GEOGRAFSKI OBZORNIK IZOBRAŽEVANJE DROBTINICE IZ GEOUČILNICE 2 Igor Drnovšek UDK: 91:371.64/.69 COBISS: 1.04 IZVLEČEK Drobtinice iz geoualnice 2 Članek predstavlja nekaj primerov uporabe matema- tičnega znanja in fotografij pri pouku geografije na srednji stopnji. ABSTRACT Small teaching means in a geography class- room 2 The article deals with some possibilities of using math- ematical knowledge and photographs at the geog- raphy lessons in high schools. AVTOR Igor Drnovšek Naziv: profesor geografije in angleščine Naslov: Podlubnik 159, 4220 Škofja Loka, Slovenija Telefon: +386 (0)64 624 952 E-pismo: igor.drnovsek@guest.arnes.si Geomatika ali mategrafija! Brez strahu, ni se rodila nova geografska veda, članek le pri- kazuje uporabo matematičnega znanja v ok- viru geografskega terenskega dela na srednji stopnji. Naša prva naloga je izdelava temperatur- nega prereza za vhodno brezno Velike Lede- nice v Paradani. Dobljene podatke merjenj tem- perature bomo vnesli na prečni prerez, kjer smo predhodno s pomočjo grafičnega merila dolo- čili točke meritev (A, B, C ...), ki so v medse- bojnem razmaku lOm (razdalja x). Ker želimo čim natančneje določiti delne temperaturne gra- diente, morajo biti točke meritev na terenu zelo točno določene. Če bi se po pobočju lahko spuš- čali naravnost, bi seveda problem rešili z me- trom. Toda pot, po kateri se bomo spustili, po pobočju vijuga in direkten spust bi bil glede na naklon nevaren, poleg tega pa nam to prepo- veduje tudi tabla, ki opozarja, da gre za zaš- čiteno gorsko rastišče. Točke meritev bo torej treba določiti na terenu z uporabo kompasa, naklonomera, metra in kalkulatorja s kotnimi funkcijami. Tako dobljeni rezultati bodo ustre- zali dejanskim vrednostim na vrisanem prere- zu, seveda ob predpostavki, da je temperatur- na razlika med točkama B in B I na enaki nad- morski višini zanemarljiva. Najprej s pomočjo naklonomera poiščemo izhodiščno točko A z viziranjem točke 1 na nas- protni strani brezna. Lokacijo točke B I , ki le- ž i na označeni poti, nadmorska višina pa us- treza točki B na prerezu, pa dobimo ob upo- rabi Pitagorovega izreka in trigonometrijskih funkcij (slika 1) po naslednjem izračunu: s = V x 2 + f a 2 = x-y/cos2/? • tg2a +1 ( s l i ka l ) . Ustrezno dokumentirane spremembe, ki jih v pokrajini lahko opazujemo vsakodnevno, so pri pouku geografije lahko neprecenljiv pripo- moček. Fotoaparat in Videokamera nam omo- gočata natančno in sprotno spremljanje doga- janj. Pri procesih, ki potekajo počasneje ali so časovno odmaknjeni, pa lahko za primerjavo stanja poiščemo starejše fotografsko gradivo. 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK A - izhodiščna točka x - razdalja med dvema zaporednima točkama na prečnem prerezu b - razdalja med točko B na prečnem prerezu in pravokotno projekcijo na poti ( B I ) s - razdalja med dvema točkama na poti a - azimut med smerjo prereza in poti (3 - naklon pobočja. Slika 1: Levo prečni prerez brezna Velike ledenice v Paradani (avtorja prečnega prereza: Viktor Verbič in Andrej Mihevc) in desno pogled na pobočja vhodnega brezna Velike ledenice v Paradani proti točki A (foto: Igor Drnovšek). Slika 2: Ostenje Osojščice nad dolino Tolminke pred potresom aprila 1998 (levo), ko se je sprožil velik podor, in po potresu (desno), ko je podorno gradivo otežilo dostop do Pološke jame in prekrilo pot od planine Polog do izvira Tolminke (foto: Igor Drnovšek). Slika 3: Primerjave različno starih fotografij, na primer stare fotografije Krna in Krnskega jezera (levo) ter nove fotografije Krna in Krnskega jezera (foto: Matija Klanjšček), omogočajo ugotavljanje nekaterih geografskih procesov in sprememb v pokrajini. 