Št. b.
V Ljubljani, dne 5. februarja
1939
V *3 M b t iS I) A iti s
Jbn'ce do Rakitn'ce
»Hi—hod--« se je oglasi] Ivan za
Primovževo hišo in počil z bičem, da je Nosanka kar na glas zavpila.
»Jezus — Marija! — Hvala bogu!« je Se dodala, ko je zagledala krave pred seboj To sta bili le dve in Ivanova Ivan je namreč čakal Matevžka Ko ga pa ni bilo, je pognal in šel domov Nosanka. ki ga je prav tu srečala, ga je vsa onemela vprašala
»Kje sta pa Matevžek in Vinko?« in je z grozo opazila, da ni telice Razne zle slutnje so jo obšle. Marsikaj si je predstavljala
»Telica je ušla«, je pojasnil Ivan. ko ni mogel več tajiti. »Iščeta jo«, je še dodal in izginil za vogalom.
Iz veže je stopil Primož. Stemnilo se Je Vinko in Tone sta prišla tiho in boječe domov.
»Mati, telica je ušla, pa sva tako pazila na krave . . .« je ihte! Vinko. Zdaj šele je tudi njega prav zares zaskrbelo in se ni mogel zdržati solz. Tone se je priliznjeno prismukal v hišo. da bi ne vedeli, kje je bil tako dolgo
»Zdaj bom še ob živinče radi tega smrkavca, radi tega lenuha!« si je s predpasnikom brisala solze uboga Nosanka
Tisti večer je z Vinkom in Primožem iskala teličko' Toliko skrbi svoj živ dan ni prestala Matevžka ni bilo od nikoder
Prišlo je še nekaj mož. ki so pomagali Nosanki Preiskali so vse rupe in luknje za vasio. po senožeti oc oolin n on travnikih Knnčno so jo našli doma za vrtom na sosedovem zeliniku Pritekla je bila sama domov ter legla med sosedov zelinik in Špannvo ajdo
Konec je bilo skrbi Vinko jo je peljal domov v hlev. jo napojil ter hotel spat Toda tudi tokrat je žvižgala leskovka da je Vinko kar >Hckaknval Mati se je bila razburila do kraja.
»Onega grduna i*aka še hujše Tak postopač naj bi ori naši hi?l jedel'« Star? muca je čutila, da gospodinja v nagli je-
zi lahko tudi njo osmodi. zato se je tiho splazila na podstrešje in predla na skrinji ob toplem dimniku.
Vinka je pekla vest veliko bolj od »klobas« ki jih je dobil od ieskovke. Vedel je da bo nagnala Matevžka po njegovi krivdi.
»Kje je oni raztrganec?«
»Ne vem«, je komaj prišel do besede.
»Gotovo je šel domov, ker se je bal pred moje oči«, se je zvito nasmehnila Nosanka. misleč: »Boš že še prišel v moje kremplje ne bo mu odpuščeno.«
Matevžek je blodil nekaj časa po njivah Ko je videl, da je vsak trud zaman, je obupal Ln ni več iskal »Domov ne grem, kaj bi sa mislil oče? K Nosanki me ne bo več«, je modroval, ko je na cesti za vasjo sedel na obcestni kamen ter premišljeval, kam bi šel.
V zvoniku je udarilo. Matevžek je štel. Deset. »Pozno je«, se je prestrašil Zavil je mimo kapelice in hodil po vasi. Tu pa tam je ueasnila luč Strah ga je postalo in zeblo ga je Tudi po želodčku so se mu delale pajčevine. Tako je včasih tarnal stric Rok Sedaj se le tega spomni' Matevžek
Zvezde so Jarele na nebu Nastala je krasna iesenska noč. Pn Nosankinih je postal Lu?'. ni bilo »Spat so šli«, ie pomislil se naslonil na igrajo in zaiokal Pošastne sence «o mu križale Dot. ko je šel na vrt Tam je bil na pol strohne hlod Svetil se ie Matevžek je vedel da sf nnnopi svetlika les, ali vseeno sa ie bilo strah
Kam naj gre' V hlev na ležišče9 Ne! »V skedeni grem in zjutraj zgodaj zapustim ležišče ter grem k očetu in mu oovem vse«, je razmišljal in krenil v šupo.
