23 kr.
45. številka.
Izdanje za soboto 13. aprila 1895.
_(v Trato, v soboto zjutraj dne 13. aprila 1895.)
v
tvai
„EDINOST"
izhaja po trikrat na roden » ši«»ti.i iz-'lanjih ol. torkih, četrtkih
in BabotAh. /jutranjo iadanjo izhaja oli uri zjutraj, refurno pa oli 7. uri »o<"er. — Obojno i/.danjt- nlarir> ; f.d j*.trn m<"*c . f. —.i*1, i*v«i AvilriJ* f. ).4i
ni iup«ec . . . 2,«i , , . i za |ii>1 lata . . . 5.— ■ ■ • »■— T.U IfitO . . „ 10.— . . . Iri,— Na naroche brez priložene naročnine se
ne jemlje ozlr. PmamičDO šti-rilko fin dobirajo v pro-dajahiiriih tobaka v Trst H po 53 nvt'.. izren 1'rita po 3 nvt. Sobotno voftrnu i/danj«« v Irstu 4 izven Trsta S no.
EDINOST
Oglasi »p raoono po tarifu t na«loT>> i debolirai črkami	piu
(irontor, kolikor ob<<>i;.i imval'iih »r-i.ie. 1'o-lana o«mrtmre in j *vne*ahva!o, do-mai'i oijIiiM i t ii. »o raiiinajo po pogodbi'
Vsi lopl-i n.ij so poiiliajo ire lni*t»u : u licu l'a»orm.i it. l;l. \\atj p i crno mora hiti frankovano. k-ir nofaukorvi* -o na npr« j imajo. Rokopiai i- ne »racajo.
Naročnino, roklamaoij« in oglasa «prejema Hjtrami.itro ulica Molino | io-colo Uit. 3, II, nadit. Odprto reklamacij*
_	»o prost« poštnine.
Glasilo slovenskega političnega druiiva za Primorsko. r (iJ
_____»r ifinopfi mtf J s
Iz govora posl. Eima
v seji ii osi. zbornice dne 27. nimfa 1805.
(Dalje).
Naroriiio-poliliška Uilaiicija koalicije.
No, Primorska ni italijanska, vsaj sedaj še ni, toda avstrijski državniki store vse. da je narede italijansko, in ko j« enkrat postala italijanska dežela, potem utegne postati tudi italijanska provincija. (Čujte ! Čujte !)
Ali se niso ničesar naučili u slovitega govora, ki ga je izustil Cavour v t urinskem jtarlamentu na predvečer svoje smrti in ki je po vsej Italiji v vsa srca utisnjen kot njega politiški testament?
»Kolikor večji — rekel je — in koui-paktneji postaja Italija, tem silneje deluje nje privlačna sila. Ako je bilo to resnično do sedaj, naj pa velja še v večji meri za bodočnost". (Čujte! Čujte!)
In zares, čutstva narodov so kažejo vsik-dar močneja, nego diplomatje, in nikdar ne bi bili mogli z večjo pravico zaklicati našim vladnim možem: Cavaent consules ! (Prav res!)
Politika v Primorski se mora premeniti od temelja gori! (Prav res!) Benečanske tradicije tržaškega namestništva treba odstraniti radikalno. Te tradicije značijo v gospodarskem pogledu izsesevanje, v poiitiškein suženjstvo, v narodnem pa poitalijančevanje Slovanov, koji poslednji ne le nimajo nijedne srednje šole, ampak v Istri niti narodne Sole za 17.000 njih otrok (Čujte! Čujte!); jezik oblastnij je prek in prek italijanski; slovau-šćine ne trpe tudi v deželnem znstopu in na klopi porotnikov. (Čujte!)
Namestnik ni niti vešč jeziku naroda, kojega upravlja, in noče ali ne more čuvati Slovanov v njili državljanskih pravicah, dsi, niti izvoljenih poslancev v njih osebni svobodi. (Tako je 1) To so grozni, popolnoma neverjetni odnošaji, kakorsnih nikdar in nikoli ne sme trpeti pravna država. (Pohvala).
Nikdo ne zahteva, naj bi se povraćalo Italijanom, kar so zakrivili na Slovanih. Nasprotno : Jednako mero zaliteva državna korist, jednako dobrohotnost za Slovane in Italijane. (Pritrjevanje.) Vsaka druga politika je pogubna, iu nič manj pogubna ni bila ona, ki je pregnala Slovane iz vseh treh južnih deželnih zastopov. (Pohvala).
Slovenski poslanci se ne povrnejo v deželni zbor štajerski, dokler ne bode povoljno rešeno celjsko vprašanje. (Pritrjevanje.) A na tem neznatnem štoru hoče se razbiti koalicijski voz. Mesece že si razbijajo glavo, kako odvrniti nevarnost.
