Stev. 284 TRST, v četrtek 12. oktobra 1911 To Saj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tod ah nedeljah !a praznikih ob 5., »b ponedeljkih sb 9. rjatraj. PmuuBičae štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.W mnogih tobtkarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Pet.ru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvć. (10 stot.) 04LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širo k osti 1 feolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •cmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO si. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka sadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-jetanj pa 40 stot. Oglase sprejema Lneeratni oddelek uprave »Sdinosti14. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožijivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moč t* NAROČNINA ZNAŠA ■a celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; n» naložbe brez doposlane naročnine, sp uprava ne ozira. ■*a*inlaa mt o*d*lj«ko Izdanja „EĐIVOđTI" tMM: mm *«Io ltU Kron 5-20, s* pol lata. &ron 3 tO. Tri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In roitoptsl se na vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list«. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni dan). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorc^j lista „Edinost*. - Natisnili Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsku, ulic* Giorgio Galatti štev. 20. PoSino-hranllniJnl račun Stev. 841-652. TELFFOM It 11-57 BRZOJflUNE UESTI. DRŽAVNI ZBOR. DUNAJ 11. (Ko so bile prečitane došle vloge, je zbornica nadaljevala debato o dravinjskih predlogih. Prvi je govoril poslanec Waber, ki je polemiziral proti včerajšnjemu govoru ministerskega predsednika, ki se je postavil na čisto kapitalistično stališče. (Pritrjevanje). Ako ni ministerski predsednik zasledoval gospodarskega gibanja v tej državi, potem mora govornik zelo obžalovati, da posluje baron Gautsch v Avstriji prav v tako kritičnem Času. (Pritrjevanje). Govornik je očital vladi neodkritosrčno postopanje v vprašanju uvoza prekomorskega mesa in slabost nasproti Ogrski in je menil, naj ministerski predsednik ne čaka, da se revolucionarno razpoloženje polasti tudi meščanstva. DUNAJ 11. V nadaljevanju debate je več poslancev utemeljevalo svoje predloge glede draginje živil in stanovanj. Razun posl. Waberja so posl. Friedman, Denk, Zenker in Hummer pobijali zegrešeno trgovinsko in carinsko politiko in označali dosedanje odredbe vlad kakor nedovoljno politično sredstvo. Posl. Buczynowski, Panz in Jersabek so se zavzeli za to, da se izdatno podpira poljedelstvo, izlasti male kmete ter so zahtevali ustvaritev kartelnega zakona. Prihodnja seja jutri. * * * Notranji politični položaj v Avstriji se je poojstril. (Izv. telefonično poročilo „Edinosti".) Ogorčenje med Čehi. DUNAJ 11, Med Čehi se je razpoloženje jako poojsirilo. Stališče, ki je je zavzela vlada glede čeških Šol na Dunaju, je izzvalo ojstro protiakcijo od strani čeških radikalcev. Sklicana je seja Enotnega češkega kluba, da se napove vladi ojster boj. Iz čeških konservativnih krogov poročajo „Nar. Politiki", da se v čeških parlamentarnih krogih utrja prepričanje, da vlada Gautscheva ni nič boljša nego je bila Bienerthova. Jutri bo imela parlamentarna komisija Enotnega češkega kluba sejo, v torek pa se sestane plenum. Češki poslanci so posebno ogorčeni proti ministru Hochenburgerju. „Nar. Politika* pravi, da ogorčenje čeških parlamentarnih krogov in vse češke javnosti ne ostane brez vpliva na politično situacijo. Ogorčenje proti vladi radi železniškega vprašanja in radi imenovanja Nemcev v Dalmaciji. DUNAJ 11. Z ozirom na šireče se vesti, da je vlada žrtvovala dalmatinske železnice za dovoljenje uvoza mesa, so se podali danes dalmatinski poslanci Ivčević Smodlaka, Baljak, Čingrija, Tresic in Biankini k mini-sterskemu predsedniku baronu Gautschu, od katerega so zahtevali odločne izjave glede gradnje železnice skozi Liko. Baron Gautsch je odgovoril, da je ta stvar predmetom av-stroogrskih pogajanj in da mora varovati tajnost. Povdarjal je, da bo vlada varovala interese Dalmacije. Vzlic tej izjavi je zavladalo v dalmatinskem klubu skrajno vznemirjenje, ker se bojijo, da je baron Gautsch res PODLISTEK. Jug. H storičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V. Angora. Z nasprotne gore je videl Bajazet popolnoma dobro razvrstitev tatarske vojske, ki jo je bil, z njenim hanom vred, iz daljave, v Brusi, zaničeval. Da, zaničeval je Timurja še pred par dnevi, ko se je za-ničljivo odvrnil od njega, ki ga je na istesn mestu pripravljen pričakoval na boj, Sultan je samo za svojo zabavo, in morda tudi zato, da pokaže, kako malo mu je ležeče na tatarskih hordah, priredil velik lov v sredini suše in vročine azijskega julija, da je na tej zabavi vsled žeje in utrujenosti poginilo 5000 konj in veliko število vojščakov. Usoda je Bajazeta vedno globlje vlekia v svoj vrtinec. In sedaj, ko je ponosni snltan v drugič, po trodnevni odsotnosti, prišel pred Angoro, je našel Timura ne samo zopet na istem mestu, jako priličnem zanj, pripravljenega za boj, ampak se je tudi prepričal, da mu je Timur onemogočil vsak pristop k reki, in da si ne more nikakor preskrbeti vode, nego edincnle z odločilno bitko pod najneugodnejšimi pogoji, če se že žrtvoval železniško zvezo Knin - Lika-Karlovec - Kranjsko. — Dalje so dalmatinski poslanci odločno protestirali tudi proti imenovanju Nemcev na vodilna mesta dežele Dalmacije. Razpoloženje v klubu je ojstro opozfcijonelno. Za gradnjo lokalnih istrskih železnic. DUNAJ 11. Deputacija istrskih veljakov, med njimi deželni poslanci Sancin, dr. Kure-lić, župani druzih istrskih mest, deželni odbornik Salata, predsednik trgovske in obrtne zbornice Vianelli, se je danes pod vodstvom posl. Mandića, Spinčiča in Spadaro ter dež. glavarja Rizzija podala k ministerskemu predsedniku baronu Gautschu s prošnjo, da pritegne v program lokalnih železnic tudi nekatere najvažneje istrske proge, ki bi vezale železnico Divača - Pula s Trstom in Pore-čem z ene, in z železnico St. Peter - Reka z druge