»Toliko skrbijo zame. da me niti ne počakair r večerjo«, je pomislil, ko se ie vlegel spat
Dolgo ni zatisnil očesa Mesec mu ie svetil skoz4 špranj; rsvnr. v obraz. Bled in shujšan ter lačen je bil.
Matevžek |e pomislil na Vinka in tovariše, na teličko, ki je sigurno že v hlevu... Tako se je sam tolažil — in zaspal.
V daljavi je lajal pea.
9.
Ura je bila že osem, ko se je prebudil. Sonce je bil že visoko na nebu Pomel si je oči ter pokukal ven. Niti ganiti si ni upal.
Vinko je stopil v skedenj po rezani-co za živino ker Matevžka le ni bilo od nikoder Tako mu je ve ela mati Ko je nabasal koš, se je nekdo poltiho oglasil:
»Vinko! Vinko!«
»Glej ga kaj pa ti tukaj?« se je prestrašil Vinko, da mu je koš padel z rame.
Matevžek sd je otepal semene bilke s obleke In molčal.
»Domov grem!« je odgovoril na ponovno vprašanje in debela solza mu je pomočila bledo lice ter padla na tla
»Prosi mater odpuščanja, pa bo vse dobro. Ce te malo ošvrkne, nič za to, saj je tudi mene« je vendar enkrat povedal resnico Vinko in hotel spraviti Matevžka v dobro voljo.
»Ne, Vinko, jaz grem k očetu in njega prosim odpuščanja«, se je utrgalo Matevžku iz prsi in zajokel je na glas. Bilo mu je, kot bi se ves svet zrušil na njega, kot bi vsi s prstom kazali nanj: »Glejte postopača pa razcapanca ,.. služi, pa lenobo pase, živino zanemarja ----
Obrisal si i« lica z rokavi in pogledal ven, če ni morda kje v bližini No-sanke. Nato je odhitel za kozolcem mimo sosedovega vrta za vasjo domov k očetu.
Oče je ravno tesal jelovo deblb, da bi napravil tram. Z njim bo podprl vogel hleva, ki se je že nagibal na eno stran.
Matevžek je stopil pred očeta in — zajokal.
»Kaj pa je že spet?« je vprašal oče malo osorno, »si že kakšno neumnost napravil.«
»Oče, jaz bom ostal doma. Nič- več ne bom služil«, je komaj spregovoril in gledal v tla.
»Kaj je bilo?« je vprašal oče.
»Nič. Telica mi je včeraj ušla na
sam prišel domov. Res nisem prav nič kriv. iaz že ne . »Matevžek se je vlagal Vsega ni povedal Toda takoj mu je bilo žal in povedal je skoraj vse. Povedal ie tudi. kako je pustil na paši živino.
»Tak sd postal!« se je zadri oče Ma-tevežk se je kar začudil ker ni bil vajen tako trdih besed iz očetovih" ust
»Oče. odpustite saj se bom poboljšal Jaz ne bom več služil Učit se grem Pa naj bo kar hoče«, je prosil Matevžek
Oče Matevž je bil dober, predober. Všeč mu je bilo da je sin tako odkrit in ni ničesar prikrival Ni se kregal. Lepo ga je poučil in mu vse odpustil Vedel ie. da tam ni bila družba sanj. Res bi bilo veliko bolje, da bi se učil kakšne obrti, kar ga je veselilo že od nekdaj.
Tako je Matevžek ostal doma. Delal je skupaj z očetom Povsod mu je pomagal Spet se je začelo tisto življenje, kot poprej preden je šel k NosankL Le ob nedeljah je bil prost Takrat je seveda prišel v družbo vaških vrstni* kov in vedno je bil pravočasno doma, da je nakrmil konjička.
