Ameriška Domovina
/oo^fe^oo?	»WR§f
^ /v7	#
'K/^
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
iLOVSNIAM
IA€WS&fcF€&
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MAY 17, 1971
Sovjetski predlog za zmanjšanje vojaštva v Evropi dobrodošel
Združene države so pozdravile predlog ZSSR za razgovore o zmanjšanju oboroženih sil obeh blokov v Evropi.
WASHINGTON, D.C. — Ko Bela hiša zbirala sile, da za-Vrtie predlog sen. M. Mansfielda 0 umaknitvi polovice vojaških ZDA iz Evrope, je predložil Brežnjev ob priliki prazno-Vanja 50-letnice Georgije v ZS-SB razgovore z NATO o skup-fcem zmanjšanju oboroženih sil v sredini Evrope. Sličen predlog le NATO .objavil že pred tremi ^ti, Brgžnjev pa je govoril o na kongresu Komunistič-116 partije ZSSR v Moskvi kon-Ceiu marca.
Razumljivo je, da je Bela hiša Medlog Brežnjeva takoj pozdravila. O njem bodo razpravici zunanji ministri NATO v ^zboni na svojem sestanku 3. 111 4. junija. Predsednikov ti-skovni tajnik Ronald Ziegler je kPpomnil, da je sovjetski pred-l0g jasen znak, da sedanji čas C primeren za razpravljanje o postranskem zmanjšanju vojakih sil v Evropi, kot je to predli! vodnik demokratske večine v Senatu ZDA M. Mansfield.
, -Državni tajnik W. P. Rogers P v svojih izjavah pred zuna-Rlopolitičnim odborom pretekli ^den dejal, da bi umaknitev Polovice ameriškh čet iz Evrope v sedanjem trenutku brez odgo-Varjajočega dogovorjenega tanjšanja sil Varšavske zveze P°hienila smrtni udarec NATO.
azprava o umaknitvi polovice ^Ceriških vojaških sil iz Evro-je vznemirila zlasti Zahodno vetričijo, kjer je vlada v Bonnu , Posebni izjavi svarila pred kim enostranskim zmanjša-jom ameriških sil, ki bi podrlo
ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII
sedai
trdi
^Je ravnotežje sil. V Bonnu
s J°, da bi to ne bilo nevarno 23 ^V^0P0, amPak tudi za
gajska se še ni naučila v°hodnega tekmovanja
^^f^BACHI, Pak. — Peiping je j, Pakistanu po 1. 1965 vsega milijonov posojil,
hrika Ba B° * * * * v°jnt dCa že
tak ^^one' Dalje je Pakistan že ^ 0 v škripicih pri svojih fi-^ Cah- da bi rad dobil od nas posojilo $400-500 mili j o-doki	vtada se obotavlja,
Paš ^ ne do^ene’ kaJ bi rekla ha 3 Javn°st. Posojilo mora g^red obravnavati tudi Kon-
Peipingu so sklepali pri-SojilVdo: Pakistan potrebuje poje '•.°’ •^■meriBa ga ne da, sedaj jon098’ da da Kitajska $20 mili-WedV ^sel je dosledna, samo Z 2 na ni veliko. Pakistanu bo Cal es^0m $20 milijonov zelo
V	2 , Ponaagano, spravlja ga pa Post- reS0, SaJ se -Amerika lahko tajsj^V^ na stališče, da naj Ki-žele a Se kaJ Primakne, potem
V	p113j pridejo ZDA na vrsto. taWSpodarskem svetu je taka V0 a dislana, le za bambuso-“V2ejZf,Veso Je menda še niso
Vi^eln° oblačno in toplo. Naj-Ja temperatura okoli 75. _ .
Novi grobovi
Frances Relic
Sinoči je po težji bolezni umrla v Belmore Manor Nurs-ing Home Frances Relic, roj. j Vicic v Neverkah v Sloveniji, jod koder je prišla v ZDA pred j 50 leti, stara 80 let, živeča na 1572 E. 84 St. Do svoje upokojitve leta 1955 je bila zaposlena pri Arco Paint Co. Njen mož Thomas je umrl, zapustila je sinove Thomasa, Stevena, učitelja na višji šoli v Mentorju, in rev. Johna, vojnega kurata v San Antonio, Tex., hčerko Frances in brata Andrewa. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Avenue v sredo, v cerkev šv. Neže na E. 79 St. in Euclid Avenue, nato na pokopališče. Truplo pokojne bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob 5.
Joseph Hren
V	St. Augustine Manor Nursing Home je po dolgi bolezni umrl 81 let stari Joseph Hren z 821 E. 236 St., vdovec po 1. 1926 umrli ženi Frances, oče Frances, Josepha in pok. korp. Franka, ki je padel v drugi svetovni vojni, 4-krat stari oče. Pokojnik je bil rojen v Žužemberku na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1902. Delal je do svoje upokojitve pred 16 leti pri Willard Storage Battery Co. Pokojnik je bil član W.o.W. No. 281 in Kluba slov. upokojencev v Eu-clidu. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 9.15, v cerkev Marije Vne-po.vz.ete ob 10.,. nato na Ali Souls pokopališče.
John F. Skrzypkowski
V	Cleveland Metropolitan bolnišnici, kamor so ga prepeljali pred dvema tednoma, ko ga je zadela srčna kap, je umrl 78 let stari John F. Skrzypkowski s 1035 E. 74 St., vdovec po 1. 1960 umrli ženi Leokadiji, roj. Drozkowski, oče Helen, Jane Slejko in Johna, 3-krat stari oče, rojen na Poljskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1921, zaposlen do upokojitve pred 13 leti kot strojnik pri Jones & Laughlin Steel Co. 45 let. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev sv. Kazimirja ob 9., nato na Kalvarijo.
’'Prodajanje" Indijk v	se
samostan« Evsosse !ai! !“ViS’i0l,lih
Ce se zgodi nesreča, vam ne nore nihče pomagati, če se ni-•te držali prometnih predpisov.
Posebna papeška komisija je po 18-mesečni preiskavi dognala, da so zgodbe o “prodajanju” Indijk v samostane Evrope mešanica laži in domišljije.
RIM, It. — Pred par leti je neki angleški list priobčil prve zgodbe o “prodajanju” indijskih novink evropskim samostanom, kjer jim manjka naraščaja. Za zgodbe je takoj zagrabilo ostalo časopisje in namešalo v dejansko stanje polno laži in domišljije. Sveta stolica je odredila strogo preiskavo, ki je trajala 18 mesecev in dognalo, da je opisovanje nabiranja novink prežeto s hlastanjem po senzacijah in da temelji na lažeh in domišljiji.
V dobi 1950-1970 se je v Indiji odločilo 1595 mladih deklet za odhod v evropske in ameriške samostane. Le 36 jih je bilo mlajših od 17 let. Premislilo se je manj kot 10 G vseh kandidatinj n so odšle domov. Pojavile so se nepričakovane težave.
Res je sicer, da veljajo za vsak ženski red ista pravila po vsem svetu, toda lokalne razmere vendarle vplivajo na pravila. V Indiji na primer opravljajo redovnice večinoma odgovornejša dela; gospodinjska, kuhinjska dela, pospravljanje in čiščenje pa opravlja civilno osobje, ki je najeto in plačano ter nima z redovnim življenjem - nobene zveze. V marsikaterem evropskem samostanu opravljajo redovnice načeloma vsa dela, tudi najmanj privlačna, kakor se pač pokaže potreba. Na to indijske kandidatinje niso navajene.
Papeška komisija ni torej u-gotovila nobenih sistematskih napak, predložila je vendar, naj se kandidatinje za redove pripravijo za svoj poklic že v Indiji in šele potem gredo po svetu.
za M odstotkov
WASHINGTON, D.C. — Dolar je po uradnih računih izgubil v 20 letih, od 1951 do 1971, 35% svoje kupne moči. Po kupni moči je sedanji dolar vreden v primerjavi z onim v letu 1951 le 65c. Posebno hud padec kupne moči je bil v času korejske vojne 1950-1953 in pa v času sedanje vietnamske vojne.
Pred začetkom v i e t n amske vojne leta 1965 je znašal na primer povprečen zaslužek tovarniškega delavca $95 na teden. Zdaj znaša tedenski zaslužek povprečno $124, torej $29 več, pa je kupna moč zaslužka dejansko le za $2.72 večja od one pred 6 leti.
Posebno hudo so prizadeti starejši ljudje, ki zavise od pokojnin in dohodkov od svojih prihrankov ali od teh samih. Težave imajo seveda tudi mladi, ki gledajo za lastnimi domovi. Ti so veliko dražji in zato je njihov nakup težaven in parom z nižjimi dohodki naravnost nedosegljiv.
Jarring v New Yorku
NEW YORK, N.Y. — Švedski poslanik G. Jarring v Moskvi je priletel' pretekli teden v New York in se razgovarjal z glavnim tajnikom ZN U Tantom o položaju na Srednjem vzhodu. G. Jarring je Tantov posebni pooblaščenec za reševanj-e sporov med Izraelom in njegovimi aiabskimi sosedi.
ZAROTA PROTI SADATU V EGIPTU JE PROPADLA
Predsednik Egipta Sadat je objavil deželi preko radia in televizije, da je skupina članov vlade v sodelovanju z odstavljenim Al Sabryjem hotela vreči njegovo vlado. Poskus je propadel, Sadat je reorganiziral vlado in obljubil red in mir v deželi. Dosfej je bilo prijetih v zvezi z zaroto 110 oseb.
vlogo. Dosegel je toliko, da je bil prvotni dogovor, ki je določal odločanje v vrhovnem svetu zveze z večino, spremenjen tako, da morajo biti sklepi treh predsednikov članic soglasni. E-gipt tako ne bo mogel biti “preglasovan”.
Večina opazovalcev je prepričana, da razrešitev sedanje krize v Egiptu ne bo bistveno vplivala na stališče Kaira v razgovorih ,za reševanje sporov na Srednjem vzhodu.
iltchel! slapa na prste majskim demonstrantom
WASHINGTON, D.C. — Pravosodni tajnik John Mitchell postaja zmeraj bolj vidna politična osebnost v Nixonovem kabinetu. Kot se vidi, mu je predsednik že prepustil velik del notranje politike sedanjega republikanskega režima. To je privilegij, ki ga Mitchell pridno izrablja. Sedaj na primer se je spravil na organizatorje znanih majskih demonstracij.