Tako provzroča narodna mrvica, tlu se zaustavlja ves promet ter donaša nevarne komplikacije za obstoj koalicije, Telo vnanje
PODLISTEK. Z Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
bpiml A. S a u o ».
VI.
Omamljen poletel je Pavel v gozd. Oči so mu gorele, mozeg mu razbijal o črepinjo, a na prsih kakor da uiu je ležala gora. Itilo iuu je, da se mora živ zgruditi v brezdno. V grmu tik njega ubral je slavec milo svojo pesem j Pavel ni čul nego vriščanje. Ves iz sebe vrgel se je mi zemljo, ilotel je misliti. Zaman. Pred očmi mu je sevalo, pod grlom ga davilo, a glava, da mu poči. Zatisnol je čelo v hladno zemljo. Zaman. Planil je k viško, pohitel v grad.|
»Sedlajte konja!" zavpil je. Poklopil je zelenka ter dirjal v gozd, kakor da so ga gonili peklenski duhovi.
Tih bil je večer; niti glaska ni bilo čuti. Skozi goste veje zabliščala se je zvezda za zvezdo. Po teinnej šumi kakor da je vse mrtvo. Samo mlinski potok šumljnl je mej
ravnotežje veČine morete vzdrževati le imenovanji členov gospodske zbornice, odlikovanji in brzo pekarijo dvornih svetnikov (Živahna veselost.) — notranjega ravnotežja, oživljajoče duše ne morete ndahniti temu aglomeratu (naplavu) različnih strank.
Gospod finančni minister čuti dobro, da vlada ni kakov plesni odbor, ki more objektivno vabiti ves svet na ples (Prav dobro!) in zato išče, liki Peter Šlemilil svojo lastno senco, vedno kako politiško načelo za koalicijo. Nedavno je prišel do presenečujoče iznajdbe, da ste vsi »srednje stranke". (Hrupna veselost.)
Ta naslov naj bi prikril ostro nasprot-stva med udeležniki te družbe, in naj bi se istih ne moglo niti razločevati po njih svoj-stvih. To spominja na neko tragikomiško dogodbo, pripetivšo se nedavno v nekem o-gerskem mestu na deželi. Pri dejali so namreč v šali novorojenim trojčkom še neko drugo ptuje dete. Ali o jej! Celo mati sama ni mogla med svojimi lastnimi otroci spoznati izposojenega dojenčka. (Živahna veselost.)
Tako je tudi grof Hohenvvart položil štiri deteta v jedno in isto zibel, in sedaj ue vemo več, katero je prav za prav liberalno in katero konservativno. (Živahna veselost.) Mi vidimo le to, da vsa štiri otepajo okolo sebe jako — — — reakcijonarno. (Živahna pohvala in ploskanje.)
V zibeli ni dovolj prostora za vse štiri in vsaj jedno mora iz iste. (Veselost.) Ljubezen iu sloga niste došli iu medeni mesec je, že davno minul, kakor je ovadil spoštovani načelnik poljskega kluba. Leto na po-skušnjo je sploh jako slabo končalo. Tudi v vaših krogih jelo je že svitati polagoma, da je čveterouprežna koalicija, čveterouprežni voz v parlamentu trdno prikovan Istotako, kakor kvadriga zunaj uu parlamentu. (Prav dobro!)
Kje so obljubljene reforme? Vi morete kazati le na sestave zakonov, dognane ali zapričete že pod Taalle-ovo vlado, ali na malo delo in začetke, kojim nedostaje nadaljevanja.
Tu v tej zbornici so zaklicali nekoč jedneniu ministerstvu : Od česa živite? Jaz ne vprašam, od česa živi sedanje minister-st.vo ; saj je moralo, da si vzdrži svoje živ-ljenske sile, poseči po okrepčevalnem sredstvu podvojenega kumina, navadnem v bedi lakote (Živahna veselost); priredilo si je jio-dvojeni (lispozicijski t'ond. (Živahna veselost.) A jaz vprašam: ('emu živite? Kaj ste storili do sedaj se svojo veliko večino ? Le jako malo zakonodajnih del, ki se vrše sedaj, najde svojo pot v državni zakonik. To ne more biti drugače, kajti ta vlada in ta zbor-
grmovjem, samo kopito Pavlovega konja odmevalo je v tihoti. Pridirjal je Pavel iz gozda na polje, na pot. Na izhodu od Posa/ja gorelo je žolto nebo, a na nebo priplaval je ognjeno krvav mesec. Ali hipoma strignol je zelenko uliami iu jel tresti se od prepasti. Prek pota pala je dolga senca. Kakor da je iz zemlje izrasel, pojavil se je gorostas. Lunina svetloba se je lesketala v sjajnih oko-rah, a črne oči plamtele so neobičnim ognjeni. »Kdo si božji?" prašal je Pavel. »Božja vam pomoč, gospodine mladi! Miloš sem," odgovoril je velikan, opiraje se o dolgo puško.