Bilo je opoldne, ko so se otroci vračali iz šole. Tone in Ivan, ki ju po onem dogodku na paši ni bilo zelo dolgo na spregled, sta prišla vsa vesela k Vinku in se krohotala do solz.
»Matevžek!« je poklical Tone pod oknom.
Ta je ravno otepal krompir v oblicah s 9olato. Pogledal je skozi okna
»Ha-ha-ha — — — «
»Hi-hi-hi---«
»Kai pa je?« je jezen vprašal Matevžek. misleč, da so sigurno napravili spet kakšno nemunost.
»Danes sem pokazal v šoli gospodu učitelju one kosti, ki sta jih z Vinkom našla v jami ha-ha-ha«, se je oi srca nasmejal Tone in spravil v smeh it Ivana.
»No, kaj so rekli?« je radovedno vprašal Matevžek.
»Hi-hi-hi —--«
»Gospod so rekli---« ni mogel
nadaljevati Tone, ker se je kar topil od smeha.
»Pojta se solit!«
»Gospod so rekli ,da so te kosti od navadnega srnjaka Jki je po nesreči padel v tisto jamo.
»Ha, ha, ha---«
Zanimiva
tekma
Peter telovadi in vzdlguje ročke težke — vse ga občuduje. Mali Janko predenj se postavi;
de mu: »Ce si telovadec pravi, pojdi z mano na dvorišče, kjer pripravljeno je skakallšče!
V skokih tamkaj bova tekmovala, kdo kaj zmore, javno pokazala « Peter se za tekmo ves razvnatne. »t,
Metka razsodnlSko čast prevzame
zvito se namuzne ln določi: »Kdor starejši Je, naj prvi sko&U
Peter na ta predlog nlC ne re6%
zaleti se na vso moč ln steče v past, ki je prežala za pregrado. Bunke, praske prejme za nagrado.
Lojze Zupane:
Zbadlpvke
Belokranjske Peter, Peter kokošar, goni muhe na majar; na majaru nikogar, samo muha in komar. Komar muho pod pazduho, muha Petra za ramena... vsi trije v kolo I
Jože, Jože, vozi na trg kože; kano Jože obrne, tamo voz se zvrnel
Katarina, Katarina, vozi iz trtja bučo vina. Bučo na kola, pred kola o jarmi vola. Katarina voli obrne, v drago kola zvrne: buča se razbije, .vino se razlije ...
"■j.-"'"ju im1
msBssp :-»sis»iaaa
Šel Je med cigane
Branko je plavoias deček in očke ima modre kot nebo Velik siromaček je, zakaj mati mu je bila že pred leti umrla Oče se je v drugič poročil in mačeha ni marala Branka Mnogokrat je moral lačen leči spat in marsikdaj je bil po krivici kaznovan.
Pa so prišli v vas cigani in Branko jih je gledal in občudoval Opazoval je njihove konje in se igral z njihovimi umazanimi otroci, ki so bili vsi temnopolti in kodrolasasti. Cigani so si postavili pred vasjo na velikem travniku svoje šotore Kmalu so zapazili bran ka, kako jih je ogledoval in vprašali so ga, če ne bi hotel iti z nj'mi
Branko je nekaj časa premišljeval Doma je bilo vse tako žalostno mačeha ga ni marala in očka je bil vedno tako zaposlen Cigani pa so bili ljubez nivj in prijazni Dali so mu kruha in stara ciganka ga je pobožala po laseh Branko ni dolgo okleval. Sklenil je, da pojde z njimi po svetu
ln res; drugo jutro, ko sta oče in mačeha še spala se je Branko tiho spla zil iz sobe in odhitel v ciganski tabor Tam so ga prisrčno sprejeli Cigani so pospravili svoje šatore, vpregli konje pred vozove in šli so Pred njimi se je vila dolga bela cesta in solnce se je prijazno smejalo na nebu.