Prvo skupino je že obtožil pred pristojnimi sodnimi oblastmi; pravi pa, da bodo druge obtožbe še sledile. Je namreč trdno prepričan, da so daleč v zaledju zamešani v demonstracije sami vodilni komunisti, ki nekaj veljajo celo v mednarodnem komunističnem gibanju, saj so nekateri med njimi bili tudi na izletih v Severnem Vietnamu.
Organizatorji demonstracij seveda niso zakasnili z odgovorom. Napovedali so, da bodo s 1. junijem začeli novo vrsto demonstracij, ki bo veliko bolj živahna od majske. Če bodo držali besedo, ne bomo zlepa prišli! do mirnih dni.
KAIRO, ZAR. — Predsednik Anvar Sadat je Egiptu v petek zvečer razkril, da je skupina ministrov, med njimi vojni minister gen. Fawzi, v sodelovanju z odpuščenim pod predsednikom Alijem Sabryjem hotela odstraniti njegovo vlado. Izjavil je, da bo “razsekal na kosce” vse, ki bodo kaj takega poskušali.
Med zarotniki proti Sadatu naj bi bilo 6 ministrov, članov vlade, trije glavni vodniki edine politične stranke Arabske socialistične zveze, in del policije, ki je namestila svoje prisluškovalne naprave v pisarni predsednikovega doma. Sadat je večino zarotnikov dal prijeti. Skupno naj bi do danes zaprli 110 oseb.
Ali Sabry je bil znan sodelavec pokojnega Naserja in so ga nekateri smatrali za resnega kandidata za njegovo nasledstvo. To je pripadlo Sadatu kot verjetnemu kompromisnemu kandidatu med “prosovjetsko” in “zahodno” skupino. Na čelu prosovjetske je bil Ali Sabry, ki je postal v novem režimu podpredsednik.
S podrejenim položajem se Sabry ni zadovoljil in je čakal le priložnosti, da izpodrine Sadata. Ta je budno sledil razvoju ir Sabry j a odpustil iz vlade, nato pa ga odrezal tudi od vodstva Arabske socialistične zveze, edine dovoljene stranke v Egiptu. Za enkrat je Sadat prevladal, toda sedanja zarota proti njemu nemara ni bila zadnja. Sadat je objavil konec policijskega nadziranja nad posamezniki in svobodno volitev vodstva Arabske socialistične zveze, pri tem pa je politična čistka neizbežna, če naj se Sadat ohrani na oblasti.
Povod za sedanji spor ali “zaroto”, kot je dejal Sadat, naj bi bil v Sabryjevem odporu proti ohlapni federaciji Egipta, Libije in Sirije, ki jo je sklenil pretekli mesec v Bengaziju Sadat. Sabry je za tesnejšo zvezo, v kateri pa bi mora imeti Egipt nesporno vodilno in odločilno
Sodbe o blagostanju Amerike so si močno navzkriž
CLEVELAND, O. — Prak-
sa nas je poučila, da se ne smemo preveč zanašati na številke in odstotke, kadar razmšiljamo o stanju našega gospodarstva. So zmeraj zapeljive, pa tudi sestavljene niso zmeraj s primerno previdnostjo. Po našem so vredne samo takrat pozornosti, kadar prihajajo iz različnih virov in obravnavajo ista vprašanja.
Nekaj takega se nam je primerilo pretekli teden.
Dvakrat na leto se zbirajo vodniki našega gospodarstva
v Hot Springsu, Va., na seme-stralne seje Ameriškega poslovnega sveta. Je to mogočna organizacija, ki ne klone v svojem stališču tudi pred federacijo in nima interesa, da bi drugače mislila — bodisi sama, bodisi po svojih strokovnjakih — kot govori. Tako je tudi na letošnji pomladanski seji povedala odkrito, kaj misli o našem gospodarskem stanju. Njene misli se ne krijejo z optimističnimi po-
gledi Nixonove administracije, akoravno so bili udeleženci obenem tudi večinoma pristaši Nixonove stranke.
Na sestanku so ugotovili, da bo naše gospodarstvo naraščalo tudi v 1. 1971 za več kot 7.5% , toda več kot polovica tega prirastka bo šla na račun inflacije ‘in draginje. Federacija ceni prirastek na precej več. Vendar te cenitve nimajo dosti praktičnega pomena. Hujša je druga cenitev: strokovnjaki so lani cenili, da bo letos brezposelnost manjša, v resnici so pa sedaj morali pomakniti svojo oceno navzgor in obenem kar odkrito priznati, da dvomijo, da bi se brezposelnost mogla končno ustaliti okoli 4.5%, recimo, v dobi volivne kampanje za prihodnje predsedniške volitve. Seveda bo brezposelnost nihala, toda povprečno bo letos znašala približno 5.7%. To je že močno pod u-radno oceno.
Podjetniki seveda nočejo biti pesimisti, taka stvar ni v
modi pri nas v Ameriki. Na seji so vsi izražali previden optimizem, toda so ga tudi vezali na različne pogoje. Vsak govornik si je izbral svoje pogoje, tako, da je bilo pogojev za konec krize kar lepo število.
Da so strokovnjaki glavnega demokratskega odbora, ki so slučajno objavili svoje poglede tudi pretekli teden, odkrili več negativnih kot pozitivnih pojavov v našem gospodarskem stanju, je razumljivo. Niso pa tekmovali v svojem pesimizmu.
Zelo neprijetne so nekatere podrobnosti v armadi naših b r e z p o s elnih. Številke so namreč odkrile, da je brezposelnih povprečno res le okoli 6% , toda med njimi je 9% črnih ženskih delovnih moči in celih 32% črnske moške mladine. Kje naj ta dobi delo v poletnih mesecih? Ako bo ostala brez zaposlitve, kaj naj počenja? Ali ne bo postala plen raznih d e m a g o gov in razgrajala po naših mestih?
Nič manj zaskrbljenosti povzroča tudi uradna ugotovitev, da spada v naši deželi v skupino revežev 25.5 milijonov ljudi, ki imajo manj kot $85 tedenskih dohodkov in živijo v .štiričlanskih družinah. Federacija prišteva namreč vse družine s 4 člani, ki imajo manj kot $3,944 letnih dohodkov, med reveže, ki jih je treba podpirati. Tako je bilo stanje v lanskem letu. V 1. 1969 je bilo pa uradnih revežev 1.2 milijona manj. Lani se je torej število revežev dvignilo za več kot milijon ljudi. To je treba pripisati višjemu odstotku brezposelnih.
Vsi ti podatki v številkah in odstotkih potrjujejo le znano domnevo, da se še zmeraj nahajamo na dnu krize in da še ne vemo, kdaj in kako se bomo izkopali iz nje. Ostalo nam je edino upanje, da bo poletna sezona zmanjšala odstotek brezposelnih, kar se je do sedaj skoraj redno dogajalo vsako leto.
Od danes zjutraj ob 6. železniški širajk
Razgovori med unijo železniških signalcev in železniškimi družbami so propadli in unija je: začela danes ob 6. zjutraj štrajk.
WASHINGTON, D.C. — Unija železniških signalcev s kakimi 13,000 člani se je pogajala dolgo časa s predstavniki železniških družb za novo kolektivno delovno pogodbo. Njene plačane zahteve so bile višje od onih, ki jih je predložila posebna po-medovalna komisija. Ker je 60-dnevna ohlajevalna doba že prešla, ni bilo trenutno nobenega piavnega zadržka za štrajk, ko so pogajanja propadla. Spor se vleče že 20 mesecev.
Ker so vse ostale unije železničarjev vezane na spoštovanje strajkovnih straž, je prišlo danes zjutraj do splošnega železniškega štrajka. Edina pravna pot za končanje tega štrajka je sedaj preko Kapitela. Delavski tajnik je izjavil, da bo predložil Kongresu potreben zakonski predlog po predhodnih razgovorih z obema stranema in seveda po posvetovanju s predsednikom Nixonom.
Unija zahteva za dobo treh let povišanje plač za 54%, med tem ko so dobile ostale unije železničarjev za 42 mesecev povprečen povišek 42%. Sedanja urna povprečna plača je $3.68.
-----o—----
Zadnje vesti
KAIRO, ZAR. — Predsednik republike Sadat je obljubil “novo državo, v kateri se bo lahko vsakdo čutil svobodnega in varnega”. Po poročilu lista El Abram, ki trdno podpira Sadata, je bilo doslej v zvezi z zaroto prijetih in zaprtih 110 oseb.
WASHINGTON, D.C. — Ameriški strokovnjaki trdijo, da izdeluje L. R. Kitajska sama dobra, moderna jet lovska letala, pa tudi drugo težko orožje za svoje redne oborožene sile.
AMSTERDAM, Niz. — Oblasti so prijele tri potapljače, ki naj bi vrgli bombo v radijsko ladjo kakih 60 milj od obale v Severnem morju. Ladja je preko močne radijske postaje oddajala glasbo, novice in seveda največ oglaševanje. Neki hitri čoln je pripeljal mimo ladje in nekdo je iz njega vrgel zažigalno bombo v strojni del ladje. Na tej je prišlo do eksplozije in požara.
Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
Mrs. Jennie Kaluža, 3603 Independence Rd., je v St. Alexis bolnišnici, soba št. 437. Obiski se dovoljeni.
Tudi policaje in gasilce odpuščali?—
Župan C. Stokes je dejal, da bo moralo mesto odpustiti večje število uslužbencev, med njimi tudi nekaj policajev in gasilcev, če hoče spraviti svoje finance v red. Priznal je, da sedaj mesto troši več kot ima dohodkov in da bo primanjkljaj, če pojed tako dalje, ob koncu leta znašal 6 milijonov dolarjev.
