Ir\ 1 Kwpujfe SJJ^EBONDE! ORY Buy Sž? Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EN AKOPRAVN OST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BQNDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ICTORY onds xxv. _ leto xxv. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 15, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 216 "iingradsimbolicno mesto s« je Stalinovo mesto, p) tamkaj bojeval e ji Uci' ^ bitk ruske ]3J i f moskovskih poro-da je ta kraj Simboličen Stalinu 'j" Volga ruske- ,jf jg Mož brez iluzij, ka-j: j ^°toyil Winston Chur-|5i u Stalin vendar človek gi silnih instinktov in ,qgj P'^fiudarka in — kakor ^boT" on gaan po 9I g ^L?^' katerih ni v Ru-j)) 1 K tako spretno izko-^ boljševiški vodi- 2ve4 ,, J® simbol. "Kras-zli jp y je te dni poklica-tei fev2^.^®i^tvo, da je te-j! Ukazal Stalin kot Hed (kakor se je 15 imenovalo), odrezali I ki bi utegnila služi-1(1) iji g. mesta. Isti ukaz je ivi "Iz Stalingrada ni W ikri!'" lOfj tako ukazal, da :r# (g ^®-iingrad zavzeti za n Tudi on vidi v tem ?taliiiov " St ri)' simbol,- simbol i kteZ'.,^^ Sa je tako grozo-i iiHi . ^ 1108 s tajnimi revet silne moči; so-j)! je prisilil, napo-I iVo stepe Rusije s e f krvi. Lahko si tit brezmejen Hit-ivol o vidi, da zadevajo in" du, ako more s tem zlomiti tudi Stalina samega. Pa tudi ne glede na osebno mržnjo, je zastavil Hitler vse na kocko, da uspe pred Stalin-gradom. Res je, da se Rusije ne more zavoje vati ob Volgi in da svetovna vojna ne more biti tam izgubljena, toda če se Hitlerju izjalovi ta kampanja, ne more nikoli zmagati. Nemci morajo že zdaj obupa- Uslužbenci poulične zahtevajo novo zvišanje plač S konvencije S.D.Z. Zadnja zahteva skupni vsoti $352,000 na leto. — Njihove zahteve so ob sedanji draginji popolnoma upravičene. Za predsednika 10. redne konvencije SDZ je bil izvoljen Joseph Trebeč, za podpredsednika pa Ančka Traven in John Pen-znaša v i ca. OVfi v* _ ^eclovesjta prizade-^ steno Stali- ivijg Zato je Hitler :. Za vsako ceno zlo-°dpor pri Stalingra- Skoro istočasno, ko je prišla pred zvezni senat predloga, ki predlaga zamrznenje vseh vati ob misli, da jim bo nemo- ^ mezd in plač na točki, ki je pre-goče premagati Anglijo in Ame- -riko. Toda še pred tem, morajo uspeti v Rusiji, ako hočejo dobiti količkaj prilike za pričetek svoje mirovne ofenzive. Stalin ni Hitler. Stalin ne besni, se ne valja kot obsedenec po tleh. Stalin je mož brez živcev. On deluje po narekovanju svojih instinktov, ne po hipnih impulzih. Ako ga tare jeza, ni tega nikoli opaziti, zakaj on je mrzel ko ledenik. Toda: ako more biti na svetu še kaj močnejšega kakor je Hitlerjevo sovraštvo do Stalina, — tedaj je močnejše Stalinovo sovraštvo do Hitlerja. Hitlerjevo izdajstvo je sunilo Stalina v vojno, katere se je hotel izogniti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Hitler je podrl celotni zgradbo Stalinove politike ter opustošil najboljše pokrajine njegove dežele. Oni, ki so se včasih bali, da utegne skleniti Stalin kupčijo s Hitlerjem, niso računali z nepopisnim Stalinovim sovraštvom. Hitler je stvor, ki ga Stalin smrtno so- Zapisnikarja: Louis Rozman in Joško Penko. Konvenčni tajnik John Gornik. Pomožni konvenčni tajnik Max Traven. Konvencija je poslala brzojavne pozdrave sledečim : predsedniku Rooseveltu, Mrs. Roose-vladovala 15. avgusta, je mest- veltovi, županu Lauschetu, go- vrazi I g % s JNGRAD kljubuje vsem w&dom nacijskih armad ^ črte trdno drže kljub silnim napa-in kupom nemških mrtvecev, ki pokrivajo bojišče. na zbornica prejela ordinanco z zahtevo, da se unijskim uslužbencem na poulični železnici in avtobusih zviša njih plača za $352,000 na leto, in sicer poleg $880,000, katera vsota je bila odglasovana dne 10. julija. Ta ordinanca, ki jo je predložila k Ameriški delavski federaciji spadajoča unija, zahteva 4-centno povišanje plače na uro u-službencem na vozovih, v katerih sta po dva moža, in voznikom avtobusov, 5 centov zvišanja na uro za uslužbence v vozovih, v katerih je samo en mož, in 4 cente zvišanja na uro za vse ostale uslužbence tranzitnega sistema. V zadnji kategoriji je približno 1,000 delavcev, uslužbencev na vozovih poulične železnice in na avtobusih pa je 2,700, od katerih jih je 30 odstotkov zaposlenih z operi-ranjem vozil, v katerih je samo po en mož. Na podlagi zahtevane plačilne lestvice bi prejemali motorma-ni in sprevodniki na poulični železnici po 92 centov na uro, mesto 88 centov, ki jih prejemajo sedaj, motormani-sprevodniki na vozovih, na katerih je samo po en mož, in vozniki avtobusov, pa bi prejemali po $1 na u-ro. vernerju Brickerju in Ohio State Insurance Commissioner-ju. Konvencija je zavrgla predlog, da bi bila predsednik in blagajnik stalno v uradu, temveč ostaneta ta dva urada po starem. Delegatje zborujejo vsak dan od devetih dopoldne pa do poldne, in od 1. do 5. yre popoldne. Popoldne je 15-minuten odmor. Jutri večer bo na čast delegaciji svečan banket. Balkan plamti v revolt! proti osišču Na ukaz Nemčije je bilo raz-puščenih več bolgarskih polkov, katerih vojaštvo je simpatiziralo z Rusijo. s0viu2n0 lhaio bombardiralo gozd nad oregonom Japonski ujetniki na Solomonih so pričakovali, da jih bodo Amerikanci usmrtili. / * SO DOŽIVELI NA RUSKI FRONTI SILNE IZGUBE L masah artilerije, 47 tankov, ki pa so zavozili na ^^^_j^a.ršala Timošenka polje min, kjer jih je bilo mnogo uničenih. One tanke, ki so srečno izbegnili minam ter se hoteli umakniti v ozadje, pa je najhujši napad, k ^^^Gdli nacisti v 24 "i ^ila za Stalingrad. v» iz Stalingra- •/ ^ da bo končna od- padla. Ali se bo napad zdrobil težo, ali pa se brambovci hiše do hiše v ^'ženi nazaj boT vrženi nazaj v Skoz, nato, ko so ^»0 (-J ruske črte južno- fill S,SWmgrada. kj" 0^ ^ vrše tudi za-ivVh kjer odbijajo 3o ^^ftiške napade. Nem-I^^D, ^ '^^znanil nemškemu najtežji del naloge . i ^'000 mož poročajo tu- ^ kjer so izgubi- k, ^ dveh dneh 7,000 razbila sovjetska artilerija. Nato so Rusi s protinapadom ža-podili Madžare nazaj. Stalingrad se junaško dtži MOSKVA, torek, 15. septembra. — Ruske črte pred Stalin-gradom so včeraj trdno držale kljub številnim nemškim napadom in kljub kupom nemških mrtvecev, ki so obležali na bojišču. Severozapadno od Stalingrada je rusko poveljstvo poslalo kavalerijo proti dvema napadoma nemške pehote; ruska konjenica je posekala nad 500 Nemcev. ŽENO JE ZAMENJAL ZA SRNO Watkins Glen, N. Y., 14. septembra. — Arthur Doolittle, star 45 let, je divji lovec in hodi ponoči rad na lov na srne. Njegov snočnji lov pa se je končal s smrtjo njegove 38 let stare žene Marthe, katero je zamenjal za srno, ko je stekla