Medtem se je mačeha zbudila Ko je pogledala na Brankovo posteljico, je vi dela. da je bila že prazna »Bog ve, kje se potepa!« si je mislila in skle nila da ga nabije, ko se vrne A Bran= ko se ni vrnil Ko se je zmračilo je vprašal oče »Hej. žena. kje je moj sin? Nisem ga še videl danes!«
Žena pa je odvrnila; »Gotovo se je kje zakasnil Nič prida ga ni. Če le more se potepa naokoli!«
Oče ni ničesar odgovoril Gledal je pred se in tako tesno mu je bilo v sr cu Ure so minevale a Branka ni bilo od nikoder Oče je vzel leščerbo in se napotil v gozd. da poišče sina Mačeha je stala pred hišo in zdaj pa zdaj za klicala: »Branko!« Minula je noč in zvezde so počasi bledele na nebu Oče se je ves izmučen in obupan vrni! do mov A ko je odprl hišna vrata in za gledal mačeho sedeti ob mizi, mu je ugasnil zadnji up.
»Joj, da bi vedel kje je moje dete!« je vzkliknil in solze so se zableščale v njegovih očeh Mačeha pa je dejala Kaj boš vzdihovali Vesel bodi, da se
rešiva nadltgel Kaj bi nama Branko; samo stroške imava z njim!«
»Molči, brezsrčnica!« je zdajci zakričal oče »Kaj bi nama, praviš? Moj sin jel Moja kri! Sramuj se za svoje besede Zaslužila bi, da te na mestu spodim iz hiše!«
Ti sti mah so se odprla vrata in , Branko je paJ očetu okoli vratu Oče ga je objel in vprašal. »Povej, kje si bil? Zakaj si odšel?«
Branko je glasno zaihtel in skril obraz na očetovih prsih. »Glej očka,« je dejal, »doma nisem imel več obstanka. Bil si vedno odsoten in zaposlen, a mačeha je grdo ravnala z menoj. Neštetokrat me je podila od hiše. Pa so prišli cigani v vas in rekh, naj grem z njimi In sem šel. A ko smo prišli do mesta se mi je stožilo po tebi in po domu Poslovi! sem se od ciganov in zdaj sem se vrni! domov Joj očka, odpusti mi. da sem te s tem razžaiil. Pred vrati sem slišal da ti je bilo hudo, ker me ni bilo domov!«
Očka je tesno privil Branka k sebi. Iztegnil je roko in velel mačehi- »Se to uro zapustiš hišo. Kako si mogla mučiti mojega sina?!«
Branko pa je prosil- »Nikar, očka, nikar! Saj morda ni mislila tako slabo!« In mačeha je padla na kolena in prosila milosti Obljubila je, da bo odslej dobra z Brankom in oče ji je odpustil
Od tistih dob se je mačeha vsa iz-prernenila Vzljubila, je Branka, ker je bila spoznala njegovo dobro srce Ta« ko so živeli srečno in zadovoljno pod eno streho in v njihovem domu sta vladala mir in ljubezen
Vrabčfk v papigini kletki
Pred nekaj leti sem imel dve mali zeleni papigi. Sedeli sta v svoji kletki in prijetno ju je bilo gledati Vratca kletke so bila vedno odprta in papigi sta šli časih na izprehod po sobi Vselej sta se spet sami vrnili v kletko.
Moja papigi nista bili navadni papigi; ne. bili sta olikani in zelo gosposki Da tega vam ne smem pozabiti oovedati. Tudi zelo gizdavi sta bili. Po cele ure sta se česali druga drugo.
Nekega dne sta sedeli papigi kakor običajno na svojih paličicah v kletki.
Skozi odprto okno jt priletel v sobo miad vrabček Ujela sem vrabčka, ki je strašno kričal, m ga posadila v pa-pigino kletko Kaduvedna ^en. bila, kako se bosta vedli moji papigi
Vrabček pa ni bil olikan m tin. Prav nedostojno se je vedel Frfotal je po kletki na okoli, razmetaval pesek, prevrnil skodelico za vodo m kričal
Papigi sta ostali skoro pet minut mirni na svojem mestu in ogledovali vrabčka Bili sta vljudni kakoi vedno Po petih minutah pa je splezala ena izmed njiju počasi s paličice navzdol Najprej se je oprijela paličice s kiju nom. potem z nogo in tako je šlo dalje: Kljun — noga — kljun — noga. Zdajci jo je ubrala za njo še druga pa-piga.
