak že od-žvižgal, ali pa prezgodaj, tako da se je čakanja naveličal in si premislil. In to je bil prvi znak, da Binci ni treba obupali.
^nTiz^te^dTie
gledal grozno hudo in pa da ee je
skrbno ogibal Binčinega stanovanja. In ker je sovražil vse ženstvo povprek, mrzil je tudi Prešernovo muzo. Vendar pa, da je čas najboljši zdravnik za ljubosumne kaprice, pokazalo se je tudi pri Režunu. Sčas ma so se namreč začeli omiljevati njegovi pogledi, ovinki mimo Binčinega stanovanja so pa postajali vedno manjši. (Konec prihodnjič.)
Q.
Kje je moj oče MATEVŽ ŠKERr-JANO ? Doma je v Šmarci pri Kamniku na Kranjskem. Pred par meseci mi je sporočil, da se vrne v stari kraj in dosedaj še ni domu prišel. Rad bi zvedel, kaj je temu ■vzrok. Kdor izmed rojakov ve kaj o njem, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. Peter Škerjan, P. O. Box 154, Sunny Side, Allegheny Co., Pa.
(21-24—10)
Kje se nahaja JOSIP KLAKOČAR? Pred tremi leti potovala sva skupno iz Nemčije v Zjed. države. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Valentine Kovačič, care of Wilson Coal Co., P. O. Box 47, Kopiah, Wash.	(21-23—10)
LEPA PRTI,TKA za družino, ktera nima svojega in za fante pohištva.
Radi smrti moje žene prodam vse potrebno pohištvo za eno družino in 6 fantov. Preskrbim dobro delo za gospodarja in 6 fantov za pikom. Dela se vedno stalno.
Vprašajte se pri:
John Milavec, Box 167, Klondike Mine, Suttersville, Westmoreland Co., Pa.
(22-25—10)
podp. društvo
o

svete Barba

Kje je JANEZ PROSEN? Doma je iz Rutežovega pri Ilirski Bistrici, po domače Miklov. Podpisana prosiva, da se oglasi, če ne, sva pri-morana objaviti vzrok, zakaj ga iščeva. Frank Stembergar, P. O. Box 225, Hauthorne, 111. — Frank Štefančič (Črnač), Cranesville, Pa.
(21-24—10)
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, kteri potujejo v S an Francisco, Cal., priporočam svoj
SAN BRUNO SALOON.
Postregel jih bodem vedno z izvrstno pijačo in finim jedilom. Imam tudi dobre smodke po nizki ceni.
MARTIN JUDNICH, 580 San Bruno Avenue, near 18th St.,
San Francisco, CaL (9-23—10)
Kje je JOSIP PERME, po domače Tomaž? Za njegov naslov bi rad zvedel Frank Smith, po domače Žagar, Wilson Coal Co., P. O. Box 7, Kopiah, Wash.	(19-23—10)
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno drn-žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K J.. Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne eeje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Družtveoikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na ndkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Pri zadnji seji dne 13. okt. izvoljeni so bili sledeči uradniki:
Predsednik Ivan Borštnar, 58 Water Alley, Allegheny.
Podpredsednik Gašper Pelko, 101 Villa St., Allegheny.
Tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny.
Blag. tajnik Fran Strniša, 101 Villa St., Allegheny.
Odbor: Fran Valant, 54 Troy Hill Road, Allegheny.
Dom. Strniša, 4 Ruckenbach St., Allegheny.
Ivan Kašček, 80 Water Street, Allegheny.
Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsburg.
Zastavonoša Fran Golo'j. 1011 Congress St., Allegheny.
Delegat Ferdinand Volk. 122 42d Pittsburg.
MILIJONE
ODBOR NIKE:
Predsednik: ALOJZIJ ZA VERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Em.
L tajnik: IVAN TELBAN, Box t>07, Forest City, Pa H- tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MTJH1Č, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Ffl KAROL ZA T, AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, EL nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bra*, dock, Pa.
FKAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, P«_ IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Merest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA
NAZNANILO.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za pleSaste in golob adce, od Katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50 ! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravi >n za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri na* ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box CLEVELAND, OHIO.
dolarjev »o že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino poFa. Saksbsju, 109 Green •rich St., NewYork, a nijoden ne more to&iti to xyiibl, ztfe naj ae vsak
No vo ustanovljena postaja št. 41 v Mulberry, Kansas. Imena udov: Josip Lekše star 27 let, Fran Kozole 34 let, Vineene Perpar 37 let, Josip Knez 29 let, Ivan Strah 31 let, Fran Šetinc 22 let. Alojzij Škerbina IS let. Jakob R* všek 24 let, Ivan Zupan 32 let, Avgust Pater 34 let, Ivan Šeler 40 let.
PRISTOPILL
K postaji št. 3 v Moon Runu. Pa.. Fran Petkovšek zopet pristopil, Matija Dolmcuvič zopet pristopil, Ivan Plešec 26 let, Josip Mežič 25 let, Josip Maline 22 le<t, Anton Brus 33 let, Fran Škraba IS let, Florjan Belin-ger 31 let.
K postaji št. 6 v Clevelandu, Ohio. Ivan Kovačič 19 let. Alojzij Co-larič 29 let, Fran K< drič 26 let, Fran Kaplan 32 let, Ivan Skedel 19 let, Andrej Hrovatin 20 let. Ivan Maizel 32 let. Ivan Homovec 30 let, Matija Hafner 24 let, Anton Žele 2S let, Alojzij Roje 31 let.
K postaji št. 7 v Lasalle, I1L, Fran Zularič 19 let, Ivan Režen 35 let, Fi *an Podboršek 35 let, Mihael Roba v 19 let, Ivan Marušic 27 let.
K postaji št. S v Johnstown«. Pa.. Ivan Lovšin 21 let, Matevž Jurjo-vi<* 21 let, Alojzij Matičie 24 let, Fran Petrie 29 let,, Jo.^ip Deželau 23 let, Ivan Žnidaršie 19 let.
K postaji št. f) v Weir City, Kansas, Mihael Kazpotnik 27 let.
K postaji št. 10 v C ketonu. W. Ya., Fran Strah 2S let.
K ]>ostaji št. 13 v East Mineralu. Kansas, Avgust Dn.spa 20 let, Ivan Drospa 29 let, Valentin Gartner 25 let, Josip Faretti 27 let.
K postaji št. 16 v Willockn, Pa., Fran Dolinar 23 let, Fortunand Šarf 29 let, Josip Mirt 18 let.
K i>ostaji št. 17 v Broughtonu, Pa., Jernej Košir 20 let.
K postaji št. IS v Flemingu, Kansas, Rudolf Grabolšek 25 let.
K postaji št. 20 v Claridge, Pa., Pavel Mič 32 let.
K postaji št. 21 v Little Falls, N. Y_, Tomaž Arželj IS let, Anton Halbedl 33 let.
K postaji št. 22 v Imperialu, Pa., Fran Šeštaršič 24 let, Josip Braneelj 26 let, Ivan Eržen 26 let.
K postaji št. 24 v Soprisu, Colo., Fran Dolinšek 26 let.
K postaji št. 27 v Vale, Kansas, Anton Št os 34 let, Valentin Ancar 20 let, Jurij Presnic 33 let, Fran Bučman 44 let.
K postaji št. 2S v South Lorainu, Ohio, Josip Pavlic 28 let.
K postaji št. 30 v Eveletliu, Minn., Ivan Kovač 26 let, Fran Grošelj 26 let, Jernej Gostie 19 let, Fran Nag« de 21 let, Fran Petkovšek 24 let, Karol Suštaršič 44 let.
K postaji št. 31 -v Calumetu, Mich., Matija Deržaj 33 let.