proti njemu na to, ko je on u-strelil dve leti starega srnjaka. Doolittle je priznal, da sta o-ba, on in njegova žena, tekom lova in še pred lovom precej pila, zato ni čudno, če je zamenjal ženo z£^ srno. Pouk v državljenstvu Snoči se je formalno otvorilo pouk v državljanstvu za one može in žene, ki so Ipripravljeni zaprositi za drugi državijanski papir. Pouk se bo vftil v različnih prostorih široi%; mesta in sicer od 7. do 9. urfe; zvečer po enkrat na teden. V ^ajih, kjer živi večina naših Ijuj^ se pouk vrši kot sledi; v J^pnwoodski knjižnici na 856 St. vsak torek; v Norwood knjižnici 6405 Superior Ave., vsak ponedeljek; v Roosevelt šoli, E. 200 St., Euclid, O. vsak petek večer; Carnegie West knjižnici, Fulton Rd. in Bridge Ave., vsak četrtek. Za one, ki delajo ponoči, pa se pouk vrši v Citizens' biroju, vsak torek ob 9. uri zjutraj. Kakor smo že včeraj poročali, je vzplamtela sedaj reVolta proti okupacijskim četam tudi v Macedoniji in drugod na Balkanu, kjer so se pričeli borci za svobodo pridruževati četam generala Mihajloviča. Aktivnost partizanov čedalje bolj narašča v Bolgariji, Grčiji in Rumuniji, odkoder prihajajo ponovna poročila, da mečejo ruski letalci ondotnim bojevni-nikom orožje in municijo. Brzojavke iz Sofije preko Ankare naznanjajo, da so ruski simpatičarji spravili v Plovdi-vu v Bolgariji iz obrata telefon, med Popovom in Anumijo so iztirili neki nemški vojaški vlak ter razdrli več železniških prog v drugih delih dežele. Iz Ankare poročajo, da je bolgarsko vrhovno poveljstvo na nemški ukaz razpustilo več bolgarskih polkov, ker je bilo v njih veliko število ruskih simpa-tičarjev. ZAVEZNIŠKI BOMBNIKI BOMBARDIRALI JAPONSKE LADJE Ponesrečena ustaška kazenska ekspedicija s AN FRANCISCO, 14. septembra. — Poveljstvo zapadiie obali poroča o možni akciji nekega eovražnega letala, ki si je prizadevalo z užigalnimi bombami užgati gozdove v južnem O-regonu. Letalo operira po vsej priliki s kake sovražne podmornice. Pomorsko letalo nad gozdom Preteklo sredo so opazili nad Mouipt Emily malo pomorsko letalo, ki je vsekakor moralo vreči vsaj eno užigalno bor/bo. Neko ameriško stražno letalo pa je pozneje uzrlo ob tej obali neko sovražno podmornico, katero je napadlo s svojimi bombami. Rezultat napada ni znan. Obstreljevanje zapadiie obali Japonske podmornice so že dvakrat obstreljevale zapadno obalo, in sicer 2". februarja pri Goleti v južni Kaliforniji, 22. junija pa v bližini Seaside, Ore. Glavni stan generala MacAr-thurja, Avstralija, 15. septem- bra. — Zavezniški bombniki so že drugič napadli japonske ladje pri Tenimber otoku, severno od Avstralije, kjer so bombardirali dvoje japonskih tovornih ladij. Presenečeni Japonci PEARL HARBOR, 14. septembra. — Mornariški department naznanja, da so dospeli japonski vojni ujetniki, ki so bili ujeti na Solomonovem otočju, v neko pristanišče izven vojne zone. Poveljstvo ameriške mornarice na Pacifiku poroča, da je najznačilnejše pri tem to, da so vsi ti ujetniki pričakovali, da bodo gotovo usmrčeni. "človečansko postopanje in dejstvo, da se je dalo vsem u-jetnikom zdravniško pomoč ter potrebno perilo in obleko, jih je tako presenetilo, da se je mnogo njih izrazilo, da se sploh na marajo vrniti na Japonsko." Nov grob divizija je i ko je napadla, V.. tretjino svoje modne pa so izgu- GARDENAS—OBRAMBNI MINISTER MEXICO CITY, 12. septembra. — General Lazaro Garde-nas, bivši predsednik Mehike, je bil danes zaprisežen kot minister obrambe. WILLklE DOSPEL V IRAK BAGDAD, Iran, 14. septembra. —« Wendell Willkie, posebni Rooseveltov poslanec, je bil snoči častni gost na banketu vlade Iraka. Willkie je prispel semkaj z letalom v soboto. Takoj po svojem prihodu je bil odpeljan na dom premierja Nuri paše Es Saida, čigar gost bo, dokler se bo nahajal tukaj. k •tli.? ka^v^^Gm napadu je ^^are 100 tankov, ' mogli prebiti He^^®^®dnjega dne je Na operaciji Preteklo sredo se je podvrgel operaciji na slepiču Francis Je-raj, sin poznane družine Mr. in Mrs. Joe Jeraj, stanujoč na 15607 Holmes Ave. Nahaja se v Lakeside bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo, Po dolgi in mučni bolezni je preminil na svojem domu Frank Truden, ml. star 38 let, stanujoč na 1108 E. 71 St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Novak, hčer Dorothy ter več sorodnikov. Rojen je bil v Ložu, kjer zapušča mater Marijo, brate in sestre ter druge sorodnike. Tukaj je bival 21 let ter je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9:30 uri iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. ter na Lakeview pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše 'soža-Ije! Nabiranje kositra v Euciidu Paul H. Torbet, solicitor mesta Euclida, jč včeraj naznanil, da se bo pričelo danes tri dni trajajoče zbiranje starega kosf-tra, katerega so gospodinje že v naprej pripravile. Kolekcija bo v sledečem redu: MOSKVA, 3. septembra (IC-N). — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala sledeče uradno poročilo vrhovnega poveljstva gerilske in prostovoljske vojske z dne 1. septembra: Glavni stan hrvaških gerilcev poroča, da so bili oddelki iz hrvaškega Zagorja zelo živahni tekom zadnjih tednov. Več novih gerilskih skupin, ki so bile organizirane šele v juliju ali avgustu, so dnevno pobijale ustaške uradnike in vohune, ter razoroževale ustaške čete in u-staške žandarje. Največje uspehe so dosegli gerilski oddelki v bližini Strubi-ce in, Varaždina, ter v planinah Ivančiča in Kalnika. V juliju so ustaši poslali v Zagorje močno kazensko ekspedicijo, ki pa je bila v boju poražena in povečini uničena. Skupno s kalniškimi gerilskimi oddelki se požrtvovalno bori tudi hrvaški stotnik redne Paveličeve vojske, ki je pred par' meseci prešel h geril-cem z vsem svojim moštvom in s popolno vojaško opremo, strojnicami in tovornimi avtomobili. Mladenka poroča bratu, kako so Nemci obesili 45 žensk, med njimi njuno mater Mati je morala plačati "s svojo dušo" za aktivnost svojega sina. — Nemci špijonirajo v ruskih rodbinah. — Grozen prizor na pokopališču. odseku napad'da bi čim preje okreval! Danes, v torek: Po domovih južno od Nickel Plate železnice in severno 6d te železnice do Newton Ave., in zapadno do 200 ceste. V sredo: Od Newton Ave., do Lake Shore boulevarda in ves teritorij vzhodno od E. 200 ceste do Babbitt Rd., med bule-vardom in Nickel Plate železnico. V četrtek: Sekcija severno od Lake Shore bulevarda kakor tudi po domovih na Babbitt Rd. Demonstracija krpanja Mrs. Christine Pirnat iz Col-linwooda bo jutri večer priredila brezplačno demonstracijo svoje iznajdbe za krpanje oblek in posteljnega perila brez