Posamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO nahaja v M.ri-boru, Jurčičeva ulica at. 4, I. nadstr. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje desno. Telefon št. 24- — SHS postnočckovni račun štev. 11.73*2. ^a naročil« brei denarja sc nt otira. — Rokopisi se ne vračajo. Poštnina ~fH&£&na v gotovima aanasnie ss©¥« dir “73 TABOR Posamezne številke: N avadne Din —*75, ob nedeljah Din 1’—. „TABOR** izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri * datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10’—za inozemstvo D 18* - , dostavljen na dom D 11'—, na izkaznice D 10’ — inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR, furčičeva ulica štev. 4, Naslov T Tit IVJaribor, torek 7. septembra 1926. Leto: VJI, — Številka: 202. Knjižnica lic J a T i n "h 1 1 a ‘ ’ fafelesile so sklenile, da »e tamgersko J *•’ ^ vprašanje odgodi) zapustila Ženevo. — Španija namerava odpovedati franeosko-špansko pogodbo. Zdi sc. da se Španija preveč udaja spletkam Mussolinijeve diplomacije. Naš zunanji minister — Predsednik D. N. Predsedstvom dr. Ninčiča bo fejeta Nemčija v Društvo narodov. ^ Ženeva, 6. septembra. tvnr'?08 ^°P°ldne ob 11. uri se jc o-narJi pr,va Panama seja Društva svečenn‘r1 htrŽ-Šnic zascdanje bo P°" Bole-arHi n 0 begunskem posojilu sl°v zini?,?/168 Popoldne Pa bo J‘US°- NlnČid^ irvni- nilnJster dr. Momčilo SCP' Uvodnik Jt"?6 de Geneve« Prinaša da knf n Katerem povzdiguje Ninči-narodcv ■°V,es:a Predsednika Društva sposobnnSs n 1 l1jeR:ovc diplonmtskc NinčiS Povdarja, da se bo pod dovin«i^xln Predsedstvom izvršil zgo-itvo n P: sPrejetje Nemčije v Dru-ta i7vr>n* °y* ^ist tudi Pravi, da je l°žila v častna za deželo, ki je po- žrtev niCC* vo^no PO^eff Belgije največ j0 z , Za- zavezniško zmago in ki so Dr nvajvečje vojne grozote, nikc n^'e je sprejel danes zastop- t]a . Svetovnega tiska in jim izjavil, ka n nje£ova izvolitev za predsednica krUkVa narodov tem pomembnej-sprejp! P® P°d njegovim predsedstvom slavil Nei?čija, s katero živi Jugovih odnosih korektnih in priiatelj- in mila- na v rads&aSnS stranki bre^n Za*.,teva’ da se mu vsi radikali Pogojno uklonijo. Ali bo uspel? T -. ... .. Beograd, 6. septembra. Wnr* P^itični krogi in časniki » , zelo živahno Pašičcvo Potem i '*5a'om’ ki je prišlo v javnost Po/ ■ av.ldoviecvcev. da^c^T? S0 objavljene ve- °biast; f ašič nočc Polastiti samo tudi d*? s*;rariki, ampak hoče prevzeti Zetnst 2ayno krmilo. Pašič je v ino-delnv7u- izjavil, da jc nezadovoljen z Telton sedanje vlade in da jo želi Politjir u[r.ati- Po mnenju nekaterih nji ^ ,°v bi se imeli zgoditi že priliod-p°litio, •T1 v radikalski stranki važni rtiora 11 d?S°dki. Pašič zahteva, da SDreje*-radika|ski klub brezpogojno cije, y* Vse njegove politične koncepte p0i ?Pozicijskih krogih se označtt-niihovZaj radikalov k°t iako težak, stratiu_° neprestano demantiranje »enh^ke krize pa kot nekak »Gal-Stj >■«. SLČ je dal celo v Ženevi no-Pravj j'tipni interwieu, v katerem Jtebj-g aa ima radikalska stranka tri Jkir^j ’ ,r‘ može z resničnimi državni-azo a* a'itetami; dr. Ninčiča, dr. ča. pof Krkoviča in Nastasa Petrovi-P°ln0mra0viČ — Pravi Radič — ima po-Vrnitviin prav’ če zahteva pred svojo «e radii? v radikalno stranko, da naj *erVativ Vrilej° na staro linijo kon-v izma in liberalne strpnosti. ^■atko - najnovefie ^^hniS7l<>s'arski krizi, ki je nenadoma v državi (glej naše poro- ^mCni, clJski številki) se jc položaj izganja ~5,v JOhko, da so se začela po-^ov. vlado in lastniki premojrov- V 7 " zctlr> temni modmarodno nnm - L^c' španska delegacija je peha, .v; langerskem vprašanju „L|ub8Iana v lesani*4 V soboto jc bila v Ljubljani otvorjena pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni«. Razstava ima kmetijski, industrijski trgovski. Obrtni, higijenski, vrtnarski oddelek in razne druge zanimivosti. Včeraj .ie bila na razstavišču razstava konj, 8-in 9. septembra bo mednarodna razstava psov. Prav posebno 'pa še opozarjamo na umetnostno razstavo, ki ima 650 u-metmn in nas seznanja z deli skoraj vseh živečih slovenskih vpodabljajočih umetnikov. »Ljubljana v jeseni« je revija slovenskega dela. organizacije, pridnosti in sinotrenosti. Najbolj prepričevalen dokaz o tem, kaj Slovenci v tej državi pomenimo. Za to bi bilo treba, da bi ;io nam ljudje v čim večjem številu obiskali. Razstavi želimo tudi mi kar največ uspeha. wes$i Maribor, 6. septembra 1926 Proslava prestolonaslednikovega rojstnega dne Danes je tudi Maribor slovesno proslavil dan, ko je naš priljubljeni prestolonaslednik Peter dovršil 31etnioo življenja. Mesto se je odelo v zastave. Ob 10. uri se je vršila pravoslavna in protestantska božja služba, ob 11. uri pa so se zbrali vsi dostojanstveniki našega mesta v stolnici, kjer ie knezošikof g. dr. Karlin opravil ob asistenci duhovščine slovesen »Te Deum«. Navzoč je bil korporativno ve« oficirski zbor z polkovnikom gg. Spasičem in Lukovičem na čelu, civilne oblasti pa so predstavljali gg. veliki župan dr. Pirkmaicr s okraj, glavarji im načelniki vseh tukajšnjih državnJih obla-stev. mestni župan g. dr. Leskovar s pod; županom g. dr. Lipoldom in nekaterimi o'bč. svetniki in mnogi drugi odlični funk-cijonarji. Po zahvalni oeremoniji se jc vršila na Aleksandrovi cesti pri Trgu svobode revija tukajšnje posadke. Ob svirauju godbe in plapolanju zastav so korakali vojaki »kozi mesto. Zvečer priredc oficirji v kazini družabni večer za vabljene goste s plesom. Svečana otvoritev Trgovske akademife Danes opoldne sc je ob navzočnosti civilnih in vojaških oblasti izvršil svečani akt otvoritve trgovske akademije. Prisostvovali so med drugimi gg. veliki župan g. dr. Pirkmajer,, župan mesta Maribora g. dr. Leskovar, podžupan g. dr. Lipold, predsednik sodišča g. dr. Ziher, sreski poglavar g. dr. Poljanec, predsednik trg. gremija g. Weixl, zastopnik obrtništva g. Bureš, ravnatelj Mestne hranilnice g. Vodeb, zastopnik iudustrijalcev g. dr. Pipuš, narodna poslanca g. dr. Pivko in Vesenjak, predsednik Jugoslovanske Matice g. ravnatelj Detela, Prota Tr-bojevlč, zastopniki raznih društev in korporacij ter zastopniki vojaških oblasti. V imenu radi bolezni odsotnega ravnatelja trg. akademije je nagovoril navzoče g. profesor Škof. Pozdravil je in govoril o potrebi novega zavoda, ki jo dovolj utemeljuie veliko število vpisanega dijaštva. K ustanovitvi je znatno pripomogla lega Maribora, ki jc z ozirom na obmejni položaj silila gospodarske kroge, da sl ustanove močan strokovni zavod, da sc zajezi invazijo tujih elementov in da se prepreči izpodrivanje naše industrije in trgovine po tujcih. Nato je vabil velikega župana, da izvrši slovesni akt otvoritve. Veliki župan g. dr. Pirkmajer je u-vodoma omenil, da si 1. 