Ko sta prispeli na dno kletke, sta z veliko nežnostjo prijeli vrabčka s kljunčkoma in splezali z njim na vrh paličice Zelo previdno sta se splazili do odprtih vrat in ga dobesedno vrgli ven.
Odprla sem okno sobe in vrabček je sfrčal pod milo nebo.
Moji papigi pa sta si jeli čistiti kljunčka Potem sta spet počesali druga drugo Ko je bilo tudi to delo opravljeno, sta spet mirno sedeli dru* ga poleg druge, kakor da se ni bilo nič zgodilo.
Najdragocenejši k s um i
Pred mnogimi leti je prišel neki plemič k francoskemu kralju in mu razka zal svoj plašč Ves je bil posut z dragimi biseri in povezen z zlatimi nitmi.
»To je prekrasno delo,« je rekel kralj, »a kakšne koristi imate od tega dragega kamenja?«
»Veličanstvo, ali ne veste, da je njegova vrednost ogromna in da je ta zavest lastniku v veliko veselje?«
»Prav imate! Vendar vam jaz lahko pokažem dva kamna k) sta mnogo večje vrednosti A vkljub temu sem plačal zanje samo 50 frankov, neseta mi pa vsaj 500 frankov na leto.«
»Nu, to bi pa rad videli Ali mi jih pokažete?«
»Da. prijatelj, pridite z menoj!«
In kralj je odvedel plemiča v mlin t. mu pokazal dva mlinska kamna, rekoč:
»Nu, zdaj povejte, ali vam prinaša« jo dragi kamni na vašem plašču toliko koristi kakor meni ta mlinska kamna, In priznajte, ali nista ta dva kamna mnogo dragocenejša?«
Koški za kruh in sadje
V gospodinjstvu Je neobhodno potreben košek za kruh ali sadje im mali »Jutrovčki« ga lahko sami napravijo.
Za dno koška vzemi tenko desko, ob* lika in velikost je poljubna, lahko je šesterokotnik, pravokotnik, elipsa ali pa krog Deščico lepo obreži in postru-gaj. da bo popoimoma gladka. Nato napravi obod. Za to vzemi nekaj tenkih
Fi
L >
n.

Mm ;vo.
y/yw
vrbovih šib za okrogle oblike, za pravokotnik pa so primerne tudi tenke palčice smrekovega lesa. Palčiče ne smejo biti debelejše v premeru kakor 1 cm. Iz paičic napravi okvir, ki se bo prilegal dnu, visok naj bo 5 do 8 cm. V vogalih pritrdi navpične palčice, da bo okvir trdno stal (glej sliko 1).
Okvir zbij s prav majhnimi žebljički in ga trdno ovil z rafijo, ne smeš pa ga še pritrditi na dno. Pri ovijanju pazi, da pokriješ ves les. Nato izberi široke trake rafije in jo polagaj navpično čez okvir, da bo ležal tesno trak pri traku. Veži trake vedno na notranji strani koška Ko imaš ves okvir ovit, vzemi kos rafije in zveži po pet in pet trakov skupai na notranji strani (glej sliko 2.) Lahko pa prepleteš trake kakor prepletajo deklice živi rob pri ročnih delih. Ko si to izgotovil, pnbij obod na dno in košek je gotov, kakor kaže siika 3.