strani. Ministerski predsednik je povdarjal, da vlada priznava opravičenost teh teženj, da pa treba predštudij. Po avdijenci so se sestali členi deputacije na konferenco, j kjer so sklenili, naj se deželni odbor obrne do ministerstva za železnice s prošnjo, naj> da na razpolago uradnike za izvedenje predštudij. _ Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 11. — V interpelacijski knjigi se nahaja interpelacija posl. grofa Mi-, haela Karo!y-ja (48ti izven strank) v stvari uvoza mesa. Nadalje interpelacija grofa Al- * berta Appony-ja (Košutova stranka) v stvari turško-italijanske vojne. — Sledila so poimenska glasovanja. Po enem poimenskem glasovanju je bila razprava prekinjena. Sledile so interpelacije. Posl. Mihael Karoly je interpeliral po- 1 Ijedelskega ministra v stvari draginje mesa in vprašal ministra, ako je pripravljen izja-j viti, da ne pristane na spremembo veteri-; narskega dodatnega dogovora k carinski in trgovinski pogodbi. Poljedelski minister je odvrnil, da se vrše pogajanja med Avstrijo ■ in Ogrsko. I Grof Apponyi je interpeliral minister-, skega predsednika v stvari turško-italijanske vojne. Vojni minister v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 11. Vojni minister vit. i Auffenberg je ob 11.30 predp. prišel v poslansko zbornico, kjer je najprej posetil predsednika Berzeviczy-ja, potem honvedskega ministra Hazay-a, finančnega ministra Lu-kacsa in pravosodnega ministra Szekeiy-ja. Nato se je podal v ministersko predsedstvo k ministerskemu predsedniku grofu Khuen-Hedervary-ju. BUDIMPEŠTA 11. Vojni minister vitez Auffenberg se je po posetu pri minister-skem predsedniku podal v palačo nadvojvode Josipa in potem obiskal vse člene vlade in druge ličnosti. Italijansko-turška vojna. Situacija se je poslabšala. DUNAJ 11. (Izv. por. „Edinosti"). Dopisnik lista „Bosn. Zeitung", ki ima znano dobre zveze z ministerstvom za unanje stvari, poroča svojemu listu, da se je položaj v tursko-italijanskem konfliktu znatno poslabšal. Danes ni nobenega temelja več, na katerem bi se mogla gibati posredovalna noče umakniti, kar pa bi bilo za njegov ponos sramotno, neprenesljivo. Bajazet je zrl s svoje gore na bojni red Tatarjev in se mu čudil: „Bismiilah!" mu je ubeglo nehote iz ust, „kdo bi si bil mislil, da zamore imeti ta pastir toliko dobrih misli, da se mi bo znal tako postaviti preko poti? Šajtan je ž njim in vražja je njegova moč; mene pa je eblisa navdihnil s svojo strupeno sapo, da sem pred tremi dnevi zapustil svojo postojanko," je dostavil, povesivši glavo v babje-verni udanosti v svojo usodo. Njegovi vojskovodje so kimali z glavami, pomižikovali in se vspodbujali še z drugimi kretnjami, da bi par besed — bodi nasvet, ali kaj drugega — spregovorili proti sultanu. Toda zaman! Nihče se m drznil, da bi navalil jezo neomejenega gospodarja na svojo glavo, tudi ne s pokorno besedo, ker bi bila njegovemu ušesu sedaj morda neljuba. Tedaj se je drznil Soliman, najstarejši sultanov sin, ki je vojvodil na desnem krilu vsem vojsteim Azije, spregovoriti svojemu očetu: „Modri se izogiblje moči šajtana in njegovim zanjkam, sultane, oče moj !M „Kaj meniš s tem?" je vprašal Bajazet burno, in njegovo oko, ki je pred tem skoro ugasnilo, se je zopet iskrilo. „Da poginemo, če se na tem mestu spustimo v boj," je odgovoril Soliman pogumno, „če pa se umaknemo,«am bo dano akcija velesil. Italija zahteva aneksijo, ker se vpira priznati Turčiji kako denarno odškodnino (Torej navaden rop! Občudujemo jih! Prip. Ured.) Nobena turška vlada pa si ne bo pod sedanjim pritiskom javnega mnenja upa!a pristati v tako zahtevo. Nadaljevanje boja do nedoglednosti se smatra torej kakor gotovo neizogibno dejstvo. DUNAJ 11. (Izv. por.) Kakor poroča organ ministerstva za unanje stvari „Wien. Allg. Zeitung", je avstrijski poslanik na be-rolinskem dvoru Szogeny-Marich, pretrgal svoj dopust ter se povrne v Berolin, kjer je njegova navzočnost radi težkega političnega položaja na jugu nujno potrebna. Včeraj popoludne je imel poslanik dolgo konferenco z ministrom za unanje stvari grofom Aehrenthalom. Danes pa je bil poslanik vsprejet od cesarja v dolgi posebni avdijenci, a zvečer je bil zopet pri Aehren-thalu. Jutri odpotuje v Berolin. Bolgarija grozi. CARIGRAD 11. Bolgarija je že odredila delno mobilizacijo, a grozi s splošno. V neki noti zahteva bolgarska vlada od porte takojšno ureditev meje, ker sicer bolgarska vlada ne more prevzeti nikake odgovornosti za dogodke na meji, ki bi v današnjih razmerah utegnili imeti dalekosežne posledice. Tudi Rusija ? CARIGRAD 11. Rusija osredotočuje v Kavkazu svoje čete napram Turčiji; v Carigradu je vzbudilo veliko razburjenje, ko so doznali za to koncentracijo čet. Ljudstvo zahteva burno protiodredeb. Nemiri v Albaniji in Novem Bazaru. SKOPLJE 11. V Ipeku in Jakovici, ter v celi Severni Albaniji vlada med Albanci velik nemir. Mladoturki si prizadevajo, da bi z denarjem in obljubami preprečili novo ustavo. Albanci plenijo in morijo, ker se turške oblastnije ne upajo jih preganjati. SOLUN 11. Glasom vesti iz Novopa-zarskega sandžaka vlada med tamošnjim prebivalstvom veliko razburjenje, da, popolna panika, ker so tamošnje oblastnije razdelile med mohamedance orožje ter kristjanom zopet odvzele izročeno jim orožje. Strah pred zapletljaji. CARIGRAD 11. Avstro-agrski poslanik mejni grof Pallavicini je imel z vojnim ministrom Mahmut Šefket pašo tri ure trajajočo konferenco, pri kateri se je poslanik informiral o vojni moči, ki bi jo Turčija mogla postaviti nasproti Črnigori, ako bi Italija to slednjo nahujskala na vojno. Vršil se je ministerski svet, ki je vojnemu ministru naročil, naj kolikor možno pospeši oboroženje. SOFIIA 11. Tu se govori, da misli Turčija postaviti 250.000 mož v vojno stanje. • Spopadi med Turki in Italijani v Tripolisu. RIM 11. „Ag. Štefani" poroča iz Tri-polisa od 10. t. m.: V noči od 9. na 10. t. m. so Turki napadli italijansko sprednjo stražo, ki je stražila rove blizo Bomeliane. Po polurnem streljanju so se napadalci umaknili, pustivši na bojiššu nekoliko mrtvih in ranjenih ter več poškodovanih. En ranjen Turek, ki so ga Italijani vjeli, je izjavil, da