šivanja. Demonstracija, ki se bo pričela ob 7:30 uri in nadaljevala do 9:30 ure, se vrši v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Cenjene rojakinje so vabljene, da se je gotovo udeleže, ker iznajdba je brezdvomno velike vrednosti zlasti za one naše matere in gospodinje, ki i- do okrajne meje, ki je severno majo velike družine. od Nickel Plate železnice 800 JUGOSLOVANOV USTRELJENIH NEW YORK. — BerUnski radio poroča, da je bilo v vojaških operacijah v Bosni ujetih in ustreljenih 800 jugoslovanskih borcev, ki jih radio označuje za "bandite". (Kakor znano, je doslej Berlin označeval vse rodoljube, ki so dajali prednost borbi na življenje in smrt pred suž-nostjo, za "komuniste," zdaj pa jih torej označujejo za bandite). Omenjeni so bili ujeti v bojih pri Brodu. - (Poročilo v listu "New York Times") MOSKVA, 14. septembra. — Neki sovjetski vojak, ki se bori na Ijeningrajski fronti, je te dni prejel pismo od svoje sestre, ki mu sporoča sledeče: "Moj dragi brat Šura: Naznanjam Ti, da sem zdaj v Gorkem, kamor sem prišla na sledeči način: Ko je bil zavzet Vorošilov-grad, so po hišah nastanili Nemce. Mi smo dobili nekega velikega moža, ki je pričel pre-gledavati naše fotografije, nato pa povprašal po osebah, ki jih te fotografije predstavljajo. Razgovor med Hmiorn in materjo "To je moj sin," je rekla naša mati. "Kje pa je zdaj?" "Na fronti." Nemec je še enkrat pogledal fotografijo in vprašal: "Kje pa služi? Ali je partizan?" Babelj se vrne Nato je odšel, toda se kmalu vrnil s tolmačem, nakar je pazljivo prebral vsa pisma, ki si jih Ti pisal, nato pa vzel očetovo in zaj in rekel: "Pojdi z menoj, stara!" ^ "Kam?" je vprašala mati. "Boš že videla, kam. Za sv(% jega sina partizana boš morala odgovarjati s svojo dušo." "Ne bo sama visela!" Meni pa je Nemec dejal: — "Mala, nikar ne jokaj. Tvoja mati bo jutri obešena, toda ona ne bo sama visela." Noč sem prespala v kleti,, zjujtraj pa sem odšla na pokopališče, kjer sem sedla. Tamkaj sem videla, kako so pripeljali tja 45 žensk, med njimi našo mater. Nemci so jih zvezali skupaj, da jim ne pobegnejo. Na pokopališču je bilo mnogo ljudi. Nato so jih začeli obešati. Nekdo je rekel v ruščini: "Za svoje sinove partizane plačujejo zdaj s svojimi dušami." Trupla so visela dva dneva. Ce je kako truplo padlo, so ga dvignili ter zopet obesili. Mi emo zbežali ter prispeli sem, k Tvoji ženi." Dragi moj brat! Nemci sekajo, streljajo in obešajo naše ljudi. Bijte jih, lopove! Pozdravlja Te Tvoja sestra, ki jim je sreč- Tvojo fotografijo ter zopet od- no pobegnila. šel. Kmalu pa je prišel spet na-' Marušja Pomomareva. Težave Paveličeve vlade VESTI IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV Arma, Kans. — V Flemingu si je 5. t. m. vsled dolgoletne bolezni vzel življenje John Bobnar, star 67 let in doma iz Te-harij pri Celju na Štajerskem. V Ameriki je bil 39 let. Zapušča ženo .in pet odraslih otrok. Pokopan je bil 7. t. m. na pitts-burškem pokopališču. BERN. Švica, 14. septembra (NYT) — Pred kratkim smo že poročali, da je Paveličev preki sod obsodil na smrt 22 oseb, češ da so dobavljali gerilcem orožje in vojno opremo. Obtoženi so bili razven tega tudi širjenja vznemirljivih vesti, ter da so poslušali britansko radio oddaje. Zdaj poročajo, da je zagrebška vlada zahtevala od sil osišča, da odpravijo na Hrvaško dve celi diviziji, v pomoČ proti četniški vstaji, kateri vlada ni več kos. Ta prošnja je bila baje odbita, tako iz vojaških, kakor političnih razlogov. Zagrebški vladi so odgovorili, da so čete osišču potrebne na drugih frontah, V Bernu pa mislijo, da se Nemci boje poslati tako vojaško pomoč, ker bi g tem priznali,, da je uporno gibanje v gorskih predelih Hrvaške in Srbije za^ vzelo take mere, da si Paveliče-va vlada ne ve več pomagati. Zagrebška vlada je izjavila, da bo vsaka oseba, kriva širjenja vznemirljivih vesti, postavljena pred preki sod. kTRAl4 i' 25. septeA septemb: UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI •Ijenj« Japons "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tiy Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po razna&alcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celp leto) ...........................................................................$6,50 Por Half Year — (Za pol leta) ______________________________________________________________________________3.50 Por S Months — (Za 3 mesece) ................................................................................2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po poiti v Clevelandu, Kanadi in MehiW): For One Year .— (Za celo leto) ..........................................................................$7.50 Por Half Year — (Za pol leta) .................................................................................4.00 Por 3 MonUis — (Za 3 mesece) ............................................................................... 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Poi' One Year — (Za celo leto) ........................................... Por Half Year — (Za pol leta) ................................................... ..$8.00 „ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. NEMČIJA JE ZIDALA NA PESEK G. Z. Sajovic je imel dne 8. septembra po radiu sledeči govor: Slavni pisatelj in publicist Somerset Maugham je pred kratkim dejal o nekem evropskem narodu; narod, ki t ceni katerokoli vrednoto več nego svobodo, bo svobodo ,izgubil; če ceni denar ali udobnost višje od svobode, pa bo po čudežni ironiji usode izgubil vse, denar, udobje in svobodo. Nacifašisti^a propaganda je leto za letom pripovedovala, da so Amerikanci pomehkuženi in da so izgubili stara borbena svojstva. Pri njih da vlada nad vsem denar in udobje. Toda vsak opazovalec mora priznati, da je Amerika danes žrtvovala borbi za svobodo oboje, denar in udobnost, in sicer v obsegu, ki je za evropske razmere nepojmljiv. A ne le materijalno, tudi duševno se je Amerika oborožila. Na tvarni in na psihološki fronti dela s polno paro. Že dolgo pred vojno so se nemški in italijanski mag-nati najbolj tresli pred Ameriko in njeno neizmerno industrijsko silo. Varali so sami sebe in slepili, da se bo Hitlerju že nekako posrečilo, preprečiti pomoč Amerike ogroženim narodom. Prepričani so bili, da se bo Hitler pred to nevarnostjo zavaroval in da prej ne bo začel nobene vojne. Nemci so se zanašali na ogromno število Amerikan-cev nemške narodnosti in upali, da bodo skupno z laškimi in španskimi Amerikanci osnovali tako mogočno peto kolono, da nobena ameiikž^nska vlada ne bo mogla organizirati vojske in vojne