Jntrovčki pišejo
Dragi stric Matici Danes, ko ti pošiljam odgovor na tvoj natečaj, se ti obenem prav toplo zahvaljujem za po slano knjižno nagrado. Komaj sem do, bil knjigo v roke, sem jo takoj preči« tal. Torej sedaj ti odgovarjam na tvoj natečaj. Najlepše mesto naše lepe in širne domovine se mi zdi naša bela Ljubljana Se vedno se mi zdi Ljublja na najlepše mesto, kar sem jih kedaj videl. Zdravo! Prav prisrčno te pozdravlja
Janko Korene, uč. l.a r. viš. nar. šole v Sevnici
Dragi stric Matic! Po dolgem času se ti zopet oglašam Tvoj natečaj: »kaj bi rada postala ko bom velika« mi je zelo všeč. Dnevi tečejo in kmalu pride čas, ko bo treba misliti na bodočnost Vedno gojim v srcu željo, da bi postala šivilja Posebno še, ker imam do tega poklica veliko veselje Že sedaj rada šivam in krpam Če znam sebe šivat je dobro Mogoče se mi bo ta želja uresničila, če pa ne bom šivilja, bom pa šla služit Pozdravljam vse Jutrovčke, posebno pa Tebe.
Micika Cvirn, uč. 7. r. Blanca ob Savi
Dragi stric Matic! Danes se tudi jaz oglašam v Tvojem kotičku Majhen sem in rad se igram Sedaj v zimskem času so mi največje veselje sanke Če je le mogoče se zmuznem k otrokom, se sankamo in kepamo. da je veselje Če se kateri kaj ponesreči, ne izgubi poguma Ko bi nas videl, stric Matic, kako smo razposajeni Letos bom hvala se dovolj naužil zimskega veselja Sedaj pa končam in Te prosim, če je mogoče, da me objaviš. Te lepo pozdravlja
Mihče Cvirn, 11. razr. Blanca
Dragi stric Matic! Tud; jaz se hočem pridružiti, da razodenem svoje želje Rad pomagam doma Delo na polju in pri živini mi vzbuja veliko ve selje, posebno rad oskrbujem živino Imamo mladega telička, katerega kr mim sam Pomagal bom staršem pri domačem opravilu in jim kolikor bom mogel lajšal skrbi in težave, ki jih tarejo y teh težkih časih. Tudi to je po-
klic in sem ž njim prav zadovoljen. Upam, da ne boš zavrgel mojega skromnega spisa.
Andrejče Cvirn, V. razr. Blanca.
Moja najljubša igrača. Čeravno sem že precej velika, mi je še vedno najljubša igrača punčka, ki sem jo dobila kot darilo od božička, ko sem bila stara šele 5 let. Največje veselje imam z njo takrat, kadar ji lahko delam oblekce Ima jih že zelo veliko Kadar ji oblečem najlepšo oblekco. se zdi komu, da je živa, saj sedi na otomani med blazinami kot prava »gospodična«. Ce ti bo ugajalo, se bom oglasila še večkrat Te pozdravlja in Ti vošči ve« selo novo leto
Miljenka Dolinar, uč. I.b viš. I j. nar. šole v Trbovljah l.
Stric Matic. Moja najljubša igrača je šah Ko igram, si v najbolj napeti igri domišljam, da sem vrhovni poveljnik Kitajske vojske. Z velikim naporom se borim za Kitajske pravice. Na žalost se včasih zgodi, da zmaga močnejši nasprotnik — nad pravico. Lepo Te pozdravlja
Novotny Boguslav, dij. l.a real. gimn. v Mariboru
Dragi stric Matici Najlepša hvala za knjigo, katero si mi poslal Sedaj Ti bom pa napisala odgovor na Tvoj novi natečaj Dolgo sem premišljevala, za katero vprašanje naj se odločim. No, in odločila sem se za drugo vpra* šanje. To vprašanje mi je najljubše, ker sem za igrače prevelika, potovala pa še nisem, zato Ti ne morem odgovoriti na Tvoje tretje vprašanje.