1924,, ko se jc vršil sestanek oficijelnih predstavnikov obrti in trgovine v svrho reorganizacije trgovskega šolstva, ni upal nihče misliti, da bo imel Maribor leta 1926. že trgovsko akademijo. Dejal jc, da jc srečen slučaj, ki se ga mora vsakdo veseliti, da jc prišlo v tako kratkem času do tako velikega uspeha. Maribor je obmejno mesto in ima v našem trgovstvu jako važno nalogo. Po legi mesta jc naše trgovstvo interesirano na tem, da bo novi zavod usposabljal dijaštvo tudi za poslovanje preko mej. Cim na višji stopnji bo trgovsko šolstvo, tem bolj bodo trgovski krogi reprezentirani doma in v tujini. Kot predstavnik mariborske oblasti jc izrazil veselje na tein, da jc država z aktom o ustanovitvi trgovske akademije označila Maribor za center teritorija, kjer se naj razvija kultura in gospodarska živahnost. Kot občan mesta Maribora, je veliki župan čestital mestni občini k otvoritvi novega zavoda, ki je v vseh ozirih za Maribor velikanska pridobitev. Neposredno pred aktom otvoritve je veliki župan pozval vse prisotne, da vskdiknejo kralju Aleksandru, ki je podpisal ukaz. trikratni »Živijo«. Spomnil sc je tudi trgovinskega ministra dr. Krajača, ki mu dolguje Maribor za ustanovitev novega zavoda veliko hvaležnosti. V nadi, da bo trgovska akademija izpolnila upe in pospeševala nc-lc gospodarski, ampak tudi kulturni napredek, mesta Maribora in oblasti, otvar-jam trgovsko akademijo. S temi besedami jc bil svečani akt otvoritve novega, za naše trgovstvo in gospodarstvo sploh jako važnega zavoda izvršen. Župan g. dr. Leskovar je izrazil veselje nad slavnostno otvoritvijo trgovske akademije in željo, da bi zavod procvital, sc razvijal in vzgajal res dober trgovski naraščaj, ki bo v mnogem pripomogel uspešnejšemu razvoju mesta, okolici in oblasti. Predsednik trgovskega gremija g. Weixl jc omenil zgodovino trgovskega šolstva v Mariboru. Izrazil veselic nad uspehom akcije, ki jc privedla do ustanovitve trg. akadsmijc in zaželel šoli veliko uspeha. Zastopnik obrtništva g. Bureš je izjavil, da se obrtništvo raduje vsakega uspeha na polju trgovstva, kajti obrt in trgovina sta vezani tako med sabo, da si vsak uspeh delita. Zastopnik industrijcev g. dr. Pipuš je razložil pomen ustanovitve in tudi naloge, ki čakajo naše pridobitne kroge z ustanovitvijo novega zavoda. Treba bo skrbeti za poslopje, treba bo obširnih zbirk, dobrih knjižnic itd. Vsi dobri zavodi, ki imajo svetovni sloves, imajo zahvaliti ne državnim blagajnam, ampak zasebnikom, ki so razumeli njih pomen in potrebo. Gospodarskim krogom mora prirasti trgovska akademija k srcu. kajti naša sramota bo. če bo zavod hiral, ravno tako kakor bo tudi nam v veselje in v ponos, če bo zavod pošiljal v svet ljudi, ki bodo posvetili svoje moči v prospeh in napredek našega gospodarstva in kulture. Ob zaključku se je g. prof. Škof zahvalil vsem, ki so pripomogli do ustanovitve in zaprosil župana, da pošlje kralju in ministru Krajaču zahvalno brzojavko. Z ozirom na to, da jc slavlje združeno z proslavo rojstnega dne Ni. vel. prestolonaslednika Petra, ie nozval i navzoče, da mu vzkliknejo trikratni I »Živijo«! nakar je šolski zbor zapel »Bože pravde«, s čimer je bila otvo* ritev trgovske akademije zaključena. Mariborski trgovci v volilnem boju za Trgovsko zbornico Sobotni shod v »Unionu«. V soboto ob 9. uri zvečer se je vršil Vj restavraciji »Union« volilni shod _ mariborskih trgovcev. Zborovanje, ki je bilo dobro obiskano, je otvor.il predsednik Trgovskega gremija g. V. W e i x 1. Pozdravil je udeležnike in celjskega delegata g. Rebeka 'ter povdaril pomembnost shoda, ki bi naj ustvaril skupno fronto trgovstva v boju za svoje pravice. Zborovanje je vodil g- Franjo Bureš, ki .ie podal besedo glavnemu govorniku gosp. Weixlu. G. Weixl je uvodoma govoril o volitvah, ki se vrše prvikrat, odkar je 'trgovstvo osamosvojeno in izven vsakršnega upUva katerekoli politične struje. Razno časopisje je zagnalo pred volitvami