Policaj in ropar mrtva—
V petek zjutraj ob 2.30 je stopil po končani službi v Royal Castle restavracijo na 1435 W. 25 St. policaj W. A. Nagy, star 31 let, prav v času, ko je bil tam v teku rop. Ko je Nagy zvedel, za kaj gre, je potegnil svoj službeni revolver in zahteval od roparja, 21 let starega Sidney j a M. Meansa s 1616 Carylon Rd., E. Cleveland, naj se preda. Ropar je začel streljati in Nagy je odgovoril. Med tem je prišla na pomoč poklicana policijska patrulja in policaj T. A. Humphrey je misleč, da je Nagy ropar, v tega dvakrat ustrelil. Hum-phi'ey Nagyja ni spoznal, ker je bil v civilnem jopiču. Nagy in ropar Means sta bila mrtva.
Krasen uspeh Korotana—
Pevski zbor Korotan je za svojo 20-letnico podal v soboto zvečer v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue lepo izbran in dobro pripravljen koncert pred polno dvorano navdušenih prijateljev slovenske pesmi. H krasnemu uspehu čestitke pevcem in pevkam ter pevovodji inž. Frančku Gorenšku.
Zdravnika napadli—
Včeraj zjutraj okoli 2.30 se je peljal dr. Alan H. Parker, 32 let stari zdravnik z 2891 Ludlow Rd. S.E. v Veteransko bolnišnico na 10701 East Blvd. Pri prometni luči na Fairhill Rd. in Carnegie sta skočila dva lopova v njegov avto, ga nato prisilila, da ju je vozil okoli. Med potjo sta ga bila, ga končno oropala in ga v polzaves.ti pustila na nekem parkališču, pa mu odnesla ključe avta. Ko je zdravnik prišel k sebi, je šel do bližnje hiše in pozval policijo. Ta je bila naglo na mestu, toda napadalcev, ki sta pobegnila peš, ni izsledila.
Inflacija tepe tudi angleške konservativce
LONDON, Ang. — Na Angleškem so imeli včeraj občinske volitve. Volivnega boja ni bilo preveč, za glavno bolečino so pa vedeli vsi volivci tudi brez vsake propagande. Anglijo tare draginja, politično se je pa to izrazilo v porazu konservativnih kandidatov za občinske odbore.
Stranka zaradi tega še ni obupana. V parlamentu ima še zmeraj večino, ki ji omogoča vladanje. Te ugodnosti se bo tudi po-služila v upanju, da tudi zanjo nastopijo boljši časi. Opozicija bo seveda zahtevala nove parlamentarne volitve.
Ugibljejo, da so napad na radijsko ladjo pripravili njeni tekmeci v oglaševanju.
NEW YORK, N.Y. — Danes pride sem državni tajnik W. P. Rogers na razgovor s Tantom in Jarringom od ZN o položaju na Srednjem vzhodu.
AuERBšk/t Domovina
/%• fVl ■
6117 St. Ciair /Vve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 41103
National and International Circulation
t-’ublisheci daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$38.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
^SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.aQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
«^|reg.{lJ83	No. 96 Monday, May 17, 1971
Ob osemdesetletnici enciklike “Rerum novarum”
ii.
Uspehi okrožnice “Rerum novarum”
Uspehi okrožnice so bili veliki. Številni katoliški javni delavci, ki so se zanimali za socialno vprašanje; so dobili z najvišjega mesta krepko oporo za svoje delo. Hitro so začele rasti krščanske delavske organizacije. Ustanavljali so se socialni krožki, organizirali so se socialni tedni, začelo se je javno in resno razpravljati o delavskih in socialnih vprašanjih. Države so — nekatere prav pod direktnim vplivom okrožnice — začele izdajati zakone, ki naj ščitijo in zavarujejo delavstvo (delovno pravo).
Cerkev ni ostala samo pri naukih okrožnice “Rerum novarum”. Poznejši papeži so socialnemu vprašanju posvečali veliko pažnjo in sledili so novi papeški dokumenti o tem vprašanju:	Quadragesimo anno, Mater et Magistra,
Pacem in terris, koncilski odloki itd.
Razmere so se v teku 80 let bistveno spremenile v blagor delavsta. Žal, da je del človeštva zapadel v objem komunizma, ki mu pa ni prinesel obljubljenega raja na zemlji, ampak mu je poleg pomanjkanja svobode ustvaril slabše življenje, kot ga ima delavstvo v nekomunističnih državah.
Sadovi okrožnice na Slovenskem
Na Slovenskem se je zanimanje za delavsko vprašanje — čeprav je bila Slovenija pretežno kmečka — pojavilo še prej, predno je izšla okrožjiica “Rerum novarum”. škof in kasnejši kardinal Misia se je močno zanimal za socialne probleme in je že leta 1888 — torej tri leta pred objavo R. N.. — poslal dr. Janeza E. Kreka na Dunaj, da tam nadaljuje bogoslovne študije in zlasti proučuje tamošnje socialno gibanje, kateremu je stal na čelu dunajski krščan-sko-socialni župan dr. Lueger. Dr. J. E. Krek je na Dunaju doživel izid okrožnice “Rerum novarum” in doživel tudi njen prodor v tedanji Avstriji. Ta doživetja in izkušnje je dr. J. E. Krek prinesel domov v Slovenijo in postavil temelje katoliškemu socialnemu gibanju. Delal je dobesedno v smislu pravkar izdane okrožnice in bistveno pripomogel k socialni prenovitvi Slovenije. Njegova zasluga je, da se je v Sloveniji ob koncu prejšnjega stoletja razvilo izredno živahno socialno, gospodarsko, prosvetno, politično in mladinsko vzgojno življenje.
V Sloveniji se te dni seveda uradno ne spominjajo ne okrožnice “Rerum novarum” ne dr. J. E. Kreka, zato pa je prav, da se tega spominjamo mi, Slovenci v zdomstvu. Bilo bi premalo, če bi se samo hvaležno spominjali papežev in domačih javnih delavcev, potrebno je več: rušiti nenaravno na nasilno komunistično tiranijo in pripravljati se na novo ureditev domovine v svobodi.
Rudolf Smersu
Papež Pavel VI. poziva k delu za novo demokratično družbo
Za 80-letnico socialne okrožnice Leona XIII. je papež Pavel VI. izdal apostolsko pismo, v katerem poziva kristjane, naj se prizadevajo za novo demokratično družbo, ki bo pospeševala pravice vseh človeških bitij, pa se pri tem izogibala nasilja in tiranije marksizma in individualistično neomejenega liberalizma. Apostolsko pismo obsega 12,000 besedi in je naslovljeno na kardinaja M^aurica Roy-ja v Quebecu, predsednika vatikanske komisije za svetovno pravičnost in mir. To komisijo je ustanovil papež Pavel VI.'z nalogo, da bi iskala rešitve za vprašanja modernega sveta, ki kršijo pravičnost in spravljajo v nevarnost svetovni mir.
Pavel VI. pripominja, da je iskanje nove, višje oblike demokratične družbe, ki naj temelji na enakosti vseh in sodelovanju vseh, že v teku. Predloženi so različni vzorci. Nekateri so bili preskušeni, toda nobeden še ni popolnoma zadovoljiv. Iskati je zato treba dalje. Verske in kulturne skupine naj v popolni svobodi de'ajo za razvoj pogojev, ki bodo končno pripeljali do boljše civilizacije, bolj skladne z naravo in potrebami Človeškega bitja.
Sv. oče ugotavlja, da niti marksizem niti liberalizem ne nudita poti k takemu boljšemu svetu. Svari, da je marksistična ideologija v nasprotju s krščansko vero, zaradi svojega ateističnega materializma, zaradi svoje “dialektike nasilja”, zaradi svojega uničevanja osebne svobode v kolektivizem in zaradi svojega zanikanja človeške zgodovine, človekovega smotra v bodočem, večnem življenju.
O liberalizmu pravi papeži, da teži v pretirano svobodo posameznika brez vsake omejitve.
Sv. oče priznava v svojem apostolskem pismu, da ima-
jo nekatera socialistična gibanja vključene plemenite misli, toda svari kristjane, naj ta gibanja proučujejo s skrbno pazljivostjo.
Kristjani po besedah papeža Pavla VI. v omenjenem apostolskem pismu ne smejo sprejeti metod ali strategijo marksističnega razrednega boja, gi vodi v “totalitarstvo in nasilne družbe”. Posebej poudarja sv. oče, da nima nobena politična stranka in nobena vlada pravice vsiljevati ideologij na način, ki bi pomenil “diktaturo nad mislijo”. Opozarja, da industrijska družba razčlovečuje ljudi, jih vodi v zločinstvo, k uživanju mamil in v eroticizem.

Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
(XT XX XXXXTTXXXXXXXXTXXXZTTTXZXXXXXXZXXXXXTXXXIXTXXIXX:
Duluth, Minn. — Prebredli jeklu ni zadnje čase več toliko, smo dolgo zimo. Letos je bila Omenja se vzroke, da se naro-
res dolga in občutljiva. Je še ni konec, ko tole pišem. Še vedno nas ščiplje s hladnimi dnevi in nočmi. To sicer rada dela vse tja do konca maja, včasih še v prvih junijskih dneh ne odne-
čila zlasti za vojaške namene počasi znižujejo. V mislih imajo najbrže Vietnam, kjer počasi odpoklicujemo naše čete in to ne zahteva več toliko opreme, kakor preje. Nekaj pa krivi-
ha. Potem pa sonce počasi o- jo inflacijo, ki draži jeklo za greje bregove in okolja naših druge splošne izdelke in najbr-deset tisoč minnesotskih jezer. Iže gledajo za boljše cene na tu-Nekatere v južnih krajih naše jih trgih.
države malo preje, v severnih krajih pa kaka dva ali tri tedne pozneje. Včasih se pa tudi “teta narava” pomoti in severne kraje preje ogreje kakor južne. Se tudi zgodi tako včasih.
Kako se v naših severnih krajih in okolicah pripravljamo na poletno sezono, v kateri je čas za počitnice in ko ljudje radi
Tako je, na svetu ljudi objemajo večne skrbi, tu take, tam take.