Kakor rečeno: kaj bom postala, ko bom velika? Najraje bi bila živino-zdravnica Nenavaden poklic ali ne? Toda jaz ljubim živali in bi jim zelo rada pomagala v njihovi bolezni Mnogokrat vidim kakšno živalco, kako se muči, pa ji nihče ne pomaga Vidiš, jaz bi ji pa pomagala, če bi vedela, kako A tega žalibog ne vem Ko bom velika, bom pa že vedela in bom tem ubogim živalicam rade volje pomagala. Najlepše Te pozdravlja
Tatjana Brus, uč. 111.a razr II dri re. al. gim. v. Ljubljani, Sv. Florijana ulJS
Dragi stric Matici Danes se prvič oglašam v Mladem Jutru Dolgo sem se že pripravljala da ti odpišem, a da nes ti pišem par vrstic Mi imamo šta jerske kokoši Mama je dala meni eno štajerko Zelo so lepe Dobili smo jih iz Ljubljane Teta jih je prinesla, ko so bile stare 1 dan Nosila jih je v škatli in so vso pot čivkale Zelo se je jezila z njimi. Zrasle so brez koklje Mama in jaz sva jim kopali zemljo, male pipike pa so skakale :n prebirale črvičke Zelo so bile požrešne in so hitro rasle Nekega dne pa je nekdo stopil eni piski na nogo ter ji jo stri Ubožica je ležala na tleh in milo gle dala Ni mogla hoditi; nogica pa je mrtvo ležala ob njej Midve z mamo sva jo nesli v kuhinjo ji trdo preveza li nožico med zobotrebce Krmila sem jo sama Kako hvaležno me je vedno gledala, ko sem ji dajala hrano Dolgo ni mogla iz svoje škatle Ko je začela hoditi, je šepala in skakala po eni no gi Sedaj pa je že velika in bo kmalu nesla jajca Upam. da ne boš moje pi semce vrgel v koš.
Bregant Martina, uč. 111. razreda Št. Janž, p. Aleža.
Dragi stric Matici Na Tvoj natečaj Ti odgovarjam na drugo vprašanje: »Kaj bi rada postala, ko bom velika?« Najraje bi bila profesorica risanja, zgodovine ali francoščine. Doma se gremo včasih šolo in sem skoro vedno jaz učiteljica. Ali moji učenci (Jurček, Tanja, najini punčki in Jurčkov fantek) so zelo nemirni in neposlušni Rada bi imela resne učence, da bi jih učila zgodovino. Ta mi je bila najljubš' predmet v osnovni šoli Sedaj pa mc zelo zanima francoščina in latinščina Tudi rišem rada Morda se mi želja, da postanem profesorica, izpolni. Prisrčno Te pozdravlja
Ljubica Brus, dijakinja l.a r. drž. klas gimn Ljubljana, sv. Florijana ul 38
Od pastirice
do cesaric®
Živel je nekoč car, ki je imel pred svojim dvorom velik kamen Pa pade carju lepega dne v glavo in da razglasiti po vsej ruski državi: »Kdor mi zakolje kamen pred dvorom, ga postavim sa svojega prvega dvorjanika « Od vseh ftrani so prišli pogumni in močni fant-V toda kamna ni mogel nihče zaklat!.
Sploh so se jako čudili, kako meni car, da bi se dal mrtvi trdi kamen zaklatL V neki daljni vasi pa je živela pogumna in bistra pastirica Ko je čula carjev razglas, se je preoblekla v fanta in se podala pred carja, rekoč: »Svitli car, ja2 bom skušala kamen zaklati.«
Hitro se je razširila novica, da se je vendar našel mladenič, ki se bo z nožem lotil kamna
Vpričo množice in carja ter njegovih dvorlanikov potegne pastirica, preoblečena v fanta, nož izza pasu in začne kamen klati kakor jagnje Pa seveda ni šlo in ni bilo krvi in tedaj se pastirica obrne k carju:
»O svitli moj car, ti bi rad, da ti kamen zakoljem? Dobro, toda kar ne živi, se tudi ubiti ne da Vdihni ti naj-krej temu kamnu življenje pa če ga nato ne zakoljem, mi lahko odrežeš glavol«
Car se je začudil nad tem umnim odgovorom in dejal: »Ti si najpametnejši fant v moji državi, postavil te bom za svojega ministra ali dvorjanika Toda tole moraš prej storiti Čez tri dni se mi iz domače vasi zopet vrni semkaj Moraš prijahati, pa tudi ne jahati! Prinesi mi darilo, pa ga tudi ne prinesi! Vsi mi, mali in veliki, ti pridemo naproti, da te sprejmemo, a ti moraš to tako izvesti da te bomo sprejeli, a da te obenem ne bomo sprejeli«.