tak hrup. da je mogel vsak trgovec ah obrtnik spoznati, da bo dospel do cilja in uveljavil svoje pravice lc s samopomočjo, v lastni organizaciji, neodvisno od politike- Govornik je tudi povdarjal. da so nekateri gospodje v Ljubljani hoteli preprečiti o d delite v mariborskih trgovcev od Ljubljane, vendar pa se je trgovcem iz mariborske oblasti posrečilo, da so dobili primemo število zastopnikov v Zbornici za trgovino in obrt. Na občnem zboru v Rogaški Slatini se je baje o tem mnogo govorilo in takratno predsedstvo je poslalo v Maribor celo dopis, v katerem obljubme, da bo vsem prošnjam mariborskih trgovcev ugodilo; izrecno pa Je bilo obljubljeno im sicer je sam g. Jelačin obljubil, da bo predsedoval gremiJu enkrat Ljubljančan, a drugikrat Mariborčan. Toda ostalo jc samo pri obljubah. _Na občnem zboru v Kranju je govornik sam zahteval rešitev še nerešenega vprašanja. Takrat pa mu je g. Jelačin izjavil, daj sc ne spomin ja., da bi se bilo o tem sploh kedaj govorilo. (Medklici: Sramota!) — Najbolj žalostno pa jc dejstvo, da se je g. Jelačin dal vplivati od politične stranice SLS in jc krenil na trhlo politično pot, kamor hoče zavesti še drugo trgovstvo. Politične stranke niso poklicane reševati vprašanj, ki se tičejo trgovstva in oferti. temveč naj jih rešuje trgovstvo samo potom svojih organizacij. Govornik je odločno zavračal očitek, da bi se v zadeve trgovstva vmešavala SDS, kajti vsak trgovec mora v primerih, ko gre za njegove interese, ščititi lasten žep. ne da bi se pri tem oziral na kako politično stranko. SDS pri določitvi kandidatov za Volitve v Trgovsko zbornice ni imela ni-kakega upliva, kajti kandidatna lista je bila sestavljena že pred enim letom. Na^ to je g. Weixl zopet prešel na osebo g. Jelačina, ki se hvali, da je njegova zasluga, da se je y Mariboru postavila palača' okrožnega uirada. dočim je prvi sprožil misel in tudi vložil prošnjo na magistrat K. Wcixl in ie pričelo delo g. Jelačin sa-nio nadaljeval. Spomnil se |e tudi gospodarstva ožjega odbora v Ljubljani, o Katerem nam veliko pripovednic gradba palače okrožnega urada v Ljubljani. — Ožjemu odboru ie predsedoval g. Jelačin Mlajši, dela pa je vodil stavbenik Ogrin-Z ozirom na oglas, ki ga jc te dm razposlala Trgovska zbornica in katerega Je podpisal g. Jelačin, je opozarjal prisotne, ki so z zaniman.iem sledili izčrpnim izvaja niern in razkritjem, da naj ne glasujejo štajerski trgovci za listo, na kateri je ime g. Jelačina, kajti vsi dosedanji znaki dokazujejo, da se nam ne bo^ oibetalo nič dobrega. Govornik je zaključil s ponovnim pozivom na trgovstvo, da naj se zaveda svoiih dolžnosti in da nai v lastnem interesu ter v želji za boljšo bodočnostjo dobro prevdari. V istem smi1'-1! je govoril tudli cehski delegat g. Rebe*r. Napadal je stranke, ki se vmešavajo v trgovska strokovne zadeve, dočim se ob usta novi ta n in trgovskih organizacij zanie niti zmenile niso. med tem ko iih sedaj sknšajo izkoriščati v svoje namene. K besedi s>e ie oglasil tudi g. V a h t a r. 'r imenu gostilničarjev pa Je govori! g. Š n n * A * 1. Kot ?adn<"i go^rnik Je nastopil e. Pintar, nakar je g. Buireš zaključil 'SEBSTI —-vnnnrirZ' Harfbor, 7/scpfčrnftra '1927. uspelo zborovanje s pozivom, da mariborski trgovci in obrtniki volijo Stanovsko liisto obrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti, ., - ■ Velik umetni ognjemet Prostovoljna požarna toramba v. Mariboru bo priredila v sredo dne 8. 