industrije. A danes? Nemški industrijalci danes že dobro vedo, da je vse zaman. Danes rastejo povsod po Ameriki gigantske tovarne, iz katerih se vale tanki in dvigajo letala. Neizmerne množine topov in strojnic, municije in druge vojne opreme hite k obema obalama amerikanskih oceanov, kjer jih čakajo ladje zgrajene v novih ladjedelnicah, da jih odvedejo na rusko in na druge svetovne fronte. Vsa industrijska oprema je v Ameriki popolnoma nova: železnice, tovarne, ladjedelnice, vse je še neobrab-Ijeno, vse smotrno opremljeno z najboljšim. Na delu so delavci, dobro plačani in dobro hranjeni; ki radi in z veseljem delajo. Z njimi nemška industrija ne bo mogla tekmovati. Njene železnice so izrabljene, njeni stroji že leta in leta pognani v divji ritem, a delavci so trudni, slabo hranjeni, sužnji, katere z grožnjo in bičem naganjajo na delo. Zato se ne bojte, zmaga bo naša, čisto naša. Dobro vemo, kako vam je težko. Vemo, kako vas pobijajo in zapirajo, kako našim kmetom požigajo domove in o dovajajo živino, kako so tisoči in tisoči morali v gozdove, da si rešijo golo življenje, kako-^o tisoči in tis.)-či šli v planine, da nadaljujejo borbo. Vemo, kako je tudi onim, ki so še doma, hudo živeti. Ves naš narod živi danes v koncentracijskem taborišču. Popolnoma so ga odrezali od zunanjega sveta. Vemo, kako se iz dneva v dan veča pritisk propagande in kako vam natvezajo laž za lažjo. To je organizirani pritisk na dušo, satanski stroj, ki naj zmelje vašo upornost in po načrtu ustvari maloduš-nost in grozo. Malodušnost, češ, da zavezniki ne morejo zmagati, grozo, ki naj pripravi Slovence čimprej do tega, da bi se ud ali. Kajti hitro, hitro, je Hitlerjevo geslo. Potrebni so mu pohlevni ljudje. Zato grozi vsem, ki se mu ne bi pokorili, 'A zaporom ali pa s smrtjo. Vemo, kako je neizmerno težko ohraniti hladno kri in neodvisnost mišljenja pod takim pritiskom. A čast vam, ukanili so se. Slovenci imajo trde glave in tisoč let borbenega odpora za seboj. Kvišku .srca, kmalu bo šlava naših sovražnikov izplahnela. Ogromna stavba nemške sile je zidana na pesku. V novem redu, ki je samo red novih solza in novih grobov, živi le majhna peščica mogotcev v izobilju, vsi drugi pa trpe in stradajo. Vse socialne pridobitve zadnjih 150 let so uničene. Enakost pred zakonom, delavni čas, svoboda kreta-nja, svoboda vere, mišljenja, govora, tiska, vse je odpravljeno. Umrljivost otrok in starcev je strahotno poskočila in se stalno dviga za vse druge. To je takozvani novi red, novi red milijonov in milijonov lesenih križev. Cilj tega novega reda je, da napolni žepe peščici ponorelih samozvancev. A vse to je zidano na pesku in se bo sesulo, ko zapiha vihra svobode iz oceana. Sesula se bo ta stavba in z njo posurovela ljudstva in njihovi podli vodje. , Zrušil se bo največji zgodovinski poiskus ropanja in zasužnjev^nja celih narodov. Zgodovina nas uči, da surova sila se ni nikdar zmagala nad idejo. Sedem let je Hitler pripravljal svoje pohode, gradil tanke in letala, podkupoval in izpodkopaval moralo drugih narodov. Kvizlingi so mu pomagali več, nego topovi iu podmornice. A na Ruskem, je Hitler obtičal. Naprej, nazaj, naprej... Ljeningrada ni zmogel, Moskve ne in tudi pred Stalingi-adom že dolgo stopica. Naprej, nazaj, naprej... a pred njim je še vedno vsa tista zagonetna, ogromna ruska zemlja—silna in sklenjena. Tam ni vrzeli, ni pete kolone, ni kvizlingov. Pač pa so tam spomini, stari spomini, veter šepeče o njih skozi stepo, o velikanskih vojskah, ki so tam poginile, o slavnih vojvodih, katerih slava se je tam razblinila v nič. In tudi s prahom nemških vojakov, se bo nekoč še igral ta veter, ki duje čez Don... Hitler je obtičal na Ruskem. V njegovem zaledju pa rastejo ogromne sile: tam dela Anglija, trdo dela~ in njena sredstva se množe, medtem ko dobiva P or m-je strahovite udarce. Ono Porurje, kateremu je Goering prisegal, da ne bo nikdar videlo sovražnikovih letal. Nemci zapirajo oči in ušesa: — Druge fronte ne bo, obljubljata Hitler in Mussolini. Amerika pa molči, dela in hiti. V rekordnem času je preuredila vso svojo industrijo in zdaj že osem mesecev vežba milijone in milijone mož nemoteno, sistematično in hitro. _ . I^olo se vrti, kakor ga voda obrača. Čas bo prišel, ko boste vračali milo za drago in, kakor je izjavil predsednik Roosevejt, sodili one, ki vas zdaj tlačijo. Naj si to zapomnijo vsi. Pravica bo zmagala in z njo naša stvar! LJ rednikova pošta Nekaj izrednega bo pred sejo Krožek št. 2, Progresivnih Slovenk bo imel v sredo večer, 16. septembra svojo sejo v sobi št. 1 Slovenskega narodnega doma. Pričetek seje bo ob 7:30 uri zvečer, toda pred sejo bo pa nekaj prav posebnega. Članicam je dobro znano kako fino zna Mrs. Franceskin peči kekse in cookies. One, ki so kdaj že pokusile kar je ona spe-ki l, so radovedne kako more to,j irvpraviti tako okusno. Izvirno poročilo iz Slovenije lo žalostno tuljenje živine, ki je poginjala v hlevih. Poginila je goveja živina in večji del prašičev. Vojaki so pobesnili, drugače si ne moremo razlagati njihovega divjanja nad cerkvijo, (podružnica Bloške župnije ^v. Roka), ki so jo porušili. Zgorela je streha in kor; zvonovi pa so padli iz zvonika in se razbili. Cerkev stoji na samem, bila je krita s pločevino, in je izključeno, da bi bil le slučaj; o-pravičujejo se namreč, da se je ogenj prijel cerkve sam. To divjanje je trajalo precej časa. ^Vojakom je zmanjkalo bomb. Tako je srečno ostala zadnja hiša, na katero je bomba padla skozi streho, ne da bi se užgala. V celem sta ostali torej dve hiši in en skedenj. Vse drufeo je uničil požar in če greš danes skozi to vas, so njeni e-dini prebivalci lačni psi čuvaji in mačke, ki so kljub nesreči o-stali zvesti svoji domačiji. Takoj nato je vojaška o-blast izdala ukaz, da ne sme ni-kdo dati strehe prebivalcem vasi Ravnik, in je za prestopek določila smrtno kazen in upepeli-(ev imetja. yse preostale moške so odgnali v kasarne, kjer so jih imeli nekaj dni zaprte brez jedi in jih pretepali. Pobrali so vsakega moškega, ki so ga srečali. Ko so jih pripeljali v vojašnico, so jih postavili ob nanovo skopano jamo in jim grozili s smrtjo, vse za prazen nič. Sledilo je še nekaj novih ukrepov. Smrtna kazen za vse pobegle, policijska ura od 18 ure do 9 zjutraj; to ravno za Veliki teden. Za vse moške pa policijsko uro ves dan. T8 stanje je trajalo do velike sobote. Ta tragedija je poleg ostalega zahtevala 5 smrtnih žrtev, 1 Italijana in 4 Slovence. Med njimi sta bila dva kmeta, ki sta na Veliki teden, nič hudega sluteč, stopila na cesto. Podrla jih je italijanska krogla. Tretja žrtev je bil kmet iz