* POROČILA IN NOVE NAPOVEDI o še večji in še bolj občutljivi inflaciji dramatizirajo več točk, ki jih je treba razumeti, zakaj tako in zakaj bo nas inflacija še bolj ščipala. Ta poročila in napovedi nas opozar-
potujejo in obiskujejo razne jai° vse> kaj naj pričakujemo, kraje dežele?	K’6 bo inflacija rastla kakor do-
V našem Duluthu so te zad- sedab ZadnJe dve leti se	in'
nje mesece posvečali posebno fiaciia dvigala P° 6% letno- Ce pozornost in proučevali važnost bo šl° tako naPreb bo družina s turizma. To posebno s trgovske- štirimi člani, ki ima sedaj
ga stališča. Amerikanci potroši- $10’000 letnih dohodkov, morala imeti čez 14 let, to leta 1985,
jo silno visoke vsote, ko se podajajo v raznih sezonah na potovanja. Posebno v poletni sezoni na turistična potovanja in o-biske. Mnogi potujejo preko morja in v druge kraje izven domovine. Doma pa imajo vse lepše kraje za take zadeve. Zakaj se ne poslužijo teh. Premalo se jim jih oglaša in še drugo je zraven.
Naš duluthski župan Mr. Boo je pred nedolgim poudarjal na zborovanju glede tega, da naša Minnesota ima vse ugodnosti, predvsem naravne. Treba je le dvigniti postrežbo turistom in drugo, kar je potrebno, pa bo Minnesota postala še bolj privlačna za turiste.
Boo je omenil, da so lani turisti in pa delegati raznih konvencij in zborovanj, ki so se vršila v Duluthu, potrošili okrog 15 milijonov dolarjev. To samo v Duluthu. Povprečni turist je potrošil okrog $17 na dan. Povprečni delegat raanih konvencij pa okrog $33. Za primer še to: Leta 1961 je okrog 17,000 delegatov potrošilo okrog $884,000. Lani, leta 1970, pa je bilo blizu 107,000 delegatov, ki so potrošili okrog $7,062,000.
V turizmu in ob raznih konvencijah je torej velik business, ki prinese lepe dohodke in zaslužke. S tega stališča se bolj in bolj posveča pozornost temu businessu. Vsepovsod gradijo in opremljajo lepe udobne motele po bližini jezer in drugod, ki bodo na razpolago turistom, ki bodo prihajali v vročih tednih poletja hladit se in počivat v našo Minnesoto.
* VEČJO AKTIVNOST napovedujejo za stavbinsko industrijo v Duluthu in okolici. Duluth Housing and Development Authority (HRA) je objavila pred kratkim razne načrte za to leto in za prihodnje leto 1972. Že lansko leto 1970, je HRA zelo pospešila stavbinska dela. Na zemljiščih v mestu in po okolici, ki obsegajo okrog 34 akrov površine, so zgradili vrsto stanovanjskih hiš in stavb, ki so stale okrog $13,890,000. To je dalo zlasti stavbinski industriji pre-
okrog $20,000 dohodkov, da se bo mogla preživljati. Kvart mleka, ki stane sedaj 35c, bo stal takrat, leta 1985, okrog 60c. Vožnja v taksiju, za čas take vožnje sedaj, ki stane $1.50, bo stal leta 1985 $3.25 (to brez napitnine). Avtomobil, ki zdaj stane okrog $3,300, bo stal takrat med $4,500 tja do blizu $5,000. In tako vse druge reči. To, če bo šlo tako naprej, kakor gre. Morda se posreči gospodarskim strokovnjakom to kako zavreti, če ne, pa bo nas inflacija, posebno pa še tedanje rodove, občutno ščipala. Prefrigani “barantači” z milijoni seveda ne bodo lačni. Malim ljudem, ki živijo od dela svojih rok, pa inflacija ne bo pošiljala “pečenih golobov v usta”.
* MESEC MAJNIK — VELIKI TRAVEN. — Lepi majnik! Tak je bil doma v domovini, kjer je nam tekla zibelka. Ko boste brali, bomo blizu njega, morda že v njem. Ob spominu nanj mi prihaja v spomin par zgodovinskih dnevov v maju: Ti-le so:
—	2. maja 1335 je postala Koroška habusburški fevd. Kranjska pa istočasno njihova last.
—	3. maja 1881 je umrl znani naš pisatelj Josip Jurčič.
—	12. maja 1872 se je rodil v Biserjanih pri Sv. Juriju ob Ščavnici na Štajerskem dr. Anton Korošec, voditelj slovenskega naroda.
—	16. maja 1876 se je rodil na Vrhniki naš pisatelj Ivan Cankar.
—	19. maja 1869 se je rodil v Kamniku pesnik Anton Medved.
—	26. maja 1899 je umrl v Ljubljani pesnik Dragotin Ket te.
—	29. maja 1830 se je rodil v Mengšu pisatelj Janez Trdina, ki je opisoval Dolenjsko, Gorjance in Belokrajino.
-— 31. maja 1878 se je rodil v Preserju pri Ljubljani ameriškim Slovencem znani rev. p. Kazimir Zakrajšek, ustanovitelj lista Ave Maria in več drugih publikacij. Ustanovitelj Rafaelove družbe, ustanovitelj . in glavni začetnik Ameriških Bre-
cej prometa, stavbinskim delav-jzij v Lemontu in velik prerodi-cem pa precejšen zaslužek. Za telj gibanj in življenja katoli-
prihodnje dve leti imajo pa še vse bolj obširne programe.
Jeklarske industrije na drugi strani pa tožijo, da zahtev po.
ških Slovencev v Ameriki!
Slava slavnim možem! Naj žive v slavnem spominu!
Andrejček
Pevski zbor Triglav se zahvaljuje
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 2. maja, je podal naš zbor svoj letni koncert, za priboljšek pa še kratko igrico “Janez v New Yorku”. Sodelovali so tudi “Veseli vandrovci” v splošno zadovoljstvo in veselje občinstva. Po končanem programu so igrali za ples in zabavo.
Prisrčna hvala vsem, ki so koncert obiskali. Upamo, da ste bili vsi zadovoljni in ste že tokrat odločili, da pridete prihodnje leto spet na Triglavov koncert. Prihodnje leto bo zbor obhajal 25-letnico obstoja.
Hvala vsem, ki so nam pomagali kriti stroške. Programe sta plačala SNPJ, glavni urad v Chicagu, in Slovenski dom na Denison Avenue, vstopnice Fer-folia pogrebni zavod, 200 nageljnov je darovala cvetličarna James Slapnik Jr.
Mladi deklici Bruni Bericic hvala za deklamacijo F. Vauter-ju. V enem tednu se jo je naučila. Sestavila jo je Marie Pi-vik. Besede so segle do srca, privabile solze v oči,	•
Navzoč z družino je bil Geo Culkar z Broadview Hts. in daroval zboru $30. Ker se niso mogli udeležiti koncerta, so darovali zboru po $5: Frances Za-kely z W. 63 St., Frank Kastelic z W. 106 St., Marian in Frank Sodnikar s Superior Ave. in Mrs. F. Buh s Terminal Ave.; po $2: Mary Čermelj, Frank Kon-sut in Frances Strel. Vsem hvala lepa!
Naš poklon osebam, ki so delale na odru, z razsvetljavo J. Lekan in B. Tomše, oskrbniku Francetu. Zahvala vsem, ki so skrbeli za postrežbo, tistim, ki so bili pri vratih in vsem drugim, ki so pomagali, da je prireditev lepo uspela.
Pevcem in pevkam: Le držite skupaj, dobite še novih, da nas bo več, ko bomo septembra zopet začeli z vajami pod vodstvom našega učitelja F. Vau-terja.
Naš spremljevalec na klavirju Charles Loucka (iz Zakely družine) se bo julija poročil. Želimo mu vso srečo. Tajnica Triglava Margie Loucka se je podala v bolnišnico na operacijo na očeh. Želimo ji skoraj zdravja in dobrega vida.
Anna Jesenko
Harljin dvor ŠL IM lat. bsršfnarjev
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 23. maja, ob 9.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za žive in mrtve člane našega društva in jih prijateljev. Sv. mašo bo daroval “Ohio State Court Chaplain” Canon Raymond T. Hobart. Po sv. maši pa je v šolski dvorani (school cafeteria) zajtrk, nato kratek program, s katerim bomo počastili Johna M. Spilarja. Kot gl. govornik bo Matt A. Baznik iz Pittsburgha, kjer sedaj živi. (On je brat Msgr. Louisa Baznika.) Med nami bo tudi sknro 90 let stari prvi predsednik (Chief Ranger) in ustanovitelj našega društva St. Mary’s Court No. 1640 B. J. Hribar. Poleg' članov so vljudno vabljeni prijatelji in znanci. Čisti dobiček “breakfasta” je namenjen članom, misijonarjem, ki delujejo po raznih krajih izven Amerike. Cena za “break-last” je en ($1.00) dolar za odrasle, za otroke do 12 let pa 50c. Kdor bi se rad udeležil, naj kliče do 16. maja Franka Mlinarja, 541-8027 ali Johna Petriča, 4:81-3762.
Prijazno vabljeni!
Odbor
------o—----
Bogata na pticalh
LINCOLN, Neb. — Država Nebraska je pretežno raven, valovit svet z malo vode, ima pa izredno veliko ptic vseh vrst, med njimi tudi vodnih. V tem pogledu je na tretjem mestu [med vsemi državami Unije.
Ljubljanski radio v spomin dr, T. Oigana
PATERSON, N.J. — Bolezen in smrt prof. dr. Franceta Cigana, še prav posebno pa njegov veličastni pogreb v Ljubljani je bil za slovenske komuniste neprijetna zadeva.
Pokojnikovo nesebično delo za vzgojo koroške slovenske mladine, njegovi uspehi na glasbenem področju in posebno še skrb za ohranitev slovenskih ljudskih popevčic na skrajni narodni meji, kjer hoče tujec vsako sled slovenstva izbrisati, ni moglo iti neopaženo mimo narodno zavednih in za glasbo navdušenih mož v sedanji Sloveniji, ki so začeli pokojnika ceniti in njegovo požrtvovalno delo upoštevati. Posebno ga je vzljubil prof. Luka Kramolc, sam Korošec iz bližine Prevalj in profesor glasbe, ki je več koroških narodnih pesmi zapisal in priredil za zborovsko petje. Ko je dr. Cigan zbolel, se je prof .Kramolc zavzel, da mu je Komisija za zamejska vprašanja pri odboru SZDL Slovenije v Ljubljani omogočila večmesečno brezplačno zdravljenje v Onkološkem institutu v Ljubljani in v zrdavilišču v Dobrni.
