TRST, sreda 6. junija 1956 Leto XII. - Št. 131 (3369) PMlORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94.638, 93 808, 37-338 SLH^?«oSTVO: m°NTECCHI št. 6, II. nad. - TELEFON 93- Višini , Podruz- GORICA: Ul. s. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak 808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel .-12.30 in od 15.-18, - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm' ram širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Tfst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zsložDa Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, fekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trst PRVIČ PO DEVETIH LETIH MEDSEBOJNIH NAPADOV Danes sestanek Nenni-Matteotti jfi ga Togliatti pozitivno ocenjuje Rajnik K.PI poudarja, da bi mogle PSDI, PSI in KPI kaj lahko pri-®kiti absolutno večino v republiki - Malagodi se povsem strinja S Fanfanijem • Republikanci se upirajo sodelovanju z liberalci (Od našega dopisnika) , RIM- 5. — Skilep vodstva .banske demokracije, da bo I °>asto vz-rajalo na preživeli r«iul; centra, ni naletel na . "godne kritike samo na le-. C1. temveč tudi pri takšnem , bservativnem časopisju, ka- Paetl turmska Stam- I,- Njen notranjepolitični eanik Vittorio Gorresio pra-jj’ demokristjani niso ime-z jP^Suma, da bi iz izidov volitev izvlekli neki f°biček, kajti njihov sklep bo dve zanje neugodni po- 'nel sledici: *li 1. demokristjanski eP je dejansko usluga ko- w. r jc ucjaua^u u.MUgd ivu- čin 1-s*'om.. so se na *a na" 'znebili nevarnosti izola- Je’ ib 2. sklep KD bo imel sc Posledico okrepitev bloka tajne desnice, ki že danes -“Polaga na podlagi najno- laih podatkov notranjega , n>strstva z okrog 40 odst. nar-- - vica ste ;a°v, poleg tega, da bo le-“ .še bolj strnila svoje vr-'n napravila nov korak U®Proj _ v teh dveh letih lev Kljub iočijo od političnih voli- --juu demokristjanskemu ePu, pa bo ju*ri prišlo do j,atnenitega sestanka med lest iem in Nennijem. Ta !e fanek ni samo važen za .stavo bodočih občinskih od-(, r°v, temveč tudi zato. ker ti to prvi sestanek po deve-ietih, t. j. po letu 1947, L ?Q se socialdemokrati do-Jr odcepili od Nennija. jr. smo že poročali, je med haldemokrati struja, ki ji fc Celujeta Rossi in Saragat, ,, efa ni preveč navdušena z Vert j o vodstva, kar je po-#i°al Rossi v svojem včerajš-u JP članku v «La Giustizia«. teotti je glede tega. članka j0Jal, da se ne razlikuje mno-t( °d resolucije vodstva. ((Siju, .Pa ni rečeno, da bomo vsrt z Nennijem obravnavali l p Vprašanja naših odnosov JoDl. Za sedaj bomo načeli L"*šanje občinskih odborov t "stalo nam bo dovolj časa ^ vse ostalo. Videli _ bopte, ,| se bo naš razgovor nada-še ves mesec avgust.« k 'telj levega krila RSD1 r* pa se je zelo hudoval j,, člankom Rossija rekoč, L Je hotel Rossi odvzeti posl, ' pomen socialdemokratih resolucije. Kljub temu, (e “o razgovor zelo zanimiv, n. Pioremo pričakovati sen-i0'°nalnega razvoja dogodili - kar je brez dvoma pozi-Hic0. kajti z obeh strani se i„ 0,n med socialdemokrati titi sOcialisti noče dati videz ltE a*šne propagandistične bit-W *°t se je morda v začet-j,2delo, ikiPublikanci bodo zavzeli m če do demokristjanskega ie°Pa šele jutri. Tudi zanje Izpostavlja vprašanje socialo °v- Pacciardi je to v svoji c'ji danes poudaril in do-%’ ^a je republikansko sta-Ijj6 do vlade že sedaj razit,0 od socialdemokratskega, vladi ne iij-“Jejo. Komentatorji pračo ’ da republikanci ne botri, odrekali sodelovanja v li planskih odborih, če bodo obori imeli točno določen *8eh m' ^er Pa omenjena itrif 1J a govori o levem delu » v opoziciji proti desne-ij Malagodijevemu delu, se Hku9 sklepa, da bodo re-W.“kanci nasp Im Republikanci v Vij. u)ejo. Komenta ^■“kanci nasprotovali sode-Ljjiu z Malagodijem v od-La M alf a pa je v_ ne-1-- c,,«:«™ a.ni,.! obžalo- svojem članku i v vnašanje političnega tona t^Prašanje formiranja odboju11? izrazil željo, naj bi se držali resnega dclov-1(1^. Programa na podlagi Va-lt0Jevega načrta za borb i 'st,f brezposelnosti in za j. potrebne reforme, h SUatti pa je odgovarjal i!jLVPrašanja dopisnikov pa-!ftj? «Humanite» in češke is una Ludu« Dejal je, da ILaieer KP izgubila nekaj v nekaterih pokrajini Medtem ko je drugje na-'Mh°Va*a- vendar pa je še !L°° obdržala šest milijonov !i ,7 po vsej republiki. PSI It "pasove pridobila, ker se Povezala z «Unita popola-[l|{- ‘h z neodvisno sociali-n,0 zvezo delno pa tudi *i|j »Jih. Glasove so prido-, bdi 'socialdemokrati, ker se jim vrnili glasovi vo- - Ki so j ih. izgubili, ko ?Pirali prevarantski kle-n volilni zakon. Krščan- jn bemokracija pa je pre-;;h rt e'no tiste glasove, ki so °sničarske stranke izgu-lK-! kli.,u temu pa je na vo- lj izgubila. V celoti je dt do premika na levo, 1 'Pia precejšnjo važnost. Sfav ta premik na levo S( bi pravi rezultat volitev, 4 -ba hkrati pomeni tudi, JoJ6 konec političnega de-I ‘st.|anskega monopola in J i začenja nova doba, ko 'H v'itični položaj bolj od-J',b°lj gibljiv in ugodnejši h0Čej° Korakati Ji socialistične enotno-Togliatti dejal: «To : bje ne zanima nepoj i™,,? našo partijo, temveč J bste in socialdemokrate, \ razpravljajo. Mi pa bij Zadovoljni z vsakim de-\ J*!, ki teži k medsebojne-( ill jjzunievanju in sodelova-I,vsk sektorjev de- gibanja in delavstva ’ts?.in ki ne prinaša nove j i,r'*Ve- Med socialdemokra-Piarsikdo, ki danes ra-Vj,-Povolilni politični polo-Ki se je spremenil in ki hoče zbližanje s socialisti, da bi se moglo rešiti komplicirano vprašanje sestave občinskih odborov, ne da bi se bilo treba pri tem podvreči despotski volji krščanske demokracije. To je po našem mnenju pozitivno dejstvo, čeprav je socialna demokracija še vedno vezana na stare protikomunistične diskriminacije.« V zvezi z nedavno izjavo Matteottija, ki je dejal, da če^ bosta komunistični partiji ZSSR in Italije nudili dokaze iskrenosti, se bodo začeli razgovori med socialdemokrati in komunisti v mednarodnem merilu lahko nadaljevali z resnimi perspektivami, je Togliatti dejal: «Ce bodo Mat-teottijevi izjavi sledile konkretne pobude, bo to velika pridobitev za celotno delavsko gibanje v Italiji in v svetu. Kar zadeva Italijo, pa je dovolj pomisliti, da vsi trije sektorji delavskega gibanja skupaj lahko prekosijo polovico vseh volivcev v republiki, kar pač v zadostni meri dokazuje, kako važno bi bilo doseči kakršno koli obliko medsebojnega razumevanja med temi tremi sektorji delavskega gibanja.« Togliatti je novinarjem povedal še, da bo v kratkem kongres KPI, na katerem se bo razpravljalo o tako imenovani italijanski poti v socializem. Vodstvo liberalcev pa je že danes zavzelo zelo ugodno stališče do demokristjanskega sklepa o zapiranju na levo in se posebej zavzema za manjšinske odbore centra, kjer ta nima večine, ter pri tem poudarilo, da bi vsaka druga rešitev nasprotovala sodelovanju med strankami centra in obveznostim, ki so jih te stranke sprejele med volilno kampanjo Sovjetski veleposlanik Bo-gomolov je odpotoval v Moskvo. Pravijo, da bo ob povratku prinesel vabilo svoje v'ade Segniju in Martinu za uraden obisk. Danes sta se po dolgem času zopet sestala poslanska zbornica in senat. Poslanci so razpravljali o proračunu ministrstva za trgovsko mornarico, senatorji pa o proračunu ministrstva za javna dela. Gronchi je sprejel predsednika somatskega parlamenta Abdula, predsednika vlade Abdulahija lso in druge So-malske prvake v zvezi s popolno osamosvojitvijo Soma- IV-zL . •’°,„bo P° mandatu OZN leta 1960 Italija prene-hala upravljati. Gronchi je sprejel tudi Se-gnija in Saragata. ki se je pozneje sestal s Fanfanijem in Humorjem, očitno v zvezi s sklepi KD in PSDI 0 sestavljanju občinskih odborov A. P. katere je predsednik. Ko je to sporočil, je U Nu izjavil, da njegov odstop ne bo povzročil nikake spremembe notranje ali zunanje vladne politike; vlada bo nadaljevala svoje napore za mir. U Nuju bo sledil kot ministrski predsednik dosedanji o-brambni minister Ba Swe, podpredsednik iste stranke. Zaradi uradnega jezika incidenti v Colombu COLOMBO. 5. — Danes dopoldne je prišlo v Colombu do incidentov, ko je policija hotela razgnati okrog 10.000 Cingalov, ki so napadli skupino okrog 200 Tamilov, ki so sc zbrali pred parlamentom pod vodstvom nekaterih svojih poslancev, da bi protestirali proti zakonskemu načrtu, ki namerava proglasiti cin. galski jezik za edini uradni jezik na Ceylonu. Pri tem je bilo okrog JO« Tamilov ranjenih in so jih morali odpeljati v bolnišnico, okrog 60 Cingalov pa so aretirali. Tamilski in trockistični poslanci, ki se zavzemajo za to, da bi bil tamilski jezik prav tako uraden kot cingalski, so morali zapustiti parlament na zamreženih avtomobilih ter z oboroženim spremstvom, da so ušli množici. II predstavnike obeh strank nneakmiano pomot! lini WASH1NGTQN. 5. — Predsednik Eisenhower je poklical v Belo hišo voditelje republikanske m demokratične stranke v predstavniški zbornici. Po verodostojnih vesteh bo predsednik skusal pregovorili voditelje obeli strank, naj no vztrajajo pri tem. da bi hoteli zmanjšali-za eno milijardo in 109 milijonov dolarjev kredite, ki jih je zahtevala vlada za finansiranje pomoči tujini. Vlada je namreč zahtevala 4 milijarde 900 milijonov dolarjev. Predstavniška zbornica bi se morala izreči o programu pomoči tujini jutri. Verjetno bo predsednik poklical k sebi tudi predstavnike obeh strank v senatu, ko bo prišel ome-nieni program v pretres v senat. TOKIO, 5. — po verodostojnih vesteh je japonska vlada na svoji današnji seji odobrila pogodbi, podpisani 14. maja v Moskvi, in sicer o ribolovu in pomorskem reševanju. Razen tega je vlada sklenila nadaljevati mirovna pogajanja s PREDMET RAZGOVOROV V MOSKVI SO MEDSEBOJNI ODNOSI IN MEDNARODNA VPRAŠANJA Gopor Bulganina in lita na svečanem kosilu pri predsedniku vlade ZSSR - lito govori detavcem tovarpe ZIS ■ Danes ogled atomske električne centrale in državne univerze MOSKVA. 5- — V Kremlju so se danes zjutraj začeli sovjetsko - jugoslovanski politični razgovori. Prvega sestanka so re udeležili jugoslovanski predsednik Tito, podpredsednik izvršnega sveta Ečvard Kardelj, državni tajnik za zunanie zadeve Koča Popovič, Mij alko Todorovič, Jakov Blaževič, jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič. generalni tajnik predsednika republike dr. Joža Vilfan in državni podtajnik in šef kabineta Kardelja dr. Vratuša S sovjetske strani so se razgovorov udeležbi predsednik vrhovnega sovjeta Vorošilov. predsednik vlače Bulganin, prvi tajnik CK KP SZ Hruščev, podpredsednika vlade Mikojan in Molotov, zunanji minister Sepi-lov, namestnik zunanjega ministra Kuznjecov in sovjetski Uradno poročilo, ki je bilo rezultate ustvarjalnih napo- SZ v Londonu pred 31. juli-1 veleposlanik v Beogradu Fir-j®m- ljubin. DOSEŽEN SPORAZUM MED MOLLETOM IN APEMaIJKKJEM Posarje bo priključeno ]\lemčiji s priim januarjem prihodnjega lota Gospodarska in valutna združitev pa bo izvršena 1. januarja 1960 - Sporazum o direktivah izvedencem, ki naj pripravijo besedilo dogovora U Nu je odstopil da se posveti stranki RANGUN, 5. Ministrski predsednik Burme U Nu je danes dopoldne odstopil, da bi se lahko povsem posvetil delu v svoji stranki (((Ljudska I Ministri so zatem govorili o antifašistična zveza svobode«),I sedanjih evropskih pogajanjih LUKSEMBURG, 5. — Kakor včeraj javijeno, so v zadnjem trenutku nastale težave pri razgovorih med Molletom in Adenauerjem glede Posarja. Do zadnjega trenutka ni bilo gotovo, ali bodo razgovori imeli pozitiven rezultat. V zgodnjih jutranjih urah pa so končno dosegli sporazum, glede katerega so objavili sledeče uradno poročilo, ki pravi V uvodu, da sta oba predsednika vlad ((Ugotovila enakost pogledov o mednarodnem položaju ter poudarila svojo privrženost atlantskemu zavezništvu in izrazila željo, da se to zavezništvo izboljša, da bo lahko bolje služilo skupnim interesom. zlasti kar se tiče gospodarskega in političnega sodelovanja«. «Obe vladi, pravi dalje poročilo, sta se v celoti sporazumeli. da bosta spodbujali sleherni napredek na poti splošne razorožitve podvržene mednarodnemu nadzorstvu. Obe vladi sodita, da izvedba razo-rožitvenega programa vsebuje tudi reš.tev političnih vprašanj, ki spravljajo v nevarnost mir v svetu. Zaradi tega sta priznali prvenstveno važnost združitve Nemčije. Mollet in Pineau sta poročala nemškim kolegom o svojem nedavnem potovanju v Moskvo in o vtisih, ki sta ju dobila pri razgovorih s sovjetskimi voditelji. Francoski in nemški ministri so izrekli prepričanje, da se ne sme zanemarjati nobena stvar, da pride do boljšega razumevanja stališč in da se s tem olajša rešitev glavnih vprašanj, ki so še nerešena med Vzhodom in Zahodom. LETALSKA PROGA BEOGRAD-MILAN Včeraj je bil vzpostavljen reden letalski promet tudi na progi Beograd ■ Bukarešta BEOGRAD, 5. — Danes sta bili vzpostavljeni redni letalski progi Beograd . Zagreb -Milan in Beograd - Bukarešta S' prvim letalom, ki je odletelo danes zjutraj iz Beograda v Milan, je odpotovala delegacija pod vodstvom opolno-močenega ministra Mihajla Javorškega. Delegaciji se je v Zagrebu pridružil italijanski generalni konzul Giuseppe Brigidi. Ob 9. uri pa se je na zemunsko letališče spustilo ro- munsko letalo. Z letalom ie prišla romunska delegacija pod vodstvom Vladimira Tin- gacina, zastopnika romunskega ministrstva za pomorstvo in letalski promet. V Milan je jugoslovansko letalo prispelo ob 11,40. Na le. tališču so jugoslovanske osebnosti sprejeli kvestor iz Va-reseja, drugi predstavniki ob. lasti, italijanski novinarji m predstavniki LAI. Vodja jugoslovanske delegacije Javorški je ob prihodu izrekel zadovoljstvo jugoslovanskih gospodarskih in političnih krogov zaradi uvedbe te brze povezave z Italijo in je dodal, da je otvoritev te proge «nov praktičen dokaz medsebojne volje, da se vedno bolj izboljša medsebojno sodelovanje ne sami na gospodarskem področju temveč tudi na kulturnem in človeškem«. Javorški je zatem omenil, da je Italija zavzela lanski Itto prvo mesto v jugoslovan skem izvozu in drugo mesto v uvozu iz Jtlgoslavije,. »Sklenitev nedavnih trgo- vinskih sporazumov in očitno dopolnjevanje obeh gospodarstev, je dalje poudaril Javorški, dajeta gotovost, da se bo sodelovanje med obema državama v bodoče še bolj razvilo. Danes otvorjena letalska proga bo v tem smislu služila za skrajšanje razdalje med obema največjima gospodarskima in industrijskima središčima, jugoslovanskim in italijanskim, in bo nudila možnost poslovnim ljudem obeh držav za pogostejše osebne stike. kar bo neposredno prispevalo tudi k poglobitvi trgovinskih odnosov med obema državama. Vožnja med Beogradom in Milanom traja samo tri ure in pol. Razumljiva je velika korist, ki jo bodo od tega imeli poslovni ljudje«. Javorški je na koncu omenil še, da bo zadnje dni junija začela poslovati letalska proga, ki bo vezala Beograd z Rimom ob pristanku v Dubrovniku. Ponče Enripos zmagal pri volitvah v Ekvadorju QUITO, 5. — Tiskovni urad predsedstva je včeraj zvečer objavil rezultate predsedniških volitev, ki se jih je udeležilo 604.520 volivcev. Edini konservativni kandidat Bonče Enri-queš je prejel 179.910 glasov, liberal demokratični kandidati pa so prejeli skupaj 427.610 in sicer Puerta 167.129, Guevaia 144.822, Chiriboga 112.659. Izrekli so zadovoljstvo nad rezultati konference v Benetkah in nad napredkom, k: je bi? dosežen glede ustanovitve euratoma in skupnega tržišča. Perspektive, ki jih odpira francoski predlog za razširitev skupnega tržišča na prekomorska ozemlja in dežele, so bile predmet njihove celotne pozornosti. Ponovno so izrekli voljo po povečanju blaginje evropskih narodov in dvigu njih življenjske ravni z združitvijo njih gospodarskih virov. V ta namen se bodo trudili, da bo konferenca, ki se bo nadaljevala 26. junija v Bruslju, dosegla nagle in konkretne rezultate. Gteue posarskih vjirašanj in kanalizacije reke Mozele ter alzaškega kanala so ministri na dolgo obravnavali rezultate sestankov med državnimi tajniki »n delegacijami. Zavedajoč se težav glede rešitve teh vprašanj, toda tudi izredne važnosti, ki jih ima njihova sporazumna rešitev za francosko - nemško razumevanje, evropsko sodelovanje in zahodno soliidarnost. so se ministri trudili, da spravijo v sklad svoje bistvene narodne interese. Tako so se lahko sporazumeli o besedilu skupnih direktiv izvedencev obeh držav za sestavo sporazumov, ki naj se predložijo njiju parlamentu. Nekateri bodo predstavljali rešitev posarskega vprašanja, drugi se bodo nanašali na al-žaški kanal, ostali pa na kanalizacijo reke Mozele. Kar se tiče zadnje, bosta obe vladi stalno v stiku z luksemburško vlado kot obrežno državo, da z njo obravnavata in iščeta njen pristanek. Razgovori so bili izčrpni in temeljiti. O vseh točkah, tudi o tistih, glede katerih so pogledi obeh vlad bili različni, so francoski in nemški ministri imeli pred očmi evropsko sodelovanje. Izrekli so zadovoljstvo, da so lahko vskadili svoja stališča o vseh proučenih vprašanjih ter so izrekli upanje, da se bodo francosko-nemški odnosi sedaj razvijali v ozračju tesnega in zaupnega sodelovanja. ki naj omogoči zgraditev Evrope, ki je njih skupni smoter.