vasi Kromplje, ki I se je mudil nekje na polju in bil tam na smrt obstreljen. Prav zaradi tega so "Srbske novine" najsi še tako skromne, posebno pomembne saj so znanil ke prihajajoče nove dobe, prav tako, kakor Vodnikove "Ljubljanske Novize," dobe prosvet-Ijenstva, omike najširših plasti naroda. Preden so "Serbskije novini" prenehale izhajati so prevzele njihovo nalogo "Slave-no serbskija vjedomosti." Začetki jugoslovanskega no-vinstva segajo torej v 18. stoletje ter se lahko sklicujemo na lepo tradicijo našega tiska. Prvih novin seveda ne smemo ocenjevati s sedanjimi merili — ne njihove oblike in vsebine, kakor seveda tudi ne poročevalske službe. Razumljivo je, da prve novine niso mogle izpolnjevati vzorno svojih nalog ter niso tudi služile narodu ,v takšni meri, kakor so si morda njihovi izdajatelji želeli. Srbskega književnega jezika in pravopisa v pravem pomenu besede še ni bilo. Samo po sebi se razume, da se v tistih časih list ni mogel razširiti med narodom, ko je bila pismenost se zelo slabo razvita. Zato moramo ob tej priliki tudi naglasiti, kako velikega pomena so stolice za novinstvo na univerzah, česar se pri nas še ne zavedamo dovolj dobro. Brez proučevanja novinstva je nemogoče dovolj temeljit in ploden študij kulturne zgodovine. Novinska razstava, prirejena pr^d leti v Ljubljani, je na to opozorila kulturno javnost. Posebej bi pa bilo treba še naglasiti, da je razvoj našega tiska tesno zvezan z zgodovino naših narodnostnih bojev — za svobodo naroda in l9,stno državo, bojev za osnovne narodne in človeške pravice. Zato pač nikakor nismo, .smeli zamolčati pomembnega jubileja srbskega tiska, zlasti še, ker je to jubilej vsega jugoslovanskega čeprav ga bo kdo skušal zamolčati. SKR Dainir Feigel: pac M Prišel sem do o zaključka, da je ® mnogo bolezni, za našli učenjaki še mena. Mene je že taka bojazen. Krstil • gentilis". Njen _ skrajna razburjenos^^ ra skrivati za slad jem. Huda je ta bo ^ jim se misliti na ako bo trajala del] zdravila? Zapreti P potem pa tudi stran* 1 jo k meni! Naznai^T da sem že zavaro^ pisarno urejeno? brali to naznanilo, " ali prevzetnost, ali ^ vili z desnim kaz«^^ gov na svojem čelUi bi ne brali naznanil®'^ hajali vkljub teiiiu Ko, bi dobil le vem, da bi mi odl®» srcem te pričakuje^' zdravi me! Dopusti stisne bolezen v le Očividec pripoveduje o razrušs-nju vasi Ravnik Bilo je na praznik M. Ozna-nenja, 25. marca t. 1. popoldne v vasi Ravnik, ki leži na robu Bloške planote in ima 25 hišnih številk. Naključje je prineslo, da sta se srečala patrulja geril-cev in patrulja Italijanov — vsakih po trije možje. Spopadli so se in obležala sta dva človeka, en gerilec in en i-talijanski vojak. Ostala dva vojaka sta nato zbežala v bližnjo vojašnico v Velikih Blokah, na-!kar se je kmalu pojavilo nekaj 150 let srbskega novinstva živahno delovanje jugoslovanskih gerilcev je namenjena delilcem mojih dov? Reši me, boj se stroškov! F hočem končati tiska, Uločinec, in oblju drgnem s vojo sedo celo rabljevo jega vratu. Soba je tiha! ^ slišal nihče. Kaj bo- Zato pa bo jutri večer pred jf^mionov oboroženih vojakov. r!'-jo napravila testo in katera, L jug jg videč mrtveca, so takoj bi poleg, bo videla kakšno u-i kaj sledi, mnogi so zače- n\3tno8t rabi, da se ji vedno po-'j; reševati najfjotrebnejše' iz G-eči napraviti kaj dobrega. — vendar ne vsi. Tako so re-iV: adtem, ko se bodo "cookies' | tako zelo malo, kakor men-p.kli, se bo \ršila seja, po seji, y nobeni doslej požgani bcnio pa seveda pojedle kar bo gpekla. Obenem se opozarja članice, vasi. Večina moških je ušla, ve-d )č, da se ni dobro seznaniti z znanimi kasarnami in njih do- ki se zanimajo za balincanje, da|brotami. Vojaki so nas obkolili ki je še pre- prep^ ----------■---------I .wj----— :iaj pridejo na sejo; da se vidi streljali na slehernega, koliko "teamov" bomo vpisala fkušal reševati, pobrali š zi\ tekmo z krožkom št. 1 za 4. oktobra. Govorilo se je nekaj, zopet priredile bazar. Katero ve seli, naj prav gotovo pride na sejo in poda svoja mnenja. Na svidenje na seji, 16. septembra. Mary Zakrajšek, tajnica. ostale vaščane ob vaškem vodnjaku in takoj začeli strašno (}e-da bi lo uničevanja. Da ljudje resnično niso mogli nič rešiti priča to, da je v neki hiši domača hči zbrala nekaj obleke in jo hotela rešiti iz hiše. Dobil jo je vojak in je morala vse stvari nesti nazaj in vreči v ogenj. Začelo se ie divjanje brez primere. Vojakom ni zadostovalo, da so požgali vse kozolce, sked Prav je da se tudi slovenski tisk spomni te pomembne kulturne obletnice: pred 150 leti je začel izhajati prvi jugoslovan-" ski list, ki se je v začetku imenoval "Serbskija povse.dnavnija novini" pozneje pa "Serbskija novini." Jezik teh novin je bil še, razumljivo, stari bližji cerkveni slovenščini ali ruščini kakor narodnemu jeziku saj je prišlo do Vukove reforme mnogo pozneje. Prv^ številka teh novin, bolj podobna brošuri kaJcor sedanjim listom, gaj je bila v obliki osmerke s platnicami, je izšla po pravoslavnem koledarju 14. ms^rca 1T51. Li$t je izhajal do konca leta 1792 in izšlo je skupijo 189 številk. Strokovnjaki so mnogo pisali o . tem listu, a dolgo niso bile znane prve številke. Nedavno ge je posrečilo književniku in novinarju Svetislavu Sumareviču najti prve številke in napisal je obširno študijo o "Serbskih novinah." List so začeli izdajati na Dunaju živeči srbski rodoljubi, i nemškimi četami v predmestjih Tiskal ga je Grk Marcides Po- j Sarajeva, predvsem v odseku Ijo, ki je izdal tudi .grški list med'kraji Semizovac in Čevlja- novic. 26. oktobra 19 . ■ Tretji dan. Da vsaj pri starem! ne agente, na prip®'^ salnih strojev sem ro privadil. Tem ljubeznivim" ?nanceP , nes pridružil še ji, trafikantje in al® požaru Brž se je zvedel® kot začetnik In posledica tem^- ^ — • -'Ol' d« 0^'' re tar mi je prišel P' €(legantnejše prost® palače, drugi mi P& Moskva, 4. septembra (ICN). — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala sledeče u-radno poročilo vrhovnega poveljstva gerilske in prostovoljske vojske z dne 2. septembra: Južno-dalmatinski gerilski bataljon^ so zdaj že celih 6 dni v srditem boju proti laškim oddelkom, ki so začeli hkratu iz različnih strani prodirati proti postojankam na planini Bioko-vo. V Bosanski Krajini divjajo boji v bližini Sitnice. Iz Banjaluke so poslali Nemci in ustaši 80 tovornih avtomobilov, polnih vojakov, v pomoč napadalcem. Na svojih postojankah blizu Sitnice so se fašisti utrdili, ter izkopali jarke. Sedma in osma napadalna geril- ska brigada iz Krajine sta ------- „ , , spretnim mani6vriranjem obko- j nek tudi trafikant]®^«!' lile sovražnika, katerega izgube .