Pastirica se vrne v domačo vas in veli očetu, naj ji ulovi dva zajca in dva goloba Tretjega dne zarana je spravila oba zajca v vrečo in jo izročila očetu: »Greva k carju in ko ti bom velela, izpusti zajca iz vreče « Sama pa je vzela v roke oba goloba, se narobe vsedla na nizkega oslička ter z očetom krenila v mesto, kamor pa je najprej poslala nekega hlapca, da javi carju njen prihod.
Car je stal s svojim številnim spremstvom pred dvorom ko se približa de-vojka Zopet preoblečena v fanta je na osličku narobe sedeča iezdila tako da se je z nošami lahko dotikala zemlje in jih premikala kakor bi hodila Očetu je tedaj velela naj iz vreče izpusti oba zajca, ki sta se pognala v dir, dvorianiki pa za njim, da je car pred gradom ost ' skoro sam.
Pastirica stopi predenj, mu pokloni oba goloba, a ko iu je hotel car priieti, ju je pastirica izpustila da sta odfrča-la v zrak .. Tedaj pravi pastirica:
»Vidiš car. tvoji ljudie so me sprejeli, pa me tudi niso sprejeli, ker to m
razbežali za zajcema Jezdila sem in nisem jezdila Prinesla sem ti darilo pa ga tudi nisem prinesla «
Car je bil ves osupljen in je dejal: »Odslej te bom smatral za svojega gina «
Pastirica pa mu je šepnila na uho: »Nisem fant. marveč dekle «
»Nič za to.« Je dejal car, »bol pa moja iena «
Z velikimi svečanostmi se je čez nekaj tednov vršila poroka carja z bistro pastirico
Rešitev kvadrata št. 1
1 alem. 2 lipa, 3. epik: 4 maki.
Rešitev posetnice
Ruski emigrant
K ing, detektivski pes
Mulligan se ie nekaj časa obotavljal. Sicer je bil na počitniškem potovanju, toda kriminalne zadeve v vročem pasu ne d oživiš vsak dan, in razen tega je bila to morda izprememba, koristna za zdravje. Zato se je neutegoma odpravil z Wilsonom na kopno — Jim-mija in psa seveda ni oo-zabil vzet; s seboj — in stal že čez malo časa v iz-ropani pisarni lesene hišnce. kjer je Wilson stanoval »Mislim, da imajo Ho-Fan in njegovi pajdaši prste vmes,« je menil Wilson: eden ;zmed moiih ribičev mi je namreč prejle povedal da je davi za rana videl na obzorju Ho-Fanov mali parnik« Mu ligan je sam pri sebi nekai zagodrnjal. Poznal je kitajskega morskega razbojnika. Ves svet je govoril o njem in njegovi tolpi. Soo-prijeti se s Ho-Fanom ni bilo majhna reč in več ko dvomljivo je bilo. ali bo Wi'feon še kdaj videl svoje bisere. Nu, treba je bilo po'zkus*ti. Takoi ip r-'-ii-cal Kinga in mu dal ovohati vso pisarno. oosebno pa železno blagajno in njeno okolico.
4.
»Najbolje bo, da začnemo takoj poizvedovati,« je Mulligan rekel Wilso-nu. »če ne, nam uidejo malopridneži predaleč n?prej!« Odvedel je Kinga pred hišo in mu velel, naj išče. Pes se je še isti mah spustil po sledi in tako hitro stekel naprej, da sta ga Muiigan in Jimmv komaj dohajala. Kakor vihra je šlo v grmovje in po sikoraj nepredirni h osti oreko vsega otoka, dokler ni pes čez dobršno uro obstal in se napeto zagledal v daljavo.
(Dalje prihodnjič)
Kvadrat št. 2
1	A	4	J
l A	1	L.	V
H	F		
4	M		
1. del pluga; 2. —; 3. ograjna vrata? 4. cvetica.