„Ali ti, Miloš moj! Odkod po. noči?" „Iz Zagreba. Solnce je me prevarilo pa sem zakasuol prihajaje iz Komogovine." »A kako tvoji doma P" »Ves rod mi je zdrav, hvala Bogu in sv. Nikolaju! Ali mene je gonilo od doma ! Pusto je doma. Mare ni —*
»Haramija je umolknol, povesil glavo. Jeli solza bila, kajli, Bog ve.
»Ali," umiril se je junak, »ali potovaje
niča nista uiti več opravičena do takih ko-difikacij. (Prav res!)
Vi sami ste izjavili, da je parlament potreben preosnove; iz tega sledi, da vam je le jedno še storiti: dognati volilno preosnovo ter prepustiti t a v sin a d e1 a preosnova n e m u državnem u zboru. (Pritrjevanje.) Ali vi trebate davčne in kazenske reforme kot figovo pero, da po-krijete nagoto svoje nezmožnosti za volilno preosnovo. (Polivala. — Ploskanje.)
Vi niste moralno opravičeni za preosnovo davkov. Kajti preosnovo davkov je možno skleniti izdatno in vspešno le tedaj, ko bodo tu zastopani oni in a I i, koje hočete baje razbremeniti.
Naglica, v koji kujete preosnovo davkov, predno je tu zastopan mali mož, dela jako sumljivo vso to preosnovo iu nje navidezna razbremenjenja. (Prav res.) Ljudstvo je ne-zaupuo in pravi: Za zmanjšanje svobode dobimo kot. nadomestilo povišanje davkov in s povišanjem davkov zajedno tudi prsti iženje volilne pravice za petakarje. (Prav res.)
Tu so je govornik obrnil do nemških liberalcev, dokazivši jim, da so zatajili vso svojo preteklost, da so se izneverili svojim lastnim načelom. Potem jo očitni češkemu plemstvu, da le tedaj išče prijateljstva češkega naroda, ako se poslednji povsem odpove svojemu bistvu. Ali narod češki ne stori tega nikdar, tudi v tem slučaju ne, ako bi plemstvo popolnoma prestopilo v nasprotni tabor, kar pa ne veruje govornik, ker nikdo ni tako nespameten, da bi sežigal deske la-dije, Iia koji se vozi. . (halje prili.)
Politiške vesti.
Potovanje kardinala grofa Schon-borna v Rim ostalo je brezvspešno, to potrjuje sedaj tudi berolinska „Krenzzeitnng". Kakor znano, je bila kardinalu Schonbornu naloga izposlovati pri sv. Stolici, da bi se ista na katerikoli način izjavila proti krščanskim socijalistom. Ako pomislimo, da je agitacija krščanskih socijalistov nevarna jedino le židovskim liberalcem, torej nasprotnikom katoliške vere in cerkvene avtoritete, ako pomislimo nadalje, da so bili ti liberalci vsik-dar iu so tudi sedaj tesni zavezniki denašnje oficijelne Italije, torej naravne nasprotnice sveti Stolici, in ako pomislimo slednjič, da so isti liberafei dosledno obsipali sv. Stolico se svojim zasmehom, ker poslednja zahteva, da se jej povrne nasilno jej odvzeta posvetna oblast: potem se res moramo čuditi, kako jo prišel katolišk kardinal do tega, da nastopi dolgo pot v Ilim v prilog nasprotnikom vere iu sv. Stolice ter na škodo stranki, ki
prek Zagreba, slišal sem marsikaj. Kuba se tam nekaj, zvezde mi. Ljudje se puntajo proti vašemu gospod očelu radi neke pravde — kajli? Vsi so šli na zborovanje v mestno liiiSo."
„Ali vsi?«
»Pa dat« , „Tudi Krupid ?"
»Najbrže."
»Čuj me, Miloš!" rekel je Pavel tiše, „oditi mi je v Samobor po opravkih."
»Poj de m I i z vami?"
»Sani pojdem. Za m-kaj dni evo me nazaj. Ti pojdi v Zagreb. Pazi, kaj tam biva. osobito krog zlatarjeve liiše, |>a da si mi vse dojavil — vse! Z Bogom !;t in oddirjal je Pavel.
»Srečno, gospodar!" odvrnol je Miloš gledaje za Pavlom. »Hm! Vrag ga znal, mojega gospodarja. Svoj živ dan nisem videl takega čudaka. Podivjal je, kakor volk z
gore."