že celo na one ma'® so zelo težke. Gerilske čete v predmestjih Zenice so začele v zadnjih par i na všajk nAŠ# dneh z živahnejšim delovanjem, | požaru mo3® ter so osvobodile več ducatov: Qgnjegasqi goto^" vad v tem ozemlju. i-fniiUnbi tu<^ prtil celo lepo, za dobrega in zap^ vetnika kakor vilo nedaleč od Prihajali so poročevaje se, naj znai^*^.. njih kolke in , sem, da bijejo hud iH jih dobe pri kolkil'- v • In slednjič je ; toliko dela, če bi ^ Gerilski oddelki v vzhodnji 'moje premičnine, Bosni so se ponovno spopadli z injel jaz, ko s®"', ' "Efemeris." Tedaj se je poka zal tudi v ustanovitvi tega prvega lista Jugoslovanov svobodomiselni duh ča?a ob francoski revoluciji in vladi Jožefa 11. V drugačnih rg.zmerah, glasti v takšnih, kakršne so vladale še pozneje v ča,su a^)Solutizma, bi nje in ostale slvambe, ampak z'^pap ne začel izhajati v avstrij-bombami so poružili tudi hiše, ski prestolnici slovanski list. tako da nam o nekdaj cvetoči! Začenjala se je nova doba in žo vaPi priča le še kup razvalin. ■, se jo svitala zarja poznejšega Grozoto požara je še poveča- mogočnega razi^iaha prosvete. Ijal v bran ognje^' navdušenega ag.e^^^ ru. ^ (Dalje ŽEN^,, DEKUSTA IN Ne odlašajte! Naročite si fini "STERLING" suknjo za bodočo ziino CALL" in to direlttno iz tovarne SEDAJ še dobro blago po nizitih cenah. Za do'''" ppšteuo postrežbo ;e vam priporočam ^ C BENNO B. LEUSy 1034 Addison Rd. ENd. 3426 ' I^Ptembra, 1942. ENAKOPRAVNOST STRAN 8. ^Ijenje na Japonskem '■ "Japonskem narod ni še *^08no živel, a nekaj Pa dobesedno strada in posebno zadnja štiri ^ v vojni s Kitajsko. ^3Še bo pa na Japon-kp so si naprtili na •i'^Uge močne sovražni-^ gotovo bo vlada izda-^ ukrepe, potom katerih jlfitvo primorano še bolj v vsem in stradati. Japonec pa bo vse ® prenašal. kar piše o tem čas-"®rtens; čitam, da bodo vžiga-tanjše. Tega bi sam p ne bil, ko bi ne bil Japonska danes na eo( varčuje, skopari, in ra-. ^ "i seh koncih in kra-, _ ^idim vsak dan. j^^stavracijah, kjer je neja-jčelja na dajejo več 5< pov se ga ne dobi. d Tudi po papon- in kuhinjah ne in! rj^^toliko riža, kakor prej, eji (tg. Enkrat na ^mesec je» prodajati sadež. ^ ^ močno prepasuje is»!ey"^; "^anj jejte!" tako l(e' oklicih urad za iW ta Mobilizacijo, n, ivy^P^Qskem je že dolgo ril ehj,-, ki je zoper li") 'jgj, zahodno življe-lif ti g japonski narod pri do želje izpolnile. Vodilni možje sami javno govore zoper razkošje. Sam predsednik vlade je dejal, da mora z zunanjo revolucijo, ki hoče "novi red v Aziji", priti tudi domača revolucija, ki naj tudi doma uvede nov japonski red, ki ga Japonci imenujejo "šintizai". Japonsko državo hočejo postaviti na docela novo podlago. Kako pa se bo to zgodilo, to ni jasno. Zdaj Japonec občuti le še bolj temno stran tega gibanja. Vse mogoče stranke in skupine so si zapisale na svoje zastave moralni preporod japonskega naroda. Tukaj delujejo tako i-menovani "ženski patriotje", delujejo tudi "delovni gorečni-ki" in polno drugih takih društev. Ti ljudje nadzirajo vso deželo ter imajo pod seboj na tisoče nadzornikov. Ti nadzorniki hodijo okoli ter vsaki gospodinji gledajo v lonce, da vidijo, kje preveč jedo, kje imajo preveč zalog, kdo se izogiblje delu itd. mado na Kitajskem. Japonec naj ve, da mora tudi japonski vojak na kitajskem bojišču živeti skromno in pičlo. In tudi potem, ko bodo vsi japonski načrti uresničeni, naj se pripravijo, da tega še ne bo konec. Vodilni možje japonskega naroda javno in odkrito govore, da bo tudi potem moral japonski narod "preživeti še deset let tega pomanjkanja." Prihodnjost pa bo pokaza;la, ali bo japonski narod mogel prenesti tudi ta nadčloveško veliki napor, ali se morda ne bo nekega dne naveličal iter ne bi hotel več stradati. Afriške puščave vedno večje SHOOT STRAIGHT With Our Boys! BUY WAR BOND; nazaj k preprostosti it ^ Vedeti je namreč ^ Japonska bila stro-j fvn ^ vsakemu tujemu iit °kler ni American Per-flff tiuji si izsilil vstopa v • f ^želo. Takrat je za-SUgK. ° življenje stopilo med 7f 1941/42 1941/42 1942/43 $83'EST) IL. 1942/43 TOTAL ym/M increase in british war production restrictiontof.civilian'^supplies^ ) i ¥ aircraft*; TTi. JULY. 1941 JAN.. 1942 JUNE. 1942 JAN.. 1941 = 100 SEPT., 1941 JULY, mo = 100 MAR., 1942 MAR.. 1941 A A A A NEWS PRINT 100% LAST QUARTER 1941 SECOND QUARTER 1939 50.000 + TONS A WEEK 5,000 TONS A WEEK AUGUST, 1942 ----SEPTEMBER. 1940 aaik lHGURES MUST REMAIN MILITAT^Y SECRETS SEPT., 1939 acri., i7jv ■ acri., itjt iif' I . .. x.y. . , .J ^ _ My , _ .1............ mtioning in britain today aug,40-aue.4l 0 KILLED butter sugar andtats tea WOUNDED milk ^am $ept.4i-june42 KILLED WOUNDED ready meals CANDIES bacon. ham meat THESE FOODS ARE NOW RATIONED pre-war monthly AVERASE SEPT.. 1939 AUG. 1941 MAY. 1942 «00 MILES *■ 150 miles *■ 125 miles 52 miles "»ASOLINE JULY. 1942 NONE 100% ^ WD^XIOFJYPICJ^JCONSUMWI« .67% , SEPT. 39 I MAY 40 NOV. 40 .MAY 41 JNOV.41 'cCOTHiNgr Joo%f ,/50°/v SEPT.. 1939 1942 TbicycleC -CToo'^ SEPT., 1939 1942 BOMBS^PN GREAT^RlfA# f®/- / ,-, ,r WAR DAMAGE THROUGH ENEMY BOMBINGS ) SLOVENSKI MLADENIČI Ako želite delo kot "Pin setters" (postavljqci kegljov), oglasite se pri poslovodji kegljiscq SLOV. DEL. DOMA NA WATERLOO RD. Javite se pri A. SKUFCA, poslovodja » "V i VSE KARKOLI potrebuje se o>3 zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti čaaa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod up, 62. cesti KnauioV^o poslopje TWILIGHT BAILROOM se odda v naj an za PLESE in VESELICE še nekaj dobrih dnevov za oddajo na razpolago POKLIČITE TINO M ODI C 6025 ST. CLAIR AVE. ENdicott 8681 BETWEEN SEPT.. 1939, AND MARCH..19^2^ Get Voi/r Gun ! ABOVE barely hint at tUp three years of '"S th which the British people have devoted to smasli- 'tliijj ® Axis. British income tax starts on an indome of S440. The h ""ate is 50%: with surtax it rises to 9T¥i%. War Savings in iSOT which Brituns have voluntarily lent their Anient wiUi<..;i interest. Th* growth of British war produc- ONE OUT OF FIVE HOUSES WERE DAMAGED OR DESTROYED -*—---- - Compiled for tfaa Briiisb ImfonnaUpo Scrvicfi, aa Agcmoy of