« V Bonnu je uradni predstavnik zahodnonemške vlade danes izjavil, da pomenijo rezultati francosko-nemških razgovorov velik uspeh, ker predstavljajo odločilen korak. Ki utrjuje dokončni sporazum med Francijo in Nemčijo. Ta dogodek ima bonnska vlada za mnogo važnejšega kakor sporazum o povratku Posarja Nemčiji. V uradnih krogih so mnenja, da bodo strokovnjaki lahko kmalu pripravili pogodbo o Posarju, tako da jo bosta francoski in, nemški zunanji minister lahko podpisala še pred poletnimi počitnicami obeh parlamentov. V pooblaščenih krogih se je izvedelo, da bo Posarje načelno postalo politično nemško s 1. januarjem 1957. Gospodarska in de>narna združitev pa bo sledila v treh letih* to je, 1. januarja 1960. Iz nemških virov se je izvedelo, da so glavni obrisi sporazuma sledeči: 1. Premogovniki na področju Warndt: Francija bo imela pravico dobiti 66 milijonov ton premoga s tega področja. Zahodna Nemčija se obvezuje, da bo dobavila dodatek 24 milijonov ton iz posarskih rudnikov v razdobju 20 let. 2. Kanalizacija Mozele: stroški se cenijo na 550 milijonov mark (82 milijard in pol lir). Od teh bo 300 milijonov prispevala po-rensko - vestfalska električna družba. 250 pa Zahodna Nemčija. 3. Kanal vzporedno z Renom: za električne tovarne, ki jih je treba še zgraditi, so se sporazumeli, da bodo vodo iz Rena zopet napeljali y strugo reke ob vznožju vsakega jezu, da se ne bo nič spremenilo pri graditvi hidro-elelctričnih central v Markol-sheimu in Vogelgruenu. Dodatni stroški za nov način graditve bodo v breme Zahodne Nemčije. 4. Zamenjava frankov v marke po priključitvi Posarja k Nemčiji. To je uredil poseben sporazum med ((Bank Deutscher Laender« in «Banque de France«. Kancler Adenauer in zunanji minister von Brentano sta. imela danes tiskovno konferenco v zvezi z doseženimi sporazumi v Luksemburgu. Von Brentano je izjavil, da je posarska vlada odobrila francosko-nemški sporazum. na podlagi katerega se bo posar-sko ozemlje politično vrnilo k Nemčiji s 1. januarjem prihodnjega leta. Adenauer je izjavil, da so luksemburški razgovori odpravili ovire za popolno sodelovanje med Francijo in Zahodno Nemčijo. Izjavil je nato. da sta se francoska in nemška delegacija strinjali da ni verjetnosti, da obstaja dejansko nov sovjetski kurz. Njih vtis je, da se lahko pričakuje nov razvoj, da pa sedaj «ni nobenega temeljnega vzroka, da bi to imeli za verjetno.« Adenauer je dejal, da mu je francoska delegacija sporočila, da je Hruščev izjavil Mol-letu v Moskvi: »Rajši imam pod nadzorstvom 17 milijonov Nemcev, kakor da vidim združeno m nevtralizirano Nemčijo.« Po mnenju Adenauerja bo izjava Hruščeva ((lekcija za tiste politike Zahodne Nemčije, ki pozivajo vlado, naj sama skuša doseči združitev Nemčije«. Adenauer je dejal nato, da bo ob svojem obisku v ZDA razpravljal z Eisenhorverjem in z Dullesom o izjavi, ki se pripisuje Hruščevu, in je zaključil: »Vložiti moramo vse naše zaupanje v tri zahodne države, ki stalno pozivajo SZ. naj spoštuje svojo obveznost o združitvi Nemčije v svobodi.« Soglasno sprejeta britanska resolucija o Palestini NEW YORK, 5. — Varnostni svet OZN je včeraj soglasno odobril britansko resolucijo, popravljeno po želji arabskih držav, s katero izraža svoje odobravanje glavnemu tajniku OZN Dagu Hammarskjoel-du za doseženi napredek ot njegovi misiji na Srednjem vzhodu ter ga obenem prosi, da še nadalje stavi svoje dobre usluge na razpolago obeh strank za zagotovitev popolnega izvajanja določil premirja. Seja Varnostnega sveta se je pričela popoldne. Britanski delegat Pierson Dixon je pri stal. da odstrani iz resolucije člen, ki so ga Iran, arabske države in SZ smatrale za nesprejemljivega. Ta člen o-menja »potrebo, da se ustvarijo pogoji, pod katerimi lahko pride do mirne rešitve palestinskega problema na o-bojestransko sprejemljivih o-snovah«. Arabske države so se temu členu upirale zaradi tega, ker bi lahko prejudici ral njihovo priznanje izraelske države. Odobrena resolucija izjavlja da bodo morale stranke, ki so sklenile premirje, brez odlašanja izvajati ukrepe, dogovorjene s Hammarskjoeldom ter sodelovati z njim in z generalom Burnsom. Nadalje prosi gen. Burnsa, da javi Varnostnemu svetu vsako večjo kršitev kakega določila o pre mirju ter zahteva spoštovanje popolne svobode premikanja za opazovalce OZN vzdolž demarkacijskih Črt, v demilita- riziranih področjih in v tistih področjih, ki jih posebej navaja konvencija o premirju. Neki egiptovski vojaški predstavnik je sporočil, da sta včeraj pozno popoldne dva izraelska reakcijska lovca preletela področje Gazč. leteč vzporedno z obalo. Egipčani so protestirali pri mešani komisiji za premirje. Deset mrtvih v Egiptu ob eksploziji v tovarni ALEKSANDRIJA, 5. — Davi je v tovarni «Egyptian Salt and soda«, ki leži v središču aleksandrijske industrijske četrti, eksplodiral parni kotel. Zaradi močne eksplozije so se tla dvorane, v kateri je stal ' parni kotel, zrušila pod nogami delavcev, iz pretrganih cevi pa je brizgala para. Na mesto nesreče so takoj prišli gasilci. Po zadnjih vesteh je izgubilo življenje 10 delavcev, 91 pa jih je bilo ranjenih. objavljeno po današnjih razgovorih ugotavlja, da so med razgovori izvršili obširno izmenjavo misli o vprašanjih nadaljnjega razvoja sovjetsKo-jugoslovanskih odnosov in o pomembnih mednarodnih vprašanjih, za katera sta zainteresirani obe državi. Razgovori, ki so potekali v prisrčnem in prijateljskem ozračju ter v duhu iskrenosti in popolnega razumevanja, se bodo nadaljevali jutri. Predsednik sovjetske vlade Bulganin .ie priredil danes v Kremlju kotilo na čast maršalu Titu in njegovi soprogi. Kosila se je udeležilo okrog 70 povabljencev. S sovjets..e strani so se kosi,a udeležili Vorošilov. Hruščev, tvagano-vič, Kiričenko. Malenkov, Mikojan, Pervuhin, SaDurov, Su-slov, Sepilov in drugi. Med kosilom sta Bulganin in maršal Tito izmenjala zdravici. Bulganin je izjavil, da je o-bisk maršala Tita veJik dogodek v medfebojnih prijateljskih odnosih, in je poudaril pomen beograjske deklaracije. ki je coločila pot nadaljnjega medsebojnega razvoja ter prikazala stališče .Sovjetske zveze in socialistične Jugoslavije o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Bulganin je ugotovil, da se spričo skupnih naporovj uspešno uresničujejo postavke deklaracije in da medsebojni odnosi, ki se razvijajo in krepijo, predstavljajo dobro osnovo za nadaljnji razvoj političnega sodelovanja ter gospodarskih, kulturnih in znanstvenih stikov. «Ni pretirano reči, je izjavil Bulganin, ca je normalizacija odnosov med SZ in Jugoslavijo imela tudi precejšen vpliv na mednarodno življenje. Naše sodelovanje z Jugoslavijo izhaja iz velikih leninski« načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, spoštovanja suverenosti in teritorialne nedotakljivosti«. Bulganin je dalje ugotovil, da imata Jugoslavija in SZ v mnogih mednarodnih vprašanjih podobne pogleče, kar omogoča, da obe državi ie bolj ra •-'"širita svoje sodelovanje na mednarodnem področju. »Najvažnejše v naših odnosih je, je zaključil Bulganin. da lahko iskreno rečemo drug drugemu, kaj mislimo, vedoč, da bo to pravilno sprejeto kot med dobrimi in iskrenimi tovariši. Ker je tako, smo lahko gotovi, da bo naše prijateljsko sodelovanje še nadalje rastlo na trdni osnovi medsebojnega razumevanja in zaupanja na osnovi leninskih načel«. Maršal Tito se je v odgovoru ponovno zahvalil za prisrčen sprejem in je poudaril rov sovjetskega ljudstva in sovjetske vlade. «Narodi Jugoslavije, je poudaril maršal Tito, spremljajo s priznanjem napore narodov in vlade SZ za uresničefije novih ocnosov med narodi. Ne more se zanikati, da so pobude sovjetske vlade zadnja leta mnogo prispevale k zmanjšanju napetosti v svetu. Zavzemanje SZ za rešitev spornih vprašanj s pogajanji in sporazumi, za sodelovanje med državami ne glede na njihovo družbeno, gospodarsko in politično ureditev je važen del tendenc, ki se vedno bolj u-veljavljajo, da bi se mednarodni odnosi postavili na nove temelje. Vse to je že prispevalo in bo še bolj prispevalo k vzpostavitvi neposrednih stikov med narodi na vseh področjih medseoojnih odnosov in odstranilo medsebojna nerazumevanja. Narodi Jugoslavije so pozdravili nedavni sklep sovjetske vlade o zmanjšanju oborožitve, ki prispeva h krepitvi mednarodnega zaupanja in daje možnost za rešitev vprašanja splošne razorožitve v okviru Združenih narodov. Prav tako pripisujejo narodi Jugoslavije poseben pomen pripravljenosti sovjetske vlade, da pomaga razvoju nezadostno razvitih držav, kajti splo.en napredek in ublažitev razlik se lahko dosežeta samo z mednarodno solidarnostjo in sodelovanjem. Verjamemo, da se strinjate z menoj, da je Jugoslavija dala pomemben prispevek pri u-stvarjanju novih pogojev v mednarodnih odnosih. S svoje strani in s svojo borbo za neodvisnost, s svojim prizadevanjem za politiko miroljubne in aktivne koeksistence, za krepitev vloge Združenih narodov in z zavzemanjem, da se uresničijo nove oblike gospodarske pomoči in gospodarskega sodelovanja je podprla pozitivne tendence v razvoju sodobnega sveta. Zato narodi Jugoslavije z razumevanjem in s-impatijami spremljajo napore vaše vlade, da se v mednarodnih odnosih z miroljubnimi sredstvi najde skupna reditev posameznih vprašanj in utrdi mir. Ta enakost stremljenj po miru in mednarodnem sodelovanju, privrženosti ičejam Marxa, Engelsa in Lenina omogoča nadaljnjo krepitev vsestranskega prijateljstva in sodelovanja naših dveh držav.. Globoko smo prepričani, je zaključil maršal Tito, da bo vsestransko sodelovanje med našima državama koristilo našim narodom in omogočilo izmenjavo misli in izkušenj, kar lahko mnogo koristi razvoju socializma v svetu«. 200 poslancev se je vzdržalo pri glasovanju o zaupnici Molletu Mendes France in skupina KPF med vzdržanimi zaradi alžirske politike Molletova nejasnost glede bodoče ureditve Alžira - Razgovor Pineau-ft/1 PARI Z, 5. — Indijski minister brez listnice Krišnu Menon se je danes popoldne razgovarjal eno uro s frun-eoskim zunanjim ministrom. Po razgovoru je Pineau izjavil, da sta govorila o Alžiru in o vprašunjih, ki jih je sprožil Nehru. Menon je vztrajal, da je potrebno mirno rešiti alžirsko vprašanje. Pineau je dodal, da razgovor ni privedel do praktičnih zaključkov. Menon pa je pripomnil, da je bil razgovor azelo koristen».- Francoska narodna skupšči- na je danes izglasovala zaup nibo Molletovi vladi v zvezi z njegovo splošno politiko. Za zaupnico je glasovalo 271 po- slancev, proti pa 59. Vzdrža- lo se je okoli 200 poslancev, med njimi tudi Mendes France. Z izglasovanjem zaupnice je skupščina dala razumeti, da hoče, naj se v Alžiru nadaljujejo vojaške operacije. Med debato je prevladovalo alžirsko vprašanje. Mollet je za hteval glasovanje o zaupnici v zvezi z njegovo celotno politiko. notranjo in zunanjo. Na ta način je glasovanje zgubilo na jasnosti in logičnosti. Vlada nikakor ni dobila tistega jasnega mandata glede Alžira, ki ga je Mollet hotel doseči po odstopu Mendes Francea. Sicer so bile tudi današnje izjave Molleta glede Alžira dokaj nejasne. Tudi finančno ni položaj Francije kaj dober. Finančni minister Rama-dier je prav pred glasovanjem o zaupnici napovedal, da bo vojna v Alžiru stala Francijo milijardo frankov na dan. Debata se je začela ob 15. uri. Parlamentarna skupina KPB' je sporočila, da se bo vzdržala glasovanja. Zadevno poročilo centralne komisije stranke in parlamentarne sku pine poziva komuniste, naj podvojijo napore, da se doseže enotnost akcije s socialističnimi delavci. Med debato je poslanec Waldeck Rochet obrazložil stališča skupine. «Odiočna zagovornica pogajanj, je izjavil Rochet. komunistična skupina formalno ne odobrava politike vlade v Alžiru, odobrava pa pobude vlade v korist pomiritve in razorožitve ter njeno maro sko in tunizijsko politiko in želi čimprejšnje izglasovanje sklada za pomoč starcem in delavcem. Ti različni pogledi navajajo komunistične poslance, da se vzdržijo glasovanja med sedanjo debato«. Tudi večina poslancev skupine. »neodvisnih socialne akcije« je napovedala vzdržanje. Se prej je socialni republikanec in bivši, guverner v Alžiru Soustelle zahteval pojasnila glede pošiljanja orožja na Srednji vzhod. Zunanji mi nister Pineau je izjavil, da je bila pošiljatev orožja v Sirijo odobrena po formalni obveznosti, da se to orožje ne bo ponovno izvozilo. Dodal je, da gre za pogodbo, ki je bila sklenjena s Sirijo junija 1955, in da je sedanja vlada prepovedala vse dobave lahkega orožja Egiptu. Izjavil je tudi, da bo jutri predlagal na seji ministrskega sveta prepoved pošiljanja slehernega lahkega orožja na Srednji vzhod. Soustelle je tudi kritiziral vladno politiko v Maroku in Tuniziji, češ da vlada preveč popušča. Pineau je odgovoril, da bo diplomatska konvencija z Marokom predložena v ratifikacijo kakor vse dtuge. Demokristjan Lecourt je izjavil, da bo njegova skupi na glasovala za zaupnico in dejal, naj se vlada glede Tunizije in Maroka drži načela medsebojne odvisnosti, Progresivni poslanec Pierre Cot je izjavil, da «njegovi pri. jatelji ne morejo sprejeti alžirske politike vlade in ji zato ne bodo izrekti zaupnice«. Izrekel je obžalovanje, da se moia ločiti od v.ade pod socialističnim vodstvom ter je izrekel željo, da bo ta loči tev «kratka, zato da se bo borba lahko kmalu zopet nadaljevala proti skupnim nasprotnikom«. Ko je Pierre Cot uporabil izraz »alžirski narod«, je desnica zagnala velik hrup. Ko je zatem poudaril, da je francoska navzočnost v Alžiru nastala «iz pravice zavojevanja, kateri se da ugovarjati bolj kot vsaki drugi«, so z desnice začele leteti psovke in nastal je velik hrup. Pierre Cot je( enon