To nekaterim zagrizenim komunistom ni šlo v račun. Neko popoldne je prihrumela pred dr-ravno bolnico skupina žensk in vpila: “Kje je tisti belogardist, ki v tej bolnici žre na račun našega ljudstva?” Hotele so do dr. Cigana, ta pa je prav tisto jutro odpotoval v Dobrno. Zdi se, da za ta pripetljaj sploh zvedel ni.
Na pogreb je sicer prišlo tudi nekaj pokojnikovih prijateljev iz Ljubljane, a se nobeden ni upal kaj izpostaviti, le akademski pevski zbor Tone Tomšič mu je zapel Gallusovo “Eece, quomodo moritur iustus”. Ne časopisje, ne televizija in ne radio se ga niso spomnili in veličastnega pogreba ne omenili. Neki Korošec je vprašal časnikarja, zakaj o pokojniku tako trdovratno molčijo, ko je bil vendar tak kulturni delavec, pa je dobil odgovor: “Bil je izdajalec in vedno je delal proti nam.” Po pravici je celovški “Naš tednik” zapisal, da se je ob pogrebu videlo, kako je pokojnik “o-stal tujec med svojimi, pa ne po svoji krivdi”.
Morali so priti Korošci v tako ogromnem številu — menda jih je bilo kar blizu tisoč — da so Ljubljačanom pokazali, kako je treba kulturne delavce spoštovati in jim skazovati hvaležnost za požrtvovalno delo. Niso prišli le Ciganovi pevski zbori in dijaki slovenske gimnazije, kjer je pokojnik poučeval, tudi zastopniki koroških prosvetnih u-stanov in na stotine preprostih ljudi iz vseh treh dolin, Roža, Podjune in Žile. Koroško deželno šolsko oblast sta zastopala dvor. svetnik dr. Karel Schmidt ih nadzornik dr. Valentin Inzko. Na Žalah in na pokopališču so tekmovali, kdo se bo lepše poslovil od dragega pokojnika. G. prof. Miško Brunec, ki ga begunci poznate iz Spitala na Dravi, mi piše v tej zvezi: “Ta narod ne more umreti, preveč je v njem plemenite hvaležnosti in razumevanja za nesebično delo, ki ga kdo vrši zanj.”
Ljubljačani so na pogrebu po dolgih letih zopet slišali govoriti o “katoliški vzgoji”, o “katoliških prosvetnih društvih”, pa zahvalo Mohorjeve družbe salezijancem “za veliko vzgojno delo v Dijaškem domu v Celovcu in za njih skrb za zapuščeno mladino”, med tem ko v Ljubljani gledajo, kako se komunisti šopirijo v nekdanjem salezijanskem zavodu na Rakovniku in Mladinskem domu na Kodeljevem. Pokojnik je moral na tuje, da je salezijansko vzgojno delo med mladino lahko nadaljeval. Po pravici pravijo starejši ljudje iz Slovenije, ki so bili na pogrebu, da je bil ta pogreb “še po ta starem”. ■
Velik vtis je ta pogreb nare-
dil tudi na ljubljansko mladino. Ne smemo ji zameriti, če tudi verna mladina doma gleda na nas begunce kot na strahopetce, ki smo se ustrašili “osvoboditeljev” in “zaradi sodelovanja z okupatorjem” odšli na tuje. 26 let berejo in slišijo le to, ne smemo jim šteti v zlo, če jim je šlo
možgane. Zdaj pa na mah vi-
dijo, da pride na pogreb takega ‘izdajalca” skoraj tisoč ljudi iz sosednje države, potovanje, za katero je treba imeti potni list in vizum, da ne omenjam velike razdalje in stroškov. Slišijo, kako je ta “izdajalec” ljubil slovenski narod, in kaj vse je storil, da bi v koroški mladini o-hranil ljubezen do slovenskih kulturnih vrednot. Vse to je v njih vsaj načelo dvom nad tem, kar so jim ves čas vtepali v gD' vo, češ da smo begunci strahopetci in izdajalci slovenskega naroda.
Celovški “Naš tednik” je pogrebu pokojnega prof. dr. Cigana posvetil skoraj celo prvo stran in vsi drugi koroški slovenski listi so veliko pisali o njem.
Vse to je pokojnikove prijatelje iz vrst članov Glasbene Matice v Ljubljani in strokovnjakov za Koroško opogumilo, da so odločno nastopili in zahtevali spominsko oddajo v Ijubljah-skem radiu za 30. dan pogreba. Uspeli so. Oddaja je bila v sredo, 31. marca. Pripravila jo je dr. Zmaga Kumer. Večji del pO' metkov pesmi, ki so jih oddajali kot dopolnilo k tekstu, je rajni še sam napravil. Takole so oddajo začeli:
“Bil je med nami mož, kot zrno klen in zdrav. Trd in neomajen, kadar je šlo za slovenstvo, mehak in dober .do sočloveka. Skromen in zadržan, kadar je bil deležen pohvale. Neizprosen in bojevit, če je bilo treba braniti koroško pesem-Goreč od navdušenja, kadar je lahko' prisluhnil ubranemu pet' ju, in presrečen, če je mogel zapisati lejdo rhelodijbi”
Človek kar težko verjame, da tako govori komunistični radio n slovenskem duhovniku in se beguncu povrhu. Kolikor vem, je to prvi slučaj, da so se doma oegunca dostojno spomnili.
Eppur,si muove! Pa se le nekaj premika!
Rev. dr. Fr. Blatnik, SD^-
I

Zesti iz Slovenije
Proti nočnemu delu
Delavke mariborske tekstil116 tovarne se pritožujejo zaradi nočnega dela in se sklicujejo Pd tem, da je Jugoslavija podpisal3 mednarodno konvencijo o pre' povedi nočnega dela žensk med prvimi. V tovarni dela 326^ žensk, od tega še vedno v treh izmenah ali ponoči 1494 žensk-Kaj se hoče, ko so se pa hO' rile za žensko enakopravnost, ^ je sedaj zasidrana tudi v ust&'v Ali bi ne bila “pravica” do noč' nega dela samo za može prot1' ustavna?
Potrebna je obnove
Slovita koperska prtetorsk3 palača je v nevarnosti in sam0 rahel premik tal jo utegne zrk' šiti. Prej je bilo v pretorski P3' lači več uradov, pa so se Pr6 časom izselili, ker je bilo biv3' nje v palači že prenevarno. lst° časno so zaprosili za obnovo P3, la če. Prosili so tudi za pom°r strokovnjake iz Benetk, ki so l3 ni oktobra in letos januarja 0 pravili dva ogleda.
Ugotovili so, da je stanje dovitega spomenika kriti vendar primerno za obnov0' Pred leti so že imeli 220 md1' jonov dinarjev za obnovo iz re

publiških sredstev,
d0'
pa —
nar porabili za gradnjo neboh6 nika.
Nižji davki radi šolanJa
jel3
Ptujska občina je sp1"6! sklep, da bodo znižali občin3 ^ davke vsem kmetom, ki šoDJ
svoje otroke na poklicnih srednjih kmetijskih šolah.
PRANCE BEVK:
V mestu gorijo luči
“Tam spodaj, na glavni ulici.”
Vsa vznemirjena se je naglo poslovila. Srce ji je utripalo. Rada bi bila šla daleč proč, kam iz mesta, a je morala prav po glavni ulici.
Bala se ga je srečati, a pričakovala je, da ji bo izza nasled-njega vogala stopil nasproti. Sama ni vedela, zakaj je tako Vzburjena. Spomini? Ob misli nanj je čutila nekaj drugega kakor ob misli na Primoža ali na Lojzeta. Z njim je bil spomin na mladost, omamen duh domačih pobočij. Toda — zakaj ji Prav ta dan stopa na pot? Ni hiogla biti resno huda nanj, rah-1° ga je pomilovala. Ubožec, zakaj se ji le opleta okoli nog? Kaj naj mu reče, ako ga res sreča? Skoraj sramovala se je svoje hove obleke. Srčno si je želela, ^a bi ga ne srečala.
In ga je zagledala prav v tis-tem trenutku. Stal je na vogalu Ulice in se kakor izgubljen oziral na vse strani. Kmečki fant, Nekoliko neroden, eno roko je liščal v žepu. Bil je veselo presenečen, ko jo je zagledal. Naj-krže ni niti upal, da jo bo res Srečal. Pridržan nasmeh mu je izpreletel lica.
“Ti tu?”
Naredila se je ravnodušno, kakor da je srečala znanca, nič vcč. Stopila je k njemu in mu ^ala roko. Njegova je trda in raskava za trenutek obvisela v hjeni dlani.
“Jaz”, je rekel; še glas mu je čil raskav, ni mu gladko šel iz grla.
“Sam?”
Morala je nekaj govoriti. Ali aj bi samo stala in ga gledala? h vzdržala njegovega pogleda, ledtem ko jo je Ciril ostro me-il> se mu nobena poteza na hrazu ni zgenila. Ni mogla azbrati, ali mu taka, na pol gos-IQska, ugaja ali ne.
“Nisem sam,” je odgovoril čez rcnutek. “Tudi Tine je prišel.” Tine je bil njegov brat, ki je ’il dve leti mlajši od njega.
“Kje pa je?” se je ozrla.
“2 Anko govori. Čakata me.”
2 Anko? Začudila se je. O nji ' hi mogla misliti, da bi kdaj jOvorila s katerim fantom.
S Cirilom nista mogla ostati la mestu, krenila sta po ulici, '°dila drug ob drugem. Kristina ^ se bila najrajši poslovila, hi-'e*a je dalje, a ni mogla, ni ime-a moči. Izgubila je besedo, se )2irala okrog in vedno bolj spe-lila korake.
Kam se ti tako mudi?”
‘Saj se mi ne”, je upočasnila U>jo. Trudila se je, da bi bila avhodušna. “Kaj pa je doma lovega?”
Pripovedoval ji je, a ona ga le komaj poslušala. Njegov glas 11 ie kakor daljna godba zvenel ^ Ušesih. Zagledala je Primoža,
* Je stal ob drevoredu, se pačil ^ Usta in se s paličico udrihal p0 hlačah. Kri ji je planila v lCa- Da bi le Ciril ne opazil nje-^ rdečice in njenega drhtenja!
Iti moram”, se je ustavila in ^u ponudila roko.