K postaji št. 33 v Clevelandu, Ohio, Fran Stare 25 let, Anton Gregorčič 35 let, Martin Dulc 35 let, Josip Vereek 21 k t, Ivan Perko 36 let, Fr. Žiberna 20 let, Anton Fink 30 let, Fran Muren 39 let, Alojzij Lapoglav-šek 28 let.
K postaji št. 34 v Vandlingu, Pa., Josip Zaverl 33 let, Ivan Pirnat 19 let.
K postaji št. 35 v Ralphtonu, Pa., Anton Reven 28 let.
K postaji št. 36 v Dietzu, Wyo., Ivan Selišnik 26 let, Fran Urh 41 L
K postaji št. 37 v Radleyu, Kansas, Den Simion 22 let.
K postaji št. 26 v Collinwoodu, Ohio, Ivan Mah 27 let.
__IVAN TELBAN, glavni tajnik.
ZA BOŽIČ
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi da. ni let svojccm v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denary to pa naj= bolje, najceneje in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSER CO.
109 GREENWICH ST., NEW YORK. N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., N. E., CLEVELAND, OHIO-

»
f.



Telefon 246.
Frank IPetliovseit
720 Market Street.	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
S A L O O N,
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rffe po nizkih cenah.
Poftilja denarje v staro domovino celo hitro ib cono; v zvtai je s Mxu Frank Bakserjem v Kew York ti.
i
k*
1
V	WashingtonLi sta se sešla oba m» ro»'ajna uta-lniWa republikanskega naeijonalne^ra odbora, Harry New iu Elmer Dover, da določita čas, v kterem b de vršila naeijonalna republikanca konvencija. Vsled tega so di>r-.>eli tu li »lm:j:i r-'litiki v zvezino
MeJ druiruni je l>»?-pel tudi manager Tat'ove kandidature A. E. Yo-ta - iz C.dumb ^a, Ohio, knjti on je v<■.!::■> ' ui! , r je kaj za slišati in videti, oziroma kjer je kaj taeega. kar s«; tiče k o risi 1 njegovejra kandidata.
V	rvs .i*1 nekoliko nervozen, toda to riiii t'lhre ne zarr ji. kajti pri politiki j'- ve ln«> tako in človek mora dobi<> paziti. Vr-elej, kadar se živahno LTovori o Rooseveltovem tretjem termi m. je prišel trotovo v Wa->bing-X» n. tla dobi direkvnt' informacije. Ko j** predsednik na svojem zadnjem potovanju prišel v Onus prišel je Vo-rvs k njemu na vlak, da dobi še enkrat zagotovilo, da Roosevelt ne bode v tretje kandidiral. Je li dobil to sa^Uovilo ali ne. ni znano, kajti Vo-rys o tem previdno molči.
Se» i a j -ta se New in Dover sešla. New i7. Indian« in Dover iz Ohio. I'rvi je odvisen od Cortelyoua. Ko j.' iil >1» .In ji ie tajnik zvezi nega ra-klii la, imenoval je Newa predsednikom na^ ijonaln' _ra odbora. Dasirav-n«' * t'« rtelyou odstopil, on še vedno konl'olirm naeijonalni odbor, kakor 1. 1904.
V	rys se je posvetoval z Newom m D erjem, tajnikom Cortelyouom ter druirimi in včeraj je imel ves dan obik. po^la. Vendar pa ni hotel mnogo »'- oriti. dejal je le, da stoji gla-•om poročil iz vseh držav stvar za vojntra tajnika Tafta zelo ugodno, tak da ni dvomiti, da bode konvencija ix večine držav glasovala za Taf-4«*. kol i»re<lse<lnLške!ra kandidata.
<£lo en	> katoliško
mm Zlsdinjene države Severne Anwrfcec Sedežl
Forest City\ Pa.
UBfeHBON»aiM> 'itn* a*, tanuarla I903 % dria ml P«iwi>*rw • v- -«>*tr


tnkorporirana dne 24. janu*ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Med oš, S478 Ewingr Avenue, So. Chicago, IB. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-**arg, Pa.
Glavni tajnik: Jurij L. B roži i, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: Maks Kržidnik, Box 326, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Go vie, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Brad dock, P&-Alojxij Virant, H. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Cforain, Ohio.
Ivan Primožič, HI. nadzornik, Bex 641, Eveleth, Minn.
115, 7th Sttreet,
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, Oalumet, Mich.
Ivan N. Gosar, III. porotnik, Box 13S, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, HI. porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, £oliet, HL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem be u-iov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozieh, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj požiljajo krajevna društva na blagajnika: John Gouze, Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih drui'ev naj pošljejo duplikat vsake po-iiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridej-.ini morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NAHODA".
PRIST OPELI:
K društvu sv. Alojzija št. 57 v Exportu, Pa.. 5. okt.: Fran Prosen rojen 1 ^73 cert. 74"24. J«--ip Kristane 3SS5 ceri. 7425, Fran Lamp 18S5 « rt. 7420. Ivan Vodnjal l^So cert. 7427. Ivan Balka	eert. 742S, Ur-
ban Kipie	<*«'rt. 74211, Fran Zajec 1S72 cert. 7430. Vsi v I. razredu.
Društvo šteje 45 udov.
K <1; s-: v;i >v. Imma Jezusa št. 25 v E velet liti. Minn.. 5. okt.: Anton 7j>>bee 1^-1 eert. 743t», Fran Fri.lel	cert. 7437. Oba v I. razredu.
Društvo šteje ? udov.
Iv ilrnštvu -sv. Barbare št. G0 v < 'hi-lnilniu, Minn.. 5. «>kt.: Ivan Ger-1<m;1 «-err. 74.il, J..-ip Pi>ler 1^0 cert. 7432. Anton Bogataj 1887 cert. 7433. Fran Krajnik 1SS2 cei"t. 741*4. Vsi v T. razredu. Društvo šteje 42 <-lanov.
K društvu sv. Cirila in Metoda -t. 1 v Ely. Minn., -j. okt.: T van Mohar 1^75 cert. 74.5.3 1. razred. Drnštv šteje 105 udov.
V ^"JrrRIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
Drobnosti
KRANJSKE NOVICE.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem v Ljubljani. Iz maščevanja škodo delali. Janez Kavčič, posestnika sin v Hleve m vrhu. je bil leta 1902 obsojen na eno leto težke ječe, ker je posestnika Janeza Žu?ta težko telesno poškodoval. Kavčič <ra je zaradi tega sovražil, in če je le mogel v družbi drutrih mu delal škodo. Kagovoril je hlapca Matijo Eržena in Pavla Raztresena, da so mu po noči kamnitno škarpo razdejali, kamenje pa na cesto zmetali; zopet druarikrat so prav tisti, in že umrli Janez Logar mu na njivi poteptali fižol, zelje in koruzo. Kavčič in Eržen sta mu izmaknila panj medu, vrhu tega mu je vzel Eržen eno veriso in na rezal kostanjeva drevesa, a poškodovali so mu tudi kolo in razrezali štranere. Žust je bil zaradi ljubejra miru prisiljen tožbo vložiti pri okrajnem sodišču v Idriji, a ni nič npravil., ker so zaslišane priče govorile v prilog Kavčiču in na tega in umrlega Janeza Logfcrja prigovarjanje lažnjivo izpovedale, da niso nikogar videle, zlasti obdolženca ne, da bi delal Žustu kako škodo. Ponovitev kazenskega postopanja in pa poizvedbe so dosrnalc, da so Kavčič, Anton Gantar. Eržen, Mivšek in Raztresen po krivem pričali. Sodišče je zaradi tesra obsodilo: Kaveiea na sedem mesecev!fHHfcena na štiri mesece težke ječe. Mivilca in Gantarja vsakega na štiri tedne ječe, Raztresena pa na teden dni zapora.