poudarjal potrebo takojšnjih pogajanj in upoštevanje Neli rujevih predlogov za pogajanja. ((Francija bi nekega dne prisiljena priznati aiž.rsiu na. rod«, je nadaljeval Cot in e omenil trenutek, ko bo mili jon Francozov živelo ob strani 15 ali 20 milijonov muslimanov med neodvisnim Maro. kom in Tunizijo. • Na koncu je govoril še predsednik vlade Mollet. ki j dejal, da spada alžirsko vprašanje izključno v francosko pristojnost. «Mi nočemo posredovalcev, nočemo tretjih«, je dejal Mollet. Glede predlogov Nehruja je Mollet dejal: »Pre pričah sem, da je Nehru govoril z največjim spoštovanjem do francoskega stališča. Toda njegovih predlogov ni mogoče sprejeti, ker bi se na ta na-cir, sprejelo načelo posredovanja«. V odgovoru Cotu je Mollet deial, da je Francija obnovila ponudbo za prenehanje sovražnosti v Alžiru, in je dn-dal, da «ta predlog velja za obe strani in ne za eno samo«. Glede uvedbe enotnega volilnega kolegija v Alžiru, zato da se da muslimanskemu prebivalstvu sorazmerno predstavništvo, je Mollet izjavil, da vidi v tem sredstvo «za zbližanje Francozov in muslimanov in za dokazanje potrebnega zaupanja v veliko muslimansko množico, ki ima s svoje strani še zaupanje v Francijo«. Mollet je dalje dejal, da se mu zdi »neumestno in prezgodaj pojasniti stališče Francije o bodoči ureditvi Alžira« Dodal pa je, da je «treba izključiti sleherno teritorialno delitev in da se mu zdi potrebno določiti meje, ki ne bodo nikoli prekoračene«. «Sklicujejo se na pravico narodov do samoodločanja, je deial dalje Mollet, toda sleherna pravica ima meje. Orne njena pravica je omejena zlasti s spoštovanjem pravice drugih in s spoštovanjem manjšin- Omejena je tudi z nujnostjo, da se ne spravi v nevarnost mir v svetu«. Ob 22, uri se je začelo glasovanje, ki se je zaključilo z omenjenim izidom. Popoldne je maršal Tito i< svojim spremstvom in v spremstvu visokih sovjetskih voditeljev obiskal tovarno avtomobilov ZIS v Moskvi, kjer ga je po ogledu ,ovarne na velikem mitingu pozdravilo o-krog 20-000 čelavcev. V odgovoru na zdravico delavcev je maršal Tito ugotovil, da je napravljen velik korak v prijateljskem sodelovanju med Jugoslavijo in SZ, da eo narodi Jugoslavije in SZ sklenili iti po poti prijateljskega sodelovanja v skupni borbi za ohranitev miru v svetu- Tito je posebno poudaril napredek, ki ga je opazil od svojega zadnjega obiska v SZ leta 1946 in je zagotovil delavcem 'tovarne, da imajo v Jugoslaviji najboljšega in najiskrenejšega prijatelja. Delavci so več, rat z aplavzi prekinili govor maršala Tita. Na poti iz tovarne v vilo Spiri-donovka je bil maršal Tito ponovno deležen navdušenih pozdravov Moi-kovčanov, ki ga pozdravljajo, kjer koli se pojavi. Nocoj sta maršal Tito in njegova soproga priredila v vili Spiridonovki večerjo na čast sovjetskim voditeljem. Večerje so se s sovjetske strani udeležili med drugimi Vorošilov s t-oprogo, Bulganin, Hruščev. Kaganovič, Malenkov, Mikojan, Molotov, Pervuhin, Suslov, Sepilov in drugi. Med večerjo je bilo izrečenih več zdravic. Na zdravice maršala Tita in Kardelja so odgovorili Hruščev, Vorošilov Mikojan. Molotov, Kaganovič in Furcova (žena poslanika Firjubina v Beogradu). Jutri zjutraj bo maršal Tito obiskal atomsko električno centralo pri Moskvi, popoldne pa moskovko dižavno univerzo, kjer se bo razgovarjal s študenti. Zvečer bo maršal Tito s svojim spremstvom po sprejemu, ki ga bo priredil Vorošilov v Kremlju, odpotoval na dvodnevni obisk v Leningrad. Grški kralj je govoril v svoji zdravici tudi o vprašanju Cipra PARIZ, 5, Grški kraljevski par je danes prispel s posebnim vlakom v *Pariz na štiridnevni uradni obisk. Kralja in kraljico je sprejel predsednik republike Coty, ki je pozneje njima v čast priredil kosilo v l.lizeju. Med zdravico je Coty poudaril prijateljske vezi, ki že dolgo časa vežejo obe državi, ter je podčrtal vlogo, ki jo je imela stara Grčija v razvoju omike in zahodnega mišljenja. Glede gospodarskega in političnega področja je Coty omenil, da sta Francija in Grčija članici skupnih, organizacij in da je Francija med zadnjim zasedanjem atlantskega sveta predložila načrt, ki gre za tem. da bi vse zahodne države nudile skupaj svojo pomoč državam, ki še niso mogle razviti svojega narodnega gospodarstva. V odgovoru se je kralj Pavel spomnil vsega, kar danes Grčija dolguje Franciji, in je nato glede ciprskega vprašanja izjavil, da tako kot se *je že zgodilo večkrat, v zadnjin desetletjih, Ciprčani, bratje Grkov po rasi, jeziku, veri in čustvovanju, zahtevajo pravico, da sami o sebi odločajo. Kljub težavam položaja je on optimist in meni. da pravična rešitev problema ne more biti več daleč. Kralj Pavel se je udeleži! sprejema, ki ga je priredil predsednik Coty med katerim sta on in kraljica bila predstavljena članom diplomatskega zbora v Parizu. Pri tej priložnosti je britanski veleposlanik v Franciji G. Jebb prisrčno pozdravil kralja Pavla in se zadržal z njim v razgovoru kake tri minute. Zvedelo pa se je pri funkcionarjih britanskega veleposlaništva, da Glad\vyn Jebb ni povabljen na slavnostno večerjo, ki jo bo grško veleposlaništvo v Parizu priredilo v četrtek zvečer na čast grškega kraljevskega para. Hardlngovo poročilo pred britansko vlado LONDON, 5. — Ciprski guverner general Harding je imel danes zopet posvetovanja z ministroma za kolonije in za vojsko. Na zasedanju vlade so danes razpravljali o poročilu, ki ga je včeraj Har ding podal Edenu. V svojem ekspozeju o polo žaju na Cipru pred člani parlamentarne skupine Common-\vealtha v poslanski zbornici je guverner Harding razvil sledeče tri točke; 1. nobenih pogajanj z nadškofom Makariosom; 2. v prihodnjih treh mesecih poostritev kampanje proti ((teroristom«; 3. po teh treh mesecih začetek pogajanj z novimi ciprskimi voditelji. V Manchestru je neki avtomobil odmetaval tipkane letake, podpisane po »pododboru EOKA v Veliki Britaniji«. Letaki pripisujejo guvernerju Hardingu vso odgovornost za nasilna dejanja, atentate, represalije in deportacije. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 24.8, naj-nižia 17,6, ob 17. uri 24.6. zračni tlak 1016,3 stanoviten, veter za. hodnik 12 km, vlaga 56 odrt., nebo iasno. morje lahno razgiba, no. temperatura morja 20. Danes, SREDA 6. ju™}* Bertraind, šk.. Milutin Sonce vzide ob 4.16 in zatone on 19.51 Dolžina dneva 15.35. Luw vzide ob 2.12 iin zatone ob K-1'-Jutri, ČETRTEK 7. junija Robert, op., Bogomil Janko šestdesetletnik POVOLILNA AKTIVNOST TRŽAŠKIH POLITIČNIH STRANK Neodvisna soc. zveza bo podprla vsako iniciativo za usmeritev na levo Tiho in skromno, preskromno je včeraj praznoval v krogu svoje družine učitelj Janko Gerdol svoj šestdeseti rojstni dan. Njegovo plodovito, vzorno življenje, njegov delež, ki ga je nesebično doprinesel in ga še doprinosu 20 razvoj in napredek svojega ljudstva, zlasti na prosvetnem področju, bi zaslužilo ob njegovem življenjskem jubileju večje in vidnejše priznanje. Vemo sicer, tisti, ki jubilanta Janka dobro poznamo, da on takega priznanja niti ni pričakoval. On je vse svoje življenje dajal in razdajal, ne da bi postavljal ceno svojemu delu, kajti ta cena bi bila ogromna; trpljenje, ki je bilo veren drug njegovemu delu, pa je neprecenljivo, nepoplačljivo. l.e ponosna zavest da je vse do svojega šestdesetega leta o-stoi pokonci mož, mora bili Janku plačilo in zadoščenje-Marsikdo bi iui njegovi poti omahoval, marsikdo bi klecnil. Njega ni zlomilo, četudi je preživel v svojem življenju precej viharnih dni. Tu bi se mogli razpisati v podrobnosti o življenjepisu Janka Gerdola. Zadostovali bodo le naslednji bio, grafski podatki, da more vsakdo spoznati, da je Janko ostal zvest svojim idealom skozi vse svoje razgibano življenje. Rojen je bil prt Ger-do licih t> Rocolti 5. junija 1H96. Preden je mogel doštudirati, ga je zajeld vojna vihra prve svetovne vojne in ya vrgla v Galicijo na fronto. Tudi tam daleč od svoje domovine je našel svoje prano mesto, ko je vstopil v jugoslovansko dobrovoljsko legijo, ki se je borila proti Avstro-Ogrski. Iz vojne je prišel dokaj pozno, šele letu 1921 in še istega leta je maturiral na učiteljišču t) Tolminu. Po opravljenem zrelostnem izpitu je nastopil pravo ahasversko pot slovenskega u. čitelja na Primorskem, saj je bil v nekaj letih kar tiri sedmih službenih mestih; Nabrežina, Vižovlje, Kobjeglava, Lokev, Barka. Mislite in zopet Kobjeglava. Fašizem je nato zatrl slovensko šolstvo, učiteljstvo je razpršil na vse vetrove. Janka Gerdola je zaneslo tja dol k Rimu v Su-tri, nakar je izgubil še to službo in je ostal brezposeln cela tri leta. dokler se ni preselil v Jugoslavijo, kjer je služboval najprej v Begunjah pri Cerknici nato pa v Bevkah pri Vrhniki. Tu ga je zajel orkan, druge svetovne vojne. Janko je tudi v tej težki preizkušnji ob strani borečega se ljudstva. Zato je romal enaindvajset mesecev po internacijskih taboriščih v Manfredoniji, Foggi, Castel-Irancu itd. Toda osvoboditev je terjala od njega še večjo, ie bolj bolečo žrtev: v narodnoosvobodilni borbi mu je padel edini sin Emil. Po osvoboditvi ni Janko Gerdol imel časa, da bi se oddahnil. Ze v počitniških mesecih 1945 Vodi tečaje za slovenščino pri Sv. Justu, ki jih je organiziral Prosvetni odsek naše takratne ljudske o-blasti, da tako olajša slovenskim otrokom prehod iz italijanske v slovenske šole. Tako se je Gerdol uvrstil med prve obnovitelje slovenskega šolstva v Trstu. itNe le, kar veleva mu stan; kar more, to mož je storiti dolžan!« Zato srečamo Gerdola med ustanovitelji in kot predsednika Prosvetnega društva «Franjo Marušič» v Rocolu. V tem društvu pa se je Gerdol u-vbljavil kot sposoben režiser ih celo igralec, s čimer je prispeval, da je bit rocolski diletantski oder med najboljšimi v prvih povojnih letih. Kot neutrudnega voditelja tamburašev ga srečamo vsa povojna leta: poučeval je tani-buraški zbor v Rocolu, nato tamburaše P. d- «lvan Cankar«, sedaj pa vodi zbor »Tržaška tamburica«. Bil je tudi odbornik in podpredsednik Slovenske prosvetne zveze. Kot da ga je življenje u-trdilo v ahusverjtvu, ga tudi v popojni dobi premetavajo sem in tja. S šole pri Sv. zini, kjer je učil takoj po vojni, je moral v Dolino, nato so ga le premestili bliže domu na šolo v Ulici Dnnadoni; a odtod je moral zopet na Katinaro m v Ri čuvanje. NSZ predlaga izvolitev takega občinskega odbora, ki bo ustrezal interesom Trsta in njegovega delovnega prebivalstva • Kaj bo storila KD? Tržaški odbor Neodvisne so-cialistične zveze je zavzel naslednje stališče glede sestave novega občinskega odbora in imenovanja novega župana v Trstu: »Odbor Neodvisne socialistične zveze poudarja važnost pravilne izbire vodstva tržaške občine za bodočnost mesta in za bodočnost vseh delavcev. Za koristno izkoriščanje preteklih negativnih izkušenj, za spoštovanje pričakovanj in želja delovnega prebivalstva, ki jih je izrazilo pred volitvami in z volitvami; če hočemo, da bo Trst gospodarsko napredoval in da se obnovijo vse mestne življenjske ustanove, da Trst ponovno pridobi svojo tradicionalno vlogo, morata biti vodstvo občine in občinski program usmerjeni na levo. Zato tržaški odbor Neodvisne socialistične zveze predlaga izvolitev takega občinskega odbora in župana, ki bosta ustrezala tem demokratičnim in neodložljivim zahtevam, od bora in župana, ki bosta za stopala novo politiko in ki bosta znala postaviti občinsko upravo na takšne politične osnove, ki bodo popolnoma ustrezale interesom Trsta, tržaških delavcev in demokratičnim zahtevam večine prebivalstva. V tem smislu bo Neodvisna socialistična zveza podprla vsako iniciativo strank in gibanj za sestavo takšne občinske uprave, ki bo ustrezala delovnemu prebivalstvu Trsta*. Povolilna aktivnost političnih strank postaja vedno večja spričo dejstva, da so volitve v občinske svete za občine z nad 10.000 prebivalci prekrižale mnogo računov strankam tako imenovane vladne koalicije. S starim zakonom o povezanih listah so imeli demo-kristjani socialdemokrati, republikanci m liberalci zelo lahko nalogo pri sestavi občinskih odborov, ker jim je bila zagotovljena «nagrada» z dvema tretjinama sedežev v vseh občinah, kjer so s povezano listo dobili vsaj relativnih večino glasov. To jim o omogočilo, da so tudi v tržaški občini gospodarili kot so hoteli, saj so razpolagali s 4f> od 60 sedežev. Zadnje volitve pa, ki so bile na osnovi novega zakona in po proporcionalnem sistemu. so dosedanje stanje popolnoma spremenile. Sedeži v občinskem svetu so bili razdeljeni glede na dobljene glasove in je Krščanska demokracija, kot najmočnejša stranka, primorana iskati nove zaveznike. če hoče sestaviti nov občinski odbor. Zato se v poslednjih dneh toliko govori o usmeritvi na levo ali pa na desno. To pomeni, da se mora Krščanska demokracija odločiti za sestavo novega občinskega odbora skupno s socialdemokrati, republikanci in PSI-UP. z aktivno ali pa vsai pasivno podporo Neodvisne socialistične liste in KP. ali pa na sestavo odbora skupno z. desnico (fašisti, monarhisti, liberalci ir MEN). Sicer pa se sedaj slišijo glasovi da naj bi demokristjani v Trstu sesta-vili manjšinski občinski on-bor s socialnim programom, da bi lahko živel tako z glasovi levice kot tudi s podporo desnice. V skrajnem primeru pa naj bi se držal na oblasti enkrat z glasovi enih enkrat drugih. Končno pa ostane še zadnja pot: pot državnega komisarja, kar pomeni, da stranke ne morejo sestaviti občinskega odbora in da se bodo morale volitve ponoviti najkasneje v šestih mesecih. Iz tega kratkega opisa povolilnega stanja v Trstu je dovolj jasno »razviden zelo zapleten položaj in so tudi razvidne velike težave, na katere bodo stranke naletele pri sestavi novega občinskega odbora. Za sedaj vemo samo, da se demokristjani nagibljejo na sestavo manjšinskega odbora, socialdemokrati predlagajo u-smeritev na levo. fasisti in monarhisti pa pritiskajo na desničarje pri Krščanski demokraciji. naj bi se ta usmerila na desno Položaj je ze vedno nejasen in zadnjo besedo • imajo vodstva strank, ki morajo v najkrajšem času odločiti, kako bodo sestavile nov občinski odbor. Sicer pa je celotno vprašanje dobre občinske uprave odvisno predvsem od pokrajinskega odbora Krščanske demokracije, ki se bo te dni sestal in objavil svoj sklep. Menimo pa. da demokristjani ne morejo mimo stališča socialdemokratov za usmeritev na levo. ker se morajo zavedat!, da je to edina pot, ki pelje k politični pomiritvi v našem mestu in jim nudi možnost, da izrazili zahtevo po gospodarski obnovi, po ustanovitvi proste cone, obnovitvi trgovinske mornarice in ustanovitvi deželne avtonomije. Stranke in liste, ki so imele v svojih programih te točke, so dobile več glasov kot leta 1952. Krščanska demokracija pa, ki ni znala ali ni hotela razumeti teh vprašanj, je zgubila več kot 2000 glaisov, kljub temu, da so za njo glasovali tisočeri istrski begunci. Ce se bo tržaško demokristjansko vodstvo zavedalo tega. bo gotovo sprejelo predlog socialdemokratov in pristal na usmeritev na levo. VENTILATOR Tudi wDifesa Adriatica" mu povsem zaupa! »Difesa Adriatica«, «tedensko glasilo Julijcev in Dalmatincev«, je v svoji zadnji številki objavila članek, v kate- rem govori o nevarnosti, ki grozi italijanstvu Trsta, če se ne bi rHogel sestaviti občinski odbor in bi bil postavljen komisar. List ugotavlja, da se je «neka italijanska stranka« (Krščanska demokracija - op. ur.) vrgla v volilni kampanji proti vsem