. Presekala mu je besedo. Fant hil začuden, a ji je brez obo-avIjanja segel v dlan. Kristina ^ čuti]aj da je s tem za vedno Pretrgano med njima. Cu-*a je tudi, da fant še vedno , °ii na mestu in gleda za njo,
I	sc ni ozrla, kakor bi se bila ada. Na svoje oči bo videl... ai! Tako je še najbolje. Ona bi u ne mogla povedati. Razne-
i6 bo po vasi. Naj! Zdaj ji je u° vseeno.
Ih vendar ji ni bilo popolnoma ^Seeno. Ni mogla biti ravnoduš-a had tem, kar se je zgodilo, ula se je negotbvo osamljeno, j! a je polna nekih zlih slutenj. ^ekam težko ji je delo, da stoji
II	b tam na vogala ulice in ga Gabita žalost in jeza. No, na-
zadnje si bo potegnil klobuk na oči in odšel. Če bi bilo na vasi, bi zavriskal in položil v glas vso jezo in bridkost.
Primož jo je mrzlo sprejel. Meril jo je skozi rahlo sklopljene veke, kakor da jo s pogledom prodira do dna. To ve de-nje jo je užalilo. Odšla sta po cesti in molčala.
Čez dolgo se je oglasil Primož.
“Kdo je tisti, s katerim si govorila?”
“Nekdo iz naše vasi.”
“Tvoj fant?” jo je po strani meril pogled.
“Še malo ne.”
Bilo ji je čudno grenko pri srcu. Ali ji verjame? Pripravljena bi mu bila tudi priseči. Primož je bil resen, zamišljen. Pogledovala ga je vedno pogosteje, z vedno večjo skrbjo, molk jo je dražil. Poleg tega je bila užaljena, da Primož ni opazil njene obleke. In če jo je opazil, da tega ni izrazil z besedo. Sklenila je pri sebi, da ne bo izpre-govorila prva, a ni mogla več molčati.
“Grdo je, da nečesa nisi opazil”, je rekla.
Pogledal jo je od glave do nog in se ji nasmehnil. Čutila je, da mu ugaja. Bila je srečna, teža ji je padla raz dušo.
Primož je segel v žep in ji s skrivnostnim nasmehom na obrazu nekaj stisnil v roko.
“Na”, je rekel.
Na dlani ji je obležala drobna, zlata verižica s pozlačenim medaljonom. Ni bila nova, to se ji je poznalo, toda Kristina tedaj ni mislila na to. Takega daru niti v najdrznejših mislih ni pričakovala. Hvaležna je pogledala fanta in nekaj izjecljala v zahvalo. Prazen medaljon jo je rahlo razočaral.
“Ali nimaš slike?”
“Ne”, je nejevoljno stresnil z rameni. “Obesi si na vrat!”
Bil je razburjen, toda Kristina ni utegnila razmišljati, kaj mu je. Pripela si je verižico, ki jo je kakor solnčni žarek božala po vratu, čutila jo je do srca.
Nehote, kakor na ukaz svoje notranjosti, se je privila k fantu. Ta jo je zgrabil pod roko, ni se branila.
Potapljala sta se vsak v svoje občutke in misli.
“Ali ne greva plesat?” je vprašala Kristina, ko je opazila, da sta zašla že skoraj na polje.
Primož se je ustavil in gledal nekam čez njive, ki so se kopale v dnevni svetlobi.
“Pa pojdiva!” se je odločil. “Pozneje se bova nekoliko iz-prehodila čez polje, ne?”
Da. Le prikimala mu je. Čutila je, da je vsa njegova in da bi mu v ničemer ne mogla ugovarjati. Toda bila je vesela le na pol, pol radosti ji je tonilo v neznanem občutku strahu in slutnje, ki ji je kakor kamen legla na dušo.----------
Bilo je že pozno, ko se je vračala. Skoraj tekla je po neobljudenih ulicah, na katerih so gorele le še redke luči. Nič več ni mislila na svojo novo obleko, še na zlato verižico z medaljonom je bila pozabila. Prsi so ji bile navrhane od nasprotujočih si občutkov radosti, bridkosti in groze. Solze, kakor da jih nosi na dlanih in se boji, da se ji vsak hip sesujejo v cestni prah.
V kuhinji jo še gorela luč. Gospodinja je sedela ob ognjišču in dremala. Kristina je obstala za vrati. Občutkom, ki so jo spremljali vso pot, se je pridružil strah. Hkrati jo je obhajala mrzla ravnodušnost. Naj se zgodi, kar se mora.
Gospa se je predramila in jo premerila z zgovornim pogledom. Dvignila se je in odhajala, šele na vratih se je zopet okre-nila.
(Dalje prihodnjič)
MAJ
jv ffoij
ni' n'rji
iLioMMli*
ifiFfflMMsilP,
KOLEDAR
društvenih
prireditev
MAJ
22. — Pevski zbor SLOVENSKI
FANTJE priredi koncert ob 8. zvečer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
23 — Dr. Napredek št. 132 ABZ
praznuje 50-letnico v SDD na Recher Ave.
29.	— SŠK in Slovenska pristava
priredita na prostorih Slovenske pristave obed z govejo pečenko.
30.	— Na Slovenski pristavi bodo
tekme v odbojki, ki se jin bodo udeležili SŠK iz Clevelanda, skupina iz Toronta ter odseki SAVE v New Yorku, Chicagu, Torontu in Minnea-polisu.
30.	— Društvo SPB Cleveland
pripravi spominsko svečanost za žrtve druge svetovne vojne in revolucije v Sloveniji v letih 1941-45 na Spominski dan pri Mariji Lurški na Providence Heights na Chardon Rd.
31.	— Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., priredi spominsko svečanost sv. mašo v Triglav parku pri kapeli ob 11. dopoldne.
JUNIJ
5. — Baragov dom priredi v
farni dvorani pri Sv. Vidu SENKLERSKI VEČER z večerjo in plesom. Igrajo Van-drovci.
0. — Piknik Društva sv. Jožefa
na , društvenih prostorih na White Rd.
6. — Proslava DSPB Tabor pri
kapelici na Slovenski pristavi. 11. — Društvo Presv. Srca
Jezusovega št. 172 KSKJ obhaja 50-letnico ustanovitve.
13.	— Otvoritveni piknik Slovenske pristave!'
19.20. — Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
20. — Pevski zbor Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi.
20. — Društvo Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 10-letnico obstoja Triglav parka.
27. — Piknik Slovenske šole pri
Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
JULIJ
4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
4. — štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
11. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi v korist slovenskih misijonarjev.
14.	— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi piknik na farmi SNPJ.
18. — Društvo KRAS Št. 8 ADZ
priredi piknik v parku ADZ v Leroyju, Ohio. Pričetek ob dveh popoldne.
18. — Piknik DSPB Tabor na
Slovenski pristavi.
25. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
1. — Federacija KSKJ društev
priredi letni Ohio KSKJ dan j
v parku sv. Jožefa na White Rd.
4. — Federacija klubov slov.
upokojencev priredi piknik na farmi SNPJ.
8. — Štajerski klub priredi piknik v Zeleni dolini.
8. — Plavalne tekme in piknik
na Slovenski pristavi.
14.	-15. — Balincarska tekma v
SDD na Recher Avenue.
15.	— Katoliški veterani Post
1655 priredijo piknik na St. Clair-ju. Pazite na podatke.
22. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani.
22. — Društvo Najsv. Imena pri Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd.
22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju ob 60-letnici društvenega obstoja.
22. — Društvo Triglav v Mil-
waukeeju priredi v parku Triglav piknik s športnim dnem.
SEPTEMBER
5-6.—Piknik Slovenske pristave.
12.	— Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-letnico svojega obstoja.
19.	— Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19, Večerja z nad žarom pečenimi piškami in ples v SDD na Recher Avenue.
19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26. — Podružnica št. 50 SŽZ
proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue.
OKTOBER
2. — Ameriška Bratska Zveza
priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue.
2.	— DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue.
3.	— Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
10. — V SDD na Recher Avenue
pripravi S.2.Z. št. 14 domačo “card party” ob 3. pop.
17. — Občni zbor Slovenske
pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
24. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob 5. Igra Hohn Grabnar.
30. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju sv. Vida.
NOVEMBER
6.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
7.	—Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13.	— Belokranjski klub priredi
narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd.
28. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
5 — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
JANUAR
22.	— “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair.Avenue.
Boeing družba postala previdna glede SST
WASHINGTON, D.C. — Republikanski voditelj v Predstavniškem domu Ford je na spreten način pridobil 6 republikanskih kongresnikov, da so glasovali za nadaljevanje investiranja v nadzvočno potniško letalo — SST. Tako je Predstavniški dom spremenil svoje stališče. Preje je bil proti, sedaj je za. Administracija se je tega Fordovega uspeha veselila, družba Boeing, ki je letalo gradila, je pa nepričakovano ostala hladna.
Predsednik njenega upravnega odbora Allen je izjavil, da bo za obnovo gradnje treba poleg že predvidenega kapitala še en bilijon dolarjev! Ta izjava je bila curek hladne vode celo na tiste senatorje, ki so se veselili, da bo tudi Senat posnemal kon-gresnike in spremenil svoje mnenje.
Tistim, ki poznajo zakulisne razmere, je bila pa stvar takoj jasna. Boeing ne ve niti sama. koljko bo dodatnih stroškov, zato je iz previdnosti zagrabila za visoko vsoto. Poleg tega je treba rešiti nekaj tehničnih težav in ovir. Kar je pa glavno: Boeing noče priti v klaveren položaj Lockheeda, ki je dejansko 'na robu konkurza in ki ga more rešiti le izdatna zvezna pomoč.
Ford proti višjim uvoznim carinam * za motoma vozila
DETROIT, Mich. — Fordova uprava je na zadnjem občnem zboru nastopila proti ideji, naj Amerika zviša carine na motorna vozila. To svoje stališče, ki je sprožilo takoj živahno razpravo, je Ford utemeljeval takole.