Slab izgovor. V Golobovi go-atilni v Trzinu se je dne 22. septem-tira d> poldne France Ueakar, delavee v Spodnjem Preharju, jezil nad svojo materjo, ker tra je ta domu spravljala. Pozabil se je tako daleč, da je celo stol na i njo dvignil. Navzoči Lorenc G ril iz Podbrda posvaril je zaradi tega Fčakarja. kar je teara tako razka-čilo, da ga je vsekal z odprtim nožem odzadaj po glavi in mu prizadejal še nekaj lahkih ran. Zagovor, da je to storil v silobranu, je bil ovržen po pričah, ki »o dokazale, da so ga trije držali, da bi zabranili napad na Grila. Obsojen je bil na dva meseca ječe.
Navihan tat. Otilio Truant, delavec iz Sedeliane na Italijanskem, je imel na tuje ime Ansrelo Bianchi gla-sečo se knjižico. Stalnega bivališča nima, a je zelo nevarna oseba tuji lastnini, kar »pričujejo njegove predkaz--■L Dne 10. avguste je izmaknil Giridi Oiabitaoka kolo, k te nega je v Loter-
n: a novem drevoredu v Ljubljani prodal za 116 K. Delavcu Jakobu Jerasu je izmaknil v času, ko je le-ta v neki veži na Starem trgu v vozičku spal, iz žepa srebrno uro z verižico. Obdolženec, ki ni ničesar tajil, je bil obsojen na šest mesecev težke ječe, potem se bo pa iztiral iz Avstrije.
Pastirja sta se stepi a. Anton Dekleva, posestnika sin iz Prema je na pasi park rat z brinovo vejo oplazil pastirja Antona Čutvota, a ta ga je z bičem po nocrah nasvrkaL To je raztogotilo Deklevo, da je nasprotnika z nožem v levo pobočje sunil, a •.ra lahko poškodoval. Zagovarjal se je, <Ia je to storil po nesreči. Obsojen je bil na en mesec ječe.
Nesreča v Kočevju. Med ponesrečenci. ki so utonili dne 9. oktobra v Rinži. je bilo šest moških in dve ženski. Peljali so se iz Banjeloke v Kočevje. V bližini Rinže so zašli s ceste in prišli v močan vodni tok, ki jih je odnesel. Utopila sta se tudi dva konja. Ponesrečenci so bili na potu v Ameriko.
Poskusen umor. V Zagorici pri Bledu so pili v Ažmanovi gostilni fantje Franc Srna, Ivan Hudovernik, Ivan Vidic in Jožef Potočnik. Med Vidi-cem in Potočnikom je nastal prepir, češ, da je in da ni Potočnik zlil pivo po Vidicevih hlačah. Ko je potem v Baragovi gostilni Potočnik zaspal, zapustili so ga omenjeni tudi tovariši, le Srna se je vrnil k njemu kmalu nato, ga zbudil in ga peljal ven, kjer je skočil od njega. V tem trenutku je stopil predenj Vidic, ki je štirikrat ustrelil vanj. Prvi strel je zgrešil svoj cilj, ker se je Potočnik umaknil, drugi mu je šel med rebri v trebuh, tretji in četrti je pa zopet švignil mimo napa-denca, ki je Vidica od sebe sunil. Ranjenca so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano, Vidica in tovariša pa izročili sodišču v Radovljici.
Smrtna nesreča. Josip Fakin iz Velike Doline in Štefan Semenič iz Kontnega sta tako neprevidno ravnala s tremi nabasanimi možnarji, ki so bili nabiti zoper točo, da se je vnel en naboj in šei Semeniču v desno stran prsi ter ga na mestu usmrtil.
F to nil je 721etni čevljar Marko Meden iz Vipave, ko se je nekoliko vinjen vračal iz Lož domov in padel v obcestni jarek, napolnjen z vodo.
Ogenj. Nedavno je udarila strela v hlev Riharda Ferjančiča v MavČah pri Vipavi, da je pogorel z žago do tal. —
Sirov živinski mešetar. Nedavno je prišel v gostilno Franca Velkavrba. v Brezovici živinski meSetar Frane Vo-
gel iz Dragomera in vprašal, Se bi bilo treba morda kakega izmed navzočih
kmečkih fantov pretepati. Ko sta Sla čez nekaj časa fanta Jurij Premrov in Jakob Matorel iz gostilne, šel je Vogel s svojimi spremljevalci za njima, ju napatlel brez vsakega vzroka in zabodel Matozla štirikrat v hrbet in glavo, Prem rovu pa porinil nož v ramo in bližino vratu. Sirovino so prijeli in izročili deželnemu sodišču.
Tri sestre ▼ zapora. Žalostna usoda je zadela rodbino pred 30 leti v Zagorju umrlega rudarja Jakoba Medveda. Žena je kmalu za možem umrla in otroci so bili prepuščeni samim sebi. Tri dekleta so padale vedno nižje. Večkrat so bile v raznih mestih kaznovane radi tatvine in vlačugarstva. Nedavno so se nakrat v eni noči znašle vse tri sestre v eni in isti celici v zaporih ljubljanskega magistrata. Ena setra je bila na odgonu iz kaznilnice v Begunjah, druga je bila isti večer aretirana v mestu radi vlačugarstva, tretja pa radi istega delikta.
Med ljubljanskimi peki se je pojavilo zadnji čas gibanje, ki meri na to, da se popolnoma odpravi peka za stranke v pekovskih pečnicah. Če to dosežejo, bodo stranke prisiljene kupovati ves kruh pri pekih, vsled česar bodo nastavljali poljubne eene kruhu in pri tem bodo bas nižji, revni sloji najhujše prizadeti. Čuje se dalje tudi, da stremijo peki za tem, da se peka v domačih pečeh sploh prepove.
Otrok v apnenici utonil. Dne 5. oktobra dopoldne je imela Marija Štrukelj. gostija v Zapužah, s kuho opravila. Pri njej je dve leti stara deklica Pavla, hči Franceta iz Dravelj, kamor jo je dal v rejo. Medtem ko se je Marija Štrukelj za nekaj časa odstranila, zašel je otrok v bližini hiše se naha-jajočo nepokrito apnenico, ki je bila vsled deževja polna vode, ter utonil.
Zvit hlapec. Hlapec K-a, izvoščka v Novem mestu, je imel peljati nekega trgovskega potnika v Metliko.-Dotič-ni trgovski potnik je plačal hlapcu naprej voznino 16 K, ktero bi le-ta potem seveda moral izročiti K. Ko sta prišla v kake četrt ure od Novega mesta oddaljeno vas Gotna vas, je hlapec ustavil voz pred Matkotovo gostilno rekoč, da mora tukaj nekaj naročiti. Potnik ga čaka — hlapca pa le ni nazaj. Ko je potem po njem povpraševal. je izvedel, da jo je zviti hlapec s 16 kronami neznano kam pobrisal. Potniku ni preostalo druzega, kakor da se je vrnil z vozom v Novo n.esto in dobil tam druzega voznika. O hlapcu ni sledu.
PRIMORSKE NOVICE.
Samomor ali nesreča. 34 le t nega kletarja Jožefa Kneška so našli v Trstu nedavno zjutraj vsega pobitega na tlaku. Zlomljeno je imel roko in štiri rebra. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, je umrl. Krešek je bil mesečen ob gotovih Časih in najbrž v takem stanju je zjutraj ob pol 5. vstal in šel na streho, odkoder je padel na tla.
Ustrelil se je v Trstu trgovec Izidor Friedman n, ki je prišel iz Gradca.
Papežev upliv na dunajskem dvoru. Pred 30. leti je bil sloveči italijanski baritonist J. Kasehmann iz Mal. Lo-šinja zaradi vojnega begunstva izgnan iz Avstrije. Celo posredovanje španske kraljice ni nič pomagalo. Nedavno pa je Kasehmann prosil papeža za posredovanje in Kasehmann je bil takoj pomiloščen.