strankam, nacionalnim in tujim, z edino izjemo, ki je bila v prid Slovenske demokratske zveze, «Preden pride do komisarja«, nadaljuje «Difesa Adriatica«, snaj se vsaj pogleda, če je mogoče sploviti občinski odbor s pomočjo Agneletta. Ce so bili «demoslavi» favorizirani pred monarhisti tu misini v času volilne kampanje, ni nobenega razloga, ki bi prepovedal, da se ta fa-vorizacija aplicira tudi po tem. Nasprotno, sedaj visijo nad nami važnejše odločitve in je treba obdržati zvestobo do svojih demokratičnih obveznosti, ki bi bile zelo okrnjene, če se ne bi upoštenaia ljudska volja « Brez komentarja. Odložena razprava proli «Corriere di Triesfe» Razprava proti Mariu Dežmanu. odgovornemu uredniku lista «11 Corriere di Trieste«, ki se mora zagovarjati zaradi tožbe bivšega župang Barto-lija, je bila ponovno odložena do sobote. Odložili so jo zaradi odsotnosti sodnika dr. Ligabueja, katerega je včeraj nadomeščal dr. Scampicchio. Ker je bil dr. Ligabue prisoten pri prvi razpravi, ne bo mogoče nadaljevati procesa brez njega. Tudi včeraj je precejšnje število občinstva prihitelo na razpravo in ob koncu je neka ženska celo z besedami napadla odhajajočega župana. Okrepljena proga Trst-Perzijski zaliv Pomorska družba «Adriatic-Persian Gulf Line» bo v kratkem postavila četrto ladjo na svojo redno pomorsko progo Trst - Perzijski zaliv. Na tej progi vozijo že sedaj tri ladje in to; «Libertad» 8.400 ton, • Mal ruka 7.200 ton in #Mah fuz« 8.500 ton. Tem ladjam se bo priključil sedaj še parnik »Marzuk«. ki vozi pod kosta-riško zastavo in ki je primerno urejen za prevoz blaga iz pristanišč Bližnjega vzhoda. Parnik ima 7.000 ton ter razpolaga z dvema dvigaloma po 15 ton ter z dvojnimi dvigali pri vseh odprtinah za nakladanje blaga. OB ZVIŠANJU DRftGIMJSKE DOKLADE ZA 4 TOČKE ŠPEKULACIJE DELODAJALCEV I ZAHTEVO po reviziji določanja pregibne lestvite Sindikati sprejemajo pogajanja, katerih rezultat pa mora biti le izboljšanje prejemkov Kot je znano, se je za mesec junij in mesec julij zvišala draginjska doklada za 4 točke, kar je v poslednjih letih na j večji porast. Te točke zaračunavajo na podlagi indeksa življenjskih stroškov, ki se je v dvomesečju marec in april precej zvišal. Doslej niso delodajalci nikoli ugovarjali avtomatizmu pregibne lestvice, ker so bili delavci in nameščenci že tako vedno oškodovani, kajti ko so dobili nove poviške, so tudi že cene ponovno poskočile. Sedaj pa so se industrije! vznemirili in začeli celo govoriti o nevarnosti razvrednotenja lire in inflacije, čeprav se je lani proizvodnost povečala in je tudi za 7 odst. porastel narodni dohodek. In-dustrijcem in drugim kapitalistom ne diši, da bi se prejemki delavcev vsaj nekoliko izboljšali in prilagodili življenjskim stroškom. Zato so 24. maja poslali sindikalnim organizacijam pismo, v katerem predlagajo revizijo mehanizma pregibne lestvice, pri čemer se sklicujejo na člen 6 medzveznega sporazuma z ZASKRBLJENOST KMETOV KRI D0M.111 ZARADI GRADNJE NOVE CESTE esto policijskega ustrahovanja kmeti pogodijo za ceno! Pri Doni ju no geometre in ilelavce, ki gradi jo cesto, spremljali policisti, da bi ugnali ogorčene kiuete - Vladni komisar naj zaščiti interese kmetov! O načinu razlaščevanja zem- kako se zavlačujejo izplači-Ijišč za industrijsko pristani-1 la za gradnjo cest. šče in rezidencialno področje I Zdaj imajo kmetje polne ter o upravičeni zaskrbljenosti in ogorčenju kmetov smo že podrobno pisali in navedli vzroke, zaradi katerih se kmetje upirajo takemu ravnanju oblasti na njihov račun. Da je zadeva resna, nam pričajo tudi vesti, ki smo jih včeraj slišali v Domju. Domačini so namreč povedali, kako je bilo napeto ozračje v ponedeljek dopoldne, ko so stroji z občinskega posestva začeli lomastiti po zemljišču kmeta Antona Maršiča onstran potoka, ki loči obe posestvi. Pravijo, da je bilo tam vse polno če-lerinov, agentov civilne policije ter agentov v civilu. Prišli so tudi geometri Ustanove za industrijsko pristanišče ter šef urada Aquilante. Kakor smo ze pred dnevi poročali, so tam 22- maja začeli graditi cesto za reziden-cialno področje industrijskega pristanišča s posebno ceremonijo. katere so se udeležili najvišji predstavniki o-blasti. Z neutemeljenim opravičilom. da gre za nujna javno koristna dela. je tržaška prefektura izdala 3. marca dekrete za »začasno* zasedbo zemljišč, ki pridejo v poštev za gradnjo omenjene ceste-Na ta način nimajo posestniki nobene možnosti, da bi se uprli razlaščevalnim dekretom. da bi se lahko pogajali za ceno in zaščitili svoje interese. Zaradi tega so zaskrbljeni, ker imajo ie žalostne izkušnje: dobro vedo. kako Ustanova za industrijsko pristanišče plačuje zemljišča in roke dela od zore do mraka. V svojo zemljo so vložili ves trud in upajo, da bo dobra letina poplačala njihovo delo-Tudi kmgtje pri Domju so obdelali vse njive, posadili in posejali krompir, grah, povrtnino, ječmen, žito itd., skrbno delajo v vinogradih, naenkrat pa se prikažejo geometri v dobrem spremstvu policije in stroji, da bi lomastili preko obdelanih njiv in skrbno negovanih vinogradov. Koga ne bi to razburilo? Na pristojnem mestu so kmetom preč ča.-om zatrjevali, da bodo počakali z deli za gradnjo ceste, dokler bodo kmetje vsaj pobrali letošnji pridelek. Toda, kot kaže, je bil to le pesek v oči. Geometri merijo kar naprej čez njive in vinograde in stroji ter buldožer ne prizanašajo niti vinogradom niti njivam. Zakaj je prišlo v ponedeljek dopoldne toliko agentov raznovrstne policije? Iz tfga bi se dalo sklepati, da je vodstvo industrijskega pristanišča predvidevalo, da bodo prizadeti kmetje energično nastopili v obrambo svoje zemlje. Namesto pogajanj in poštene cene, prihajajo h kmetom s policijo. Prav gotovo ni tako ravnanje najbolj primerno in demokratično. Zelo se motijo, da bodo na ta način ustrahovali kmete in jih prisilili. da pristanejo na emeš-no nizke cene, ki jim ponujajo za razlaščena zemljišča. Govori se, ca bodo na primer za novi vinograd plačali od Končno se je vrnil na šolo rančejo resno misliti na gospo-v Ulici Donadoni. To poigra- | (Jarsko in socialno obnovo Trpanje muhaste šolske uprave ,sta. Usmeritev demokristjanov ni zrelega moža, vajenega t’je hujših preizkušenj motilo; zato ga srečamo na delu ket tajnika krajevnega odbora OF, v okrajnem odboru OF. v kuratoriju bivšega zasebnega otroškega vrtca v Rocolu, pri »Glasbeni Matici« ter pri roditeljskih svetih. Pri vsem tem ogromnem delu pa ni zanemarjal dela t) stanovski organizaciji, v kateri je zavzemal v odboru Zveze prosvetnih delavcev najrazličnejše funkcije, dokler ni ob ustanovitvi enotne organizacije solnikov «Sindikata slovenske šole,, dosegel najvišje priznanje svojih stanovskih tovarišev, ki so ga izvolili na vodilno mesto sindi- kalnega tajnika. Janko Gerdol ni poznal nikoli malo- na desno bi nujno zaostrila socialno in protislovensko politično diskriminacijo in bi zaustavila vsako možnost gospodarskega napredka mesta Vodstvo Krščanske demokra-cije dobro ve, da so Tržačani na zadnjih volitvah odločno PRESENEČENJE NA POLICIJSKEM KOMISARIATU NAŠLI VEČ KOT MILIJON LIR PRI ARETIRANI BERAČICI 200 do 300 lir za kvadratni meter ter po 50 lir za kv. meter za trte. Zemljišča pri Dolini plačujejo na prostem trgu od 800 lir dalje, vsaka trta pa je vredna najmanj 500 lir. Ce upoštevamo, da so razlaščena zemljišča v bližnji okolici mesta in da bi prizadeti kmetje skoraj ne mogli kupiti zemlje v bližnji o-kolici niti za mnogo večjo ceno, potem lahko razumemo njihovo zaskrbljenost in ogorčenost. Poleg vsega tega pa ee kmetje dobro zavedajo, da so vsa ta razlaščevanja naperjena proti njim zaradi tega. ker so Slovenci in da je glavni cilj razlaščevanj raznarodovanje naših krajev. Ko so kmetje v ponedeljek dopoldne zagledali stroje in agente policije je nastal prepir. Brigadir karabinjerjev je šel od hiše do hiše in prigovarjal kmetom, naj bodo mirni, tolažil jih je, da jim bo vse pravično plačano in da jim ne bodo delali škode. Tudi drugi policaji so jih nagovarjali: «Bolje je, da se dogovorite«. Kmetje pa so jim odgovorili: «S kom? Saj smo že bili v mestu, pa se nihče ne mara pogajati z nami, ali pa nam ponujajo tako smešne cene. da so pogajanja sploh nemogoča na tej podlagi«. Kmet. ki mu bodo odvzeli precej zemljišča in napravili škodo pa je ves ogorčen vpil na geometre in njihovo družbo: «Zakaj ne pridete k meni na dom skozi vrata, in ne kot tatovi čez ograjo!« Kmetje, zlasti tisti ki so najbolj prizadeti, po trdno odločeni braniti svojo zemljo. Ponovno poudarjamo in zahtevamo, naj se zadeva pravično reši z dogovorom s prizadetimi kmeti, Vladni generalni komisar pa naj ukrene vse potrebno, da bodo zaščiteni interesi kmetov. Gre za sestro lani ubite Katarine Fabiancich, ki so jo našli v stanovanju na kupu gorečih cunj in papirja Ime neke stare ženske, ki je bilo pred leti v središču zanimanja naših meščanov, se je sedaj zopet pojavilo v kroniki. Marsikdo se ne spominja več sedaj že 71-letne Vincen-ze Fabiancich, to je sestre Katarine, katero so 25. aprila lani našli mrtvo v njunem brlogu podobnem stanovanju v Ul. Capitelli 4. Tedaj so morali na mesto poleg agentov tudi gasilci, kajti mrtva žena je ležala sredi kupa gorečih cunj in papirja. Obe sestri sta se preživljali z zbiranjem in prodajanjem cunj in raznih odpadkov in ko so preiskovalni organi ugotovili, da je bila Katarina u-morjena, je sum za zločin padel prav na Vincenzo, katero so tudi prijavili sodiscu Slednja pa se je rešila vsake obtožbe. ker za njeno krivdo ni bilo niti najmanjšega dokaza. Na Vincenzo Fabiancichevo pa so policijski agenti naleteli predvčerajšnjim zvečer ko je proisjačila pred cerkvijo sv. Antona. Ženska, umazana in revno oblečena, je molelo svojo roko vsakemu mimoidočemu in ni prenehala, dokler ni začutila kak novec v roki. To so opazili tudi agenti, ki . so Fabiancichevo odpeljali na dušja m brezciljnosti, zato komisariat. Tu pa jih je ča-spada prav on na to važno jcaj0 pri;senečenje: žensko so mesto: da bi le njegovi živ- namreg pregledali in pri njej Ijenjski ideali tn njegova di- j naj|; nj{ manj kot 111.000 lir tiatntka zajela vse nase šol- v gotovini in kar dve bančni nike. Tovarišu Janku Gerdolu čestitamo ob njepodi šestdesetletnici z voščili, da bj še dolga leta zdrav in veder vztrajal na poti, ki jo je doslej tako častno prehodil. Ro knjižici s skupno vsoto milijon lir. Ce je to uspeh njenega novega »pcklica« ni še točno znano. Dejstvo je. da sc žensko prijavili sodišču in ni izključno, da bodo policijski organi ponovno uvedli pretaka vo v zvezi s smrtjo njene sestre, ki je bila ubita z udarci opek in drugih topih predmetov. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Zaplenjen hladilnik Po odhodu župana Bartoli-ja iz sodne dvorane, kjer je prisostvoval procesu proti odgovornemu uredniku dnevnika «11 Corr.iere di Trieste«, se je na zatožno klop vsedel 51-letm Rodolfo Bartoli od Sv. M M. Sp., ki je bil obtožen tihotapstva hladilnika ameriške proizvodnje znamke «Phil-co» in tudi kršitve nekega člena zakona, ker ni plačal davka na poslovni promet. Bartoli je namreč kupil hladilnik od žene nekega ameriškega častnika ter ga je uporabljal v baru v Ul, Mu-da 4. Posest je prijavil finančnim organom ter istočasno tudi plačal davek za koncesije. Nekaj dni kasneje pa sta prišla k njemu dva finančna agenta in mu naplenila hladilnik ter sestavila zapisnik, na podlagi katerega jc prišlo do prijave sodišču. Mož je hotel spočetka poravnati zadevo s plačilom globe, Vendar do sporazuma ni prišlo, zaradi česar se je včeraj nadaljeval pred tednom dni odložen proces in se jg tudi končal z oprostitvijo obtoženca zaradi pomankanja dokazov. Sodišče pa je odredilo dokončno zaplembo hladilnika. Preds. Fabrlo, tož. Maltese. zapisn. Rachelli, obramba odv. Kezich, Rekorden promet v tržaškem pristanišču V zadnjih dneh je Trst do živel rekorden promet, saj je bilo večje število ladij prisiljeno počakati izven pristanišča, ker so bili zasedeni pomoli v novem pristanišču. V glavnem je šib za razkladanje premoga, železnih in drugih rud in za razkladanje petroleja. Istočasno pa so nalagali kar na osem ladij rezan les. Rekordni promet zadnjih dni se je nanašal predvsem na masovno blago, katerega promet rkozi tržaško pristanišče proti Avstriji dosega v zad njem času vedno večji obseg ba preprečiti, da bi njihovo število celo naraslo z novimi odpusti. Neprijetno prebujenje 61-letni upokojenec Josip Štrukelj iz Gornje Carbole se je hotel naužiti sonca ter se je zato odpravil na bližnji travnik. Topli žarki so ga kmalu omamili in mož je sladko zaspal. Iznenada pa ga je prebudil hud udarec na hrbtu in Štrukelj, ki je zaječal od bolečin, je ugotovil, da je nanj padla pločevinata plošča z bližnje hiše v popravilu. Zatekel se je v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 15 dne sprejeli na II. kirurškem oddelku. Krop na otroka Zaradi precejšnjih opeklin po rokah so včeraj zgodaj popoldne sprejeli na dermatološkem oddelku 20 mesecev staro Nelly Bonin iz škedenjske ulice 512, katero je njena mati pripeljala v bolnišnico. Mati je zdravnikom pojasnila, da si je dekletce malo prej v kuhinji zvrnila nase lonec vrele vode, ki je bil na štedilniku. Ce ne bo komplikacij, bo dekletce okrevalo v 15 ali 20 dneh. tfitite in citajte PtimoUiki dnevniki dne 21. marca 1951, ki predpisuje možnost pogajanj. Rri tem je zanimivo, da so sindikalne organizacije že večkrat zahtevale revizijo pregibne lestvice, ki deluje sploh z zamudo za določanje draginjske doklade in ki se sestavlja na podlagi netočnih konvencionalnih podatkov. Sindikalne organizacije načelno ne nasprotujejo pogajanjem o reviziji pregibne lestvice, toda pri tem se opirajo na docela nasprotna stališča. Delodajalci bi namreč hoteli skrčiti že tako male ugodnosti, ki jih nudi pregibna lestvica delavcem, sindikati pa zahtevajo izpopolnitev kriterijev pri določanju te lestvice, toda v korist delavcev. in nameščencev. Seveda so sindikalne organizacije reagirale na pismo industrij-cev vsaka po svoje, toda vse se strinjajo v tem, da mora revizija pregibne lestvice izboljšati delavske prejemke. Tako je na primer CGIL odgovorila, da se ne strinja 7. industrijci glede razlage kriterijev, ki jih uporablja osrednji statistični urad za določanje pregibne lestvice. Razen tega so spremembe. Ki jih predlagajo industrijci, v nasprotju z nameni omenjene lestvice. Sindikati zahtevajo tudi odpravo razlik v vrednotenju točk draginjske doklade po posameznih področjih; prav tako zahtevajo ukinitev razlik glede na določanje draginjske doklade po kategorijah, po starosti in po spolu. Spremembe draginjske doklade pa bi se morale tudi avtomatično vključevati v plače In mezde. CGIL pa je z druge strani izrazila pripravljenost, da se sestane s predstavniki industrijcev, da povedo svoje mnenje glede spornih točk. UIL je odgovorila industrij-cem, da se kriteriji določanja pregibne lestvice ne morejo spremeniti, dokler se ne spremeni sporazum iz leta 1951. Glede zahtev Confindustrie izraža UIL široke pridržke, po drugi strani pa zahteva kakor CGIL avtomatsko vključevanje pregibne lastvice v plačo, revizijo določanja točk in druge spremembe. Glede revizije določanja točk se z ostalima sindikatima strinja tudi demokrščanski sindikat CISL, ki omenja tudi potrebo proučevanja višanja stanarin, ki vpliva na višanje življenjskih stroškov. Ze iz teh pripomb