't. m. ob 'A2L tiri y Ljudskem vrtu na igrišču ISSK Maribora velik umetni ognjemet, oigar čisti dobiček bo porabljen v dobrodelne namene. Vstopnice se dobe v predprodaji v. trgovinah: Hofer in Škrabi ter v, požarnobramibnem de potu. Izvedbo ognjemeta bo prevzelo pyro-tehnično podjetje HPyrota« iz Celja, ki jamči, da bo letošnji ognjemet daleko nadkriljeval lanskoletno 'prireditev. Prostor bo mestno električno podjetje razsvetlilo. med odmorom pa bo igraia godba. Program zanimivega večera bo Jako pester. Pričetek bo naznanjen s topovskim strelom, z bliskom, žvižgajočo raketa. s pokom in bliskom ter z bombno raketo. Tisoči umetnih raznobarvnih zvezd, mavrice, ognjeni kolesi, barvasti krogi, tropske dežele, briljantna glorija, biserni vodometi. Med odmorom bo imitiran izbruh vulkana, ki bo do tristo metrov visoko krasil nebo z neštetimi svetlobnimi efekti. Glavna točka večera pa bo smaragdno zelena sli;ka_ Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. Jako zanimiv bo tudi magičen električni vodopacl in druge točke pirotehnične u-metnosti. Prireditev le vzbudila že lani veliko zanimanje in je zadovoljila slehernega obiskovalca. Letos pa je docela dovršena in je v jako veščih rokah pirotehničnih strokovnjakov, radi česar se pričakuje, da bo nudila res obilo užitka. m Iz uredništva. V nedeljski številki so izostale nekatere notice, ki so danes že zastarele. P. n. dopisniki naj nam o-proste. Da niso mogle iziti, oziroma, da se je morala prva stran napolniti z gradivom, ki je bilo pri roki, ostalo pa izpustiti, so krivi povsem tehnični razlogi. Dopisniki, ki bi radi objavili kak prispevek v nedeljski številki, sc prosijo, da ga zroče najkasneje v petek. m Bojkot kulturnih društev. Prejeli smo: Odbor drž. uslužbencev je v znamenju protesta, ker je vlada odtegnila gotove odstotke od plač za banatske po plavljence. sklenil, da naj uradniki bojkotirajo vse naše kulturne zavode in institucije. Ni prav jasno, zakaj so udarec naperili proti samemu sebi. Kdor bojkotira samega sebe, škoduje vendar samemu in prav to dela omenjeni sklep z dne 24. julija ti. Kaj se brigajo gospodje onkraj Save in Donave za naša društva in dobrodelne zavode in za našo kulturo! V potu svojega obraza smo dolga leta delali. na dobnobitu in nairoidni izobrazbi in to naj zdaj vse razpade, naj gremo zopet rakovo pot nazaj v nekulturo in analfa-betstvo?! Ka,in pridemo, če začnemo z bojkotom naših kulturnih društev: Jugo-b1. Matice, raznih izobraževalnih društev. Glasbene Matice, »Drave«, »Jadrana«, »Sokola«. »Orla«. »Planinskega«, »Olepševalnega«, »Muzejskega«, »Zgodovin skega društva« itd... ? Kdo jih more vse •našteti, ki že leta in leta sem polagajo ■kamen za kamnom k palači narodne izobrazbe? Gospodje, ki so sprejeli ta ne premišjen sklep, bi naj obrniili ostrino noža proč od sebe in segli po drugih pripo m očkih. Ta sklep je na vsak način slab in škodljiv, zato ga tudi ni treba respek-tiraiti. Vse kar je v škodo narodnemu blagru, naj se a limine zatre! — A r n u š. m Mariborski novinarji na Dunaju. V težnji, da obmejni novinarji spoznajo go spodarske razmere v sosedni Avstriji, se je odpeljala v soboto na Dunaj posebna delegacija mariborskih novinarjev. Uprava ondritnega velesejma jim je šla skup no z železniško direkcijo prijazno na roko. Zastopniki mariborskega oz. ljubljanskega tiska sosi včeraj ogledali dunajski velesejem, ki je velikopotezna in mogočna prireditev. Bivanje na Dunaju jim je zapustilo globoke vtise. O dunajskem velesejmu, ki bo odprt do vključno prihodnje nedelje, bo naš list še poročal. m Prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče bo dodelilo sledeča stanovanja: 1. Aleksandrova c. št. 1 I., 4 sobe. kopalnica. soba za služkinjo, kuhinja in pritikline od stranke Janko Trošt. 