Dva stara samomorilca — vsled bede. V Trstu sta vsled bede skočila v morje 851etni stari krojaški mojster Ivan Plazaris in 681etna njegova soproga Luiza. Trupli stare zakonske dvojice so pri Barkovljah potegnili iz morja.	,
ŠTAJERSKE NOVICE.
Samomor. V Mariboru se je ustrelil 441etni strojevodja vojne mornarice Ivan Erhart. Vzrok nervoznost. Pobegnila
sta iz preiskovalnega zapora v Slovenski Bistrici Gregor Faktor in Mihael Pirnat, ki sta bila v zaporu zaradi javnega nasilstva in težke telesne poškodbe.
Slepar. Na živinjskem semnju v Mariboru je prodala viničarka Jožefa Repič nekemu Ogru telico za 104 K. Pozneje se je izkazalo, da je dobila le 4 K pravega denarja, dočim je bil bankovec za 100 K nekak madjarski reklamni listič.
Samomor radi nepokornih sinov. Ustrelil se je s samokresom posestnik Ni.II
iz Gasteraja, ker ga niso ubogali sinovi.
Napadel in zabodel z nožem je brez povoda v Celju hlapca Jožefa Guseya dninar Heinrich.
Nevihta je divjala 4. oktobra v Šmarju pri Jelšah. Strela je udarila v topol Blaža Čuješ z Brezja in omamilo dve svinji, ki sta vedrili pod njim.
Zaradi javnega nasilstva so prisodili 221etnemu Antonu Roškerju trimesečno ječo. Napadel je v gozdu kočar je vo hčerko Marijo Kokal.
Jabolk let<}s ni bilo na Spod. Štajerskem posebno veliko. A zato so pa jabolka zelo dobra in okusna. Štajerski sadjerejci trde, da tako okusnih jabolk ni bilo že 20 let,, kakoršna so letošnja.
Grad Voitai nad TTiJ— s velikimi lesovi in lepimi atAoaotniki Je
-t.
bil pražim. Kupil ga je sedanji lastnik ptujskega grada, grof Herbert-stein. Tako je prišel grad zopet v last te rodbine, ktera ga je imela že od leta 1639 do 1715. V gradu se še zdaj kaže slika onega znamenitega Her-bersteina, ki je bil avstrijski poslanik v Carigradu. V obče hrani grad mnogo starinskih znamenitosti. Prvotnega je dal porušiti Otokar, sedanji je bil zgrajen okrog 1276.
Umrla je 3. oktobra gde. Franja Kocuvan, poštarica in učiteljica ženskih ročnih del pri Sv. Bolfanku v Slov. Goricah.
BALKANSKE NOVICE.
Ustaai v MacedonljL Carigrad, 7. oktobra. Bolgarska četa je pri Rez-kovu ubila pet bolgarskih kmetov, ki niso hoteli pristopiti k eksarhatu. V Klepušni so ubili ustaši grškega učitelja. — Pri Ekši-Su na progi Solun-Bitolj je grška četa ubila pet Bolgarov, v Trabotiviču pa štiri Bolgare.
- V Čerkovijanu so našle oblasti v
hiši kmeta Nik a dva ranjena grška ustaša.
RAZNOTEROSTI.
Oslabljen je poljskega kluba.. Lvov, 7. okt. Državni poslanci Kapueynski, Lnszkiewicz in Pawluszkiewicz so izstopili iz državnega poljskega kluba na Dunaju ter se pridružili poljski ljudski stranki. S tem je padlo število članov poljskega kluba na 52 ter ima kljub manj kot polovico vseh galiških mandatov, kar bo imelo pri volitvah v delegacije neprijetne posledice.
Japonska razstava. Kakor poročajo iz Tokija, se japonska vlada pripravlja na veliko razstavo, ki se otvori 1. aprila 1912. Razstava bo imela mednarodni značaj ter bo zavzemala prostor 100 hektarjev zemljišča.
Madjarska strahovlada. Madjari so že postali smešni vsled prevelikega šovinizma. Navadili smo se že poslušati o njihovi nezaslišani intolerant-nosti do nemadjarskih narodov na Ogrskem in taki glasovi nas ne morejo iznenaditi. Ali vendar je žalostno in smešno, da se boje eelo slovaških narodnih mark. V Newyorku je namreč 11 Amerikansko-slovaško društvo*' in ono prodaja te marke, ki prinašajo okoli 100,000 kron letnega dobička. Vsak Slovak brez razlike prilepi na svoje pismo razen navadne poštne marke tudi narodno. Madjarski poštni uradi niso mogli pustiti te navade pri miru. Tudi tu so našli razlog za neki strah in so to prijavili oblastim. Če sa se Madjari še ne bodo bali!
Maršali Napoleonovi. V neki razpravi o kvaliteti Napoleonovih maršalov se pravi, da. sta samo dva, Launes in Bessiers pala na bojnem polju, tretji, Poniatowski, je utonil po kon-čanej bitki pri Lipskem. Dvojica Ney in Murat.sta bila ustreljena. O njima se ve, da sta se ob času usmrtitve vedla tako srčno kakor na bojnem polju. Da so s? ti maršali, ki so prišli iz najvišjih slojev, morali boriti z vsako vrstnimi težavami, to je naravno. V tem pogledu pripoveduje se v rečeni razpravi vrlo zanimiva dogodbica o Lefebru. Nekdaj so mu očitali, da ima vse, kar ima, zahvaliti samo svoji sre či. Na to je Lefebre odgovoril: Pripravljen sem vam dati vse, kar imam, ako plačate ono ceno, ki sem jo jaz za to plačal. Kdor to hoče nima mnogo posla. Treba je le, da se postavi v vrt in dovolite mi, da šestdesetkrat nanj ustrelim. Ako to preživi, vse je nje govo, kar imam. To je cena, ki sem jo plačal jez za to, kar imam. Na te besede se ni nihče več javil.
Kamenjali so judovskega kantorja Franca Friedmanna opekarski delavci v Slatini toliko časa, da so ga ubili.
Poneverj en ja pri državni železnici v Galiciji. Dognali so, da se je pone-verilo pri direkciji v Stanislavu 200 tisoč kron. Poneverjalo se je skozi sedem let.
Brez Zdravia-ni Sre.
The CgISšrs Hew York Medical Institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik "Specialist", i veliko izkaŠnjo v zdravljenju vsakovrstnih bo'eznij. A v svoji mnogoletni zdravni' posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih bolezni j ŽENSKIH IN OTROČJIM.
Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdr.tvljenje boleznij z mno^obrojnimi pismenimi zahvalami-
Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so boini slabi in nemočni in katere
drugi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro "Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se V.im v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše Lolt-zni — kakor tudi navuC:'. >, kako se imate ravnati in zdraviti, da Čim prej popolnoma ozdravite, — ^ko je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
-ri ima
\ >ra.ksi. JOŽKIH
Ozdravljen od uinoRotetnen reu-matisma, bolečin v kosteh in živine bolezni.
Mike Novak
1258 Mohlen Ave. Pneblo, Colo.
Slavni Medical Institute I
Ste m pismom se Vam zahvalju. jem. ker ste ozdraviti moje dete težke notranje bolezni oteli mu življenje pomočjo Vaših dobrih zdravil. — Bil som pri mnogih
zdravnikih Ia vsaki mi je rekel.
«*a moje dete ne more ozdraviti. Si čno se Vam toraj zahvaljujem in dovotimidase to natisne v časopise. da vidijo rojaki, da ste Vi edini zdravnik, kateri v resnici ta-more pomojati.