sindikalnih organizacij se vidi,: da pogajanja o reviziji kriterijev za določanje pregibne lestvice in draginjske doklade ne bodo lahka, ker bo treba ponovno proučiti predvsem kriterije za določanje indeksa življenjskih stroškov, na podlagi katerega se določajo točke za pregibno lestvico. Včeraj je bila v Ulici Zonta skupščina delavcev gradbene stioke. na kateri so sklenili, da bodo nadaljevali mezdno gibanje za uresničenje vseh svejih zahtev ter da se bodo obrnili tudi na sorodni sindikat Delavske zbornice CISL, da se domenijo o skupni ak ciji. Skupščina kovinarjev Nadaljujejo se skupščine kovinarjev, ki jih sklicuje FIOM za proučevanje zahtev delavcev kovinarske stroke v posameznih podjetjih. Kot smo že pisali, bo po diskusiji na VČERAJ VRSTA PROMETNIH NEZGOD Dve osebi v bolnišnico s pridržano prognozo Vespist je pozabil, da sedi na motorju in se je zaletel v drevo - Za ženske v letih vespe niso primerne I Danes uradna objava volilnih rezultalov Danes ob 11, uri bo predsednik sodišča dr. Santomaso na posebni svečanosti uradno objavil izide občinskih in pokrajinskih volitev na našem področju. Svečanost bo v Ver dijevi koncertni dvorani, kjer je bil sedež osrednje volilne komisije, ki je štela glasove posameznih kandidatnih list, preferenčne glasove posameznih kandidatov ter razdelila količnike in sedeže za tržaški občinski svet. Odpust 12 delavcev v podjetju Pecas Sindikalne organizacije so prejele obvestilo mizarskega podjetja Pecas . Marassi o odpustu 12 delavcev zaradi pomanjkanja dela. Sindikat delavcev gradbene stroke se je takoj uprl odpustom in poudaril, da so nedopustni. Spričo dejstva, da je nad 20.000 delavcev brezposelnih, je tre- V teku včerajšnjega dne se je moralo več oseb. ki so postale žrtve večjih ali manjših prometnih nezgod, zateči po zdravniško pomoč v bolnišnico, pri čemer so dve osebi sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurškem oddelku, kjer se zdravniki trudijo, da bi jima rešili življenje. Malo pred 17. uro so pripeljali v bolnišnico 16-letneg« Ferruccia Comitiija iz Ulice Brunner, katerega je med vožnjo s kolesom po Miramarskem drevoredu, in sicer v trenutku ko je zavijal, podrl na tla s svojim avtom 35detni Ivo Škerl iz Ul. Besenghi. Mladeniču so ugotovili poleg prask in ran po raznih delih telesa tudi udarec na glavi z možganskim pretresom, zaradi česar je njegovo stanje precej resno. Na ijstem oddelku so uro kasneje pridržali tudi 17-let-nega Adriana Baleslro iz Drevoreda XX. septembra, ki se je med vožnjo z motornim kolesom po Ul. Giulia zaletel v nasproti vozeči Fiat 500, last 36-letnega Stefana Damianija iz Gornje Carbole. Tudi stanje Baiestre je resno. Trenutek nepazljivosti je zadostoval, da je 41-letni Vincenzo Calabrese iz Drevoreda XX. septembra včeraj med vožnjo z vespo izgubil oblast nad vozilom Mož je namreč opazil nekega znanca tgr ga je pozdravil. Pri tem je pozabil, da je na vozilu, ki je zašlo na levo ter treščilo s precejšnjo silo v drevo. Ker se je ranil po celu, se je odpravil v bolnišnico, kjer so ga tudi pridržali, kajti zelo možno je. da ima kake kostne poškodbe. 86-)etna Marija Miniussi vd. Visintin iz Ul. Gozzi je včeraj proti večeru prekoračila Videmsko ulico prav v trenutku, kc je po cesti privozil s - svojo vespo 21-letni Italo Pivanti iz Ul. Kolonja. Naenkrat pa se je mladenič iz do sedaj se neznanih razlogov zaletel v žensko in jo podrl na tla, zaradi česar so jo morali karabinjerji odpeljati v bolnišnico. Miniussijevo. ki so ji ugotovili več poškodb in lažji možganski pretres, so sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja, da bo okrevala v 10 ali najkasneje v 12 dneh. Kljub svojemu 42. letu se je Nives Fornasari por. Musi-telli iz Ul. D'Annunzio zadala nalogo, da se nauči sofiranja vespe ter se je v ta namen odpeljala na Trbisko cesto, nekaj časa je šlo vse po sreči, v bližini Opčin pa se je zenska zvrnila nerodno na tla m se pošteno udarila po kolenih in tudi po nosu, pri čemer ni izključeno, da si je zlomila tudi nosne kosti. S prvim avtom, ki je privozil mimo, se je zopet pripeljala v mesto in nato v bolnišnico, kjer je tudi ostala: pridržali so jo namreč s Pto-gnozo okrevanja v 10 ali 20 dneh na ortopedskem oddelku. Nezgoda na delu Med delom v starem pristanišču se je včeraj popoldne 24-letni težak Giuliano Ferraz-zoli iz Ul. Gozzi ranil po levi nogi in ker so mu zdravniki v bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtom, ugotovili tudi verjetne kostne poškodbe, so ga pridržali s prognozo okrevanje v 10 ali 20 dneh na ortopedskem oddelku. teh skupščinah FIOM predložila te zahteve delodajalcem. Včeraj so se sestali na skupščini delavci ladjedelnice Sv, Marka, danes ob 20. uri pa bo v Miljah na vrtu gledališča «Verdi» predavanje člana osrednjega vodstva FIOM Di-na Pescarija o raznim zahte vah kovinarske stroke. Sinoči v miramarskem gradu pr V veliki dvorani miramarske-ga gradu je bila sinoči javna produkcija gojencev in orkestra tržaškega muzikalnega konservatorija «Ta.rtini». Program je obsegal izključno Mozartove skladbe. s čimer se je konservatorij hotel oddolžiti spominu velikega skladatelja ob 200-le-toi-ei njegovega rojstva. Po krajšem nagovoru ravnatelja g. Gabriela Bianchija o glasbi nasploh, o Mozartu, njegovem delu in pomenu, je v prvi točki nastopila gojenka II. letnika šole za klavir Roberta Lantieri z AMegrom. Minuettom in Rondo, KAJ BO 9. t. m. NA STADIONU «1. MAJ*? katere je Mozart napisal med 6. in 8. letom v Londonu. V diru-gi točki je violinist Edoardo Per-pich ob klavirski spremljavi Franca Alunnija izvajal Sonato K. 296 z odstavki AUegro viva-ce, Andante rostenuto in Rondo. V naslednji točki sta gojenki VIII. in X. letnika klavirske šole Dori Marži in Maria Luisa Zornem izvajali Sonato v D-duru (K. 448) za dva klavirja z odstavki AHegro con spirito, Andante in Rondo. Po krajšem odmoru so Roberto Repini (klavir), Rertzo Damjani (oboa), Liliano Coretti (klarinet), Luriano Glavi na (rog) In Giovanni Alberti (fagot) izvajali Kvintet v e-molu z odstavki Allegro moderato, Lar-ghetto. Rondo. V zadnji točki ie nastopil še orkester konservatorija pod vodstvom dirigenta Ce-sara Barisona. Izvajal je najprej uverturo k operi «Kai,rska gos« nato pa spremljal soliste sopranistki Ilea.no Meriggioli id go. Rito Pierobon ter tenorista g. Nicolaja Macillisa in g. Albina Skarabota pri izvedbi dveh arij in kvarteta. . Celotni program je W1 izvajan zelo lepo. Posebno je ugajala mala pianistka in vsa pihala, predvsem rog in oboa. Nastopajoči (razen nekaterih starejših posameznikov) so gojenci šol prof. Daria De Rose. Cesara Barisona. Luciana Ganteja, Angela Bergamaschia' Pietra Mico-la. Enea Zavagna. Libera Lane In Luciana Donaggia, katerim gre vse priznanje za resen in temeljit strokovni pouk, ki te prvo jamstvo za uspešno delovanje mladega tržaškega konservatorija. Zelo posrečena je bila tudi zamisel prireditve produkcije v miramarskem gradu z njegovim idiličnim okoljem j. k. VABILO Uprava Slovenskega narodnega gledališča pričenja z junijem 1956 nov oddelek baletne šole za mladino od 6 let dalje. Vpisovanje ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 16. do 17. ure v prostorih baletne šole. v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdel-ska c. 7. Informacije daje tudi uprava SNG. Ul. S. Vito 17, telefon 38-236. veak dan od 9 do 13. ure. OGLASE naročite pri nas lahko kar telefonično na št. 37338 ali 93808 Oglasil se bo nato prt vas naš Zastopnik, ki vam bo pomagal s strokovnim nasvetpm in prevzel naročilo. Uprava •Primorskega dnevnika« FOTOGRAFIJE v spomin na zaključek šolskega leta na Učiteljišču, Trgovski akademiji in na gimnazijah so na ogled v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 2C PREDEN GRESTE na DOPUST naročite se na •(PRIMORSKI DNEVNIK) Pošljemo vam ga . v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. I5-dnevna naročnina L 2B0,— Telefonirajte na št. 37338 Rossetti. 21.00: Baleti Rdeč«* križa«. nta. Excelsior. 16.00: «Kurtizana Ih« na«. L. Turner. P. Armendari*. Fenice. 16.00: «Na dnu steklen ce», V. Johnson, R. Roman Nacionale. 16.00: «Velika racija«* J. Gabin, L. Kedrova. Filodrammatico. 16.30: «G-mey ubežnik 50574». L. McClory, Jordan. , Superciaema. 16.00: «Kot PrcJ2 bolje kot prej«, R. Hudson. Sanders. . Arcobaleno. 16.00: »Zarota n' dolžnih«, E. Gvvenn. J-svthe. n Astra Rojan. 16.00: «Canaris», o-E. Hasse, A. Hoven. Capitol. 16.00: «Odnehaš »h datjuješ«. M. Bongiorno, Cristallo. 16.00: «Ti si moja usoda«, D. Day, K, Sinatra. Grattadelo. 16.30: iiNapoleon °o-naparte«. vrj_ Alabarda. 16.00: «Tetovirana vn* mca«, A. Magnani, B. Lan Armoitia. 15.00: «Junaki tisočeri!1 legend«. Aurora. 16.00: «Poljubi zssne rencoB, M. Vrtale. A. Farn*** Garibaldi. 16.30: «Atom3ka ,lu rost«, M. Roones. Ideale. 16.00: «Pekel», R. R. Fleming. . Impero. 16.00: ((Osemnajsti61111 M. Allasio, V. Lisi. .. , Italia. 16.30: «Cerarske vijol*'" C. Sevilla. L. Mariane. A S. Marco. 16.00: «Zapeljivec». Sordi, L. Padovani. Kino ob morju 16.30: «Ham" ribič«, J. Agar, R. Bovve-,,no- Moderuo. 16.00: «Ne jokaj. tiča«, E Manni, M. Savona. 16.00: »Igralka«, J. 3 mons, S. Tracv. i« Viale. 16.00: «Zlato, ženske maracas«. ._-(»« Vittorio Veneto. 16.30: «Anme«' L Palmer. R. Schoeider. Belvedere. 16.30: «Nori Pevo0 Marconi. 17.00 (na odprtem 20.30): »Kraljevi diamant«. Larnas. A. Dahi. Massimo. 16.30: «Pristamška ta«. M, Bran.do. ju,. Novo cine. 16.00: «Torerova u bica«, R. Stack, J Page. Odeon. 16.00: «Na plaži«, M. rol, R. Vallone. Mladoletn'n prepov. : Radio. 16.00: »Romarji ljubez S. Loren. » r Venezia. 16.00: «Moč usode«, Gobbi. N. Corradi Skedenj. 18.30: «Deklici in m nar«. POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.30: leta«, N. 'Iaranto, G. Ariston. 20.45: »Človeški di«. R. vallone, E. Mannu Armonia 19.30: »Junaki tisoč* legend« *. Paradiso. 20.15: »Sabrina«, Hepburn, W. Holden. oVa Parco delle rose, 20.30: «sw steza«, E. Ta.vlor. , v Ponziana. 20.30: »Pohujšanje^ njenem življenju«. R- ^ R. Milland. -,-nci>, Rojan. 20.30: »Noč v Casabl3"1 Skedenj. 20.45: »Deklici in nar«. j,«, Stadio. 20.15: «Nordijski Jo'1*" R. Vallone. C Greco, . M. Valmaura. 20.15: «Odkar S* šla«. J. Jor.es. n<>- SREDA, 6. Junija U5‘ 'I ItIS I' IM),s I A.) A A 11.30 Lahka glasba: EL® dtavanje; 12.10 Za vsakog«1, kaj; 12.45 V svetu kulture: h Jugoslovanski motivi: ke melodije igra duo F*1 j, 13.50 Iz operetnega sveta. ‘ Plesrta glasba; 18.00 Bruon. *1( cert za violino in orkester. Chopin: Balada št. 3; 18 oef dijska mamica; 18.40 Poje c m,mo Gigli; 19.00 Orkester VVaring; 19.15 Radijska u°. 2( 19.30 Priljubljene melodiJ*A t, Šport; 20.05 Gershvvin: **. | ska uvertura; 20.30 Vokam cet Metuljček: 20.50 GJ -d medigra; 21.00 Obletnica ‘ ( 21.15 Lisztove in Brahms®”^ džarske rapsodije: 21.30 iz revij: 22.00 Sodobni sl. v pripovedniki: 22.15 Mozart. ^ cert za flavto i-n orkester,, Ritmične popevke; 23.00 La Rio Grande, kantata. ■ it s • 14.30 Tržaška kulturna Kf OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 5. junija 1956 se ie v Trstu rodilo 12 otrok (1 mrtvorojen), umrle so 3 osebe, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 86-1 etn a Marija Stoka vd. Sirca, 70-letna Marija Erjavšek por Coloni, 65-letni Fe-derico Baccari. NOČNA SLUŽBA LEKARN V JUNIJU AlTAlaharda, Ul. Istrla 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; dr Praxmarer, Trg Unita 4; Prendini. Ul. Tiziano Vecellio 24: Harabaglla v Barkovijah in Nicoli v Skednju. ka: 19.15 Paganini: Kvartet ^ duru, izvajajo Baldaesare 7 Sine, Sergio Luzzatto. Ett, go ft:' gon in Bruno Tonazzi; J*- ^ V hard Strauss: »Saloma«. ou 1 dei. k o r ■: it Slovenska poročila: iJJ11' Italijanska poročila: 1>1J' 17.40. 22.30 p,«: 5.00.6.00 Spored iz LidjJjjstt« 6.00 Jutranja glasba; 6.40 za dobro Jutro; 7.00-8.00 Xtro58' iz Ljubljane; 11.00-11.3« ^ >* kotiček; 11.35-12.10 SpotTpe*-Ljubljane; 12.10 Tridentins^ F mi: 12.45 Lahka glasba: UlRtiU I. Čajkovski: Prolog in “-o (K> k baletu «Trnjulčica»: 1i.e» ^ melodije do melodije, 13 45 Glarhpna Umnika: (.-nfO1 13 45 Glasbena kronika: ‘'čnaf' . ' . .- iz Ljubtiane: 16.00 Ritmi mi; 16.20 Slušna igra ' uofld' 16.50 Igra orkester KoB.7 55 IC' 17.20 Glasbeni mozaik: 1 ’^ * terniezzo; 18.00-19.30 SP«1 org e Ljubljane: 19.30 Ritmi Jrno-22-!3 izvaja Ken Griffin; 3“j5 Ki'; Spored Iz Ljubljane: ‘S- jgt>r Ljubljane: 19.30 Ritmi J?noJ2-!5 ]5 banski ritmi; 22.45 Violth^ Ozim izvaia J. Brahm®° p\eso‘ nato v G-duru; 23.15 glasba. 11.00 Radijski kojedart benili Melodije iz filmov in * ?a vij revij; 11.35 Radijska 50|av geS*' jo ■ stopnjo: Jugoslavija ^ pa in pesmi (ponovitev); *• „jS»(FJ nilo Bučar: Belokranjske e ,2.«u ce: 12.30 Kmetiiski n«vel j^vk' ida« Skladbe za violino *n 13.35 «Od Triglava do -^cov; (venček pesmi in ple6®^..,,a jo' Jugoslavije); 14.05 Rad'« y ( poudarja se manjše, a V(ndar vidno nazadovanje komunistične stranke in, pre-s*očivši napredovanje PSI, se Poudarja utrditev demokrist-lanskih pozicij, častno uve-jitvijenje socialdemokratov, da 1 zaključili s triumfom šti-Jistrankarske koalicije. Član-j'at pa se s tako površno ana-uzo ne strinja in pripominja, ^a ne zadošča primerjanje mod tem, kar je nekdo pri-?°bil in kar je izgubil, ampak potrebno oceniti rezultate v Posebnem političnem vzduš-)u dežele, zlasti pa je treba fezultate primerjati s sta li-?*'i ki so jih stranke zavze-e. do osnovnih vprašanj italijanskega javnega življenja Kar na prvi pogled pade y °4i, je nedvomno zelo ob-cUtno nazadovanje skrajne desnice. Monarhisti so irgu--i skoro polovico dosedanjih Siasov, MSI pa je v primerjavi z volitvami leta 1952 "bil 18 odst. dosedanjih volivcev. In ni brez pomena, da vprav v tistih mestih juž-Italije, kjer je desnica l2SUbila največ glasov, so komunisti najbolje prikrili kri-2°’ socialisti pa dosegli naj-"čutnejše napredovanje. Ta-P so na pr. v mestu Reggio dalabria monarhisti in misi-P' izgubili skupno 4.500 gla-!