Počasi je odhajal velikan po gozdnem jarku. Iu jel je pevati tužno turobno, zavi-
je občudovanja vredno odločnostjo nastopila proti liberalcem. Toda začudenje naše more trajati le jeden sam hip: kakor hitro se domislimo sedanjega avstrijskega zistema ter dejstva, da se je ta zistem zasnoval v jedino korist nemških liberalcev, znano nam je vse in se ne čudimo več. Nemški liberalci so pritiskali na vlado, da jih reši antisemitske agitacije, vlada je potem uplivala na episkopat — in kardinal ScliOnborn je potoval v Rim. To domnevanje nam izrecno po trjuje tudi »Krenzzeitnng* naglašnje še posebno, da se je zlasti naučni minister Madejski osobito zavzemal za potovanje kardinala Schonborna v Rim. Ali vsa ta gospoda so se močno zaračunili, ker niso pomislili, da ima katoliška cerkev bistrega vladarja, ki dobro ve, kje mu je iskati prijateljev in kje sovražnikov. Tu je tudi vzrok, zakaj se sv. Stolica ni hotela izreči proti krščanskim socijalistom : ni hotela pomoči na noge onim, ki so nje nasprotniki. To spoznanje je jelo prodirati tudi v konservativnem taboru, kjer se sedaj vesele zmage krščanskih socijalistov na Dunaju. To je tudi naravno. Pripo-znano b6dl, da se krščanski socijalisti razlikujejo od starih konservativcev glede taktike, ali gledri na cilj sti si ti dve skupini sorodni popolnoma. In ozire na ta cilj morajo tudi konservativci staviti višje nego pa ozire na koalicijo in na one, kojim na ljubo se je zasnoval ta zistem.
Izvolitev Košutova. Celo dunajski židovski listi pripoznavajo sedaj, da se v To-polči Ž i «1 j e pripomogli do zmage sinu slovitega ogrskega Tevolucijonarja, tla so torej ravno ti ljudje, ki se v predalih dunajskih listov toli radi ponašajo kot steber države, pripomogli do te nečuvene demonstracije proti ideji celoknpnosti države avstro-ogr-ske in proti interesom dinastije. To si je treba zapomniti, ko bodo razni „državniki* hoteli očitati nam Slovanom, da smo razdirajoči živelj, koji treba držati na uzdi. Mi lahko rečemo mirno vestjo, da se vsa naša narodna stremljenja gibljejo strogo v okvirju države, izvolitev Košutova, do katere so pripomogli židovski volilci, pa ima svoje težišče prav gotovo izven tega okvirja. Kakor rečeno : zapomnimo si to!
Kraljica Natalija se je vendar odločila, da obišče Beligrad. Kakor namreč poročajo od tam, pričakujejo nje obisk prva dni prihodnjega meseca. Vlada, korporacije iu razna društva delajo že sedaj velike priprave za slovesen vsprejem kraljice. Ista ostane v Beleiugradu bržkone do 1. julija l. 1.
jaje na dolgo, kakor da mu teče kaplja po kaplji krvi iz njegovega srca. Globoko v gurali zamrla mu je peseui žalostinka.
in više se je popel krvavi mesec.
Po zagrebških ulicah ni žive duše. Dremajoči vratar odprl je Pavlu mestna vrata. Mladič hitel j« proti kamenim vratom. Mar k tetki na prenočišče? Da, ali kušnje. V zlatarjevem vrtu stalo je bujno cvetje, stalo mirno drevje. Ni dah ni ganil vejic. Ali od bele bazilike, od košate lipe plavale so po zraku mile vonjave, da ti (»mame dušo. Iz/, t strehe bliščal se je mesec, po perju in cvetju pretakala se je plavkasta svitloba, a pred hišo razprostirala se senca. Mladenec ustavil je konja, da vitli, kje mu želja počiva. Ali glej! Ali se ne beli nekaj iz sence? Da. Ženska li ? Dve ženski. Na klopi pred hišo pričakuje Dura očeta, a kraj nje sedi Magda in prede. Pride li kmalu oče? Bog ve? Mestna gospoda dogovarja se nekaj tajnega pri mestnem soden. Čuj! Kaj je bilo t<> ?
»Isusl" zavpita je Dora ler si pokrila z rokami obraz.	(Dalje prili.)
J • 1
Različne vesti.
Veliki teden. Zopet jn piišel f-as, v katerem naša sveta Cerkev obhaja spomin na odrešenje sveta, na >mrt svojega (stanovnika, t'erkveni govorniki vspudbnjali so te dni vernike k pokori, sjneobrnenju. Blagor jiin, ki »o si olajšali svojo vest ! Lahkim srcem bodo praznovali po dnevih cerkvenega žalovanja spomin na vstajenje, - veselo Veli konoč.
t'erkveni obredi vršili so se po vseli cerkvah v prisotnosti velike množice ljudstva. Posebno slovesne so bile cerimonlje v stolni cerkvi pri sv. Jtistu. Tam je na Veliki če-11 tet prmtiflkoval generalni vikar prež. msgr. ili-, S u s t kot zastopnik bolnega škofa dr. Glavine. l'o končani službi božji opral je po \zgleiln Zvelieaijevem noge 12 starčkom, piedstaviteljein 12 apostolov. Ti starčki so l)ili : Ballaben Josip (75 let), Semenic Josip (75 1.), Klnmiani Jeronim (87 L), San-cin Anton (82 1.), Honetti Miha (7 7 I.), Ro-vere Josip (76 1.), Holbauer Ivan (75 I.) 1'etelin Josip (75 1.), Pirnet Ivan (91 let), Blaži« Anton (83 1.), Škrk Martin (76 let) lionazza Ivan (75 1,). (Prvih 8 je iz mestne ubožnice). Skupna starost vseh teh starčkov je 52 let manj, nego tisočletje, namreč 948 let! — Po končani ceremoniji dobil je vsak starček zelen mošnjiček, v katerem je bilo lo gld., potem so jih pogostili v sobani nad sakrestijo.