it obstoje vojne sile sovražnika iz dveh bu-lukov pehote in enega buluka konjeništva. Jame v Bomeliani so bile tudi pod varstvom j topov vojnih ladij „Sardegna" in „Carlo Alberto", ki sta zamogle streljati vsled prej kombiniranih signalov. Italijanski mornarji so pokazali mnogo poguma in hladnokrvnosti. Ob solnčnem zahodu izvedeno rekog-nosciranje je pokazalo, da je ves teren pred vso italijansko fronto svoboden. Tri velike italijanske vojne ladije se potopile pred Tripolisom. CARIGRAD 11. Ze nekoliko dni je razširjena govorica, da so se dve ali tri italijanske vojne ladije potopile pred Tripolisom. „Ikdam" zagotavlja danes na podlagi avtentičnih vesti, da so krogle obrežnih baterij v Tripolisu tako poškodovale tri italijanske velike vojne iadije, da so se potopile. Novi turški minister zunanjih stvari za mir ? SOFIJA 11. Novi turški minister zunanjih stvari, Assim bej, je baje stavil kakor pogoj za vstop v kabinet to, da se dela na mir z Italijo in da Turčija vsprejme odškodnino za Tripolis. (To vest je^seveda treba vsprejeti z vso rezervo). Čestitke avstro-ogerskega konzula v Tripolisu. DUNAI 11. „Extrablatt" poroča iz Rima, da prvi ki je čestital novemu italijanskemu guvernerju, je bil avstio-ogrski konzul v Tripolisu. Turške čete v Tripolisu. MILAN 11. „Corriere della Sera" poroča iz Tripolisa od 7. t. m.: Turške čete so se razkropile, potem ko so se umaknile iz Tripolisa, v štiri smeri. Tisoč mož s topovi se nahaja pet ur od Tripolisa, drugi del 600 do 700 mož še tri ure dalje. Vrhni poveljn k Munim paša je z načelnikom generalnega štaba in z topniškim poveljnikom polkovnikom Kiamalom in nekoliko sto možmi krenil v Savijo proti tuneški meji, pozneje se je pa obrnil proti jugu in zdi se, da se nahaja v Garianu. Proglas admirala Faravelli-ja. RIM 11. „Messaggero" je priobčil proglas admirala Faravellija na prebivalstvo Tripolisa, v katerem naznanja, da so Italijani zaposedli Tripolis ter izjavlja, da italijanska vlada povrne škodo, provzročeno po bombardiranju, da je odpravljeno novačenje, da se izvedejo gospodarska zboljšanja in da se bo spoštovalo vero, premoženje in ženske. Nevsrnost regnikolov. Posledice italijansko-turške vojne občutimo že tudi v Trstu. Po tržaških ulicah je namreč videti vse polno regnikolov, ki so bržkone^ zbežali iz Turčije in pribežali v Trst. Že tako imamo dovolj te nadloge tukaj, zdaj pa prihajajo še oni, ki jih izganja Turčija, oziroma beže sami od tam iz strahu. Zato bi morale naše oblastnije gledati na to, da se v Trstu ne-le onemogoči vsako daljno naseljevanje italijanskih državljanov, ampak da se tudi teh 40.000, ki so že v Trstu, rešimo malo po malem. Samo-obsebi umevno, govorimo to s stališča našega narodnega interesa. In pri tem nas ne na svobodo, da na priličnem prostoru pričakujemo naskoka Tatarov. Če bi pa Timur zapustil Angoro in se umaknil, nas ne bo nič oviralo, da se ne spustimo za njim in podimo njega in njegove horde skozi vso puščavo do samega Samarkanda." „In jaz naj bežim pred njim, Bajazet, pred Timurom, sultan pred hlapcem ?" je zavpil padišah v najvišji jezi, „in to mi svetuje moj sin, da naj oblatim svojo slavo ? Beži, pojdi !" je zaklical zasramujoče, „ti nisi kri iz moje krvi, ti sin sužinje! Šteješ horde sovražnikov in ne lastne moči, moči svojih vojščakov," je dostavil, zroč s ponosnim očesom na glasovite svoje vojskovodje, dokler se ni ustavilo njegovo oko na na najmlajšem sinu Mohamedu. „Moj oče ne potepta v blato imena Bajazeta liderima!" je dejal ta z otroško, neumno predrznostjo. In to ravno je bilo: znamenje, da je usoda že potegnila Baja-| zeta v svoj vrtinec, ker se je vzradostil tega neumnega odgovora, da se je s konjem primaknil k Mohamedu ter ga strastno stisnil na svoje prsi: „Ne, ne osramoti svojega imena, sin moj 1" je govoril radostno; „da, ti si moj sin, in nada moje države: jutri že ti pokažem, kako moraš v bodoče pobijati svoje sovražnike I" „Ta-le nada države? On, sin kristi-janke?" — je pripomnil Soliman zavistno ia pridušenim glasom. „Oče, sultane!" je iz- pregovoril glasno in uporen ponos se je zrcalil v njegovem licu in se javil v njegovem glasu — „tvoj sin sem tudi jaz! To sem dokazal s svojim nasvetom, da ohraniš sebe in svoje vojske za gotovo zmago, za novo slavo. Ti pa si drugače odločil! Jutri pa ti dokažem tudi jaz, če sem kri iz tvcje krvi! Bismiilah!" — je potrdil s prisego. „Vem to, vem!" je pritrdil Bajazet s smehljajočim licem, „saj nisem samo enkrat videl svojega prvorojenca v sredini sovražnikov, kako jih je podil na vse strani, kakor razprašuje samun pesek puščave. Samo vspodbude mu je treba, tu tiči zajec 1" — je dostavil ter jel zopet pregledovati bojno razvrstitev svojih vojsk. Pogled na janičarje, te sokole boja — kakor jih je on imenoval — stoječe v sredini vrste, prislonjene k srbskim vojščakom pod Lazarevičem na levem krilu, je navdajal z zaupanjem v zmago. „Allahova milost je z menoj," se je ponašal proti svojim vojvodom, „ker hoče še množiti mojo slavo. Jutri bomo videli te gnusne kobilice tamkaj na begu," je pokazal proti tatarskim vrstam, „in z njihovimi trupli posteljemo pot do Samarkanda, kjer izpolnim svojo obljubo in razdelim Timu-rove kadune med svoje zveste." „Greh je taka obljuba!" so šepetali emiri med seboj. „Onečaščenje tujih haremov ni nikdar ostalo nekažnjeno," so zmajevali drugi bojazljivo z glavami. (Pride še.) Stran II. »EDINGkSlc St. 2o4, sme čisto nič motiti — „policijski duh" gori, „policijski duh" doli! — niti dejstvo, da se v tem slučaju naš narodni slovenski interes tako pokriva z avstrijskim državnim interesom. In to bi morali pojmovati tudi možgani najbolj omejenega avstrijskega birokrata. Prosimo lepo: ali je še kje na svetu mesto, kjer je skoro 20%, to je petina prebivalstva, pripadnikov tuje države?!! Res je, da smo v vedni zvezi z Italijo in v neposredni bližini iste, vendar ti trgovski stiki Trsta z Italijo niso taki, da bi tu kar celih 40.000 italijanskih državljanov naravnim potom nahajalo zaslužka. Dogaja pa se to zato, ker lokalni administrativni faktorji z vsemi silami povspešujejo umetni dotok italijanskega elementa. Bilo bi zelo