°v, komunisti so jih pridobil 350, PSI 600. DC 3000, medtem’ ko so jih liberalci Zgubili 350. . Tudi iz tega primera izha-Ia> da se desničarski glasovi Ulivajo v krščansko deme-'tracijo, da pa ta pojav ne Puzna obratne smeri; Stotisoči. ^ so med 1948. in 1956. letom irbovzdi*- -za- - monarhiste - l n Puofašiste so le delno' pri, staši programov gospodarske desnice, povečini pa gre le /a Dudi, ki jim je konservativ-P°st bolj psihološko dejstvo, ut gospodarsko-potitična tež-n3a. Za to desnico moralnega reda je le DC, in samo DC *'Sta, ki mora jamčiti varnost ubstoječega reda. K temu je !ruba dodati še okoliščino, da j* DC danes vedno manj postana z nekimi določenimi v°dilnimi osebnostmi, in da Podstavlja centralizirano pomično organizacijo, z vrsto pesnih teles, ki vrše posredniško vlogo med stranko sama in njenimi volivci, kot na pr. ACLI, sindikati, Katoliška 'akcija in Comitati Civi-ci, da ne omenjamo vladne dejavnosti, ki kljub notranjim nasprotjem, vzdržuje vsaj minimalno ravnotežje med raznimi socialnimi skupinami, skupno z obilico sredstev, ki more DC z njimi razpolagati. DC se je v bistvu ustalila med rezultati prejšnjih upravnih volitev v letih 1951—1952 in onimi iz leta 1953; toda, če 'e ooslednje volitve pomenijo za DC utrditev položajev (s prilivom desničarskih glasov), pa hkrati tudi dokazujejo, da je treba dosego absolutne večine spraviti med nedosegljive sanje, in da jo bo to nestabilno ravnotežje končno le prisililo na določeno' jasnejšo politično izbiro. Primera upravnih volitev v Bologni in Neaplju to najzgovorneje dokazujeta. V teh dveh mestih se .ie DC znašla v posebno nevarni konjunkturi; v Bologni se je obrnila proti njej samostanska nepopustljivost in integralnem, ki se je le slabo skrival za Dossettijevim sociološkim tehnicizmom, medtem ko se je v Neaplju politika koketiranja z monarhističnimi poslanci izkazala za skrajno škodljivo. Rezultati so znani: plebiscit v korist monarhista Laura v Neaplju, in skorajšnji plebiscit v korist dosedanjega župana, komunista Doz-ze, v Bologni. Ideološko dvo-umje je bilo za DC porazno v Bologni, politično dvoumje pa v Neaplju. To dvoumje utegne postati v bližnji bodočnosti še praznejše, če rezultati poslednjih upravnih volitev odkrivaio noložaj, ki je v stalnem razvoju in ki zato zahteva nujno neko določeno politično izbiro: ali na desno, ali na levo. (Po najnovejših vesteh se zdi, da namerava oe, predvsem okrepitev socia listov, delno na škodo komunistov, ki so v primerjavi s prejšnjimi upravnimi volitvami, izgubili 90.000 glasov v glavnih mestih pokrajin, 30 tisoč pa v primerjavi s političnimi volitvami leta 1953. Ta okrepitev obeh vej italijanskega socializma je dovolj zgovoren dokaz dejstva, da tudi italijansko napredno javno mnenje vidi v socialističnih strankah tisti ustrezni politični činitelj, ki more spraviti z mrtve točke skoraj na mestu capljajočo italijansko demokracijo, medtem ko je. po drugi strani sicer majhno nazadovanje komunistov zanje opozorilo, da se z dosedanjo blokovsko strategijo in taktiko ne pride daleč in da je tieba v bodoče voditi politiko večjega posluha za težnje italijanskega naprednega javnega mnenja. Tudi volilni rezultati na levici so torej v znaku razvoja, v smeri vedrio širšega sodelovanja z vsemi naprednimi in socialističnimi silami in gibanji. Ce rezultate teh poslednjih volitev gledamo od blizu in v .sklopu sedanje konjunkture, pridobijo le-ti precej drugačen pomen, kakor bi se zdelo na prvi pogled — zaključuje član-kar. Med desnico, ki rapidno izgublja in skrajno levico, ki se nahaja v težavah, in DC, ki se- je sicer utrdila, a je politično še vedno sfinga, imamo spremembe na srednjih krilih; prvo krilo, ki zahteva desničarsko gospodarsko politiko, napadalno in dosledno konservativno politiko; drugo, ki pritiska, da bi tudi italijanska levica zadobila moderno obličje, zavestno in kon-' struktivno politično inteligenco da bi socialistična enotnost postala dejstvo, z odpravo dosedanjih ovir :n dvoumja. Ce imajo politične zadeve neko logiko, nam ta nakazuje, da spremembe ,ia obeh srednjih krilih ne predstavljajo okrepitve štiristran-karske koalicije, ampak dva dinamitna naboja na obeh skrajnostih sedanje večine; te spremembe ne jamčijo nepremičnosti, ampak odpirajo pot k nadaljnjemu razvoju. „FUNNY FACE a NOVI ZNAČILNI V ZUNANJI TRGOVINI ZSSR Audrey Hepburn je pred kratkim končala snemanje velikega lilma po romanu «Vojna in mini. Sedaj se je lotila drugega filma, ki nosi naslov «Funny Facen in obravnava tudi življenje v pariških nočnih lokalih. Tu jo vidimo pri nekem prizoru iz novega filma Pred dnevi smo pisali o trenju med posameznimi deželami Zapada zaradi embarga. ki so ga politični krogi vsilili svojim gospodarstvenikom y času korejske vojne, ter o postopnem rahljanju togih predpisov embarga v zadnjem času. Danes si bomo ta problem ogledali z druge plati: prikazali bomo nove elemente v trgovinski politiki ZŠSR. Hladna vojna in blokovska zaostritev med Vzhodom in Zahodom sta prisilili ZSSR in dežele Vzhodne Evrope do večjih naporov za izpopolnitev -riihovih gospodarstev. V teh pogojih blokovske politike se je izmenjava blaga med obema blokoma zmanjšala na minimum. Odločilne spremembe v sovjetski notranji in zunanji politiki so v zadnjem času privedle do sprememb tudi v njeni trgovinski politiki. Do teh sprememb je prišlo tudi zaradi razvoja njenih proizvajalnih sil in zabadi potrebe po širšem gospodarskem povezovanju s tujino, da bi se laže reševala vprašanja v zvezi z nadaljnjim sovjetskim notranjim gospodarskim razvojem. Razumljivo je SENATOR KEFAUVER: ^MLADINSKI KRIMINAL JE PRAVA SRAMOTA AMER1KE> 350.000 mladoletnih v enem samem letu pred sodišči Porazne ugotovitve posebne senatne komisije, ki je s podatki dokazala, da je vprašanje mladinskega kriminala v ZDA zelo pereče - Petnajstletni motilci in blage kazni proti tistim, ki mladino zavajajo v nemoralo Pred kratkim smo Dišali o DC še nadalje vztrajati prit gangsterstvu v določenih uni- stari, že obrabljeni vladni formuli, ki postaja z dneva v dan vedno bolj zastarela in anahronistična.) Kar zadeva okrepitev liberalne stranke, je člankar mnenja, da gre očitno za glasove desno usmerjenih demokristjanov, ki jim dosedanja politika stranke ne nudi zadostnega Jamstva za zaščito njihovih gospodarskih koristi in skuhajo tako s krepitvijo liberalne stranke posredno vplivati na vodstvo DC. Po mnenju člankarja pa ti novi glasovi za liberalno stranko pomen,-jo nekaj povsem nasprotnega od zaključkov, ki jih na osnovi pridobitve te stranae delajo nekateri opazovalci, nasprotno od guieta non moiieK’ ker pridobljeni glasovi na liberalni listi pomenijo sunek v desno, sredobežni pritisk, element razkrajanja štiristran-karske vladne formule. Dejansko nov element poslednjih upravnih volitev pa Je nedvomno okrepitev levi- jah ameriških sindikatov in o prvem uspehu borbe prot; njim. Danes bomo spregovoril. o drugi senčni plati ameriške družbe, o kriminalu med mladino, o čemer se je sicer že mnogo pisalo, vendar pa še vedno ne dovolj, da bi se ta velik problem ZDA prikazal v vsej svoji luči. Senator Kefauver, ki je hkrati kandidat demokratske stranke, na prihodnjih predsedniških volitvah v ZDA, je ob zaključku ankete ameriškega senata zapisal, da je «mladinski kriminal prava sramota Amerike«. Oglejmo si ta problem od blizu. Številke, ki jih je anketna komisija ameriškega senata pred kratkim objavila, govorijo, da je vprašanje kriminala med mladino ZDA zelo pereče. Leta 1954 je nad milijon mladoletnih Američanov imelo opravka s policijo. In to število se po uradnih statističnih podatkih od konca vojne stalno veča, tako, da ;e bjlo leta 1951 kar 350.000 mladincev in deklet pred sodiščem, dočim jih je bilo 1941 za 19 odst. manj. Leta 1950 se je zagovarjalo pred sodiščem kar 150.000 mladincev samo zaradi kraje avtomobilov. Tri leta pred tem pa so «mladi tatovi« ukradli »komaj« 36 000 avtomobilov. Prej smo rekli, da so leta 1951 imela sodišča opravka s 350.000 mladeniči, tej veliki številki bomo dodali še sledeče; 7 odst. vseh posilstev v ZDA je odpadlo na mladino izpod 18 let, istim je pripisati tudi 3 odst. vseh umorov, ki so se zgodili v ZDA istega leta. V svojem poročilu se anketna komisija pritožuje, da ni mogli zbrati vseh najnovejših tovrstnih podatkov. Temu je kriva razlika v zakonodaji posameznih zveznih držav. Zato komisija zahteva čimprejšnjo centralizacijo dokumentov, da bi lahko zbrala točne podatke. Zasebne ankete pa ugotavljajo, da v velikih mestih vzhodnega dela II. mednarodni šahovski festival s k »slavije« Iz Trsta v Vrnjačko Banjo Beograd: Središče mesta Na ta festival vabi «Sla- S: Verjetno je bilo malo Trža-hov, ki poznajo zdravilišče rhjačka Banja osrednji .Ouji, in tudi podpisanemu 1 bila ostala povsem nezna-119 da ga ni naključje pr;-Nlo v ta kraj, kjer ;e pre-'1 nekai nepozabnih dni. Temu naključju je ime... ‘9h. Lansko leto smo namreč debili počitnice v Radovlji-*'.> v počitniškem domu s:n-“ibata beograjskih nameščen-'*v. Tam smo se spoznal! 'bdi s podpredsednikom samskega kluba «Slavija» L Vegrada, in vprav kraljev-jgri se imamo zahvalil-. J* je med nami prišlo do '9snejših prijateljskih odnc-8.’ev trajnejšega znača.id. Kakšno zvezo pa ima Vr-"iačka' Banja s šahom? Do ^davnega prav nobene; letos se je prvič tam vršil II. ^ednarodni moštveni šahov-Sk' festival, ki ga je v okvi-proslav rojstnega dne pred-?ednika Tita, ob podpori Samske zveze in Zveze sindi-fatov Jugoslavije, organiziral beograjski šahovski klub «Sla- vijau. vija» številne inozemske šahovske klube, in tako je bilo povabljeno tudi tržaško šahovsko društvo »Societa scac-chista triestina«, ki se pa vabilo ni moglo odzvati zaradi zaposlenosti svojih najmočnejših igralcev. SK «Sla-vija» nosi vse stroške bivanta v Jugoslaviji za časa festivala, povabljenemu klubu breme so le potni stroški na kraj festivala in nazaj. In tako se je zgodilo, da sem bil letos kot gost na drugem mednarodnem moštvenem festivalu v Vrnjački Banji. * * * Ce bi šlo le za šahovski festival, bi ta članek verjetno ne nastal; a spričo okoliščine, da. utegne opis tega potovanja zanimati tudi čita-telje našega dnevnika, sem se odločil za daljšo reportažo o vtisih desetdnevnega bivanja med Srbi. Do Beograda Bo tehtnem preudarku z ženo («Vselej mož najmanj zapravi, če ženico ima s seboj« — kakor pravi, nekoliko pretirano optimistično, naš Prešeren), sva se odločila za potovanje z avtom, ker bi nas potovanje z vlakom stalo preveč, hkrati pa bi nam vzelo preveč časa. Otroka sVa nameravala zaupati neki ženini teti, ki živ; v prikupni pritlični hišici med hrastovim gozdom nad Opatijo, a že na mejnem bloku pri Pesllu bi ram birokratična togost obmejne policije prav kmalu preprečila načrt. Zelo uradno so nama namreč izjavili, da za naju ni zadržkov, le otroka da ne moreta preko meje, ker so se v bivši coni B pojavili primeri meningitisa. Vsako zagotavljanje, da pač ne potujemo tja, ampak v Beograd, je bilo zaman. Na srečo se je na bloku mudil tudi neki policijski komisar, in ko sem mu zadevo pojasnil, je obmejne organe ((prepričal«, da pač za nas v tem primeru prepoved ne velja. Na jugoslovanski strani ni bilo nobenih pripomb in tako smo srečno prispeli do tete. Razmeroma zgodaj smo o prednost, da ne pozna blata. DUŠAN HREŠČAK (Nadaljevanje sledi) države policija izsledi komaj (.ve tretjini vseh zločinov, Ki jih izvršijo mladoletniki. Anketno poročilo poudarja tudi pomanjkljivost ustreznega administrativnega aparata, ki naj temu strahotnemu pojavu zavre pot. Dve tretjini vseh mest z nad 20.000 prebivalci rima v svojih policijskih silah ljudi, ki bi se ukvarjale izključno s kriminalom mladine. Sedaj imajo v ZDA v policijski službi komaj 7.000 o-seb, ki se ukvarjajo z mladin-s_kim kriminalom, morali pa bi jih imeti najmanj 40.000, V prej omenjeni anketi či-tamo nadalje tudi sledeče: «0-tioci so stalno v sporu z načeli te civilizacije, v kateri se stopnja osebnega uspeha meri z življenjskim standardom ali pa z višino vsote tekočega račurta v banki... Avtomobil je postal simbol ameriške mladine; on pomeni moč in prestiž. Zato ni nikakega dvoma, da je to glavni vzrok za to, da je 150.000 mladeničev in deklet postalo tatovi avtomobilov.« Vzdolž mehiške meje avtomobili omogočajo mladeničem in dekletom, da hodijo v sosedno državo, da si tam nakupijo mamil. V področju San Diega so pred štirimi meseci aretirali 1221 mladeničev ki so se vračali iz Mehike, z zalogami mamil. Ta mamila, ki jih kupujejo v Mehiki predstavljajo pravo zlo za vso deželo. Račurra se, da je samo na vzhodni obali ZDA o* koli dva tisoč mladeničev, ki so komaj začeli uživati mamila, medtem ko cenijo celotno število mladeničev, ki uživajo marijuano okoli 25 tisoč. V samem mestu Oklahomi je okoli 250 takih mladeničev in deklet, ki se sestajajo tudi na tako imenovanih «seks partijah«. Posledica: v samih 8 mesecih lani so v tajnih klinikah izvršili abortuse kar 752 dekletom pod 18 leti. V anketi ameriškega senata. od koder posnemamo ie podatke, se govori tudi o srednješolcu Ediju iz Washingto-na, ki «se je upal pritožiti pri svojem očetu« zaradi gangsterstva, ki je razširjeno e ameriških srednjih šolah. V New Yorku na primer izgubi vsako leto več mladeničev življenje zaradi maščevanja posameznih gangsterskih tolp, ki so razširjene na srednjih šolah Pred letom dni je bil eden izmed takih morilcev obsojen na električno stolico, star je bil šele 16 let. Sodieče v Worchesteru je 21. januarja letos obsodilo pet mladeničev v starosti od 15 do 20 let na dosmrtno '3-čo zaradi umora nekega brezposelnega slikarja. Ta zločin je petim mladim zločincem prinesel komaj 12 centov plena. 2. februarja je v mestu Screenton 16-letno dekle urno rilo svojo mater, ker ji ni dovolila, da bi se poročila; 10, februarja pa je čikaška policija aretirala tri mladeniče ki so v svojih avtomobilih imeli naprave za mučenje. Ti trije mladeniči so bili osumljeni umora treh dečkov v starosti od 11 do 13 let, kI so bili umorjeni na strahoten način v rnestu Wilhn gu v zapadni Virginiji. Le nekaj dni zatem sta bila are tirana komaj 14-letna dvojčka zaradi umora 9-letnega dečka. V preteklem mesecu je Il-letni deček povsem hlad- nokrvno umoril svojega brata, svojo mater in očeta. Tu smo navedli le nekaj podatkov iz omenjene ankete in jim dodali še nekaj vesti iz ameriškega tiska. V anketi pa se govori tudi o vzrokih in razlogih, ki bi mogli do neke meje pojasniti ta zelo razširjen pojav zločinstva med mladino v ZDA-Kot enega glavnih razlogov navajajo veliko možnost naglega premikanja ameriškega prebivalstva. Posebno po drugi svetovni -vojni je prišlo do močne fluktuacije Američanov, ki potujejo po Ameriki za delom. Brezposelni se dobesedno selijo iz kraja v kraj, ,z države v državo. Drugi vzrok za naraščanje zločinstva med mladino se navaja korejska vojna. Toda sama anketa zatrjuje, da je treba glavni vzrok iskati med odraslimi, predvsem med založniki in trgovci s pornografskim čtivoip. Ti zaslužijo na leto nad 100 milijonov dolarjev. Nadalje je treba iskati krivce med trgovci, ki skrivaj prodajajo narkotična sredstva in mamila. V anketi se posebej poudarja, da nosi krivdo tudi sama država, ki ne podvzema ustreznih ostrih ukrepov proti pobudnikom tega kriminala. Kot jjrimer za to se navaja sledeči dogodek: Nedavno je policija vdrla v neko dvorano v Washingtonu, kjer je 128 mladeničev in deklet v starosti od 14 do 18 let prisostvovalo tajnemu predvajanju nekega pornografskega filma. Organizatorja te ((prireditve« so obosodili samo na 100 dolarjev globe, Anketna komisija končno govori tudi o raznih oblikah navajanja mladine k nasilju. Ugotovljeno je, da je vsaka peta televizijska oddaja v ZDA posvečena kriminalnim zgodbam in brutalnim prizorom- Združenje, ki se bori za izboljšanje programa televizije in radio oddajnih postaj, poroča, da so »zločin in nasilje prevladujoči činitelji 40 odst. vseh programov, ki so namenjeni posebno hkrati, da ima nova sovjetska politika tudi politične motive, ki se odražajo v vzpostavljanju boljših političnih zvez z ostalim svetom in v čedalje večjem povezovanju z nerazvitimi deželami, katerim skuša ZSSR pomagati. Ta sovjetska politika je prišla do izraza tudi na 29. kongresu KP SZ, kjer je obvladalo načelo: »naše geslo je, da se ne oborožujemo, ampak da trgujemo, kot je rekel Hruščev in k čemur je Mikojan dodal, da se ((solidna, mirna koeksistenca brez trgovine ne more zamisliti«. Ono, kar je posebno značilno za novo trgovinsko politiko ZSSR, ni le splošna težnja po razširjenju izmenjave blaga, ampak postopno večanje izmenjave blaga med Sovjetsko zvezo in deželami izven vzhodnoevropskega in kitajskega področja, pozitivne spremembe v strukturi iz-voža ';n’uVoža tet težhja k u-raVnoteženju' plačilne bilance z zdpadriirrti deželami. Se bolj Značilno' zb to'pa je pojavljanje ZSSR na svetovnem tržišču kot izvoznice kapitalnih oprem in tehnične pomoči. Čeprav izvoz kapitalne opreme v lanskem letu m presegel 250 milijonov dolarjev vredrfosti, ' predstavlja' 1» vendarle novo značilnost sovjetske trgovine. To je posebno Važno za nerazvite dežele, ker jim omogoča nakup tovrstnega blaga pod povofjnimi pogoji, kar vzbuja v za'padnih deželah precej vznesjnirjenja, kar je razumljivo, posebno ko vemo, da je za letošnje leto sovjetski proračun predvidel kreditov nerazVifim deželam v znesku 400 milijonov dolarjev. To možnost so radevolje sprejele Indija, Afganistan, Burma, Egipt. Sirija in druge dežele Bližnjega in Srednie-ga vzhoda ter ' vrsta ’ dežel Latinske Amerike. Zngčilno zg te sovjetske zunanjetrgovinske posle in pomoči nezadostno razvitim deželam je dejstvo, da so bili zaključeni pod zelo po-voljnimi pogoji, ker predvidevajo nizko obrestno mero, dolg rok in da so bili sklenjeni. brez vsakršnih težav. Nadaljnja značilnost nove sovjetske trgovinske poliUke predvsem z nezadostno , razvitimi deželami, je še dejstvo, d» se ti sporazumi najpogosteje ■ zaključujejo s klavzulo največjih prednosti JUGOSLOVANSKA ENCIKLOPEDIJA V eTržašk’ knjigarni» v Ulici st). 