Mnogo vernikov bilo je po vseh cerkvah tudi o popoludanskih lainentacijah, zvečer pa je bilo vse inest,o na nogah, vrveče iz cerkve v cerkev k obisku Božjih grobov. In kako bi ne, saj je prišla med nas duhteča pomlad v vsej svoji krasoti. Prekrasna večera sta omogočila vernikom spojiti svoje dolžnosti proti cerkvi s preprijetuo šetnjo, ki vedri dušo in telo.
Zopet ikofovska okrožnica Po vzgledu tržaško koperskega škola msgr. dr. Glavine izdal je te dni okrožnico svoji podrejeni duhovščini tudi škof Poreško-Puljski, msgr. K1 a p p. Kolikor moremo soditi iz vsebine te okrožnice, ki so jo objavili tukajšnji Italijanski listi, ne razlikuje se ta okrožnica bist?euo od prve. Laški listi na-glašajo le to, da je okrožnica Poreškega škofa pisana v mnogo ojstrejšili izrazih, nego okrožnica Tržaškega škofa. To je umevno že z ozirom na narodnost in mišljenje poreškega škofa. — II uvodu svoje okrožnico naglasa poreški škof, da mora spregovoriti svoji duhovščini, ker gre za stvar, ki je največje važnosti ozirom na mir in medsebojno ljubezen vernikov in na ugled duhovščine in njej dolžno spoštovanje. Potem govori okrožnica o predstojećih volilnih bojih, v kojih gre le za konečno politično in narodno zmago jedne ali druge stranke (Oho! Ur.), duhovniki pa morajo vršiti duhovske svoje dolžnosti toliko nasproti Italijanom, kolikor nasproti Slovanom; čuvati pa se morajo duhovniki takih dejanj, ki utegnejo kratiti njih ugled. Okrožnica priznava, da jo duhoven dolžan svetovati s v o j i m v e r-n i k o m t u d i v p o s v e t n i h s t v a r e h, toda narodna strast more provzročiti, da bi koja stranka krivo tunela duhovno ve besede in iz tega bi vzraslo žaljenje d u h o v š č i n e, Cerkve in v e r e celo po j a v ti i h č a s o-p i s i h .... š k o f pa s tem nikakor n e m i s 1 i k r a t i t i d u h o v š č i n i u j e-I) i h čisto osebnih p o 1 i t i š k o d r -ž a v J j a n s k i h p r a v i c, o p o m inja pa duhovne, naj se posebno o dobi volitev čuvajo vsakaknršuih dejanj in agitacij v prid jedni ali drugi stranki in jim na temelju sv. pokorščine strogo z a b r a n j u j e govoriti o volitvah v cerkvah, v drugih svetih krajih, v župniških uradih, ali pa v tem pogledu vplivati z duliovsko svojo avtoriteto. Okrožnica zaključuje z opominom, da ni smeti kratiti ugleda vzvišenega duhovskoga stanu z deli, ki so mnogo nižje vrste.
Trgovinski minister grof Vtfurmbraml je odpotoval iz Trsta preko 1'ulja v Mali LoSinj, kamor je dospel 11. t. m. zvečer.
Laž in resnica. V izdanju [od miuolega četrtka smo že primerno ožigosali gnusno gonjo, ki so jo uprizorili tržaški in dunajski časnikarski klativitezi na dr. Luegerja, češ, da je ta poslednji zlorabil gostoljubnost mesta tržaškega s tem, da je hujskal okuli-čanske poslance — te „sovražnike" dežele — zatrdi vsi jim, da se nimajo ničesar bati, ker hoče on vzeti v roke njih stvar.
To je gola laž, ker dr. Lueger teh besed ni govoril, ampak izmislili so si jih jednostavno naši časnikarski poštenjaki, da morejo ohladiti svojo jezo nad dr. Lueger-jem, in to iz dvojnega vzroka. Lueger je zmagonosni vodja dunajskih antisemitov, zbok česar je lahko umevno, da ni priljubljen pri tržaških — Židih; Lueger pa je tudi tisti resnicoljub, ki je že parkrat v parlamentu resnici primerno naslikal odnošaje tržaške in našo gospodovalno gospođo; a kaj je mogel siromak za to, da slika ni bila bas prijazna. Dr. Lueger je bil torej dvakrat nepreviden prvič : ko ješel med antisemite in drugič, ko - je šel med propovednike resnice o tržaških odnošajih! — Kdo ne bi po takem razumel jeze naših srditežev V ? In ta jeza je tolika, da kar jednostavno lažejo, da morejo potem na podlagi laž i j zasrainovati.