Toliko na znanje našim rojakom
v Ameriki. — Bilež i m se do trroba
Vam hvaležni Sem Antulič
1950 Washincton Ave. Colurr.bus O.
Jaz se Vam lepo zahvaljujem, ker ste *ne ozdtaviti. da sedaj po-polnoma dobro štirim, kakor da ne bi bil nikdar gluh.
Priporočam Vas v* eni rojakom Širne Amerike kot najboljšega
zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Sifcanija
Box 285 Triinuuntaiu. Mich.
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila, po Vaših. Zdravilih <ij ne čutim nikake boiečtm: vtč. z a l-ar seVam srečno ž .ih valju jeni. Če liodem Se kedaj bolana. se bodem
že vedela kam obrniti in dru-
i*im Vas prioročani —V»=i t jam Vaša, do groba \ .»:n hvaležna M ari« «-rl'Č. 1168 Western Ave, CLicaeo Ills.
Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumi-nj a v oXe&ik.
John Polanc.
Box 151 Kock Sprins-s
Wyo.
Rojaki Slovenci ! ako se .v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod - tedaj želimo, da
nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari V Koliko časa traja bolezen ? in vse dru^e podrol>-nosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
HE COLLINS NEW YORK MEDiOAL INSTITUTE
Dr. R. Mielke, Medical Director.
140 W. 34th St.,
Nev. York, N. Y-
Ako osebno pridete, javite se v offisu našega zdravniškega zavoda, —ordiniraj >čemti zdrav-niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do polndne do 5 ure popoludne- OV> nedcljih in pzaznikib od 10 dopoludne do 1 po poli! dne.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI I* NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Pozor, Slovenci, Pozor !
rana in stan
ski družini. Ciste sobe, dobra hrana.
TAV CUFFAR, 643 S. Morgan St., Chicago, 111.
(22--.;—10)
Dr. J. E. Thoir pson, ravnatelj.
-Kje je JA2STEZ S T RLE, po domače Bašte? Doma je iz Loža na Notranjskem. Pred enim letom je bival na Onalindi, Pa. Ker mu imam nekaj važnega poročati, prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. J. Sterle, Box 11, Casselman, Somerset Co., Pa.	(22-25—10)
NeovrgljiVa resnica je, da je le isti zdravnik naj. boljši, kateri se ne hvali 1 am, temveč kati rega hvali narod. Ravnatelja od slovensko-hrvaškega zdraviičs hvalijo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en rojak javlja ;
Veleučeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista r.atprto jo VaStn f rt c pisu pc rabil, tt-r sem danes cptt jcjclirna zCisv, ■ ?1* d če ar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in pripore čr.l Vast oderi vsakt mu bolnemu rojaki , ker vem, da res storite, kar cUivLite. — V n ojem zadovoljstvu Vas pozdravljen \ ; n \an h' ali ;r.i
Mike Miller, 102U AVatroliet Ave., Denver, Colo. Rojaki ! Ne dajte se torat rulti t d niii tt Ithl tinljiv I: kinfirlj ali institutov, temveč idile eli pigite v MuCaju bolezni 'e ra to	k;cr bodcle
sigurno najboijge postrežeri.
Bolezen morate natanko opisati, a pisma pa tako nasloniti :
tLOVENSK0=HRVATSK0 ZDRAVIŠČE
Ravnatelj: Or-. J. E- THOMPSON, 334 West 29th Street,	New York, N. A .
Kdor pošlje svoj naslov, dobi lep opomin zastonj.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda* največji in najcenejši dnevnik.
Rej a ki. naročajte se na "G1m Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
KSErM
SB NIKDAR T VASEH ŽIVLJENJU!
] $ 23 vredna ura, veri-žica. in privesek samo
zlata verižica s pri veskom vredna $ 1000
T
Zastonj!

^ r * A A

i
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerifo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colc
indi naznanjam, Qa »ii.^Ln V zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
><OU«iXr, tcUia, iKc . Sunke itd.
# Govorim v vseli sin*. . <ci h obilni obisk.
Ura je iz napolnjenega slata Solid gold filled garantirana 20 let, ki je zaprta s tri mi ploščeki. Stroj je poznan Ameri kan ski EIi*in hI i Walt ham na sedem kamnov.
Ta dvojna verižica je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 15 let. v sredini ima malo sponko ki se premika. —
Privesek je iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantiran 10 let, ki se odpira in v njega lakbo spravite dve slike ali fotografi i je.
Vi saini najbolj veste, da v malib trgovinah morate plačati za ena ko uro $lt» 00, za verižico $7.00 in za privesek $3.00. To j« o«Vvidno «fa dobite verižico in privesek zastonj, ako porabite pr'liko ter kupite vss tri predmete za čudovito malo svoto od $15-90.
Slika prikazuje uro velikosti 16, lahko pa dobite za isto ceno uro v«***je velikosti 18 ali manje 12.
$ 13*50 vredna ur?., verižica s priveskom samo
$8.00 vredna ura s tr:mi ploS* čeki iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let z izvrstnim Amerikanskim Fxcel-sior strojem; $4 0j vredna verižica dolga 12 palcev ali ena Dic^en-sova veriž-ica, ki se deli v dva dela dolga 15 palcev, iz napolnjenega zlata Solid gold filled garantirana 10 let; $2 50 vredni privesek ki se odpira in v njega lahko spra-\ite dve fotografije — z napolnjenega zlata Sol id cold fi led garantiran 5 1 t, sam o <•<)().

Ploičeki ure kot priveski so izdelani v stoterih najkrasnejših vzorcih, Vi bodete dobili uro
in privesek, ki Vas popolnoma zadovolji.
d -i
rCnirlKl mpf V Ako ste si kdaj mislili kupiti enako zlatnino porabite to
~Clld • priliko, ker tako realne in solidne ponudbe ne bod. te dočaka i. Naročite si torej s popolno sigurnostjo, da dobite blasro, kakor Vam je tuk:ij obljubljeno. Zato Vam potrjuje jtoznano dobro pošteno ime "Slavia" Watch & Jewelry Co. in pismena garancija, ki jo dobite s vsakim prodan m predmetom.
I	m o nro v f Ako poslani predmet ne vstraja toliko časa, kot je garantiran, do-
L/COdr miw^C• bite zainenjeno za novega ali pa denar nazaj — enako ako izgubite
pismeno garancio.
Kako naročevatl ? Pošljite $100 na račun povzetje. Ako pošljete celo svoto naprej, dobite predmete po poŠti priporočeno (registered) poštnine prosto.
"S L A VI A" WATCH & JEWELRY CO.
27 Thame* Street, New York, N. Y.	Pišite po cenik - dobite ga zastonj.
Jugoslovanska
Katcl. Jednota.
———	11
Rojaki, aaratetu m as	.v«
" % Bifttijl In ast« >m >■» ui*
Rodbina Polmescih.
Somu, poljski spisal H. Sienkiewica, poslovenil Podravaki.
(Nadaljevanje.)
IX.
Po vrnitvi v Varšavo se je PolaneŠki napotil najprej k Bigielu, ki mn je povedal podrobno, s kakšnimi po-poji je bil Maszek kupil Kremen. Ti pogoji so bili zanj j ako ugodni. Zavesa! se je bil (rez leto dni izplačati petintrideset tisoč rubljev, ki bi se pridobili iz razkosane Magierowske, a vr-butetra mu je bilo plačevati po tritisoč rubljev vsako leto do smrti gospoda Plawickega. Polaneškemu se ni zdela pogodba za Plawickega neugodna, toda Biiriel je bil drugega mnenja.