'Frančiška 20 si lahko nabavite ali naročite posamezne ivezke ali celotne zbirke JUGOSLOVANSKE ENCIKLOPEDIJE. Vsak prvi zvezek zbirke stane 12!io lir, vsak nadaljnji zvezek pa 2600 lir. Vsi zvezki so v polusnju. Prvi zvezki štirih zbirk so že v prodaji, prvi zvezki ostalih zbirk pa bodo izšli v teku letošnjega leta. JUGOSLOVANSKA ^ENCIKLOPEDIJA bo obsegala sledeče zbirke: . Enciklojredija Jugoslavije ... 8. zvezko.v Pomorska Enciklopedija , 7 , » Opča Enciklopedija 6 » Enciklopedija likovnih umjetnosii 4 » Muzička enciklopedija 2 » Sumarska enciklopedija 2 » Medicinska Enciklopedija »6 ,» Poljoprivredna Enciklopedija . 4 » Tehnička Enciklopedija 6 » Bibliografija 25 » TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst — Ulica Sv. Frančiška 2U Tel. 37338 za dežele, ki sklepajo pogodbe s Sovjetsko zvezo. Te dežele namreč plačujejo sovjetsko blago v svojih valutah in ZSSR kaže pripravljenost za sklepanje dolgoročnih pogodb tudi za blago, ki ima na mednarodnem tržišču spremenljivo ceno in ki je podvrženo močnim fluktuaci-jam. Kaj pa z Zapadom? V ZSSR regulira zunanjo trgovino gospodarski načrt, ki omogoča njeno načrtovanje tako po obsegu kakor tudi po smereh izvoza, odnosno uvoza. Taka načrtovaln« zunanja trgovina, ki se vrSl prek velikih državnih podjetij, se teže prilagaja pogojem zapadnega kapitalističnega gospodarstva, kjer je pretežni del zunanje trgovine v zasebnih rokah in kjer je zasebni interes njen osnovni regulator. Sovjetski zunanji trgovini potemtakem mnogo bolj ustrezajo veliki in dolgoročni sporazumi, ki omogočajo načrtovanje, kot pa mali trgovski posli, na katere ne morejo računati vnaprej in ki lahko privedejo do motenj. Zato ZSSR vztraja pri velikih dolgoročnih poslih. Zahodne dežele pa nerade sprejemajo take pogodbe, ki niso primerne za njihovo zunanjo trgovino. Vsekakor pa je treba pri tem poudariti še to, da te motnje med Vzhodom in Zahodom večajo še predpisi embarga, ki ožijo obseg izmenjave blaga med Vzhodom in Zahodom, pa čeprav se v zadnjem času občuti trenje med samimi deželami Zapada, ki skušajo priti do novih tržišč, predvsem na Kitajskem. Težkoče za razširjenje medsebojne trgovine med ZSSR in zahodnimi deželami prihajajo do izraza tudi zaradi razlike v načinu trgovanja, kar je pa posledica različne družbene ureditve. Povsem drugače »pa je v trgovinskih odnosih med ZSSR in nerazvitimi deželami. o čemer smo govorili v začetku. V teh deželah je morala država poseči v industrijski gospodarski razvoj, da bi pospešila njegovo br-zino, Zalo je tu možno in celo nujno perspektivno načrtovanje. In ugodnejši pogoji, ki jih nudi ZSSR. so za te dežele kot nalašč. Nič čudnega torej, če je ZSSR krepko prodrla v vrsto dežel na azijski celini. To im* svoj močan odmev v industrijskih deželah Zapada, kjer skušajo temu najti novo rešitev, za kar je najbolj značilen primer nemškega načrta, ki je znan pod imenom «točl;a štiri in pobi. Ta načrt predvideva ustanovitev skupnega fonda vsega Zapada. iz katerega naj bi se dajala pomoč tistim izvoznikom. ki bi hoteli konkurirati ZSSR v azijskih in afriških tržiščih. Iz vsega tega lahko izluščimo sledečo ugotovitev: Sovjetska zveza postaja čedalje močnejši činitelj na svetovnem tržišču in nadalj-industrijski in gospodarski napredek bo omogočil vedno večje poseganje te dežele v skupnem svetovnem izvozu industrijske o-preme in vedno večjega kreditiranja. To pa bo imelo za posledico tudi čedalje hitrei-še vključevanje nerazvitih dežel v sistem svetovnega gospodarstva na temelju novih enakopravnih odposov. RAZSTAVE OB KONCU POUKA NA SLOVENSKIH ŠOLAH 96 dijakov slovenskega strokovnega tečaja na Opčinah je ob koncu letošnjega šolskega leta razstavilo okoli 300 ročnih izdelkov, ki kažejo spretnost in okus 50 učencev slovenske osnovne šole v Bazovici je ob zaključku letošnjega šolskega leta razstavilo skupno nad 200 ročnih d*l in več kot 200 risb — 4 - 6. junija D ::: -.I.::- : ' •Hii m i ŠE NEKA.J MISLI O UPRAVNIH VOLITVAH V BENEČIJI Kljub odsotnosti velikega števila volivcev demokratične stranke dosegle lepe nspehe Odpirajo se nove možnosti sodelovanja strank leve opozicije, katere čakajo v Benečiji še velike naloge - Anahronistično dejstvo je veliko število glasov skrajne desnice in liberalcev Izidi pokrajinskih volitev po voliščih v Benečiji Sr1 O n-i k op Cfl J o X o. a, o* a DREKA Volišče 1. Trušnje - Ocne Brdo- Kras . ;....... — lo 23 68 » 2. Laze - Gorenja in Dolenja Dreka-Trinko-Cuodar i 4 33 102 » 3. Kraj - Klobučarji Praprotnica - Stoblank - Zavrt 1 4 14 105 » 4. Obenije . Obranki -Mališče Pačuh - Peternel . — 1 86 58 BRDO Volišče 1. Brdo - Sedlišče , .iti,. 8 43 24 120 » 2. Zavrh................................... 7 17 4 161 » 3. Ter............................. 16 36 39 67 » 4. Njivica - Muzac - Podbrdo ........ 16 31 45 165 GRMEK Volišče 1. Arbida Kostne - Lombaj - Podlak - Podkostne- Rukin - Slapovik - Sevce - Zverinac - Skala -16 9 40 194 » 2. Gorenje in Dolenje Brdo - Gorenji in Dolenji Grmek - Hlodič - Kanalac - Lese - Platac in Topolovo................................... 52 23 21 254 PODBONESE C Volišče 1. Tarčet - Laze . Landar . . j 21 45 23 313 » 2. Arbeč - Kal - Podvršif - Zapotok....... 10 6 27 307 » 3. Podbonesec - Brišče - Gorenji m Dolenji Ronac 1 '11 16 264 » 4. Crni vrh .................................. 9 4 28 121 » 5. Gorenji in Dolenji Mrsin ................. 6 3 79 116 PRAPOTnO 9 Volišče 1. Prapotno - Ibana -Pojane - Kraoret _ Bodigoj 51 165 6 234 » 2. Cala - Stara gora Teje - Salamant - Srednje 14 54 1 130 » 3. Podrskije - Oborce Kodromac - Bordoni ... 1 66 1 180 REZIJA Volišče 1. Ravenca - Sv. Jurij...............: . ; . . 43 34 6 302 » 2. Osojani - Njiva - Liščeca ............. , 20 25 1 297 » 3. Stolbica - Korita ........... 18 16 6 237 » 4. Učeja.................................... 4 8 1 128 sovodnje Volišče 1. Sovodnje - Mašera Gabrovca . . . . i . . 34 77 17 89 » 2. Stranica - Matajur ..................... 4 33 24 155 » 3. Ceplatišče - Mašera Trčmun ........ 21 82 5 255 SREDNJE Volišče 1. Srednje - Preserje Černetiči - Vrh - Dolenji Trbil - Podsrednje ......................... 2 18 3p 150 » 2- Gorenji Trbil - Gnidovca Polica - Duge . Oblica - Ravne ...................................... — 9 36 232 SV- LENART Volišče L Gorenja Mjersa - Sv. Lenart . Utana - Jajnik - Jesenje - Pičič . 29 19 83 181 » 2. Skrutovo - Dolenja Mjersa - Pikon - Čemur - Hlasta - Grobja - Ošnje .......... 64 38 64 142 » 3. Kozica - Dolenje - Černiča - Cišnje - Puoštak - Hrastovje ................................. 13 26 53 96 » 4. Kravar Podkravar - Ušivica - Jesica .... 3 15 15 127 SV. PETER Volišče 1. Sv. Peter - Sarženta . . . ... i ... 70 51 24 263 » 2. Dolenji Barnas . Klenje ................... 94 72 18 # 134 » 3. Gorenji Barnas - Podbarnas - Kuosta...... 59 44 3 102 » 4. Ažla ..................................... 65 77 36 123 » 5. Petjah - Lipa - Mečana ......... 14 29 8 116 T I P A N A Volišče 1. Tipana ;...........i ... 23 9 16 222 » 2. Viskorša ... , ..................... 24 12. 20 183 » 3. Platišče .... 3 2 17 115 » 4. Prosnid . . ..52 15 14 148 » 5. Krnahta - Debeleži ........... 19 3 5 92 » 6. Brezje .... 40 6 13 55 Z a. 10 2 9 17 10 25 10 48 49 98 76 17 15 17 17 17 — 36 — 42 — 2 — 13 12 32 25 11 62 15 15 8 3 72 22 12 18 28 27 33 35 9 39 17 5 10 4 do laže branili svoje privilegirane položaje. Izvolitev liberalnega pokrajinskega kandidata v videmski pokrajinski svet je torej povsem na liniji gospodarske desnice. PSDI je v Benečiji kot po vsej državi pridobila precejšnje število glasov ter je po jakosti na drugem mestu takoj za Krščansko demokracijo. Njena moč se je zlasti pokazala v občini Prapotno, kjer je pri občinskih volitvah ob podpori vse leve opozicije, ki je glasovala za njen simbol, dobila občinsko upravo. Se vedno nezadostna afirmacija leve opozicije je predvsem v tem, da KPI in PSI nista vedno znali izkoristiti vseh prilik, da bi se ljudstvu predstavili s svojim programom in mu prikazali, da u-smeritev na desno kot dokaz nezadovoljstva z demokristjan-skim monopolom ne predstavlja zdravega dejanja v korist gospodarskega, socialnega in nacionalnega izboljšanja, ampak da je te cilje mogoče doseči samo z usmeritvijo k demokratičnim in socialis4ičnim strankam. Kljub vsemu pa moramo vendarle ugotoviti, da so bile sedanje voljtve korak naprej in da se odpirajo strankam leve opozicije, ki so s skupnim nastopom ali pa sodelovanjem pokazale svojo strpnost in zrelost, za bodočnost nove doslej še neizkoriščene možnosti sodelovanja, da se tudi v beneških vaseh s pametno politiko doseže zboljšanje gospodarskih in socialnih razmer. Aretac ja treh delavk podgorske predilnice Včeraj zjutraj so na zaporno povelje goriškega javnega tožilstva aretirali in odpeljali v goriške sodne zapore v Ul. Baiamonti delavke podgorske predilnice Irmo Calligaris in Giusto Burassini iz Fogliana ter Graziello Calligaris iz Ver migliana, češ da so telesno poškodovale Rachelo Franzot iz Fogliana. Franzotova je prav tako zaposlena v podgorski predilm ci. Ko so sindikalne organizacije napovedale stavko, ki so se je udeležile delavke skoraj stoodstotno, je šla Franzotova na delo. Nekega dne so se delavke med vožnjo z avtobusom sporekle in izrazile nezadovoljstvo nad ravnanjem Franzotove. Baje so jo tudi malce porinile, pri čemer se je Franzotova udarila. Vendar pa naj bi bile poškodbe po pripovedovanju delavk in tu di zdravnika neznatne. Zato je zbudila aretacija med delavkami zgražanje. Delavke tolmačijo dogodek kot poskus, da se zmanjša njihova borbenost. tako da ne bi več tako odločno branile svoje pravice Seveda pa je ta taktika obsojena na popoln neuspeh, saj so delavke s svojo polnoštevilno udeležbo v stavki pokazale. da jih ne more prav nič odvrniti od pravilne poti. PO 16. ETAPI KROŽKI; DIRKE PO ITALIJI Poblet prvi tudi v Sondriu toda junak dneva je bil Manle Z dvana j »tega mesta v splošni klasifikaciji se je povzpel na drugo mesto, le 9” za «roza majico» Foriiaro Izlet na velesejem v Padovo Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da se vpisovanje za izlet na velesejem v Padovo zaključi danes ob 18. uri. Kakor smo že pisali, se izleta lahko udeleži vsakdo, ki bi ga zanimala razstava. Vožnja z avtobusom, in sicer z odhodom iz Gorice ob 5. uri, s prihodom v Padovo ob 9. uri; odhod iz Padove ob 18- s prihodom v Gorico ob 22. uri. Cena vož-n.je 1 200 lir na osebo. Vpisovanje je na sedežu Zveze, Korzo Italia št. 5-1. IZPRED GORIŠKEGA S0DISCA Epilog prometne nesreče na križišču pri Manzanu Avtomobilist v preveliki brzini povozil železniškega upokojenca Iz razpredelnice o izidih pokrajinskih volitev v popolnoma slovenskih občinah Beneške Slovenije je razvidna čo-kaj čudna opredelitev volivcev. Krščanska demokracija ima še vedno zelo močan vpliv. Glavni razlog za tako stanje je iskati v dejstvu, da je ogromno beneških delavcev v inozemstvu, medtem ko so ženske podvržene hudi klerikalni propagandi, ki v zaostalih krajih, kakršni so v Benečiji, laže doseza uspehe. Odsotnost velikega števila volivcev, ki so na delu v Belgiji, Franciji, Švici in drugje po inozemstvu, je eden izmed najvažnejših razlogov za tako čudno razmerje v številu glasov med posameznimi strankami. Marsikaj pove tudi veliko 1 didiral inž. Sire iz Gorenje število fašističnih in monar-> Mjerse v šentlenartski občini, hističnih glasdv. To število se je zadnje čase nekoliko zmanjšalo, ker so številni desničarsko usmerjeni volivci glasovali za liberalno stranko. Veliko število glasov za MSI in PNM kaže na opozicijske težnje v beneških vaseh, kaže na nezadovoljstvo z demokristjan-skim monopolom in s politiko, ki jo ie demokristjanska stranka vodi po beneških vaseh skupno s tistim delom duhovščine, ki prepogosto pozablja, c'a je njen poklic predvsem v skrbi za dušni blagor vseh vaščanov. Na usmeritev volivcev k liberalni stranki je vplivalo tudi dejstvo, da je na njeni listi za pokrajinske volitve kan- ki ima po beneških vaseh velik vpliv, ker je davčni izterjevalec za vso videmsko pokrajino in obenem velik bogataš. V njem niso videli toliko predstavnika liberalne stranke, ker v Benečiji sploh ni liberalnih tradicij, ampak predvsem znanega človeka, ki je med drugim dal za propagandno kampanjo velike količine denarja. Prisotnost inž. Sirca na liberalni listi potrjuje načelo, ki se je izkazalo za veljavno po vsej Italiji, da so namreč pričeli predstavniki trojne zveze delodajalcev posegati v politično življenje s fizično prisotnostjo na kandidatnih li- Pred goriško eodišče je moral včeraj 48-letni Benvenuto Olivo iz Tržiča Ul. Ambrogi 42, ki je oktobra meseca predlanskega leta c o smrti povozil železniškega upokojenca Pietra Mesaglio iz Santa Maria la Longa. Olivo je omenjenega dne vozil Fiat 1100 na glavni cesti Gorica - Videm. Pri križišču glavne ceste in stranskih cest, ki vodijo v Man-zano in Nanzinello je Olivo pred seboj opazil kolesarja; nekajkrat je zatrobil, toda po njegovih besedah je nesrečni Mesaglio preslišal glas klaksona. Nenadoma je namreč zavil na desno po stranski poti, čeprav se je avtomobilistu zdelo, da bo kolesar vozil še naprej po glavni cesti. Prišlo je do trčenja, pri katerem je bil Mesaglio zelo poškodovan in je že med prevozom v krminsko bolnišnico umrl. Priče, ki so bile včeraj zaslišane, pa so izjavile, da je Olivo vozil << precejšnjo br-zino in prav zaradi tega ni mogel, ko je opazil kolesarja, da spreminja smer vožnje, pravočasno ustaviti avtomobila. Vsi so sicer priznali, da je avtomobilist pritisnil na klakson, toda zaradi visoke starosti upokojeni železničar Mesaglio ni slišal ničesar in se tudi vozilu ni stah ter z izvolitvijo, da bo- mogel pravočasno umakniti. Sodnik, dr. Suich je obtoženega Olivo priznal za krivega nenamerne smrti Pietra Mesaglia in ga obsodil na 4 mesece zapora in plačilo 300 tisoč lir tor povrnitev stroškov, vendar pa je kazen pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Padla je s kolesa Snoči ob 19. uri je 8-letna Marija Medvešček iz Jazbin padla s kolesa ter se pri tem močno poškodovala v glavo m po obrazu. Z avtom ZK so jo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo pridržali na opazovanju. DEŽURNA LEK4KNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni - Bas-si, Raštei 27 - tel. 33-49. KINO CORSO. 