K e s n i c a pa je nastopna, kakor smo jo izvedeli od kompetentne strani. Na željo okoličanskih poslancev predstavil je državni poslanec dr. K e r j a n č i S iste poslancu dr. Lueger ju. Dr. Lueger se je na to — kakor je zahtevala od njega že navadna uljudnost — pogovarjal kakih 5 minut z omenjeno trojico. Tekom pogovora je dr. Lueger res vprašal, a le mimogrede, koliko je Slovanov v Trstu in okolici in kako da so zastopani v mestnem zboru ; pri tem pa ni črhnil ni jedne same besede, ki b i bila o b r n e n a proti Italijanom; tega pa ž e c e 1 o ni rekel, da hoče on vzeti s t v a r S 1 o v a n o v v roke. Sploh se je ves pogovor z Luegerjein vršil v navadnem konverzacijskem tonu, brez teden-cije in brez kakih posebnih namenov. Za Luegerjein je govoril nekoliko besedi posl. Gessmanu z našimi poslanci in je istotako na kratko poizvedoval o narodnostnih razmerah v Trstu in po okolici, ne da bi bil pri tem zinil nijedne besedice, kojo bi mogli smatrati naperjeno proti Italijanom.
Ponavljamo torej golo resnico : d a n i jeden ni drugi omenjenih dve h dunajskih poslancev ni izustil besed, ki jih p o d t i k a j o brezvestni časnikarji doktorju Lueger ju.
Laž je navadno sredstvo našim nasprotnikom in tako so la lagali tudi sedaj.
Sicer pa beležimo zadovoljstvom — o čemer smo se prepričali na lastna ušesa —, da se tudi mnogim tukajšnjim Nemcem studi to nesramno postopanje židovskih poročevalcev. Sram jih bilo! Ali kaj govorimo — saj taki ljudje ne poznajo sramote.
Iz Sežane nam pišejo: Velikonočni ponedeljek dne 15. t. m. odkrije se slovesno spominska plošča na občinski hiši po ranjeni velezaslužnem županu g. Rajnnmdu M a li o r č i č u. Na to slavnost vabljeni so vsi p. t. gospodje, prijatelji in znanci ranjega liajmunda Mahorčiča.
Tolminska čitalnica priredi dne 15. t. m. 1895. „Besedo* v dvorani g. Tv. Uabr-ščeka z jako obširnim programom. Med vsporedom in pri svobodni zabavi bode svi-ral tolminski septet na lok. Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnina 25 nvč. Ker je čisti dohodek namenjen v pokritje stroškov za novi društveni oder, se radodarnosti ne stavijo meje.
Občni zbor društva veteranov v Trstu vršil se je minole nedelje popoludne. Pred-poludue je bila sv. maša za pokojnega nadvojvodo Albrehta. Novo izvoljeni odbor se je konstituiral v prvi svoji seji minole srede nastopno: predsednik gosp, Rudolf vitez pl, M a h o r č i č, I. podpredsednik gosp. Anton lf a d d a, II. podpredsednik veleč. g. Andrej Pa h o r.
Zabaven vlak v Gorico. Dne 15. t. m.
(na Velikonočni ponedeljek) priredijo Goriški Lahi „spomladno slavnost*, spojeno s „korzom", „šagro* itd. Južna železnica priredi tem povodom zabaven vlak v Gorico, ki se odpelje (»d tu ob 2 pop. in se vrne v Trst ob 11. in tri četert uri zvečer.
Javna dražba. Dne 18. t. m. od 10. ure dop. dopoludne bode v skladiščit štev. 2 (za prihajajoče blago), II. uadstr., javna dražba raznega blaga, katero niso dvignili drtični naslovniki. Blago se odda najboljšemu ponudniku proti gotovemu plačilu. — Zapisnik blaga ki pride na dražbo, izložen je v atriju južno-železniške postaje slehernemu na ogled.