2. Sodna ulica štev. 30 1., 3 sobe, soba za služkinjo kuihinja in pritikline od stranke dr. Karl Koderman. 3. Gosposka ul. št. 40 pritličje. 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Jula,j Zaplotnik. 4. Stritarjeva ulica št. 18 a) pritličje, l soba, kuhinja kakor tudi pritikline od stranke Alojzij Peršon. 5. Tezno, Ptujska ce- sta št. 60. 1 soba in kuhinja od stranke Martin Bera«. 6. Studenci, Jurčičeva ul-št. 1, podstrešje, 1 seba in kuhinja, od hišnega posestnika Ivan Bijlas. 7. L ra-garsko št. 56, 1 soba in kuhinja od stranke Albert Golob. 8. Studenci. Krekova ul. 6, 1 »oba itn kuhinja od stranke Antonije Patemusch. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 'četrtka 9. t. m. m Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ta teden v Mariboru radi praznika odpade. m Prvi koncert »Ljudske univerze« , novi sezoni. »Ljudska univerza« bo priredila dne 11. t. ni. koncert. Rozinovega kvarteta. Natančnejši podatki slede. m Pevski zbor Glasbene Matice naznanja svojim članom, da prične z rednim poukom v četrtek dne 9. septembra ob 20. uri zvečer. Ze h koncu lanske sezone in čez velike počitnice simo z vso vnemo pripravljali gradivo za letošnje koncertne produkcije; zato v tem trenutku tudi z umetniškega stališča lahko pribijemo, da nc nameravamo zaostati za lanskim in prejšnjimi programi. Materijah ki ga hoče predelati zbor v tej sezoni, je izredno lep, klasičen in poln visoke umetniške vsebine: Mariborska Matica je prva v Sloveniji, ki ga jemlje v roke in se bo v celoti proizvajal prvič v Mariboru. Zahteva pa. to že moramo reči. od naših društvenikov veliko požrtvovalnosti, žilave vztrajnosti in trdne volje do kulturnega dela. Pevski zbor priredi tekom prihodnje spomladi tudi koncert povsem narodne vsebine. Program tega koncerta mu bo služil obenem tudi kot del programa, ki ga bo povsod, tudi v inozemstvu proizvajal na svojih turnejah. Začrtan je že danes z največjo »krbljivostjo in bo pričal o visoki kulturi naše narodne pesmi. — Vsak pevec si že tedaj sam lahko predstavlja, da bomo izbrali iz najlepšega samo najboljše. Ob tej priliki vabimo na delo in v naše vrste tudi nove ljubitelje vokalne glasbe. Vsak nov član i-j se oglasi od 10.—12.30. in 15. 17.30 ure pri našem dirigentu, ravnatelju Glas. Matice G.tzova dvorana III. nadstropje. Odbor. m Lepotna konkurenca v filmu. Ze nestrpno pričakovana konkurenca je privedla v soboto obilno publiko v kino Apolo. V nedeljo je bil obisk vkljub lepemu vremenu še boljši. Ni čudo, saj gre za nekaj novega, kar še nismo videli v našem mestu. Film obstoji iz dveh delov: prvi del prikazuje slike trgovin onih ki so darovali nagrade, medtem ko drugi del izpolnijo. konkurentinje. ki jih je 14. Posnetki trgovki so sijajni in se gledalcu dozdeva. da je Maribor preko noči postal velemesto. Slike konkurenti,nj so z ozirom na tukajšno pornankanje vseh potrebnih pripomočkov tudi zadovoljive, v nekaterih slučajih prav dobre. Ugotoviti pa moramo, da po tem filmu ni toliko mogoče soditi o lepoti konkurentinje kakor o u-spelosti priprave konkurentinje ter posnetka in morda še v sposobnosti kake glavice za film. Saj je znamo, da marsikatera krasotica v filmu ne pomeni nič posebnega in zopet, da marsikatera filmska krasotica v naravi ni nič kaj privlačna. Film ima pač tudi svo.ie muhe. Vsekakor bo zelo interesantno slišati rezultat med-skrutinitja. ki se vrši danes zvečer in nato nadaljni razvoj konkurence do četrtka, ko sc ugotovi končni rezultat. Rezultati medsk rutini ja in končni rezultat izidejo v »Taboru«. m Društvo »Jadran« ima v četrtek ob 20. uri odborovo sejo pri Kosiču. Vetrinjski dvor. 116 m Hišnim posestnikom. Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico nam je poslalo v objavo: Ob priliki III; kongresa dne 7. in 8. septembra 1926 bo v Ljubljani »Hotel Union« dne 8. septembra 1926 na dan sv. Marije veliko mani-festacijsko zborovanje vseh hišnih in zemljiških posestnikov iz cele naše države in delegatov iz inozemskih držav. Na dnevnem redu bodo zelo važne zadeve ne samo za hišne, ampak tudi za zemlji- ške posestnike. Vabijo se vsi hišni in zemljiški posestniki, da se udeleže kongresa oziroma zborovanja. m Kolesarski klub »Penin« vabi v sredo dne 8. septembra 1.1. na veselico v Hotinjovas. Zbirališče ob 14. uri v Narodnem domu. V petek 10. t. m. ob 20. uri odborova seja v Narodnem domu. 117 m Velika kayarna v torek 7. t- m. elitni koncert in kabaretni večer. 1871 V sredo dne 8. septembra 1.1. vsi v Hotinjovas železniška postaja Orehova vas-Slivnica, kjer priredi Oriuna veliko veselico. Pri veselici sodeluje sokolska godba in znano pevsko društvo »Jadran« iz Maribora. Ples, šaljiva posta, licitacija, konfeti. amenkanski zapori l t. a-'Narodno zavedni meščani se vabijo, oa se udeležijo v velikem številu te pnre ditve. Krasen popoldanski izlet- Iz kolodvora do veseličnega prostora samo H minut. Odhodi vlakov iz Maribora glaviu kolodvor: 13.20. 15.43. Lepe zveze za nazaj. Prehrano in pijačo nam pr ■ staroznani gostilničar Primec, ker luštno in zabavno naj nikdo ne m Kasaške dirke na Teznem | P r v i d a n. j Včerajšnje kasaške dirke so potekle; rahel napredek v Najboljši mladinski list je Zvonček izhaja vsak mesec v šolskem letu. Prva številka izide meseca septembra. — Celoletno stane Din 30 —, četrtletno Din 7’50. Naročnino je treba plačati vnaprej in sicer na upravo „Zvončka“, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6/1 Mb ob splošnem zanimanju in ponovno do-j kazale, da imajo naši konjerejci zelo razvit smisel za to gospodarsko panogo. Ob včerajšnjem nastopu so dosegli s konji iz domače kmetske reje jako zadovoljive uspehe. V h e a t. v o ž n j i za 4—121etne konje je zmagal Rodaun 91etni žrebec last g. Funka v času 1.31 (1710 m) Nagrada 3800 Din. Pri dirki na 2200 m za 3—12 letne konje je dosegla prvo mesto in prvo nagrado 2400 Din Dolly 31etna kobila gosp. Turni ša. V drugi heat vožnji je dosegel prvo mesto zopet. Rodaun v času 1:31:2- V ljutomerski dirki s konji iz Slovenske kmetske reje, je dobila prvo nagrado Kisa last g. Luckmanna, drugo pa Princa lasat g. Novaka. Pri dirki dvovprežnih voz sta dobila prvo nagrado Mackcnsen Ro-daun (Matko-Funk). drugo pa Prrnca-Riza (Novak-Koražija). Prireditev je pod vodstvom g. A. vit pl. Rosmanita potekla v popolnem redu in v zarovoljstvo vsega občinstva. Pripomnili bi samo. da so bili presledki med posameznimi točkami predolgi. NOGOMET. SK. Mura — TSK. Merkur 7 : O Včeraj je v Murski Soboti gostoval TSK Merkur in podlegel domačemu moštvu, ki je pokazalo izredno rutino in do-velj tehnične izvežbanosti. Poraz »Merkurja« se je sicer pričakoval, vendar doseženo razmerje ne odgovarja močem moštev, kajti dvomimo, da bi sc moštvo SK Mure lahko merilo z mariborskima vodilnima kluboma ISSK Mariborom in SD Rapidom. Vsekakor bodo jesenska prvenstvena tekmovanja prinesla našemu športu zopet kakšna razočaranja. ISSK. Maribor rez. — SD. Ra-pid rez. 5 : 2 Rezervno moštvo ISSK