T PICK-S tion has to be shown by percentages based on 100 rather than by actual figures which ^e secret. The chart shows only a few exam- -pies of the restrictions placed by law on the supply of consumer goods—and even the limited supplies permitted are not always available to the shopper. Many foods not rationed are completely unobtainable. Thus the' whole people contributes to victory. blag spomin prve obletnice smrti naše ljubljene, drage, neppzab-Ijene hSerke in vnukinje —from "Ahrcn %0Mo) Beacon-Journal WCINKA TERŠKAN ki je za vedno mirno v Bogu zaspala dne 15. septembra, 1941 v starosti 18 let, 9 mesecev in 23 dni. ie leto dni je 'poteklo, ko fehe, draga hčerka več ni. Kratka je ta doba, a za nas, ki smo Te ljubili, je večnost in polna žalosti! Teboj žaluje mamica in stari ata Iva Terškan, 968 E. 200 St. ♦ SI RAN 4. ENAKOPRAVNOST 15. septeo SODNIKOVI Ko je bilo to končano, se obrne Matija k uradniku, rekoč: "Gospod! Še nekaj me teži; jaz nisem učen človek ,zato he vem ,kako naj storim, da bo prav; ali vest mi veleva, da moram nekaj storiti. Gospod, naš nesrečni oče so se pregrešili; stopili so pred višjega sodnika — da bi jim bil milostijiv! Jaz sem dolžai^ storiti, kolikor morem, da bo laže njihovi duši. . Tr ^ , u J- • 4 1. .Nate, gospod, vzemite, kar Nato pozvom slugi. Ko ta pn-trpeh za drugega, bodi si tudi jmamprisebi.mnareditestem, JOS. STRITAR de, veli mu: "Peljite tega moža k Selja- nu!"-- , Prepočasi je stopal stari sluga mladeniču. Ko slednjič vrata zaškripljejo, ko zagleda Matija starega drvarja, ki je sedel sključen na klopi, stoji nekaj časa molče, potem mu reče z žalostnim glasom: "Zakaj ste tukaj, oče?" Sel j an vstane ter mu gre naproti : "Oče mi praviš, Matija? Takemu človeku oče? Premisli kako govoriš, Matija!" "še enkrat vas prašam: Zakaj ste tukaj, oče?" "Zakaj sem tukaj ? čudno vprašanje! Vsak otrok, vsaka stara ženica v trgu ve, zakaj je staf-i Seljan zaprt, in ti bi edini ne vedel? Ali te niso vsi obsuli takoj, ko so te zagledali, in ti pravili, kaj sem storil? če si hote) samo to vedeti, ni ti bilo treba sem hoditi." "Oče, jaz se ne menim za to, kaj ljudje govore; tudi ne prašam vas, česa vas dolže. Prašam vas samo, zakaj molčite, zakaj ne govorite resnice!" "Kaj praviš, Matija? Uganke niso za staro glavo. Zdaj pa jaz tebe nekaj prašam: Ali si bil doma, Matija?" "Vse vem ,vse vem, oče!" "Kaj torej iščeš tod? Doma ti je dovolj skrbi; pusti me in pojdi, mene ni škbda!" "Zakaj ste tako trdovratni, zakaj se sami krivega delate?" "Kdo zlomka ti pa pravi, da se sam krivega delam? Kaj meniš, da sem sam prišel in rekel: Zaprite me, to in to sem storil!" "Četudi tega niste rekli, ali vi molčite, ko vas dolže; lahko bi govoril, eno samo besedo — in oproščeni ste." "Kakova je tista sama beseda? Ti ne veš, kaj govoriš, mla^ dič!" "O predobro vem, kaj govorim; težko mi je, ali govoriti moram. Zakaj ne rečete: Jaz nisem bil ,ta je bil?" "Kdo?" "Naš oče!" V tem hipu skoči Seljan proti njemu, kakor da bi mu hotel usta zamašiti z roko. "Kaj govoriš, človeče!" "Rečena je strašna beseda!" Seljan je videl, da mu nima kaj prikrivati več; a vedel ni, da je mladi Sodnik samo slutil resnico, da je hotel samo potrdila od njega. "In ko bi bilo res, kar praviš, ali tebi pristoji tako govoriti? Ti me siliš, da naj izdam, ovadim tvojega očeta? Lep sin si ti, da ti je tako sveto ime tvojega nesrečnega očeta! Zakaj ne greš sam ter ga ovadiš? če si že tak, ne sili me, da naj bom tudi jaz!" "O vi ne veste, kako mi je hudo, da moram tako ravnati; ali drugače ne morem. Pustiti ne smem, da bi vi po nedolžnem za mojega očeta. Resnica mora na dan!" "Matija, ker je že tako, govoriva pametno, moško besedo!. Poglej me! Kaj meniš, koliko let mi bo še živeti? Kaj me še čaka dobrega na svetu? Trudil sem se in ubijal vse svoje žive dni; zakaj mi ne privoščiš, da si tu odpočijem; kaj mi je hudega tukaj ?" "Ali sramota, sramota!" "Ej, pusti jih, naj govore, dokler se-jim ljubi; kadar se bodo naveličali, bodo že molčali. Sramota! Saj ravno zato sem in hočem biti tukaj, da ne bo sramote. Kaj meni sramota? Ali vaša hiša, tvoja mati, ti, brata, sestri — vašega do zdaj čistega imena naj se ne prime rja! Mirni in spoštovani živite in spomnite se včasi starega Selja-na, ki ni napačen človek; ali pa ga tudi pozabite! feiliš me, da naj govorim; dobro! Govoril bom torej, četudi ne, kakor ti hočeš; do zdaj sem tajil, zdaj hočem očitno reči, da sem kriv!" "Ko bi mene ne bilo! Dejte, potem bom pa jaz tudi govoril! Vas ni škoda, pravite; dobro! Ali ste sami? Nimate li žive duše na svetu, za katero ste dolžni skrbeti? Kaj hočete zapustiti svoji hčeri, če ji še nočete ohraniti dobrega imena? Kaj naj počne Jerica, uboga sirota? Zanašate se name; ali kdo vam je porok, da se ne premislim tudi jaz? Težko je možu živeti z ženo, ki ima takega očeta." Nič odgovora! Globoko ^ zamišljen je stopal Seljan poječi. Matija je videl, da mu je zadel pravo , struno; prigovarjal mu je dalje; "Ne mislite na nas; mi moramo prenašati svojo nesrečo; otroci morajo trpeti za svojega očeta, tako je na svetu! Vendar hočem storiti, kar mi je mogoče: prodati mislim domačijo, zapustiti z vso družino ta kraj ter se naseliti kje daleč odtod, kjer nas živa duša ne pozna. Še prej pa hočem poravnati očetovo krivico, kolikor mi je moči. — Čas poteka, odločite se, oče! Pomislite, da ne govorifn sam, z mano vred govori in vas prosi nedolžna sirota: Imetje usmiljenje s svojim otrokom!" Pregovoril si me, premagal, Matija; storiti hočem, kar sem prej mislil, da nikdar ne storim, ko bi tudi moral v sramoti, v ječi končati svoje stare dni. Ali je prav ali ne, ti glej!" Nato mu poda roko. Matija ga žapusti z olajšanim srcem. Malo časa potem sta Seljan in Matija stalf pred okrajnim sodnikom. Seljan je povedal na zapisnik,'kar je bilo potrebno,-da se stvar pojasni. Njegova izjava je bila tako verjetna, tako naravna, da ga je okrajni sodnik, ki je bil že sam začel slutiti resnico, izpustil brez po-miselka. Splovi+ev bojne ladje kakor se vam zdi, naj bo ubogim na korist, ali kakor se vam vidi.' ' Ganjen mu odgovori gospod, da po postavi tega ni dolžan; prigovarja mu, da naj spravi denar z mirno vestjo; ali mladi Sodnik ne odjenja. Slednjič shrani denar in mu da potrdilo, da ga je prejel; potem/poda obema prijazno roko. Reči pač ne moremo, da sta Matija in Seljan takoj potem, zapustivši neprijazni kraj, vesela stopala po trgu; veselje to ni bilo. Vendar nekako olajšana sta bila oba. Matija sije bil v svesti, da je prav storil, in stari Seljan se je vsaj v tem trenutku, ko je zopet dihal prosti zrak, čutil, kakor da se je zbudil iz težkih sanj. Konec Bilo je dve leti potem. V trgu se je bilo mnogokaj izpreme-nilo. Sodnikovi so bili prodali svoj dom ter se preselili, nihče ni prav vedel, kam. Nekaj časa so tržani govorili o Sodniku in Zaplotniku; nekateri so slutili resnico, gotovega ni vedel nihče nič. Sčasom je potihnila govorica; čas že skrbi, da pride vedno kaj novega na vrsto, da ne praznujejo stare in pač tudi ne mlade čeljusti. Gospa davkarica je lovila tako dolgo, da je