17.00: «Polieija trka na vrata«, C. Wilde in R. Conte. VERDI. 16.30: «Tri črte na soncu«, M. Kimura. VITTORIA. 17.15: «Tista, s katero bi se mora) poročiti...«, B. Stanwyck in F. Mac Murray. CENTRALE. 17.00: ((Rjovenje v džungli«, J. Sheffield in D. Martell. MODERNO. 17.00: «Naš pr- vak«. SONDRIO, 5. — V 16. etapi Lecco - Sondrio (98 km), najkrajši v letošnjem «Qjru», je zopet zmagal Poblet s povprečno hitrostjo 41.427 km na uro. Z njim sta prišla v istem času na cilj še Boni in Mau-le, medtem ko je glavnina zaostaja za dobre štiri minute. Poblet je sicer pobasal na-daljnih 300.000 lir. toda v splošni klasifikaciji je še ved-na precej zadaj. Maule pa ni dobil niti lire, a se je v lestvici pomaknil z dvanajstega na drugo mesto in aroza majica« se mu je izmuznila le za 9 sekund. Fornara je bil brez moči. Prizadeval si je sicer kolikor je mogel, toda proti načrtni taktiki ekipe Tor-pado. ki je najprej poslala v boj Moserja. nato pa Mauleja. ni mogel storiti več kot je storil. Na cilj je prišel izmučen, in še sreča, da je jutr: dan počitka, da si bo nabral novih moči, ki jih bo še zelo zelo potreboval, če bo hotei ohraniti roza majico. Etapa se je začela s številnimi poskusi pobega, ki pa niso uspeli. Končno sta se postavila na čelo skupine Fornara in Giudici. Vzdolz dolgega in napornega vzpona proti Ballabio je nenadoma ušel Mo-ser in si pridobil okrog 20 m prednosti. Ujeti so ga poskušali Defilippis. Buratti, Ranuc-ci in še nekateri, toda uspel je samo Fornara. A samo za kratek čas. Na strmini, ki je postajala vedno hujša, je Mo-ser ponovno potegnil in izginil roza majici izpred oči. Fornara je popustil, namesto njega pa sta se spustila v lov za ubežnikom Gaul in Baha-montes. ki sta ga tudi dohitela. Vsi trije so vozili skupaj do teras Ballabia, kjer se jim je ponovno pridružil tudi Fornara. Bahamo-ntes je medtem v daljavi opazil svojega klubskega tovariša Pobleja in ga počakal ter nato privedel v vodilno trojico, skupaj z njim pa še Bonija, Dotta in Burat-tija. Za njimi so postopno prišli še drugi, med katerimi Ra-nucci. Schaer, Astrua, Monti. Fallšrini itd. V spustu je, prišel do besede tudi Magni, ki pogumno vztraja kljub poškodovani roki. Na slabi cesti so mnogi preluknjali, med njimi Ranuc-ci, Monti, Bahamontes itd. Zmedo je izkoristil Boiji za pobeg. toda Poblet se je pogna. za njim in osvojil leteči cilj v Introbiu. Oba sta nato izmenoma pobirala leteče cilje in nagrade ter skupaj vozil i zavita v oblake prahu. V skupini zasledovalcev so bili vsi najboljši s Fornaro, Moserjem. Bahamontesom, Maulejem itd. Toda od vseh teh je samo Mauleju uspelo dohiteti ubežnika in skupaj z njima privoziti skozi Bellaoo. Na lepi asfaltni cesti vzdolž jezera, je Clerici v družbi Wagtmansa skušal uiti iz skupine. kar pa mu ni uspelo. Naskok prvih treh je medtem vedno bolj naraščal in v Mor bengu desegel že 3'05”. Tu je na letečem cilju zmagal Boni pred Pobletom. Na cilju v Son-driju je njihov naskok znašal 4'01”. Zadnjih 25 km so kolesarji prevozili v blaznem tempu. Fornara je s pomočjo svojih mož skušal zmanjšati razliko, toda mu ni uspelo. Vrstni red na cilju 16. etape Lecco - Sondrio (9* km): 1. Poblet Miguel v času 2.21’56” » povprečno hitrostto 41.427 km, 2. Boni isti čas, 3. Maule isti čas, 4. Padovan 2.25’58”, 5. Monti, t. De Santi, 7. Nencini, 8. Magni, 9. Fab-bri, 10. Couvreur, 11. Gagge-ro, 12. Zamboni, 13. Bartoloz-zi, 14. Clerici, 15. Ranucci, 16. Nolten, 17. Defilippis, 18. Fornara, 19. Schaer, 20. Stolker. 21. Gaul, 22. Graf, 23. Dotto, 24. Coletto, 25. Bahamontes, vsi s časom Padovana. Splošna klasifikacija po 16 etapi: 1. Fornara 79.02’42”, 2. Maule z zaostankom 9”, 3. Falla-rini 1’32”, 4. Bahamontes 1’54”, 5. Moser 2’07”, 6. Defilippis 2’43”, 7. Astrua 2'56”, 8. Bran-kart 3’09", 9. Wagtmans 3’36” 10. Buratti 3’38”, 11. Couvreur 3’54”, 12. Schaer 4’31”, 13. Boni 523", 14. Nencini 5’46”, 15. Ranucci 6’52”, 16. Magni 7’17”, 17. Graf 7’39”, 18. Fantini 8’06”, 19. Coletto 8 07”, 20. Monti 8’20”, 21. Fabbri 8’29”, 22. Giudici 8’37”, 23. Gaul 10T9”, 24. Nolten 10’32”. KOŠARKA V PRAGI V finalni skupini Madžarska premagala Italijo V tolažilni skupini Jugoslavija premagala Holandsko PRAGA, 5. — Po zaključenih kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo v košarki za ženske, je bil vrstni red v posameznih skupinah naslednji: SKUPINA A Češkoslovaška 3 3 0 314 86 6 Italija 3 2 1 213 129 5 Danska 3 1 2 77 245 4 Škotska 3 0 3 97 244 3 SKUPINA B Madžarska 3 3 0 183 131 6 Francija 3 2 1 151 125 S Romunija 3 1 2 146 146 4 Nemčija 3 0 3 98 174 3 SKUPINA C Bolgarska 3 3 0223 152 Poljska 3 2 1 215 172 5 Jugoslavija 3 1 2 187 174 Finska 3 0 3 108 232 3 SKUPINA D SZ 3 3 0 324 96 6 Avstrija 3 2 1 164 142 j Holandska 3 1 2 134 VB Švica 3 0 3 72 293 3 V finalno skupino za Km51 fikacijo od 1. do 8. mesta so se plasirale prvi dve drzaVl iz vsake skupine in sicer. ^Češkoslovaška, Italija, Madžar ska, Francija. Bolgarska, Po J ska, SZ in Avstrija, ostalih držav pa v tolažilno skupino za klasifikacijo od 9. do mesta. . Rezultati prvih srečanj v obeh finalnih skupinah so 11 naslednji: I. skupina (od 1. do 8, »*• sta): Madžarska - Italija 62. > Bolgarska - Francija 86:44. - Poljska 87:74, Češkoslovaška - Avstrija 145:36. II. skupina (od 9. do 16. ® sta): Jugoslavija - Holandska 56:51, Nemčija - Škotska 53. Romunija - Finska 87:26. ^ NOGOMET _ MILANO, 5. — Enajstorič* Internazionale odpotuje juJ[ v Zagreb, kjer bo v četrt nastopila proti izbrani zagre ški enajstorici. JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO PRED KONCEM Hajduk se m \ ^ za obstanek v prvi ligi Nepričakovan poraz državnega prvaka v Zagrebu -VI. conski ligi Odred na Tretjem m6stu, Branik in Nova Gorica izpadi® neodločen rezultat Trešnjevke V 25. predzadnjem kolu A lige jugoslovanskega nogometnega prvenstva so bili doseženi naslednji izidi: Zagreb -Crvena zvezda 4:3, Proleter -Partizan 1:5, Velež - Železničar 2:2, Sarajevo - Budučnost 3:2. BSK - Spartak 2:2. Rari-nički - Dinamo 4:0, Vojvodina . Hajduk 1:0. Presentljivi poraz Crvene zvezde proti Zagrebu bo beograjski enajstorici verjetno preprečil, da bi dosegla rekordno razliko v točkah od drugoplasiranega, ne more pa ji preprečiti osvojitev naslova prvaka za sezono 1955-56. Mnogo večjega pomena pa je bila zmaga za Zagreb, saj se je z njo dokončno izkopal iz nevarne cone, v kateri so poslej ostali (razen Proletefja, ki je že dolgo časa obsojen le še trije kandidati in sicer Železničar. Hajduk in Spartak. Kei pa igrajo vsi ti v zadnjem ko lu na svojih igriščih, je zelo verjetno, da bo bridka usoda doletela Železničarja, ki ima točko manj kot Hajduk in dve točki manj od Spartaka. Skoraj neverjetno se zdi, da se je letos znašel med kandidati za izpad splitski Hajduk, slovita enajstorica, ki je ze neštetokrat tako častno zastopala jugoslovanski nogomet v tujini in nosila naslov držav- I nega prvaka. Pred zadnjim kolom je lestvica naslednja: C. zvezda 25 16 7 2 61:28 39 Partizan 25 14 6 5 63:33 34 Radnički 25 13 4 8 53:45 30 Vojvodina 25 9 9 7 57:39 2/ Sarajevo 25 12 2 11 45:46 26 Dinamo 25 11 4 10 40:45 2.6 Velež 25 8 9 8 41:59 2a Zagreb 25 10 3 12 45:39 23 BSK 25 8 7 10 39:43 23 Budučnost 25 10 3 12 46:58 23 Spartak 25 7 8 10 41:44 22 Hajduk 25 8 5 12 '47:39 21 Železničar 25 7 6 12 32:52 20 Proleter 25 5 1 19 30:80 11 V I. conski slovensko-hrvat-ski ligi so bili v zadnjem kolu izidi naslednji: Ljubljana -Trešnjevka 3:3, Lokomotiva -Nova Gorica 5:0, Melalac Branik 1:0, Split - Šibenik 1:1. Segesta - Reka 4:0, Karlovac -Odred 1:4. Z lahko zmago nad Novo Gorico se je Lokomotiva učvrstila na prvem mestu, medtem ko si je Odred z lepo zmago in odlično igro v Karlovcu zagotovil tretje mesto z istim številom točk kot drugo plasirani toda s slabso razliko v golih. Di ugi slovenski predstavnik Ljubljana s: je zagotovila 5. mesto, medlem ko bosta Nova Gorica ih Branik morala zapustiti dosedanjo družbo in se preseliti v njižji razred. Branika je dokončno pokopal poraz proti Metalcu oz. KINO PROSEK-KONIOVEt predvaja danes 6. t. m. ob 20. uri Rank film: MLADI LJUBIMCI v Ljubljani. Lokomotiva se je z osV°* jitvijo prvega mesta kval«1' cirala v tekmovanje za vstop v I. zvezno ligo skupno z zrn* govalci ostalih treh con. ki so-Vardar. Borovo in Lovčen. Kvalifikaciske tekme se bo 0 začele 10. junija po dvojnem sistemu na točke. Prva dva plasirana pojdeta v zvezno ligo. odgovorni urednik STANISLAV RENKO . Tiska Tiskarski zavod ZTT ■ ‘ ” Letni hino v ŠhedniL1 predvaja danes 6. t- m' Ob 18.30 uri MGM fil®1 DEKLICI IN MORNAR Igrajo: Van Johnson in June Allyson Htmna predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 18. un film: <*► Bordon Scott «Tarzan v prepovedani džungli^ OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOC30000000000000000(3OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC3(3(3(30(300(3(300000000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 300 OOCOOOOOOOOOOOOOOOOO' Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 93. = Četrto poglavje: Alamut: privid, spočetje, rojstvo in usoda Zmaja »Stalina v to ne vmešuj. Tebi sta Mussolini in Hitler simpatična, zato si tudi Hasana naslikal simpatičnega; ti ne samo da ga ne obsojaš, temveč se celo nad njegovimi cinizmi delektlraš.« «Nič bolj, kot se delektira Shakespeare nad Jagovimi cinizmi. Kar se pa Hitlerja in Mussolinija tiče, sta mi všec kakor slikarju tiger: če je ta zaprt v kletki ali če je slikar pred njim na varnem, vzame svinčnik in čopič v roko; če gre v džunglo, vzame s seboj namesto slikarskih potrebščin pusko.» »Toda, kaj delata vrhu stolpa tisti dve lutki? (Prijatelj je tu mislil na Buzruk Umida in Abu Alija, Hasanova pod poglavarja). Saj sta brez krvi in mesa! Zakaj Hasana ne ubijeta, zakaj ga ne vrzeta s stolpa? Kako moreta prenašati njegove cinizme?!« »Ja, kaj pa moreta? Ukleščena sta med strašno Hasanovo telesno stražo in med fedaije, ki Hasanu slepo zaupajo. Če bi samo .muksnila’, bi ju dal Hasan obglaviti, kakor je dal obglaviti lastnega sina.» Videl sem, da je padel Alamut v tako dobo, v kateri je bil živčni pritisk na vseh mejah tako strašen, da celo taka pesniška duša, kakršen je bil moj prijatelj, ni vedela več razlikovati tega, kaj je naloga umetnikova in kaj je naloga političnega ideologa. Rekel sem prijatelju, da je zgodovinski Hasan prekoračil devetdeseto leto in da ga njegova podpoveljnika zatorej pri šestdesetih letih nista mogla ubiti. Da bi pa nobene kritike, ki je imela količkaj stvarnega jedra v sebi, ne pustil neupoštevane, sem se predvsem zaradi prijateljevih očitkov, da sta Hasanova podpoglavarja zgolj lutki, ki vrhovnemu poglavarju samo prikimujeta in niti ne poizkusita preprečiti izvedbe njegovega strašnega načrta, ko je bil za to še cas, odločil, da ves roman od kraja še enkrat predelam in napišem. Tako sem se še enkrat odpravil v veliko pustolovščino in ponovno podoživel in preizkusil človeške karakterje v romanu. Bilo je to v drugi polovici 1937 in v začetku leta 1938. Razlike med tretjim in četrtim prepisom niso skoraj nikjer bistvene. Stilistično je ta četrti prepis veliko bolje izdelan, karakterji izstopajo jasneje, bistveno nova so samo dva odstavka. Posebno pozornost sem posvetil obema »lutkama«, Hasanovima podpoglavarjema Abu Aliju in Buzruk Umidu. Zdaj. ko je bil Hasan »gotov«, sem lahko temeljiteje preizkusil, kaj bi bila mogla podpoglavarja storiti zoper Hasana in kako daleč bi bil lahko šel njun upor. Oba sta stara borca za izmailsko stvar in oba gledata v Hasanu edinega pravega vodjo, ki bi mogel revolucijo uspešno izvesti. Toda ko jima Hasan razkrije svoj načrt s fedaiji, njihovimi najzvestejšimi, ki Jih misli slepo in s prevaro žrtvovati, se v njima upre njun človeški in tovariški čut. Proti nasprotniku, din, proti temu so tudi najtrša sredstva dovoljena. Toda pri tistih, ki so poglavarju in njegovi stvari najbolj vdani, izkoristiti prav to njihovo vdanost in jih s prevaro poslati v smrt, zoper to se v njima upre vse, kar je v njima človeškega. Podpoglavarja, ki sta stara bojna tovariša, a tudi predana svojemu poglavarju, se začneta, ko prvič zaslutita, kaj Hasan pravzaprav namerava, previdno otipavati v Abu Alijevem stanovanju. Na straneh 226, 227 in 228 drug drugega po ovinkih izprašujeta, kaj kdo misli o Hasanovem načrtu in da-li morda v poglavarjevi glavi ni vse v redu. »JCaj sodiš o njegovem načrtu, o tej svojevrstni oporoki, ki nam Jo namerava zapustiti kot svojo dediščino?’ je poizvedoval Abu Ali. ,V tem primeru mi pride na misel kralj Naaman. Senamar mu je sezidal čudovito palačo Habernak. V zahvalo ga je velel vreči kralj raz nadzidke tega poslopja.’ ,Zares pravo Senamarjevo plačilo*) bodo prejeli fedaiji za svojo vdanost.’« Ko Hasan podpoglavarjema še nadalje razkriva svoj strašni načrt, se mu eden izmed podpoglavarjev nenadoma zoperstavi (str. 248): «,Jaz ne oklevam, če gre prevaritt sovražnika. Toda prijatelja ne varam rad.’ Ves čas je bil tiho in pri sebi razmišljal. Zdaj je nepričakovano bruhnilo iz njega.« Toda na straneh 297 in 298 sem vstavil popolnoma nov odstavek, ki ni bil v tretjem prepisu niti nakazan. Tu sem v Abu Aliju in Buzruk Umidu preizkusil do poslednjih konsekvenc, kaj bi bila lahko ukrenila, da preprečita Hasanu njegov vražji načjt. Obenem sem s tem hotel preizkusiti, v koliko je bila prijateljeva kritika upravičena. Karakterjev nisem zavestno ustvarjal, temveč so zrastli iz lastnih osnov. Imel sem v tem pogledu vsekakor vezane roke, toda ker sem bil uredniku obljubil, da bom skušal, kolikor bo v moji moči, to se pravi, kolikor bo v logiki stvari samih, utemeljiti rav-' nanje obeh »lutk«, sem iskal priložnost, to se pravi: mesto v romanu, kjer bi bilo še najbolj verjetno, da se podpoglavarja Hasanu zoperstavita. *) ((Senamarjevo plačilo« velja še danes v Iranu kot izraz za največjo nehvaležnost, ’ To mesto sem našel tam, ko je bil Hasan pozvan v vrvega pod stolpom, kjer je grozilo, da mu najvažnejši del njego «velikega poizkusa« spodleti. Vstavljeno mesto se mi zdi § na tretji prepis, ki ga čuvam in kjer tega mesta ni, važno, da ne morem na tem mestu mimo njega. Stran 297 In 298: Ui «Ko sta ostala Abu Ali in Buzruk Umid sama na s^aia sta se vprašujoče spogledala. Potem sta dolgo molče g* čez nadzidke. Končno je vprašal Buzruk Umid: ,Kaj praviš k vsemu temu?’ ,V mreži sva, iz katere se bo težko izmotati.’ eab» ,Jaz pa pravim: Kakor je Alah Alah, tako je Ib*1 blazen.’ .Vsekakor nevaren pajdaš.’ ,Kaj misliš, ali naj drživa roke križem in mirno _ Kaj napravi tiger, če se je zapletel v mrežo za volkove? Abu Ali se je posmejal. .Pregrize jo pač.’ ,Torej?’ ,Pa jo pregrizni.’ ■Ali se ne bojiš, da utegne nekoč tudi naju P01 kakšen tak »raj«?’ ,Ce bo dobro, se ne bova branila.’ .Branila se ne bova, tudi če bo slabo.’ Stopil je tik do Abu Alija. .Cuj, Abu Ali. Nocoj je še čas. Samo mi trije stolpu.’ ,Kaj meniš s tem?’ ,Ali ti smem zaupati?’ ,Vrana vrani ne izkljuje oči. Izkljujeta jih rajši orlu'rn od JCo se vrne, ga pričakava ob vhodu. Jaz ga '°P^® jčiv9 zadaj z ročajem meča po glavi, da bo tiho. Potem ga tr čez nadzidke v ftah rud.'*) , j«V®r *) Sah rud (= Kraljeva reka) je ime reke, ki ima >V0J nedaleč od utrdbe Alamut in teče ob njej. v .(Nadaljevanje sle^ gledal ■ oslabi smo n*