interesantno, ko bi imeli statistiko, koliko italijanskih državljanov je v službi mestnih in takih podjetij, ki so odvisna od mesta in države ! Povdarjali smo že opetovano, da so uslužbenci v javnih mestnih vrtih in pri »javni snagi" izključno italijanski državljani, da sta pri mestni plinarni dve tretjini delavcev regnikoli, dočim so inženirji in uradniki skoro do zadnjega moža regnikoli. Našega človeka, tržaškega občinarja, rojenega v Trstu, ki vprašuje po delu pri kakem mestnem ali drugem podjetju, odklanjajo s to ali ono pretvezo. Prihaja-Ii za njim regnikol, pa ga vsprejemajo brez druzega! Taki slučaji se dogajajo v Trstu takorekoč dan za dnevom. In evo, to je tisto umetno povspeševanje doseljevanja regnikolov! Mi smo že povdarjali opetovano, da nam ne prihaja niti od daleč na misel, da bi napadali ali sramotili one reveže, ki si služijo tu svoj kruh. Zapustili so svojo domovino, ker jih je beda prisilila v to. In ker so našli v Trstu kruha, so ostali tu; če bi pa ne bili našli dela in zaslužka, bi bili šli drugam. Krivi torej niso oni, ki so, prisiljeni po nagonu samoohrane, morali s trebuhom za kruhom, in so na tem potu zašli v Trst; krivi so marveč oni, ki to doseljevanje tujih državljanov favorizirajo na škodo domačinov / Tripolitanski izgled pa nas uči še nekaj drugega. Kakor znano, se je v Tripolitaniji naselilo do kakih 30.000 Italijanov, ki so se hoteli gerirati tam kakor gospodarji. Ker jim pa turške oblastnije niso dovoljevale tega, so bili naenkrat tam ogroženi — italijanski interesi! Ali mislite, da bi Italija z Avstrijo drugače postopala, nego je postopala s Turčijo ?! Gotovo ne, čim se bo čutila dovolj močno, oziroma, ko bo imela močnega zaveznika — kakor leta 1859 Francoze in leta 1866 Pruse. Kaj pa bi močna regnikolska naselbina v Trstu pomenjala za slučaj vojne z Italijo, to je predmet, o katerem naj razmišljajo oni, ki so poklicani skrbeti za varnost države. _ Dnevne vesti. Atentat v državnem zboru. O atentatu na ministra Hochenburgerja poroča stenografski zapisnik s temi besedami: „Med govorom dr. Adlerja je padlo iz druge galerije nekaj strelov. Krik in šum". Pač kratko in jedrnato. Generalni štrajk v Srbiji so proglasili tamkajšnji socialni demokratje in,sicer radi spremembe zakona o javnih delih. Štrajk prične, ko se sestane skupščina. Srbski princ Jurij je grozno zadolžen, tako, da so mu radi dolgov ustavili apanažo. Vsled tega se je obrnil na finančnega ministra, da bi zadevo rešilo. Uspeh rešitve je še neznan. Lamprechtovo tiskarno v Kranju so kupili klerikalci. Kupili so tudi list „Gorenjec", ki postane klerikalen list. Doslej je bil pisan v neodvisno-napredni smeri. Češko-nemška pogajanja naletujejo pri vsakem koraku na težkoče. Sedaj se ne morejo zediniti glede delavnega programa narodno politične komisije. Nemci hočejo, da bi razpravljaj! najprej o spremembi deželnega reda. Čehi pa želijo, da bi tvorila prvo točko razprava o rabi jezika pri avtonomnih oblastih. Namestnik grof Thun in VABILO na ustanovni občni zbor društva „Lastni dom", stavbene zadruge z omejenim jamstvom, ki se bo vršil dne 15. oktobra 1911. ob 10. uri predp. v Sokolski dvorani v „Nar. domu". DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje pravil. 2. Volitev predstojništva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Volilno pravico bodo imeli le tisti, ki se tekom prihodnjega tedna prijavijo kot zadružniki in položijo na račun zadružnega deleža vsaj 20 K. Zadružni deleži znašajo 200 K, ki se jih lahko vplačuje tudi v mesečnih obrokih po 5 K. Priglasitve sprejemajo: „Tržaška posojilnica in hranilnica" in na dan občnega zbora člani pripravljalnega odseka. Pripravljalni odsek. veleposestvo se zaman trudita, doseči kak sporazum. Treba bo bržkone več dni, predno se najde nora podlaga za nadaljevanje pogajanj. KatoliSki škofje v Italiji za vojno. Časopisi so poročali, da je papež navdušen za vojno proti Turčiji. Nič manj navdušeni niso škofje. Škof v Cuneu je na pr. rekel: „Mi hočemo moliti Boga, naj nam čuva našo ljubljeno Italijo in našo vojsko". Nadškofa v Palermu in Napolju sta odredila, da se imajo vršiti vsako nedeljo molitve za zmago italijanskega orožja. Domače vesti. Imenovanje. Poštnim vežbenikom je imenovan realčni abiturijent Franc T o-n e 11 i. Merilo kulturnosti kakega naroda je po „Indipendentu" pred vsem poraba vode in mila, potem pa način, kakor ravna ljudstvo z živalmi. Bravissimo 1 Svetujemo „Indipendentu", ki se je ob tej priliki seveda moral obregniti ob nas Slovence, češ, da smo nekulturni, — ker je baje neki „Indipendentov* podajač videl nekega, tudi samo „baje" slovenskega dečka, ki je ravno tako „baje* grdo ravnal z upre-ženo živino, — naj le nekoliko pogleda v oni po vsem kulturnem svetu le predobro znani gnojnik tržaške italijanske kulturnosti, iz katerega klijejo in po katerem rijejo, v katerem vzbujajo in porajajo najlepše plodove najdivnejši cvetovi italijanske kulture — v tržaško staro mesto. Uprava „Auri-sine" se tu pač ne more pritoževati, da bi ji ti „cvetovi" delali preveliko sitnosti ob kakem pomankanju vode in zaradi njih bi bile že zdavnaj šle vse tovarne mila lahko na boben. Govnai je namreč sicer res lepa živalca, toda eno napako ima: poraja se in živi in umira v — govnu, tistemu hrošču, ki rije po blatu. Ravno tako pa svetujemo „Indipendentu", ki se je menda tudi porodil, ki menda tudi živi in umira za — „kraljestvo", da pogleda nekoliko natančnejše v kultur-nost tega „kraljestva", ki je tako velikanska, da to „kraljestvo0 še dandanes nima zakona, ki ga imajo vse druge države, namreč zakona v varstvo ptic-pevk in da velekulturni Italijani spravljajo leto za letom v svoje velekulturne želodce milijone in milijone teh drobnih ptičic, ki jih druge države ščitijo z vsemi mogočnimi sredstvi. Tu naj torej „Indipendente" predlaga, da naj poseže vmes „društvo za varstvo živali"! Sicer pa dragi „Indipendente" omij si naprej pošteno svoja lastna umazana usta, predno meriš kulturnost drugih po — uma-zanosti. Nekaj groznega se je dogodilo v italijanskem Trstu: Na zidu, zgrajenem po mestnem magistratu ob cesti, ki vodi od Magdalenske bolnišnice