"Prehitro ne	ljudi, toda Pla-
je star eg-i-t, pripravljen svojemu dobičku žrtvovati ee!o bodočnost. otroka: poleg tega je kaj lahkomiseln človek. V tem primeru je renta nekam© zavisna od Kremena, toda Kremen, v kterega je treba vkladati denar, ima zgolj fikcijsko ceno. Ako ga Maszek nekoliko uredi, prav, akoi. ne, bo v najboljšem slučaju odlašal s plačilom in Plawieki po dolga leta ne bo ugledal niti beliča. A kaj hoče početi? Pa vzame Kremen nazaj. Toda Maszek naredi <1 (Ttega časa novih dolgov, bodisi le radi tega, da poplača stare, a — če propade — Bog ve, koliko upnikov bo iztezalo roke po Kremenu ! Sieer pa je vse zi-visno od Maszkovega poštenja; biti utegne kaj pošten človek, vendar pa se oprijem-Ije zmerom novih podjetij in zato ga lahko pogubi en napačen korak. Kdo ve, ali ni nakup kremenskega pose-^♦va tak?en korak! Zakaj če hoče urfl diti posestvo, mora napeti kredit do največj- mere. A idel sem ljudi, ki ji-n je šlo dolgo vse po sreči, dokler se niso vrgli na kupovanje velikih posestev."
"Plawiekima ostane zmerom gotovina. ki jo potegneta za Magierowko,' reče PolaneŠki. kakor bi hotel pomiriti sam svojo bojazen za njiju bodočnost.
"Ako je stari Plawicki ne zaje, ne zaigra, ne zapravi.
"Moram si kaj izmisliti. Pomagal sem k prodaji. toraj moram svetova ti."
'' Ti f' * vpraša Bigiel začuden. 4 Mislil sem. da so raztrgane vse vaše vezi.''
"Poizkusil jih bom zvezati iznova. Jutri pojdem k njima."
"Ne vem. a:i te bosta vesela."
"Jaz tudi ne."
"Ali bočeŠ. da grem s teboj? Tu je treba najprej prelomiti led. Samega te utegneta odbiti. Žal, da moje žene ni tukaj. Sedaj po dolge večere sedim sam in igram na violončel, toda podnevi imam časa dovolj in grem lahko, kamor hočeš."
PolaneŠki pa se mu je zahvalil za to prijaznost ; skrbno se je oblekel in odšel sam. Vedel je, da je spodoben človek, in dasi o tem ni premišljal dosti, je sedaj vendarle sklenil, da ne opusti ničesar, kar bi utegnilo služiti v njegov prid. Stopaje k njima, imel je polno glavo nakan: kaj poreče in kaj stori v tem ali onem primeru; zlasti pa se je trudil ugeniti. kako ga 6prejmeta.
"Hočem biti odkritosrčen, kolikor mi bo 1« mogoče," si je dejal. "Sicer pa je to itak najboljši pomoČek."
Niti sam ni vedel, kako je dospel pred Rimski hotel. Tu mu je jelo sree utripati nekoliko živeje.
"Ne bi bilo ravno slabo," si je mislil, "ako jn ne bi dobil doma. Pustil bi tam posetnieo in pozneje bi videl, ali mi P'awieki vrne poset."
Toda takoj si je dejal: "Ne bodi plašljivec!" in vstopil je. Pozvedevši od vratarja, da je gospod Plawicki doma. mu je poslal posetnieo in za trenutek pozneje je bil pokliean navzgor.
Gospod Plawicki je ?edel pri mizi, pisal p-sma ter vsak hip vlekel dim iz čibuka z velikim jantarjem. Ugledali Polaneškega, je dvignil glavo, ga pogledal skozi zlate naočnike ter dejal:
*' Prosim, prosim!"
''Zvedel sem od Bigiela, da bivate ▼ Varšavi," je dejal PolaneŠki, "in prihajam, da se vam poklonim."
"To je jako lepo od tebe," odgovori Plawicki. "in tega nisem pričakoval ; kar je res, je pa res. Ločili smo se nekamo rezko, in sicer po tvoji krivici. Ker pa si začutil^olŽnost, da si prijel k meni, ti jaz, ki sem starejši, iznova odpiram naročje."
"To "odprto naročje" pa je zna-žilo samo to, da sta si preko mize podala roke. PolaneŠki je stisnil podano roko ter dejal v duhu:
" Zlodej me vzemi, če sem prišel k tebi in če čutim za to v sebi kako dolžnost."
Čez nekaj časa vpraša:
"Ali »e namer jate preseliti v Var-lavot"
"Da. Jaz stari vaščan, navajen vstajati a solnčnim vzhodom in vajen
svojega kmetiikega dela----bora tei-
ko prebil v vafti Varšavi. Nisem pa si
drznil vezati na kmete otroka* in Mm
si naložil eno žrtev vaJL"
PolaneŠki, ki je bil prebil dre nofci v Kremenu, se je spomnil, da je -pod Plawicki vstajal okoli enajste ure in da se je ukvarjal s finančnimi -tvarmi, ne pa s kmetovanjem. Ven-lar pa je le molčal, zakaj po glavi mu ;e rojilo vse kaj drugega. Iz sobe, v kteri je prebival gospod Plawicki, so držala vrata v stransko sobo, ki so bila odprta in kjer je gotovo prebivala Marica. Polaneškega, ki je kukal -kozi te duri že ves čas, odkar je bil prišel, prešinila misel, da se morda ner-e pokazati, zato je vprašal:
"Ali gospodične Marice ne bom imel časti videti?"
"Marica je šla ogledovat stanovanje, ki sem ga bil poiskal davi. Pride takoj, ker je hiša le nekoliko korakov odtod. Pomisli, to je igrača, ne stanovanje-. Jaz bom imel delavnico in spalnico, Marit-a tudi zelo lično sobico, obednioa je sieer nekoliko temna, toda salon je kakor bonboniera. ... "
Gospod Plawicki jame pripovedovati o stanovanju tako gostobesedno kakor otrok ali star podjetnik, ki se mu smehlja obrat na bolje. Naposled je dejal:
"Komaj sem se razgledal, že sem gr. našel. Varšava je moja stara prijateljica, in dobro jo poznam."
V tem hipu nekdo vstopi v sosednjo sobo.	\
"To je gotovo Marica," reče Plawicki.
Nato zakliče: " Marica, ali si ti?" "".Jaz,71 se oglasi mlad glas. "Pojdi sem, imamo gosta." Gospodična Marica se prikaže ob durih. Ko ugleda Polaneškega. se ji prikaže čudenje na licu.
PolaneŠki vstane in se prikloni; ko se ona približa k mizi, ji poda roko v pozdrav. Ona mu takisto poda roko tnako hladno, vendar pa uljudno. Potem se obrne k očetu, kakor da ni ni-koirar drugega več v sobi.
"Videla sem stanovanje," je dejala. "Jako lepo je in ugodno, samo ne vem. ali ni r.a ulici prevelikega hrupa.1*
"Na vseh ulicah je hrup," omeni Plawicki. "Tukaj ni vas."
"Oprostite, moram odložiti klobuk."" imeni Marica.
Vrnila. se je v svojo sobo in se dolgo ni pokazala.
"Že ne pride." si je mislil PolaneŠki. —
Toda ona si je. ko je bila odložila klobuk, bržkone le urejala lase pred zrcalom: nato je vnovič j riši a in vprašala:
"Ali vaju ne motim?" "Ne." odgovori Plawicki. "nič se ne ukvarjava z denarnimi stvarmi, kar mi je. odkritosrčno rečeno, jako po volji. Gospod PolaneŠki je prišel le iz uljudnosti.11
PolaneŠki se nekoliko zardi; da bi pa izpremenil predmet razgovoru, reče : —
"Vračam se iz Reichenhalla ter prinašam pozdrav od gospe Chwas-towske in od Ldtke; to je tudi vzrok, da sem se drznil priti."
Oni hladni mir, ki se je zrcalil na licu gospodične Marice, je izginil za trenutek.