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK Tako lahko na primer s primerjavo letalskih posnetkov dveh ali večih zaporednih snemanj opazujemo spremembe poseljenosti, rabe tal, ponekod pa tudi spremembe rečnega omrežja. Posebej zanimiva je primerjava stanja pred izjemnimi dogodki, kot je bil lanskoletni april- ski potres v Posočju. Za lažjo primerjavo je do- bro, da pri ponovnem fotografiranju poiščemo stojišče in izrez predhodnega posnetka, zato je najbolje, da posnetek vzamemo s seboj na teren (slika 2). S fotoaparatom ali videokamero, ki omogo- ča intervalno snemanje, lahko dokumentiramo tudi pojave večje dinamike, na katere se, v nasprotju s potresi, lahko vnaprej pripravimo, na primer: naraščanje gladine vode v rečni stru- gi ob močnejšem deževju ali prehod vremen- ske fronte in s tem povezane spremembe v at- mosferi (tipi oblakov). Če pa za primerjavo do- damo še posnetke meteorološkega satelita za isto obdobje, bo uporabnost posnetkov še večja. Zelo zanimive so lahko stare fotografije. S projekcijo nekaj zaporednih posnetkov na platno, ki ga prekrijemo s prosojno folijo, lah- ko med uro nastaja zemljevid, ki prikazuje šir- jenje naselja ali nekatere naravne procese, kot to prikazujeta posnetka območja med Krnskim jezerom in vrhom Krna (slika 3). Ce nimamo fotografij, se lahko na teren na- potimo tudi po sledeh starih slikarjev, ki so upo- dabljali pokrajino, čeprav je verodostojnost to- vrstnega zapisa seveda manjša. DOGODKI PETDESETLETNICA GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU Drago Perko Geografski inštitut je 6. novembra 1948 ustano- vila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, z ra- ziskovalnim delom pa je začel že dve leti prej. Leta 1976 je dobil ime po akademiku dr. Antonu Meliku (1 8 9 0 - 1 9 6 6 ) , pobudniku ustanovitve inštituta in naj- večjem slovenskem geografu, ki je inštitut vodil do leta 1966. Sledili so mu akademik dr. Ivan Rakovec do leta 1967, akademik dr. Svetozar llešič do leta 1981 ^aka- demik dr. Ivan Gams do leta 1983 , dr. Milan Sifrer do leta 1987 , dr. Drago Meze do leta 1992 in Mi- lan Natek do leta 1994 . Od takrat inštitut vodi pred- stojnik dr. Drago Perko. Do leta 1992 so se raziskovalci ukvarjali predvsem s preučevanjem ledenikov, ledeniškega in rečnega preoblikovanja površja, poplavnih območij, naravnih nesreč in hribovskih kmetij v Sloveniji, potem pa z re- gionalno geografijo Slovenije. Leta 1993 se je začelo projektno financiranje ra- ziskovanja v Sloveniji, zato se je delo na inštitutu raz- delilo na projekte in naloge. Od takrat je večina in- štitutskega dela namenjenega raziskovanju Slovenije in njenih pokrajin ter pripravi temeljnih geografskih knjig o Sloveniji kot državi in Sloveniji kot delu sveta. Od leta 1 9 9 4 ima inštitut pet raziskovalnih enot: Oddelek za geoekologijo, Oddelek za regio- nalno geografijo, Oddelek za naravne nesreče, Oddelek za geografski informacijski sistem in Odde- lek za tematsko kartografijo, poleg njih pa še knj iž- nico, kartografsko zbi rko ter znanstvene zbirke Slo- venske pokrajine, Slovenska naselja, Naravne nesre- če v Slovenij i , Hribovske kmetije v Slovenij i in Slo- venski ledeniki. Tega leta je Republiški štab za civil- no zaščito Republike Slovenije ob svetovnem dnevu civilne zaščite inštitutu podelil Plaketo civilne zašči- te kot priznanje za dolgoletno delo in izjemne do- sežke in prispevke pri zaščiti in reševanju ljudi ter ma- terialnih in drugih dobrin. Od leta 1 9 9 5 je na inštitutu sedež Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slo- venije, ki je že dokončala standardizacijo uradnih imen držav v slovenskem jeziku, trenutno pa priprav- lja standardizacijo uradnih imen vseh naselij v Slo- veniji. Na inštitutu je ob koncu leta 1998 delalo enajst raziskovalcev in dve kartografki. Raziskovalci so v zad- njih desetih letih predstavili skoraj 2 0 0 referatov, nji- hova bibliografija se je povečala za več kot 6 0 0 enot, ob tem pa so si pridobili štiri magistrske in štiri doktor- ske nazive. Pogodbeno je z inštitutom vezanih še pet stalnih in približno štiridest občasnih sodelavcev. 24