proti pokopališčem, je baje napisano s poldrug meter velikimi črkami: živio Rybar! In odkril je to gro-zotb — „Indipendente", ki s strahom in trepetom povprašuje, koliko časa bo še stal ta bavbav tržaškega italijanstva na onem zidu. Da se ne zgodi kaka nesreča, da ne pade kak „Indipendentov" poročevalec samega strahu v omedlevico, ali da ga ne zadene morda celo kap, prosimo tudi mi slavni magistrat, da da prebeliti ta „strah" in to temeljito, da morda le še ne „udari skozi." Posebno točna poročila o italijansko-turški vojni ima „Jutro". Včeraj ve pripovedovati kar o dveh bitkah: o eni na morju in drugi na suhem. V obeh so seveda Italijani sijajno zmagali. V bitki pri Tripolisu so italijanski pešci vlovili celo — turško ka-valerijo! Dozdaj smo sicer vedeli, da znajo Italijani izvrstno bežati, posebno potem, ko so! pometali puške v koruzo, a šele „Jutru" je bilo pridržano, da je razkrilo svetu čudo, kako znajo Italijani teči hitreje, nego — arab-; ski konji. Naša šolska mizerija. Cenjeni gospod urednik! Že zopet šolska mizerija! Prisiljen sem pošiljati svojo deklico v nemško meščansko šolo, ker Slovencem ne vlada ne mesto nočeta dati take šole. Že lani pa je bila velika sitnost zaradi slovenskih ur na tej šoli. Ker niso imeli posebne učiteljice za ta jezik, učitelji in učiteljice razredniki so pa vsled berolinske politike, če že ne trdi Nemci, pa vsaj Slovencem nasprotni nemški pristaši, so morale one deklice, ki se učijo slovenščine, zahajati za tiste tri ure na teden v oddaljeno šolo na Piazza Lipsia. Nekaj se nas je domenilo in poslali smo zastopnika k c. k. dež. šolskemu nadzorniku za slovenski jezik, g. Matejčiču. Pa nič ni pomagalo. Ker ni bilo učiteljice (kar se nam je pa čudno zdelo, ker za nagrado bi tudi kaka mestna slovenska učiteljica, ali pa s CM šole rada učila tri ure na teden v ulici Fontana), so morale vse one deklice, ki so imele ves drug pouk v ulici Fontana, hoditi k slovenskim uram na T. Lipsia. Potrpeli smo, ker uboga Avstrija bi težko plačala kako stotino kron za slovenski pouk I A letos pa nočemo potrpeti čisto nič, ker nam je znano, da je ministrstvo imenovalo posebno slovensko učiteljico za dekliško šolo P. Lipsia. Ta uči- teljica bi torej lahko v vsakem razredu učila po tri ure v ulici Fontana ; to bi bilo le devet ur na teden in deklicam bi bilo zelo olajšano; starišem pa bi bil prihranjen strah za svoje hčerke, ki morajo ob pozni uri od 4 do 5 popoludne iz bližine južnega kolodvora zahajati na P. Lipsia k slovenskim uram. Znano nam je, da je gosp. ravnatelj Stolz nalašč tako odredil, da bi kolikor možno oviral razvitek slovenskega pouka. — Moja hči ima v torek od 2 do 3 slovensko uro v ulici Fontana, kamor zahaja sploh v šolo, v četrtek in petek mora pa od 4 do 5 k slovenščini na P. Lipsia. Prijatelj mi je pa tožil, da mora njegova 12-letna hči k vsem trem slovenskim uram hoditi na P. Lipsia in sicer v ponedeljek od 2 do 3. v četrtek od 4 do 5, v petek od 3 do 4. Ker ob teh dnevih ne more imeti druzega pouka, so vsi trije popoludnevi izgubljeni, kajti hoja skozi mesto in ulico Cavana za take deklice ob tem času nikakor ni v razvedrilo. Gospoda namestnika in g. dež. šolskega nadzornika prosimo mi očetje, da ukažeta g. Stolzu, naj to spremeni tako, da bo za deklice meščanske šole v ulici Fontana ves pouk v šoli Fontana; če pa g. Stolz tega noče storiti, potem naj mu dado modro polo! Če ne bo kmalu urejeno, bomo prosili poslanca dr. Rybara, da v parlamentu interpelira naučnega ministra o postopanju g. Stolza in onih, ki mu drže stolček. Slovenski očetje. O zglaševalni dolžnosti črnovojnih zavezancev. C. kr. namestništveni svetnik je razglasil v „Edinosti" dne 10. septembra t. I. red, po katerem se morajo osebno zgla-šati črnovojniki, bivajoči v tržaški občini — naj so že pristojni v Trst ali ne — in sicer pri občinski komisiji, ki bo poslovala v ulici Madonna del Mare štev. 13 od 9. ure dop. do 2. ure popoludne. Na zaključku tega razglasa je še zagrozil gospod namestništveni svetnik vsem črnovojnikom z globo od 4 do 200 kron, ako se ne zglasijo po predpisu. Ti razglasi so bili razobešeni tudi po mestnih vogalih v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Povdarjamo, da so bili razglasi tudi v slovenskem jeziku, da so naši ljudje tako o svoji vojaški dolžnosti obveščeni v njihovem materinem jeziku, ki je do danes menda še vedno deželni jezik na Tržaškem. A na našem slavnem magistratu, oziroma pri goriomenjeni občinski komisiji v ul. Madonna del Mare, nočejo niti čuti o kaki jednakopravnosti slovenščine niti o takih prilikah, kakor je zglašenje črnovojništva. Vsakega, ki slučajno ni sposoben italijanščine, zavračajo kratkomalo, ga hrulijo in podijo iz urada. In našim ljudem se te dni to dogaja. Kako se tako postopanje zagriženih magi-stratnih uradnikov vjema z grožnjo namest- i ništvenega svetovalca v razglasu, da mora plačati globe 4 do 400 kron, kdor se ne javi, ko magistratovci vsakega italijanščine neveščega našega človeka čisto navadno ven mečejo ? M — Včeraj je bil v našem uredništvu neki naš človek, ki je hotel opraviti svojo črnovojniško dolžnost ter se je v ta namen javil v goriomenjenem uradu. Italijanščine je popolnoma nezmožen; zato ga niso hoteli vzeti na zapisnik ter so mu zalučali vojaško knjižico, da je revež kar debelo gledal. Razumel ni vprašan/, stavljenih mu od magi-stratnega uradnika, toda uganil je, da so pripravljeni govoriti žnjim — ako zna — francoski, ali angleški ali nemški, toda slovenščine nočejo poznati f Na to je začela za dotičnega našega človeka prava križeva pot. Da bi plačal 400 kron globe, ko se je vendar želel javitf, ne bi bilo prijetno in tudi pravično ne. Sel je torej k namestništvenemu svetniku v ulico Caserma štev. 7, kjer je naznanil ves dogodek. Tu se jim je zdelo skoro neverjetno, da bi ga na magistratu ne hoteli vzeti na zapisnik edino^Ie radi tega, ker revež ne razume italijanščine, francoščine ali angleščine. Zahtevali so uradno, naj poslujoči uradnik na magistratu sprejme naznanilo našega črnovojniha na znanje. S tem pismenim odlokom je šel naš človek na magistrat, ali zastonj je bila tudi ta pot. Tudi sedaj niso potrdili imenovanemu Slovencu prijave. Vrnil se je zopet v ulico Caserma št. 7 ter se pritožil, da so ga zopet zapodili. Menjavali so se potem neki telefonični razgovori, na kar so poslali našega človeka zopet — v tretje! — na magistrat, kjer so konečno po raznih šikanah od strani nastavljenega uradnika, katerih pa naš črnovojnik ni razumel, vendar izpolnili vojaško knjižico. 