Res je, da Amerika še ne zna producirati poceni malih avtomobilov. Tujina ima pri tem več sreče, zato je tudi uvoz tujih voz narastel na 15% in ni izključeno, da se bo dvignil celo na 20%. Toda ameriška tehnika proizvodnje še ni rekla zadnje besede. Važnejša je nevarnost, da bi vsako povišanje naših carin takoj izzvalo rekacijo v tujih drfžavah, ki bi tudi dvignile svoje carine za izdelke naše av-
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Maj je tu.... Preglejte vaš dom in ga olepšajte! Pokličite nas, da vam damo brezplačen proračun za barvanje zunaj in znotraj. Smo strokovnjaki!
koristi od izvoza standardnih injni so v zasebnih rokah; knjige velikih voz.	vodi le en mlinar, ker ima več
Ford se boji nečesa drugega: pri nas bodo stroški za “čist zrak” tako podražili avtomobile, da bodo cene zanje poskočile 1. 1975 za svojih $600 po vozu. Če bo naša inflacija še naraščala, se bo cena za vozove utegnilo dvigniti tudi za $1000.
Vesfi iz Slovenije
Tovarno zapuščajo delavci
Na sindikalnem občnem zboru “Metalne” v Mariboru so razpravljali o težavah, ki jih ima podjetje z delovno silo. Lani je zapustilo tovarno kar 836 delavcev, med njimi 180 takih, ki so bili že nad pet let v podjetju. Iz podjetja odhajajo tudi strokovnjaki.
Poglavitni vzrok je v tem, ker podjetje nima za svoje ljudi stanovanj. Pri stanovanjskem referentu leži 400 prošenj za stanovanja, 54 družin še vedno prebiva v barakah.
Premajhna postaja
Obmejna žele zniška postaja Sežana je premajhna za promet, ki gre skoznjo. Lani je peljalo skozi postajo 8911 tovornih in 5600 potniških vlakov, skupaj čez 14,500, kar je povprečno 40 vlakov na dan. Cariniki so registrirali na postaji okrog 2,5 milijonov ton blaga.
Vse tri sežanske postaje so vedno zasedene in zaradi tega nastajajo tudi škodljive zamude. Dejstvo pa je, da ŽTP Postojna nima denarja za modernizacijo tega železniškega volišča.
Razburjanje v Šoštanju
V Šoštanju gradijo naj večjo termoelektrarno v državi, ki bo pričela obratovati predvidoma v letošnjem novembru; investicijski stroški bodo znašali približno 500 milijonov dinarjev. Vendar. pa šoštanjce razburja bolj kot upravičenost ali neupravičenost podražitve elektrike predvsem “podkrepitev” upravičenosti: “šoštanjska TE v istem času opremlja z dragim, posebej naročenim pohištvom v slogu Ludvika XIV. svoj “reprezentančni lokal”, nekdanjo Vošnjakovo vilo “Široko”.
Vodniki elektrarne so na te očitke odgovorili, da bodo tam prostori “delavskega kluba”, dostopni vsem.
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega Amerika škode od uvoza, ima pa
Mlini propadajo
V novomeški občini je še 40 mlinarjev, od tega je šestnajstim mletje žita stranski poklic. Število mlinarjev stalno upada, samo lani je obrt odjavilo 11
kot 15,000 din letnega dohodka, ostali plačujejo davke po pavšalni letni osnovi. ‘
— Iran je bil znan skozi stoletja pod imenom Perzija.
MALI OGLASI
Naprodaj posestvo
34 akrov, na 6465 Rt. 307, Har-persfield Twp. Ashtabula County. Pročelje 676 čv., 2 hleva, 20 akrov jabolčnih dreves, nekaj češpelj, hladilno poslopje za sadje, gozd, velika hiša, 3 spalnice z velikimi garderobami, 1 soba, pol kopalnice zgoraj. Spodaj kuhinja, jedilnica, dnevna soba, pisarna, kopalnica, vsa trda tla, vsa hiša podkletena. Zadnja cena $50.000. Za ogled kličite: Geneva, O., 1-466-4719.
(99)
V najem
Oddamo 4-sobno stanovanje spodaj, spredaj, furnez in garaža na 7004 Hecker Avenue. Kličite 481-4659
(96)
Pri E. 260 St.
Zelo krasna in velika Colonial hiša, 3 velike spalnice, sprejemna soba z ognjiščem, zgotovlje-na razvedrilna soba, garaža za 2 kare; dobro zgrajena. Morate ogledati.
Sv. Roberta fara
Pri E. 238 St., pova zidana hiša, 3 spalnice, aluminijaste strani, polna klet. $26,900.
V Euclidu
Pri Chardon Rd., 3 spalnice, zidana hiša, priključena garaža, zgotovljena razvedrilna soba, kopalnica na prvem, pol kopalnice na drugem.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	731-1070
(97)
Hišo prodam
10-sobno za dve mali ali eno veliko družino, v fari Marije Vnebovzete. Ima 2 garaži. Kličite zvečer po 5. uri: 481-1114.
GOO)

mlinarjev, na novo pa jo je pri-tomobilske industrije. Kar ima'i^I Ie eden, predlanskim pa je
bilo osem obrtnih dovoljenj odjavljenih.
V naj bližji okolici Novega mesta dela edino še Štinetov mlin, a tudi štine pravi, da ne bc več dolgo zdržal zaradi prehudih davkov. Vsi mlini v obči-
Stanovanje dobi
3-sobno stanovanje s kopalnico in hrano dobi Slovenka ali Hrvatica v zameno za varstyo 4 otrok od 6.30 zj. do 1. pop. Kličite 391-7106 po 5. uri.
-(96)
Hiša naprodaj
V lepi okolici, blizu jezera, je naprodaj prenovljena 5-sobna hiša. Preproge od stene do stene, bakrene cevi. $8.500.
Kličite: 442-7862
-(98;
Hiša v najem
6-sobna enodružinska hiša, podkletena, se odda blizu Sv. Kristine v Euplidu zanesljivim ljudem. Za ogled kličite 486-9105 po 5. uri.	—97)
£enid- ? tiobiio delr

-	:i-i-4ŽS£&;:V/...........
ČODNE PODOBE — Mraz in snežni vihar sta ustvarjala te-le nenavadne oblike iz vrste zabitih kolov na odprtini na Norveškem, kje r zima traja precej dalj kot pri nas.
Iščemo uradnico KNJIGOVODSTVO in na pisarniška dela pri manjši instalacijski firmi v St. Clair in E. 65 okolici. Možnost delne zaposlitve. Kličite 432-3330. ________ -17,21 maj)
Iščemo snažilko
Zanesljivo, za splošno hišno čiščenje, malo likanja, po dve dni na teden. Stalno delo na vzhodni strani. Kličite 831-9958 no 4. popoldne.
-(98)
Ženitna ponudba
Slovenski fant,- star 30 let, po poklicu pleskar želi spoznati I dobro, prikupno dekle, staro od i 20 - 30 let, po možnosti s farmo. I Ponudbe poslati na upravo A.D. [pod šifro: Ljubezen na deželi, sploš-t	—(97)
Zakonca
Iščeta štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu ali v bližini E. 185 St.
Kličite 486-4265
GOO)
Prijaiel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair A\ «■< 68tt S! ; 361-4111
&EEXANDRE DUMAS i
Grof Monte Cristo
Nad to divno sliko je razlivala mladost ves svoj sij in vonj; Haydee je bila stara kakih osemnajst do dvajset let.
Monte Cristo da po grški služabnici vprašati, če sme vstopiti.
Mesto odgovora da Haydee Grkinji znamenje, naj dvigne zastor pri vratih, katerih okvir je obdajal ležečo deklico kot krasno sliko.
Monte Cristo se ji približa. Haydee se opre na komolec roke, s katero je držala cev, in pomoli smehljaje grofu desnico.
“Zakaj,” pravi ona v blago zvenečem jeziku hčerk Sparte in Aten, “zakaj me prosiš dovoljenja, da smeš priti k meni? Ali nisi več moj gospod? In jaz ne tvoja sužnja?”
Monte Cristo jo gleda smehljaje.
“Haydee,” pravi, “znano vam je...’”
“Zakaj me ne tikaš kakor vedno?” ga prekine mlada Grkinja. “Ali sem napravila kako napako? Če je tako, me kaznuj, a ne smeš me vikati!”
“Haydee,” pravi grof, “znano ti je, da sva na Francoskem in si torej prosta.”
“Zakaj prosta?” vpraša mlada deklica.
“Prosta, da me zapustiŠL”
“Da te zapustim! ... In zakaj naj te zapustim?”
“Kaj vem jaz? Gledat greva svet.”
“Jaz nočem videti nikogar!” “In če najdeš med mladimi ljudmi, katere bodeš videla, katerega, ki ti bode ugajal, ne bom tako nepravičen ....”
“Nikdar nisem videla lepšega moža, kakor si ti, in nikdar nisem ljubila nikogar razun tebe in svojega očeta.”
“Ubogo dete,” pravi Monte Cristo, “to prihaja od tod, da si
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
EAST DUNDEE — New dlx. 8 rm. raised ranch, 4 bdrms., ww crptg., 1 % baths, Huge liv. rm., din. rm., kit. and fam. rm. 2 ear gar. Exc. foe. Call Owner
428-7221 or 426-6287
(96)
govorila skoro jedino s svojim očetom in z menoj.”
“In ali je potrebno, da govorim z drugimi? Moj oče me je imenoval svoje veselje, ti me imenuješ svojo ljubezen, in oba sta me imenovala svoje dete.” “Ali se spominjaš svojega očeta, Haydee?”
Deklica se nasmehlja.
“Tukaj je in tukaj,” pravi ter položi svojo roko na srce in oči.
“In kje sem jaz?” vpraša Monte Cristo smehljaje.
“Ti,” pravi, “ti si povsodi.” Monte Cristo vzame njeno roko, da bi jo poljubil, toda otroška deklica mu roko izmakne ter mu ponudi čelo.
“Zdaj, Haydee, pravi grof, “veš, da si prosta, da si gospa, da si kraljica: svojo obleko si lahko prihraniš ali jo menjaš, kakor se ti zljubi. Če hočeš, si lahko tukaj in lahko zapustiš dom, če hočeš; voz bode vedno naprežen za te; Ali in Myrtho te bodeta spremljala povsodi ter izvrševala tvoja povelja; samo jednega te prosim.”
“Govori!”