" Emilija mi je pisala o navalih srčnega krča pri I„itki," je dejala. "Kako je Litki sedaj?" "Novega navala ni bilo." "Pričakujem iznova pisma in morda je že dospelo, toda nisem ga prejela, ker ga je bila Emilija naslovila bržkone na Kremen."
"Torej ti ga pošljejo," reče Plawicki. "Naročil sem. naj vse. kar pride, pošljejo semkaj.' *
"Ali se sedaj več ne vrneta na kmete ?" vpraša PolaneŠki. __
"Nikakor, ne vrneva se," odgovori gospodična Marica, ktere oči so zopet dobile nladen izraz.
Nato nastane za trenutek molk. Po-"aneški je gledal mlado deklieo, in videti je bilo, kakor da se bojuje sam s Njeno ličeee ga je vabilo z moč-io. kakršne še ni bil začutil doslej. Outil je Čimdalje določneje, da bi prav v taki ženski našel največjo mie-no-t. da bi takrno mogel ljubiti, da je to tip njegove izvoljene neveste — zato mu jč prihajal njen mir še bolj neznosen. Dal bi sedaj, sam Bog ve kaj. za to, da bi v teh črtah iznova ugledal oni izraz, ki ga je bil videl v Kremenu, to zanimanje za njegove besede, to prozornost oči, polnih smeha. Bog ve. kaj bi dal za to, ko bi se vrnilo vse to; da, videl ni, po kakšni poti naj gre k temu koncu, počasi ali hitro, torej je omahoval. Izbral si je naposled tisto, ki se je vjemala z njegovim značajem.
"Videl sem," je rekel zdajci, "kako ste, gospodična, ljubili Kremen, a navzlic temu sem morda pomogel, da* je bil prodan. Ako je temu tako, vam priznavam odkritosrčno, da mi je jako žal, in nikdar se ne bom nehal ke-sati. V svoje opravičilo ne morem reči niti tega, da sem ravnal v razdraže-nosti in brez premisleka. Kajpada, premišljal sem, toda odločitev je bila slaba in brezpametna. Tem večja bila je torej moja krivica in tem bolj vas prosim, gospodična, da mi oprostite."
Po teb besedah vstane. Lice mu je zagorelo, is oži am je odsevala mul.
Delavci na prostem
izpostavljeni: mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehati j u za renm atizmom in neuralgijo, ako rabijo
Dr. RiCHTERJEV Sidro Pain Expeller,
to čutijo prve pojave- To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
. I a V vseh lekarnah, 25 ^l^yin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St-,	New York.
listka aa JOBAKO FELO naj m izvoli sdaatti ▼ podrai-niaki pisarni Frank Sakserja ▼ C leve-landn, Ohio, 6104 St Clair Avenue, H. E. Naslov tega kupca nam je aa nerasnmljiT način zginol, rsled česar pro« lino, ds as nemudoma sghud, da samoremo vse potrebno urediti in vozni listek odposlati.
Frank Sakser Company.
ca in iskrenost; toda njegove besede niso nplivale nanjo. PolaneŠki ni bil' izbral prave poti. Poznal je ženske še premalo, da bi bil vedel, kako je njih sodba, zlasti o moških, zavisna od njih hipnih ali trajnih občutkov. Če uplivajo ti občutki, utegnejo ženske vse sprejemati za pristen ali ponarejen denar, vse imeti za slabo ali za dobro, za pristno ali za slabo; glupost utegnejo imeti za razumnost, pamet za glupost. sebičnost za žrtev, žrtev za sebičnost, osornost za odkritosrčnost, odkritosrčnost za nedostatno nežnost. Mož, ki v izvestnem trenutku zbudi zoprnost, ne more biti ženi prav, ne more biti odkritosrčen, ne more biti pravičen, ne more biti dobro vzgojen.
(Dalje priiiodnjič.)
NAZNANILO. Rojakom v Pittsburgh Pa., in oko lici nasnanjamo, da je za tamoanji okraj na& j edini pooblaščeni zastopnik aa vse posle
Mr. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa..
kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako sobote od 4. ure po poludne do 8. ure zvečer sa nas poslov aL Rojakom ga toplo pri poro camo.
Frank Sakser Company.
NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je Mr. GEO. C. SHULTZ, 13 Iron Street, Canonsburg, Pa., nas zastopnik za Canonsburg in okolico. Pobira naročnino za "Glas Naroda" In pošilja po našem posredovanju denar v stari kraj ter ga vsem toplo priporočamo. Spoštovanjem
Frank 8>kaer Company.
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo naisga sasfeopnlka g
FRAN GABRENJA, 1106 Virginia Ava, Johnstown, Pa
Preje je bival na 519% Power St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati na ročnino sa list in knjige ter je s nami 2e več let v kupčij sksj zvezi.
Spoštovanjem
TfeANK SAKRT.Tt O O.
rr	^"r'f)parD,;-£ dobiš zc
® jj^Jh, T r	- » druiho hočešnaj
* * <	- i - bedeš najso
neje pos«	" : R Sakserj!
109 CJreetiv. .	^-r , vt--„v York, zal-
1 «!>•=•	-uc »hrn.
NAZNANILO. Rojakom aazn&ajuno, da je sedaj naa potnik
Mr. JANKO P LESKO
v državi Kansas ter ga vsem prav srČ-■>o priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v West Jordan, Utah, ter okolici naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik
Mr. ANTON PALČIČ. P. O. Box 3, Wast Jordan. Utah.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom v Eveletbu. Mina., iz okolici naznanjamo, da je sa tamošaji okraj nai zastopnik
MR. GEO. KOTZB. P. O. Box 641,	Evaleth,
Ker je s nami v steal, ga vmm plo priporočamo.
Frank Sakser O
NAZNANILO.
Roj asom v Calumetu, Mich., is okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ,
11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino ti "Glas Naroda" in ga toplo priporo čajno.
TJpravništvo "Glasa Naroda".
JOHN VENZIiL, j!017 E. 62nd Street. N. E„ Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemSkib
HARM O N I K.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PloSče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do SBO.
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ CO'ORADA in želite kupiti parobrodne listke pri naa, poskrbite zi šeleznični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pneblu, Colo., pri agentih C. M Cox ali pri C. A. Waterman : ta bodeta za vas brezplačno nam vas prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslnšbenec vas hoda aa postaji pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena In a lastno korist ter upamo, da se hodsts po aaism nasveta ravnali.
FSJLKK BAWffKB bo.
PETER CHULIG.
303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo, pobira naročnino za "Glas Naroda", ■prejema denai za Slovensko ameri kanski ktledar, /rraLike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom tople priporoč am o.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Leadville, Colo., naznanjamo, da je
Mr. FRANK MTKT.TČ, care of Sadar,	4C5 Elm St.,
Leadville, Colo., rfiaš zastopnik za ^amošnje mesto ter je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda".
Frank Sakser Company.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Rock Springs. Wyo, in okolici naznanjamo, da je za tamošnje mesto in okraj naš pooblaščeni zastopnik
Mr. A. JUSTIN, P. O. Box 563, Rock Springs, Wyo.. vsled česar ga za vse posle prav toplo priporočam o.
Frank Sakser Company.
Izšel je
tretji in zefluji zrezale
fso'tnes0 romana 1
WIRMETQU
Rdeči Gentleman ter se dobiva po 40 centov.
Kdor ga je že prej naročil, ga dobi drugi teden, če se je kdo preselil nedtem, naj sporoči nov naslov, da ae bode nepotrebnih pritožb.
Vsi trije zvezki veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred.
Kdor misli naročiti to zanimive m izredno ceneno knjigo, naj piše takoj, dokler se dobe še vsi trije zvezki.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St.. New York.
Naznanilo.