7a gonja je trajala od 10. ure dopoludne do 1 popoludne. Vprašamo: je-li kompetentnim vojaškim oblastim znano, da se na tak nesramen način postopa z našimi ljudmi, ki niso zakrivili druzega, nego da niso vešči italijanščini, francoščini aii angleščini ? Gospoda namest-ništvenega svetovalca opozarjamo na gori opisani slučaj ter upamo, da ukrene potrebno, da se podobni slučaji ne ponovijo več. Opozarjamo vse one naše črnovojniške zavezance, da nastopajo kakor zgoraj omenjeni naš človek: vsako žaljenje ali celo zavrnitev naj javijo takoj Še isti dan pri na-meotništvenem svetovalcu v ulici Caserma štev. 7. — 1 Neimenovan narodni dobrotvor. Ali smo prav čitali v mesečnem izkazu dohodkov družbe sv. Cirila in Metoda za mesec september?! Neimenovan narodni dobrotvor je vplačal jedno pokroviteljnino, (200 K, kupil štiri „kamne" v slovensko obrambo, a 200 K, skupaj 800 K, posebej še daroval 4000 K, skupaj 5000 K, čitaj pettisoč kron, a noče biti imenovan. Neimenovana hočeta ostati tudi septembrska brambovca „Domo-branik" in rodoljub „Podbrezijski*. Tu je delila dobrote naravnost knežje darove desnica, da ni vedela levica. Rodoljubje se je odreklo osebni zahvali, zasluženi časti, zadovoljilo se je z zavestjo, da je storilo veliko dobro delo ljubljenemu narodu. Občudujoč to požrtvovalno ljubezen slovensko, stavimo neimenovane dobrotvore slovenskemu rodo-Ijubju v posnemovalen izgled in se nadejamo, da tudi nepoznanim anonimom dostavijo naši listi in jim dostavijo hvaležni jim rojaki v proslavljajočih jih razgovorih zagotovilo družbe sv. Cirilu in Metoda in vseh zavednih Slovencev o najiskreneji hvaležnosti, v kateri prekipevajoč jim kličemo: Slava! Trgovske pomočnike in vajence opozarjamo, da se vpišejo še ta teden v trgovski kurz „Trgovsko izobraževalnega društva". Vpisuje se pri g. Stanku Deteli v „Trgovsko obrtni zadrugi", ulica S. Fran-cesco št. 2. Časa je samo še ta teden. Torej pod kuratelo! Prejeli smo: „Jutro" je nas Tržačane z našim narodno političnim vodstvom postavilo pod varu-štvo 1 Ljudje okolo imenovanega lista so v zelo velikih skrbeh zi tržaško slovensko rajo. Boje se, da se mi Tržačani kar čez noč poklerikalimo, da postanemo privesek groznih kranjskih klerikalcev in sluge espo-nenta kranjskega klerikalizma, škofa Karlina ! Naš Rybar ima že maslo na glavi, ker je že občeval s tržaškim škofom in „Jutro" hoče tega klerikalca prej ali slej — razkrinkati! I Rybar je tudi napravil smrten greh, ker se je, braneč svojo osebo in naše interese, dotaknil Kranjsko-Goriških liberalcev ter jih celo sumničil! Meni je žal, da nisem našel v Rybar-evem govoru niti trohice sumničenja — ker je mož govoril jasno in razločno, tako, da ga je lahko vsakdo razumel. Sumničil ni, pač pa je povedal, kar je moral povedati, da ljudstvo izve, kaj je zagrešil on in kaj so zagrešili — drugi. Zagrešil je dr. Rybar le to, da ni šel vprašat dovoljenja, da se sme braniti pred napadi onih, ki bi ga morali — ako ne braniti, pa vsaj spoštovati radi njegovega žilavega delovanja in nastopanja! Mi mestni in okoličanski volilci predobro poznamo naše vodstvo, njega delovanje in mišljenje in ker je poznamo, mu tudi zaupamo popolnoma kakor zasluži. Za hujskanja par nezadovoljnežev od tu in na podtikanja od zunaj se mi ne bomo ozirali, ako nočemo ubijati sami sebe in onih, ki delajo-in se trudijo za nas. VaruŠtvo pa naj gospoda v Ljubljani porabi doma, kjer ga je bolj potreba, nego pa v Trstu. Boja, kakor ga imajo na Kranjskem, mi Tržačani nočemo, ker nismo še tako močni, da bi se začeli klati med seboj. Ta Šport prepuščamo onim, ki so srečnejši od nas in ki jim je največja zabava bratomorno klanje ! Naše vodstvo naj le nadaljuje na začrtanem programu in gotovo naj bo, da se mu od strani volilcev ni bati ničesar. Na-prednjaki pa smo le mi trž. Slovenci — ker res napredujemo! Na sinočnji seji mestnega sveta je bil brez daljše debate vsprejet predlog stavbenega odseka glede razširjenja ulice Sv. Marka in sicer z nalogom, da se predlaga razlastitev v to potrebnih zemljišč, za katere zahtevajo lastniki povprečno preko 90 K po štirj. sežnju. Na vprašanje dr. W i 1 f a n a, zakaj se ne namerava raztegniti razlastitev za razširjenje potrebnih zemljišč tudi za oni del ulice Sv. Marka, ki leži niže :>d ulice Navali, je odgovoril asesor, da se morajo uvesti še pogajanja z državno železnico. Temu je sledila daljša debata glede razširjenja ulice Ponterosso. Ker je isto vprašanje pretresalo več govornikov z raznih stališč in je dr. S l a v i k dokazal brezvspeš-nost nameravanega razširjenja z ozirom na dejstvo, da nima občina nikakega sredstva v rokah, s katerim bi zamogla prisiliti hišne gospodarje, da podrejo svoje hiše in jih v doglednem času znova zidalo po novem načrtu, se povrnemo jutri na ta govor. — Vsprejet je bil z malo večino predlog magistrata, [da se ulica Ponterosso razširi za 4 metre in pol. — Na tajni seji je bil proto-fizik dr. Costantini z ozirom na zasluge, ki si jih je pridobil povodom epidemije kolere v minolih mesecih pomaknjen v II. Činovni razred. Cena kruhu za mesec oktober. Komisija za določenje cen kruha ki se je sestala dne 7. t. m. na sejo, da določi cene za tekoči mesec, je vzela na znanje, da so cene 1 moki blizu iste kakor v minolem mesecu, i to je K 38 do 38 50 po q za tip 0, K 36 20 do 36 50 za tip 2 in K 34 50 34 70 za 4. Ker stane pečenje kruha iz enega kvin-tala moke 11*36 K, je komisija določila sledeče cene kruhu: 39 stot. za kg. kruha v Štrucah (ozir. 20 stot. za pol kg.) iz moke 0; 38 stot. iz moke št. 2 in 37 stot. (ozir. 19 stot. za pol kg. za kruh iz moke št. 4) ZOR!! ^fflS Križmančlč & Breščak, Irst, ulica liuoua 31 V Trstn, dne 12 oktobra 1911. »EDINOST« §t. 284 Stran EQ Glasbena šola Št. Jakobske Čitalnice