vjela najprej Olgi nekega mladega uradnika za moža, potem Ireni novega učitelja. Srečo želimo obema in upajmo, da bodeta znala vsak v strah prijeti svojo ženo. Za zajca na mizo ob godovih in praznikih jima bo skrbel tast in gospa davkarica za dobre svete, kadar jih bo treba in ne. Da bi le smela oba s svojim tastom zahajati v veselo družbo, ki se Mrs. Henry Wallace, žena podpredsednika Zedinje^iih držav, je te dni krstila v hrooklynski ladjedelnici hojno ladjo Iowa, ki ho imela ^5,000 ton prostornine. Poleg Mrs. Wallace je kapitan Kennedy, superintendent ladjedelnice. vaških domoljubov v sosednjih planinah. To hudobno maščevanje bo le okrepilo mržnjo ljudstva, ki živi pol laškim jarmom. Jugoslovanski vladni krogi so dobili zanimive tozadevne vesti. V mestu Senju na Primorskem, so pobegnili vsi učenci višjih razredov gimnazije v gore in se tam pridružili gerilcem. Morda so se spominjali usode, ki je zadela šolarčke v Kragujevcu, v Srbiji, katere so preteklo zimo poklali Nemci. V Dalmaciji so I-talijani zažgali in razrušili tri hrvaške kraje v bližini šibeni-ka: Vodico, Zaton in Privič. V eni sami noči so zaprli Lahi v dela zakaj;-voz zavije proti hišici in malo trenutkov potem sta bila dva srečna mlada človeka v stari drvarjevi koči. Ko se je Seljan vrnil na večer ter zagledal voz pred svojo Bodrllne poslanice Jugoslovanom LONDON, 6. septembra (A- hišo, je takoj uganil, kaj pome-jVelike Britanije so ni ta nenavadna prikazen. Jeri- {prejeli danes preko radia Jugo-ca mu priskače naproti ter se i slo\^ni, Norvežani in Luksem shaja kakor nekdaj vsak teden pri Korenu! - Na Brezarjevem domu ni bilo zdaj več tako tiho in mirno kakor nekdaj. Stara Brezarica je pestovala malega kričača, gospodinjstvo je bila prepustila mladi snahi .— Ani Sodnikovi Za Brezarja se nam ni bati; dobro bo gospodaril in srečno živel s svojo družino, ako ne bo kake posebne nesreče, katere ga Pog varuj! Take sreče ni bilo na Seljano-vem domu. Starček je drvaril ko prej, in v njegovi koči je sedela pri malem okencu Jerica ter pridno šivala. Malo obledela je bila res in tudi bolj tiha je bila, ali tožila ni nikoli ne očetu, ne nikomur drugemu, da se čuti nesrečno. Zd&j pa zdaj je pač tudi z, rosnim očesom pogledala preko cvetic, ki so ji cvele na okencu v pisanih posodah, ven na stezo, na cesto, ki je držali v trg, odtod v mesto in iz mesta bogve še kam! - In ko so ji neko popoldne zopet tako nehotoma uhajali pogledi iz tihe sobice, glej, kar ti pridrdra voz po cesti. Deklici začne utripati srce, sama ni ve- mu oklene vratu, "pol smeha, pol joka." Matija ni skakal, to se vendar moškemu ne spodobi, četudi je srečen snubač; a malo je vendar pospešil korake, da bi brž podal roko svojemu tastu. "Torej si vendar prišel!" mu reče Seljan vesel, "saj sem dejal, da ne boš tak!" Drugi dan se odpeljejo vsi trije v svoje novo bivališče. Nato veselo ženitovanje in srečen zakon! Liza se je pomladila sredi svojih srečnih otrok. Andrej če in Zalka sta veselo kakor nekdaj razgrajala po hiši; stari Seljan je imel ž njima mnogo posla. Matija je umno kmetoval in tržil; od dne do dne mu je rastlo premoženje; saj mu ga je bilo pa tudi treba za toliko družino, kakršna je že bila, in bogve, kaj še pride! Svojega brata Valentina je vzel k sebi na dom, da mu je pomagal pri kupčiji. Lahkoživega mladeniča je bila spametovala nesreča. In Nosan? Govorila se je, da je pobegnil v Ameriko. To je mož pametno storil. Pustimo ga tam, morebiti zdaj tudi on tam živi pošteno. V najem se želi dobiti stanovanje s 4. ali 5. sobami in kopalnico. — Stanovanje išče slovenska družina 3 odraslih oseb. — Naslov se naj. pusti v uradu tega lista. Šibeniku 1,000 me® jih kot talce odved kam. ICTOK OSKRBI V starosti od Morajo govoriti i angleščine in meti. Zahteva ameriškega držan stva. 5-dnevni od 5.40 pop. do 1^1 4T%c na uro za 3. Stalo'l^'occnc pozneje vec. Zglasite se na 7O0 pect Ave., soba st '."""io JI THE O HIO \ TELEPHO!*^ uZZ 100 Prospect ' buržani poslanice, naj svoj odpor napram Nemcem nadaljujejo. Te poslanice so jim tudi obljubile, da bodo nacisti po vojni primerno kaznovani. Jugoslovanski kralj Peter II. je o priliki svoje 19-letnice, pozval svoj narod, naj v domovini sledi generalu Draži Mihajlo-vicu, vodji četnikov, ter naj z zaupanjem zre v bodočnost. Norvežanom je naslovil poslanico Johan Nygoardsvold, predsednik norveške vlade v Londonu, a Luksemburžanom je govoril višji urednik britanskega Foreign Office-a, v imenu ministra zunanjih zadev, Anthony Edena. Italijanska hudodelstva v Jugoslaviji Pod rubriko "Odpor" prinaša list borbenih Francozov, — "France", naslednjo vest: V hrvaškem Primorju so Italijani pred kratkim razrušili 8 krajev v bližini Reke, ter se na ta način maščevali nad civilnim prebivalstvom zaradi odpora hr- STOP THIS BLACKOUTI U. & Treašvm Dtph j Buy United States WAR BONDS SQUIRE £DGEGAT£ — More Converti for the Overall Brižade / Po/x"* i-oo"' orpicif /.Ar, • raoT • W4D \ro -r<9 A<-t5 - At.*. iY LOUIS ftlCHAKD /'f/t etHKtOlJli Tb KHO^ WM4T Trt SOUitZ THi*4Xt or THii our FII— HE A14V JLCT /Vit WEAe /N TH Couaf - ' V t raoolv* /i <-y—— H£'S So Ttissv BOOT ANO 4LWAYS M C TO "S# Io — I HC4* ooA^iW /Aj /vor/ — fi j * T ATC H M»M. --- (Sooo T/ Afi OTW v — H^vE 4 /-oo/*" a? J-A7ES-r -ThtlHC! < N ___ MPH-A vEf^EBR Hjt a Vsega 'pros ^'»oent l!® %% ^ fsefe 2« ^ koliko storite za cankarjev gusni Če ste res napredni, pokažite to tudi z njem, Cankarjev glasnik je napredna kulturna revija za leposlovje in pouk. Pripo^^T^ ra svojemu prijatelju ali znancu, da si jo Za obstoj in napredek izobraževalnega casO-je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napr^# Cankarjev glasnik potrebuje zastopi^, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se ! upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa poja^ Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Naročilna nakaznica na CankoH ^4,4! Glasnik ^ % Mv) nil IME: NASLOV: Zastopnik i Plačal $— Točna postrežb^ ._________________ ________________ W Trgovcem, obrtnikom in posamfeznikoi^i zastopniki "Enakopravnosti" točno in zado^^ vo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poj % vanju novic, ako jih pozovete, da se zglasijo. Za st. clairsko okrožje je zastopnik'- Mr. John Renko, 1016 E. 76 5+- Za collinwoodsko in euclidsko okolic"' Mr. John Steblaj, 1145 E. 169 IVanhoe 4680 Za newbursko in zapadno okolico J Mr. John Peterka, 1121 E. 68 5^" ENdicott 0653 Up ie kvc S Hi % h 4j^ A t! je naslov novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pi**^^ LOUIS ADAMIČ lj Cena knjigi je $2.50 In nabavit® lahko v našemu uradu.