0 ljubljanskem gledališči. (Konec). Ozrimo se na opero! Opera je, kar se tiče dovrše-
nosti in užitka, dokaj bolje fungirala nego drama. Da so skoraj vse glavne moči češke narodnosti — kar dokazuje solidarnost slovensko s češkim narodom, — nam menda ni treba posebej omenjati; da opera tudi mnogo več denarja požre nego drama, je tudi znatio. Opera je tedaj dobro uspevela in bili smo ž njo popolnoma zadovoljni. O lavne moči so priznano dobre sile, kar je tudi občinstvo spoznalo in zato opero dokaj boljo obiskovalo, kot dramo. Imamo pa nekaj novih moči j, ki komaj po jedenkrat na mesec nastopajo in vendar dobivajo plačo, kakoršne bi se uiti kakemu uradniku ne bilo treba sramovati. Poleg tega je pa še jedna teh močij tako slaba pevska sila, da se občinstvo njenega petja že kar straši. Vprašam, ali bi se ne dale vse te moči nadomestiti z jedilo dobro, ki bi ne vzela nič več plače ali še manj kot jedna teh ? Koliko bi se lahko tem potem prištedilo, s čemer bi se potem lahko povišale plače dramatskim igralcem! Ako bi še povedali sedaj, ko smo ravno pri gažah, koliko plačo dobiva naša primadona — sicer vsa čast jej — za svoj trikratni ali četiri-kratni nastop v mesecu, bi se bralci čudili.
Opaža se pa tudi, kako se kar sistematično prezirajo in odpuščajo cenejše domače operne sile in kako se dobivajo od drugod nove, kar stane tudi dokaj denarja. Kaj naj bodemo res otroci, katerim tekne le sosedov kruh! V „Slov Narodu" smo imeli parkrat priliko čitati, da se je indendant odpeljal na Dunaj, da nabavi več novitet, ki zlasti novejši čas vzbujajo pozornost na drugih odrih. Mi nobene teh novitet — menimo, da Trubadurja in Marte ne štejemo med novosti, radi kat?rih bi se moralo voziti na Dunaj — nismo imeli časti videti. In to stane tudi denarja! Iz vsega tega vidimo, da bi se dale plače vendar nekoliko pravičneje urediti. Ako bi se odišle domače izvrstne moči poklicale — seveda za primerno plačo — v domovino, menimo, da bi se ne ustavljale predolgo ; mi pa bi imeli lahko dramo, na katero bi bili ponosni.
Mi apelujemo torej na društvenike dram. društva, naj takim možem podele od-borovo Čast., o katerih so prepričani, da so v resnici zmožni voditi tako znamenit zavod, kot jo gledališče. Bog daj, da se odpravijo nezdrave razmere, katere sedaj vladajo!
Jeden obiskovalec slovenskega gledališča.
Veliki knez Jurij. Peterburški listi javljajo, da se veliki knez Jurij, ruski prestolonaslednik, ki biva sedaj v Algiru, v kratkem vkrca. Vozil se bode 14 dnij križem sredozemskega morja, meseca maja pa se vrne v Abas-Tuinan na Kavkazu, kjer ostane bržkone vse poletje. — Zdravstveno stanje velikega kneza je povoljno.
Nasledki pritožbe. Kakor smo sporočili svoječasno, obsodilo je tukajšnje okr. sodišče dne 30. avgusta 1894. odgovornega urednika lista „LTndipendente*, Giacoma Oiacoinellija, v tiskovni pravdi zaradi zanemarjenega nadzorovanja na 20 dni zapora, 15 gld. globo in 50 gld. izgube na kavciji. Tej obsodbi dal je povod članek „Una denuncia", v katerem se je bil „1/ Indipendente" potegnil za znanega dečaka Hermana Ercolesija. Sporočili smo tudi, da sta se proti tej obsodbi pritožila obsojenec, ker se mu je obsodba vi-dila prestroga in pa državni pravduik, kateri je želel večje kazni. Predvčerajšnjem vršila se je pred tukajšnjim deželnim kot prizivnim sodiščem razprava o teh pritožbah. Obsojenca je zastopal odvetnik dr. Mandel, Sodišče je zavrglo obsojenčevo pritožbo, a vstreglo je pritožbi državnega pravduika. Potrdilo je kazen 20 dnij zapora, toda povišalo je globo 15 gld. na 50 gld. in zgubo na kavciji od 50 gld. na 320 gld.
Nezvest uradnik. Nedavno je 24letni uradnik Mojzes (!) Klopfer v Itabi na Oger-skem poneveril 22.000 gld. in pobegnil s svojim plenom. Kljubu marljivemu zasledovanju ga policija doslej ni mogla zasačiti. Te dni razglasilo je poštno ravnateljstvo v Sopronju, da je razpisalo ogrsko trgovinsko miuisterstvo nagrado 5>i0 gld., katero dobi oni, ki prime beguna s poneverjenim denarjem vred. Isto ravnateljstvo dostavlja, da je Klopferja lahko spoznati na brazgetiui, katero iuia na debelem nosu.
Povodenj na Ogerskem. Iz Budimpešte prihajoča poročila pravijo, da reka Tisa vedno še narašča, v ostalem pa se je položaj obrnil mnogo na boljše |io vseh onih
krajih, ki so bili ali že poplavljeni, ali kjer je pretila povodenj. Samo jeden kraj je še v veliki nevarnosti in to je Duuaszekso blizo Moliača. Tam pa popravljajo in jačijo jezove ter se nadejajo, da ubranijo katastrofo
Nesreča pri stavbi. V Nižnein Novgorodn podrlo se je te dni 4 nadstropje visoko še tie dovršeno poslopje. Ifi delavcev so ubile ruševine, 14 njih pa ranile. Arhitekt Ivanov, ki j« vodil stavbarska dela, ustrelil se je iz obupnosti.