prične 15. t. m. Ni treba povdarjati, da, kdor več zna, več velja in ravno v današnjih draginjskih časih je to geslo toliko resničneje. Več, ko človek zna, lažje si služi kruh in več zasluži. Tudi godba nosi lep postranski zaslužek in zato priporočamo posebno naši mladini, naj se uči, dokler je čas. V čitalnici ima vsak prilike, da se za nizko ceno izobrazi v raznih strokah. Ina poleg tega na razpolago veliko knjižnico itd. Zato priporočamo posebno Št. Jakobčanom, naj se oklenejo Čitalnice, ki skrbi vsestransko za izobrazbo. Vabimo pa tudi Sv. M. Magdalenčane, Škedenjce iz Rocolce in sploh vse bližnje, naj se vpišejo v to šolo. Tržaška mala kronika. Tatvine. Včeraj popoludne je bil na parniku „Adrie Tibor* aretiran 31-letni težak Jurij Jankovič iz Trsta, ko je ravno hotel odnesti 7 kg. kave za svoj zasebni račun. Dninar Alojz Carnlel, stanujoč v ulici Nuova 44. je bil aretiran, ker je vkradel voziček peku Alojziju Lenardon. Vandaličen ulom v Reineltovl vili. Predsinočnjem so tatovi vdrli v Reineltovo vilo na Škorklji, pokradli so mnogo reči, in kakor pravi vandali so vničili tudi mnogo dragocenih stvari. Niti nekatere starine in slike jim niso bile svete, kajti kar niso mogli adnesti, to so porezali ali popolnoma vničili. Ker se lastnica vile, baronica Reinelt, ne nahaja sedaj v Trstu, ni bilo Še možno vgotoviti storjene Škode. V vili ni sedaj nihče stanoval. Le slučajno se je posrečilo redarjem ujeti vandalične ulomilce. Neki redar je ob rani uri srečal tri sumljive subjekte, ki so ši s paketi v roki po ulici Acquedottu v smeri proti mestu. Privedel jih je na policijo. V paketih je bilo mnogo dragocenih stvari, radi česar se je najprej mislilo, da gre za kak cerkveni rop. Poizvedbe so dognale, da so bili oni predmeti vkradeni v Reineltovi vili. Policija je dala odpreti vila, v kateri je vladal strašen nered. Naravnost nerazumljiva je vničevalna blaznost teh vandaličnih tatov. Kaj jim je koristilo, da so vničili toliko slik, gobelinov, tapetov, kipov, zastorjev in dr. Barbari se imenujejo Fran Siega, Ivan Ghersetich in Pompilio Nito. Isti so tudi vdrli v kapelo, kjer so razbili na kose dragoceno razpelo iz alabastra in mnogo kipov. Ulomili so tabernakel, od koder so pobrali srebren kelih. Policija sodi, da so isti tatovi vdrli svoječasno v vilo nadvojvode Ludvika Sal-vatorja v Miljah in pozneje v židovsko sinagogo. Samomor. Včeraj smo poročali, da se je zastrupila 21-letna Lucija Kačić. Ista se je imela sedaj poročiti s prvim natakarjem v Edenu, Matijo Fabčič. V ponedeljek zvečer sta se skregala in on se ni vso noč vrnil domov. Zjutraj ga je ona iskala, ali zamanj. Vsled upa, da je med njima za vselej konec, se je nekoliko histerična deklica zastrupila z jesihovo kislino. V bolnišnici je malo pozneje izdihnila, ko se je ravno njen zaročenec nekoliko potolažen vrnil domov. Nesrečna pokojnica je bila jako lepa ženska in znana pod imenom „Ljubica", ko je vodila buffet „Quississana" v ul. Carducci. Loterijske številke, izžrebane dne 11. oktobra 1911 : Lvov 3 78 90 41 79 Praga 78 26 13 50 74 Koledar in vreme. — Danes: Maksimilijan šk. — Jutri: Edvard kr. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 16 Cels. — Vreme včeraj: lepo, veter. — Vremenska napoved za Primorsko: Jasno. Temperatura hladna, severovztočni vetrovi. _ Društvene vesti. Odsek za ljudska predavanja ima danes ob 7. uri zvečer sejo. Prizadeta društva naj pošljejo svoje zaupnike. Odbor akad. dr. Balkan. Pevsko društvo „Trst" jutri v petek ob 8 uri in pol pevska vaja. Ker bo v kratkem I. družinski večer, se prosi polnošte-vine vdeležbe. Novi pevci se Še vedno vsprejemajo. Vaje so vsaki petek v prostorih „Delav. podp. društva" ul. Giorgio Ga-lati 20 I. Odbor pevskega društva „Trst" ima jutri v petek, po pevski vaji svojo sejo. rt?*. Telovadno društvo „Sokol" flrzhV v Trstu* IA&^a Odborova seja bo danes v četrtek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim dnev-jnim redom : 1) Poročilo odbora in načelnika. 2) Sprejem novih članov. 3) Slučajnosti. Na zdar! Odsek Tržaškega „Sokola* v Ro-janu naznanja da se vršijo plesne vaje vsako nedeljo od 6 do 11 ure zvečer. Plešejo se vsi navadni in sestavljeni plesi. Na glasovir igra dobro znana učiteljica M. Hulli. Tržaško podporno in bralno društvo vabi gg. odbornike in njih namestnike na odborovo sejo, ki bo v petek 13. t. m. v ul. Caserma št. 16 11. nad. Slov. akad. društvo „Ilirija* v Pragi priredi v soboto 14. t. m. svojim novovsto-pivšim članom prvoletniški večer v prostorih „u Vej voda". Vabljeni so vsi slovanski gosti ! Naše gledališče. To nedeljo popoludne ob 4. uri „ČAS T*. Slavni Sudermannov igrokaz, ki je dosegel zadnjo nedeljo pri nas najkrasnejši vspeh. To igro naj si prav gotovo ogledajo vsi, ki zvečer ne morejo priti, in zlasti oni, ki stanujejo zunaj, v prvi vrsti naši okoličani. Zvečer ob 8. uri Izvrstna burka A. Bissonova „KONTROLOR SPALNIH VOZOV". Kdor se hoče prav od srca nasmejati in razveseliti, te igre ne bo zamudil. Ta burka vsebuje toliko zabavnih in smešnih prizorov, da človek res ne pride iz smeha. Vstopnice prodaja vratarica „Narodnega doma". TRŽAŠKI GLEDALIŠČA. POLITEAMA ROSSETTI. Operetna sezona. Ponavlja se burka s petjem „Čedno-stna Suzana. FENICE. Danes ob 8 četrt se ponavlja „Fedora". Omenjamo, da poje glavno vlogo „Fedore" ruska operna pevka Leonica Ogrodska, izvrstna moč, ki si je priborila ime na italijanskem odru. Tudi tržaško občinstvo ji je aplavdiralo posebno v prvem in zadnjem činu. EDEN. Varietetna predstava. Vesti iz Goriške. Nevaren škandal. Občinski odbor v Štandrežu pri Gorici je v svoji redni seji dne 8. t. m. sklenil oddati zgradbo vojašnice na Malih Rojah nemški graškl tvrdkl Janesch & Schnell za približni znesek K 150 000, in je pri tem odklonil nižje ponudbe domaČih, obče znanih, solidnih in zmožnih slovenskih tvrdk: bratov Mozetič, Žnidarčič in drug, Turel-Vižintin. V trenutku nam primanjkuje pozitivnih podatkov, ki bi nam omogočili, da bi natančneje opisali in primernejše ožigosali ta prežalostni korak imenovane občine, toda skušali bomo priti s to stvarjo popolnoma na jasno, na kar bo sledila primerna graja ali pa Še