“Ne izdaj škrivnosti svojega pokoljenja, nikdar in nikomur ne povej besedice o svoji preteklosti; pod nobenim pogojem ne izreci imena svojih svetlih starišev.”
“Rekla sem ti že, gospod, in z nobenim človekom ne pridem v dotiko.”
“Čuj Haydee, ta orientalska samota bode v Parisu morda nemogoča; spoznavaj življenje severnih dežel, kakor si spoznavala življenje Rima, Florence,
Milana in Madrida. To ti bode-koristilo vedno, bodisi da ostaneš tukaj ali se vrneš v orient.” Mlada deklica pogleda grofa s svojimi velikimi vlažnimi očmi ter pravi:
“Ali če se vrneva v Orient, hočeš reči, ali ni res, gospod?” “Da, hčerka,” odgovori Monte Cristo, “saj vendar veš, da se iz lastnega nagiba nikdar ne ločim od tebe. Drevo ne zapusti
star šestdeset let in se mi je zdel lepši kakor vsi mladi ljudje, katere sem videla,”
“Toda povej mi, če misliš, da se tukaj privadiš?”
“Ali te bodem kdaj videla?” “Vsak dan.”
“Zakaj me torej vprašaš, gospod?”
“Bojim se, da ti bode dolgčas.’”
“Ne, gospod, kajti zjutraj bo-
CH1CAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
BELLWOOD — BY OWNER 8 apts., 10 yrs. old, 2 bdrms. ea. Range, refrig., air cond. Inc. $18,000. Asking $137,500. Assume 6% mtg. 548-8036
(96)
OAK PARK — BY OWNER Retiring. Prime location. 2 sty. brk. bldg. 1st fir., a.c., 20x45 bus. space + 3 rm. mod. apt. Fin. bsmt., 2 car gar, 2nd fir. 2-3 rm. apts. See to appreciate. For appt. call 386-8300 _______________________________ (96)
OAK PARK — 2 bdrm., IVz baths, crptd., appl., air cond. top fir. elev. Walking dist. to downtown Oak Pk. & L. Reduced for quick sale, $30,000. 947 Pleasant St. By appt. 848-1087
________________________________(96)
7 Room—4 bdrm. bung. Gar., kit. w-new bit. ins. Ige. liv. rm. and din. rm. Lge. 39x125’ lot. Crptg. drapes, pnld. fam. rm. Oil-hot wtr. heat. Ideal for lge. fam. $30,500. By Owner. Shown by appt. only. 777-3982
SAUGANANASH
Beaut. 4 bdrm. split level. 2 car gar.,
2 baths, fam. rm. with frplc. Built in wall for TV & Hi Fi unit, new crptg., cent, air cond. Humidifier.
Mirrored guest closet, built in kit-
chen nook, dishwasher, frigidaire &
oven built in. Fin- lower bsmt. w-
prof. wet bar, must see to apprec. Sep. Laun. rm. w-huge cedar closet, outside speakers, spotlight face brick B-BQ patio. Want privacy? Spac. back yd. facing Forest Preserve. Many extras. Priced to sell now in low $70’s. 5634 N. Kerbs. By Owner	282-1943
RESTAURANT — LOUNGE With entertainment and bar. Capacity 120. Near North Loop location. Excellent opportunity. 728-4965 aft. 6 p.m.
(96)
SAUSAGE and Cheese Shop Establ. good going business. Own sausage mfg. 35 mi. N.W. Chgo. Loop. Retiring. Call 312-639-7582.
(96)
TAVERN — RESTAURANT W — Banquet Rm. Good S.W. loc. Bldg, for sale w-5 apt. Exc. mo. inc. Full bsmt., prk. fac. in rear. Good going bus. Pvt. party. By appt. HA 1-8328 _______	,	(96)
BEAUTY SHOP — 5 stations, 8 dryers, 2 shampoo bowls, air cond. Reas. rent. 5535 W. Chicago. Call owner for appt.	CO 1-8903
(96)
cveta, ampak cvet zapusti dre- dem mislila na to, da prideš ti, vo-’	in zvečer se bodem spominjala,
Jaz te ne zapustim nikdar, da si bil pri meni; sicer pa če
gospod,” pravi Haydee, vem, da brez tebe ne morem živeti.
“Ubogo dete! V desetih letih se postaram, in. ti bodeš čez deset let še čisto mlada.”
“Moj oče je imel dolgo, belo brado, a to me ni oviralo, da seip ga ljubila; moj oče je bil
sem sama, imam velike spomine, pred seboj vidim neizmerne slike in neomejena obzorja, s Pindom in Olimpom v daljavi, in potem imam v srcu tri čute, s katerimi se človek ne dolgočasi nikdar, namreč žalost, ljubezen in hvaležnost.”
(Dalje prihodnjič)
1	Imenik raznih društev ii
<1	i!
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSK.I
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje "vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni'asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
PR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph VV. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko m booster club: Joseph W. Kovach m Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, ii. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-iema članstvo od rojstva do 60 lel .tarosti. Bolniški asesment 65c na nesec in plačuje $7.00 bolniško podpore na teden, če je član bolan >et dni ali več. Rojaki v Newbur-ihu, pristopate v društvo sv. Lov-■enca.
Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Anton Nemec Mary Okicki. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter od rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15.000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
LAUNDROMAT
New coin-op, dri cleaning + stm. cab. 4 Big Boys, 22-12 lb. Speed Queens, 11-50 lb. driers. Establ. 10 yrs. Off st. pkg. Across from Waukegan Shpg. Plaza. Exc. oppty. Owner moving.	623-0556
__________________________  (96)
DELI
Excellent business. Good Northwest location. 2 bdrm. apt. available for owner. $5,500. Pvt. party. Call 478-5363
(96)
CHILD CARE for 2 schl. age children. Live in good Southwest side home. Rm. & board & sal. Must be reliable w-good refs.
523-1911 or 226-8008
(97)
NURSE’S AID For elderly lady. Stay. Own rm. & bath. Lite hsekpg. & cooking. Pvt. W. sub. home. Perm. Sal. open. Ref. req. 352-8581 or 354-3180
(97)
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Mar-lanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, .in Anna Gqdlar,
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Albert Hosta, John Hosta in Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon
331-7670.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Mntt Tekavec: zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Rev. Jos. F a 1 e ž, predsednik Ulrich Lube, podpreds Mary Wolf Naggy, tajnica Mar\ Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpori Mary Zupančič: zapisnikarica Matj Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič.
Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Rediteljica Jennie Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za Feme. Zastop. za ženske in mladin. klub SND in delniških sej: U. Lube.
aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo' Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. , tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 .‘St., tel. 531-7131; pomožni tajnik
Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., 681-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Sophie Magayna; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Frances Eržen, Rose Rodgers, zastop za SDD na Recher Ave., Vera Bajec, Mary Iskra, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice; Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Antonia Stokar in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., teh: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, Joseph Paik; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Joseph Lausin, zastopnik za Slov. nad. dom Frank C h e s n i k, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
PODRUŽNICA ST. 35 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; redi-teljica Molly Deželam Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32
SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; taj. Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Molly Sodja, zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Barbara Baron. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd„ tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h p 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrozic, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Zrzen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri jutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Lillian Marinček; taj. in, blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Zastopnica za mladino Lillian M. Marinček. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu. staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Rudolph
Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Champa in Fanny Modic, Za Slov.. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic.— Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničar ka Rose Mickovic 19612 Cherokef Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Rose Mickovic, nadzorniki: Alice Grosel, JacK Šimenc in Gertru de Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer t Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič,, tajni ca Alke Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Therčsa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettle Zarmck, pod predsednica Anna Zalar, tajnici in blagajničarka Mary Jeraj. 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John G eri, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Ivanka Hrvatin, John Gerl, John Burjak. Zdravniki: vsi slovanski. — Seje se vršijo vsak tretii petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Avenue, ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Yerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Jennie Kapelj, zapis. John Kapelj, nadzor, John Terček, Steve Černigoj in Frances Polc. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Stanley Pervanje za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BOKŠTNARJEV
Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nadborštnar:	David J
Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, .1-226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar; Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzor, niki: Frank Kolenc, Albert Marolt, Joseph Saver; sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, James Hočevar! Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.:	845-4440.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, 2 year Trustee Mrs. Charles Pluscu-sky, 3 year Trustee Robert Somrak. Past Chief Ranger John Petrie-Conductors:	Bastian Trampuš.
Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony
R. Kushlan, Field Representative
Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday m St. Mary’s Study Club Room.
Ameriška bratska zvez*
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 1.81 b. 264 St, Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive. Mentor, O. 44060, tel. 357-7437. zapisnikarica Rose Intihar, blaga)” nik Stanley J. Bober. Nadzorniki-Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Rose Sterbank. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M
Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Paulin0 Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan. 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar-
Ursula Unetič. Representatives
for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar-Regular meetings are held the fir®1 2 * * * Wednesday of every month at 7 p-1^ in room #1 of the Slovenian Na" tional Home, 6417 St. Clair Av* Dues will be collected by the BeC' ord-Keeper on meeting nights ONB-frem 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
častni predsednik Thomas Mlinar. Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in bla£' Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St-, 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan. Carl J. Stwan, Louis Fink. Chapr Frank Majer, Sgt.-at-Arms J°s' Drobnich, F.M. of G. Louis Moz«, S.M. of G. Joseph Može, Strazar Leo Kolegar, Reditelj Jacob Suhci-— Društvene seje četrto nedel)0 vsaki drugi mesec v letu 1971 'J' jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:311 dop. v Slovenskem narodnem domn (staro poslopje) v sobi nasprot* urada SND. Urad zgoraj in uradn6 ure od 2. do 4. pop.
•	Skupinska potovanja
•	Potovanja posameznikov
•	Najetje avtov evropskih in ameriških
•	Vselitev ali obisk sorodnikov
Oskrbi:
M. A. Travel Service
6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500

ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar, Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M Spilar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anthony Kushlan, Youth Director
V BLAG SPOMIN
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA, STAREGA IN PRASTAREGA OČETA
I Andrew Maček
ki je umrl dne 17. maja 1963'
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni teme, kjer ni noči, tam sonce sreče Ti ne ugasT-e> Resnice sonce ne stemni.
Žalujoči:
hčerki MRS. ANGIE ILOVAB in MRS. MARY OBAT
Cleveland, O. 17. maja 1971.