Policijsko. 38Ietni mešetar J. W. iz Be-netek se jg predvčerajšnjem upiral finančnim stražnikom na Belvederju, ki so hoteli pre-iskavati njegovo prtljago. Ne dovolj na tem, suval in brcal je stražnike in potem pobegnil. Toda stražniki so ga dohiteli, ga ukrotili ter ga odvedli v pisarno, kjer je uradnik napravil zapisnik o dogodku in potem izročil vročekrvueža policiji. — Mesar Raj-mund Michelus naročil je te dni mešetarjn Franu Tavčarju iz Vrhnike, da mu kupi 17 volov. Tavčar ja pripeljal v Trst le 14 volov, trde, da so se trije izgubili na poti. 3 vola je res pozneje pripeljal nek tovariš Tavčarjev, mesar pa je naročil mešetarju, da naj gre iskat tretjega. Ta se je res odpravil, toda vrnil se ni več. Bržkone je vola prodal na svoj račun. Mesar ima 130 gld. škode. — Po noči na včeraj so prijeli stražarji v ulici Molino a vapore 291etnega ka-menoseka Martina G. iz Trsta, ker je pijan razgrajal po ulici. G. se je stražarjem upiral in jih opsoval z najpreprostejšimi priimki.
Koledar. Danes (13.); | Velika sobota. Hennenegild, muč. — Jutri (14.): Velikonočna nedeja ali Vstajenje Gospodovo. — Dne 15.: Veliki ponedeljek. Helena kraljica. — Polna luna. — Solnce izide ob 5. uri 25 min., zatoni ob f». uri 37 min. — Toplota včeraj: ob 7. zjutraj 14 5 stop., ob 2 popoludne
19	stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 12. Cesarje obiskal včeraj nadvojvodo Karola Ludovika, koji poslednji je popolnoma okreval od bolezni influence!
Beligrad 11. Liberalna stranka je sklenila, da se ne udeleži volitev v skupščino. Avakumovič je odstopil od vodstva stranke.
Peterburg 11. Carica-udova je dospela tu sem danes popoludne. Car iu carica sta se vrnila tu sem, istotako sla dospela sem iz Gačine veliki vojvoda Mihael Aleksandrovič in velika kneginja Olga.
Amsterdam 11. Kakih 50 železnih stebrov se je porušilo v glavnem poslopju na razstavnem prostoru. Trije delavci so težko ranjeni. Misli se, da je hudobna roka pro-vzročila to nezgodo.
Shangai ll. V utrdbah \Voosnng na ustji reke Woosung se je dogodila velika nesreča. Ko so se vojaki bavili streljanjem v tarčo, razpočil se je jeden Armstrongov top 40 ton, vsled česar se je užgala shramba za smodnik. Kakih 50 kitajskih častnikov in vojakov je bilo ubitih ali ranjenih.
Vvtfovlnake bnojavk«.
.„ K*k.?r, V8ato let°i Ha tuUt letos na ta dan ni
vrnila otleijolna borza. Privatno ne pa žo h te«* uzroku ni ni.' zaključilo, kor zaradi strogega fprep"-
ii r V	P""?JU ''f" privatnega promet..
Hudi tega izostanejo zaznamke (Notlrunjten). Tukm ho zaznamovali: it»lijai.8ka renta 87'/.—87' Nuno leoni »M-367, Devino na London ll&.lS-tiS
Dunajska bora« ia aprila 1MB
i\ . . i,	vJ^oraj danes
Držami dolg v papirju .... 1.01.55 —
n * » arobru ....	ioi Cfi	—
Avstrijska rent« v zlatu . . .	isg-no	— _
„ » »• v kronali . . ,	101 40	— -
Kreditno akeijo.......4U4 .r>0__
London ]0 Lat...... \	]22 15	—__
Napoleoni............9«8	— • —
20	mark ......'	nm
ioo itaij. ur...... ; ; 4H.:_ rc
Daje se v najem
v hiši št. 4. via della Fontana, v stanovanji 7. na 3. nadstropji, lepo meblirana soba z dvema oknoma in prekrasnim razgledom na mesto.
Kdor hoče za velikonočne praznike jesti dobre domače
FINCE in POTICE
naj se obrne do
pekarne in sladščičarne
ulica Stadion tt š t. SO
(nasproti obrtni šoli.)
Lastnik politično <1
iliuštvo »Kdiuost". — Izdavatelj in »dgovorni
urednik: Julij Mikotu. — Tiskarna Dolenc v Trstu.