: Rojakom Slorencem in JEirvatom. ; kteri potujejo čez Dulutii, Minn., pri poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
40» WEST MICHIGAN »T . 9 DULUTH. MINN..
kteri ima SToj
8ALOON
prav blizu kolodvora. Vsa* rojak j* pri njemu najbolje postrezen.
Pošilja denarje v staro domovin' najceneje in najhitreje po našem po sredo vanju. Zastopa nas v vseh p^ slih; torej pazite, da se ne vsedetr ta .itn laskavim besedam ničvredne žev, kterih v Duluthu tudi ne manjk» Spoit u van jem
FRANK SAKSER CO.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY PjVLO,^^
ktero je varjeno iz najboljšega import i ranega CeSkeva hmela. Kadi le£ a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo bstaoksnst, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
Leisy pivo je najboli priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Trsvaiksr-ja 6102 St. ClaJr Ave.~N.fci. kteri Vam dragevol jc vse pojasni.
THE ISAAC LElSY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O,
Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
20 milijonov kron« Hranilnih vlog sklepom 1906. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov 8O tisoč kron*
GLAVNA POSOJILNICA
poprej
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA in POSOJILNICA
-reglstr. zadruga z neom. zavezo
v Ljubljani, Kongresni trs ^t. IS,
nasproti nuuske cerkve sprejemam izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po

to je od vsacih 100 kron 4KSO vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do daeva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, ▼ sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič nii obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica Šteje čez 500 članov, ki reprezentujejo 5 milijon v kron Čistega premoženja. Ti člani jamči o, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki ki sejnisli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošiljk v slovensko hranilni« o v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta:	«
GLAVNA POSOJILNICA
v LJubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
De urne potil jatve is Zjed. držav is Canade posreduj* f. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York.
MARKO KOFALT/
249£So. Front St.,
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali p<4nomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, kterc ločno in po cen i izvršujem.
Dalje prodajem parebroene listke za v stari kiaj za vse	parnVke in parobrodne
proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Murko Kofalt je r.aš .astopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRA.-NK: SAKSER CO.
Za vsebino tujih oglasov ni odgo vorno ne upravništvo ne uredništvo.
mmm te-i v isriki
A3!3?&aEurope Co., 183Coiumkus Avenue,
vc^aS 67. ulica v Mew Yorku,
importira iz Kurope OROSI zdravila in je edina Finala v Amerii.i o-.l kemičnega Laborat« -rjija OROSI. kan-ri ie bii n.. na ■ o j i h \/.\> it\ r.a sveta ctl!i! • van s zlatimi !. in.nau in jako visokimi ciipiomanii, na m narodni izložbi v Milanu, od Kralja Emanuela.
ZDRAVILNA SREDSTVA OROSI so i/skLise in naravna zdravila. Za vsako bolezen jn-scbna zdrav:!a.
BOLEZNI V GLAVI. Očesih, nosu. grlu in ušesima. PRSNE liOLE2,Ni: PitiCna opnn. P:učno vnetje, l uucr-colosa. Jetika, tetko dihanje. R<-umatizem. anemija in ženske in mož';e spolne boiezn;, k.:k- r lucii vse uruge bolezni, se edino in naj hitr'*'e c rdra\ i:'> s.niM s uporabo
OKO SI ZDRAVIL.
ALI ZGUBIVA IV: LASE?
EdiTfo kar priporočajo vsi nnj večji zdravniki na svetu proti izpadanju las in zt pridobiti si nove lase je naj bolj uspešno ;: Jra\ Ino sredstvc>:
POI-TC VITELJ PROS i
To je ena jako razširjena bolezen po cvV.n sveLu in /a vsacega turli jako neprijetna, zlasti pa v zimskem e.isu ko je glava razpostavlena mriizu in vetru in prehladiti se v glavo \ saki \ e da je navarn-j.
Iše čaii.ijte, da L de Vaša glava g<'1n.
I.ase okras jo moža 'n ženo in zalo se i*e j ustite oti \'a-ših znancev /as:!U-liovati.
Pišite in zahtevajte PONOVITEEJA OROSI. in mi Vam bodemo to sredstvo za lase takoj poškili s natančno pojasnilo uporabe.
z: D F? A VTLTCT O R O 3 ' j EDINO
SREDSTVO ozdrav iti si slab želodec. Znani francoski pro-
fes< -----....	...
ločiči
d.
----^—- —---- — ------_—-------— -------- -.....- — i —
fesor Vulpian v panzu, je edino ta zdrav ila pripor<-čal za že-ločiene bolezni kakor naprimer, slabo prebav'j ■ '* 'odca, zoperna sapa iz ust, zbadanje, zgubljeni tek, glavobol i. t. d Te bolezni ozdravijo naj hitreje in us; ešno edino
OROSI ±DF? AVI L.A
TAJNE BOLEZNI. VENERIŠNE BOLEZNI. Koga da so tajae bolezni, naj si bodejo v akutnem stanja ali pa kroničnem, to gotovo vsaki razume in tudi to. da ako te bolezni popoi..«>.-:a ne ozdravijo dotieia bolnik v jako 1 ude posledice pade * i etiina zdravila za te bolezni so od PROFESORJA OR< ±. !. : ra j;:a:eijo za gotovo in por-<'*b-«» z<lravje. Vsi -drav ni^i pripisuj«, jo taztlrav iia.
ZDRAVILNA SREDSTV.A "OROSI-
se [f»-i ; ■ po vsih krajili združenih državah. Amerike. Vsaki kateri nam piSe in poile 12 slov, dobi od i;;»s zastonj, na.—» kajigo
"Spoznajmo Sa"
Zapomnite si nas naslov in pišite na
AMERICA EUROPE CO.
Edini zavod Zdravilnih Sredstev OKOS1 v Ameriki, izdelana od
Bu^l ADACI 163 ColumbusAvenuz, rlOfa UI^VSS New York, N. Y.
Bolniki, kateri #e!ijo osebno dospt-ti natega poslopja, na; u^ tmejo Columbus Ave. ka o in i7stm'iio na ( uact.
163 ColumbusAvenuz, New York, N. Y.
Bolniki, kateri ?e!ijo osebno dospf t! riaSega poslopja, naj u .r tmejo Columbus A^ e. ka o in izstopijo na 67. n ict.
Uradne sobe so vsaki dan otprte od q. ure dopoludne do 6. ure p>opoludne.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Compagnie Generale Tiansatiantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
m
I DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBLJANE*
j	Poštni paimiki so:
i	**La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moti.
■	"La Savoie" „ ,, „ ..................12,000	„	25,0<K>	„
j	"La Lorraine" „ ,, „ ..................12,000	,,	2->,ih>0	„
>	^LaTouraine" , „ ....................10,000	„	12,000	„	„
l	"La Bretagne"........................... ....8,i>»	„	9,000	„	„
!	"La Gasgogne"................................ 8,000	,,	9,<mj0	„	„
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
J	Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url
I	dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. I.
\	*JLA IiORRAlNE	24. okt. 1901 *L»A SAVOIE	28. nov. 1907.
»	*LA SAVOIE	31. okt. 1907 *LA PROVENCE 5. dec. 1907.
►	*LA PROVENCE	7. nov. 1907 *LA TOURAIXE	12. dee. 1907. i *LA TOURAINE 14. nov. 1907 *LA LORRAINE 19. dec. 1907. I *LA LORRAINE 2L nov. 1907 La Bretagne 26. dec. 1907.
\	POSEBNA PLOVTTBA:
\ La Bretagne 26. <lkt. ob 3. tiri po pol La G ase ogne 9. nov. ob 3. uri popoL
Samo sa 1L in lil, razred. .	Parniks s zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka.
t	Al« W. Kozminski, generalni agent za zapacL
[	71 Deooorn St., Chicago, Ilgr.