Maribora je včeraj predvedJo jako lepo igro, ki je v polni meri zadovoljila. Vsak posameznik je bil na mestu in moštvo je tvorilo lepo I celoto, ki je kombinatorno1, taktično in tehnično jako napredovala. Napad je vztrajno oblegal nasprotnikova vrata, krilci so smiselno podpirali napad in razbremenjavali ožjo obrambo, je v polni meri vršila svojo dolžnost. »Rapid« si je mnogo prizadeval in je predvedel jako požrtvovalno igro, vendar ni mogel nudfti dovelj odpora boljšemu nasprotniku. Hakoah : Gradianski 5:2 (3:1). Zagreb: »Gradianski« je bil poražen radi tega, ker je bilo več igralcev blasiramih. Moštvi sta nudili zanimivo in enakovredno igro. __ ______ Beograd: »J u go s 1 a vi j a« je včeraj porazila prvaka Romtinije »Kiniszi« iz Teme-švara. Beograjčani so predvedli krasno igro in so daleko nadkriljevali nasprotnika, ki je podlegel v razmerju 4:1 (3:1). /port I. nar. ISSK : I- »ar. SDR 5:0. Tudi >1. naraščaj ISSK Marilb?riViLiti šel iz boja zmagovit. Pri njem je ot> raVipl .na.nredek v 'kombinaciji in d , predoval. Razmeri® golov je vsekakor častno. Semifinale za kupo LNP. - s« Pokalna tekma Ilirija: Slovan s ^ odigrala včeraj. Slovan je razmerju 5:1. V finale prideta pr 1« nedeljo »Ilirija« in ISSK Manbor. HAZNEA. ISSK. Maribor rez. pid rez. 21:0 Včeraj popoldan ie rezervna ^ ISSK Maribora izpopolnjena z članicama prve družine porazila q_ vo SD Rapida v visokem raz™?Js$“fcaT SD. Ra‘ Dosežen rezultat je sigurno na]w---. ^ se jih je doseglo v ma[^reki o Vl priča, da ima bazena IbbK e,na- rezervi popolnoma drugim kino kovreden materija!. - SK. Mura — SD. Rapid 1* : Včeraj je SD Rapid odigm' v" in kn.H nriia.tp.1iskO tekmo Z ^ a^,ejja & Soboti prijateljsko tekmo z podlegel s 14:0. Iz rezultata razvidno, da je družina Rap1 , odrekla, kajti povodom zacmj ^ loscgla dovelj ugoden rezulta ' jj tna ie dosegla dovelj ugoden TezuKa^ "' ^ Sodil ie g. Peterko nekoliko Pri8t,ran Atena : Hajduk 9:2. etiflS &0‘. — a kate- poldan damski trainimg meetinS Vggežeft1 rr* m c n Hi.1i irvro.fW«p m \r it ek'vh ^ Damski training me< ISSK Maribor je priredil vč^L rem so bili predvsem v. tekih zadovoljivi rezultati. Tek 100 m: 13.2. Tek 60 m: 8.3. Met diska (l kg): 25-76. Met krogle (3.68): 8.34. Skok v višino: 1.33.5. Skok v daljino: 4 08.5. Stateta 4X60: 35-Kljub slabemu terenu so v _ nje popolnoma zadovoljile in je r,° Mi.firiiJSniA-m ^Ar\0 teku a' tlet se bocio na jutrišnjem lahkoat^^nt) meetingu TKD Atene v Ljubljani .. plasirale. Pri skokih in metih pa ■ opaziti pomanjkanje traininga- B'r,■ ma bi se s sistematičnim traniranl ,)0]jsl segli tudi v 'teh disciplinah znatno,^-rezultati. Bližajoči se meetimg za P ^ 3-! stvo mariborske oblasti, ki se bo v ^ oktobra, vzbuja v športnih krogih nes zanimanje in bo od mariborsK tinj zahteval mnogo napora. hotele d'0 inteligentnej-dl. Sa ženska za nad ziranje delavk. Predstaviti se dnevno od 4,—6. ure popoldne v tvornici iokolade MIIUM Maribor. 18«7 Okusne foto - razglednico iz- deljuje po najnlž)! ceni M. JAPELJ, foto-alelje Aleksandrova c. 25, Trgovski dom. lo66 Oddajo se takoi solnim PrGit*: n* lin' trije veliki s predprostorom dn,i nem trgu pod lt. vs»^a pogoii, PrliPrav"'li. ' podjetje. VpraSati. ulica Šolske torbice. nahrbtn I. i in jermon za knjige v voliki iibiri ir nizki ceni pri IV. KBAVO ;. Aleksandrova c. 13, SlomSko-. trg 6. 1750 »Mariborska Tiskarna« t Mari born, predstavnik: Stanko D e te la, ravnatelj. Urednik Božidar Borko. MQxAnar.I*d»iat$Jj^ KonittrAl^ ’ 4 Bretkta^mik: Vekmla«- S r>i a d l o r. acmnar,. M.aribora,