kaj več. S tem korakom je občina Standrež našo itak že izžeto Goriško spravila ob 150.000 K. Da se pridobi toliko denarja, morajo kmetje, posebno iz Štandreža, vse leto voziti poljske pridelke na trg. Opravičeno bi bilo, da bi slovenski odjemalci pošiljali Štandrežce od sedaj naprej razprodajat zelenjavo in poljske pridelke v Gradec; to je v tisti Gradec, kjer se je porodilo neizprosno sovraštvo do Slovencev, kjer so metali Slovence na cesto samo zato, ker so se v javnih lokalih posluževali svojega materinega jezika, kjer so napovedali Slovencem boj na nož in kjer so sklenili uničiti vse, kar je slovensko. Res, žalosten pojav je to, da se je na slovenski zemlji našla občina, ki slovenski denar siplje najhujšim sovražnikom slovenskega naroda. Tudi nek uslužbenec južne železnice se je zelo zavzemal za to nemško tvrdko. — Poizvedeti hočemo, kdo je ta vrli mož in potem bomo poročali. GoriškinT prijateljem zadružništva! Slovenci imamo lepo zadružništvo! To bi se še bolj razvilo in razcvelo, ako bi imeli zadružno izobražen naraščaj, ki bo imel nalogo pospeševati razvoj in uveljavljenje idej tega prevažnega faktorja v narodnem gospodarstvu, v socijalnem in etičnem oziru. Če hočemo uveljaviti namen zadružništva, je treba, da začnemo pri temelju. Najvažnejša oseba pri zadrugi je tajnik. Ta mora poznati zadružno poslovanje, če hočemo, da je zadruga upravljana umno gospodarsko. Da si vzgojimo potrebnih voditeljev-tajnikov zadrugam v naši deželi, se je pod-pisanec, na prošnjo mnogih gg. učiteljev ter drugih oseb, ki razumejo važnost dobrih knjigovodij, odločil prirediti zadružni tečaj v Gorici. Vsi oni, posebno mladeniči z dežele, ki se žele udeležiti omenjenega tečaja, naj se priglase z dopisnico v tem mesecu na podpisanca. Vse podrobnosti kasneje. Z zadružnim pozdravom ! Fran Mermolja, učitelj Dobravlje, Cesta - Sv. Križ. Iz Sežane. Vsa Sežana je bila na cesti, ko so prikorakale čvrste, krepke vrste sokolske župe tržaške. Uzorna disciplina te naše narodne armade, nositeljice vzvišene ideje, nas je očarala. Priprosto, demokratična je duša pravega Sokola v zdravem mišičastem telesu. Vsa Sežana vam kliče krepek: Na zdar 1 Bratje Sokoli! Ni morda daleč čas, ko sprejmete v svojo sredo tudi sežansko četo. Sedaj niso trenutno morda tla še ugodna, a zima tudi — rodi. Prišli ste v našo prijetno vas, da si jačite lastne moči in morda ste hoteli tudi zbuditi v Sežancih željo, hrepenenje in j navdušenje za sokolstvo. Morda ste odšli 1 razočarani iz naše srede in z mislijo, da v 1 Sežani ni nič l Ne bratje Sokoli. Tudi v Se- Cevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, uL Barriera vecchia 38, Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsuki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domaČih izdelkov nase zadruge. - SPRE JEKA JO SE TUDI POPRAVE. - ---Zaloga in delavnica za kožuhovine--- F. VIDALI, Trst, via S. Lazzaro 22 Prejeralje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin. Shranjuje kožuhovine z Jamstuom zoper kakorsno si bodi Jkodo. Žrebanje nepreklicno dne 11. novembra 1911 Zadnji meaeo! ob 8. zvečer, Schottenring 11 (Policijsko ravnateljico) Zadnji meseo ! loterije c. kr. dunajskih policijskih uradnikov Ena srečka 1 k In njihovih udov in sirot Ena srečka 1 K I. dobitek 30.000 K vrednosti. — Vrednost vseh dobitkov 70.000 kron. Srečke v vseh menjalnicah, loterijskih kolektnrah in trafikah. POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 k 50 st. Radi plačilue zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zsiogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. PoSiljatev po povzetju H. SP1NGARN, eksport čevljev Krakovo 11. 240. Sme se zamenjati in se vrne denar. GugL Brod & C= == TRST __ Ulica Ro88lni 26, vogal ulice della Zoota opozarja slavno občinstvo, da je na novo uredil SVOJE VELIKE SOBANE z modernim pohištvom 19" vsakega štila ki je je nakupil pod takimi pegoji, da je zamole nuditi svojim cenj. odjemalcem po najnižjih cenah. Katalogi na zahtevo zastouj. 'g«? -^ " v • S OjlIKouana pekarna In slaščičarna ViNKO SKERK - TRST ift > < » D 3 03 a* Trikrat na dan svež kruh. Proiaja v-^akovrat tih bi&kotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. NaifineiS« moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fuia inozeniDa vina in likeri v steklenicah. Besplačua postrežba na dom. Kruh ln alaščloe ae izdeluje iglenlčklm električkim strojem UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Zajamčeno solidno POHIŠTVO * m* Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno in sladščicarno Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni) Prodaja ves dan ave£ kruh vsake vrste in slad6ioe ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prepečaiiol (Biscottini). JOSIP VATOVEC. CESKA BANKA ?3 Vačlavske namčsti 32. PRAGA II. =H B ■= Vačlavske namčsti 32. k Delniška glavnica K 8,000.000. Uložna glavnica X 18,000.000. Izvrševanje vseh bančnih transakcij. Prodaja srečk proti mesečnim obrokom. Izdaja lista, ki prinaša rezultate vseh žrebanj. Na vsako vprašanje se odgovori obratno. Pridni zastopniki za prodajo srečk proti delnim plačilom - se zmiraj najemajo. - JI Stran IV. „EDINOST" St. 284. V Trstu, 12. oktobra 1911. žani ni vse tako ničevo, kakor ste bili informirani. Da ni bilo nikakega vsprejema ne od avtonomne oblasti ne od nobenega naših društev, na tem ni kriva ne avtonomna oblast, ne društva, pač pa oni krogi, ki pravijo, da je v Sežani 18 „jetičnih društev". Proti tej trditvi bodi pribito prvič, da jih ni toliko, drugič pa ni res, da društva ne delujejo. Dotične informatorje prašam, ali ne vrše svoje naloge CM. podružnica možka, Glasbeno društvo, dramatični klub? — „Zorislava" počiva, ker je g. pevovodja moral vsled šibkega zdravja začasno opustiti delovanje. CM. ženska podružnica res malo spančka (kvišku Ančka J) — a vendar nabira pridno darove in udnino. Drugih v Sežani obstoječih društev pa ne imenujem društev v tem smislu, ker so društva razredna ali pa namenjena le ožjim krogom. Rad bi segnil v informatorski krog od bolj kočljive strani. Gospodje! Položite roko na srce in prašajte se, kaj pa delamo mi ? ! Ali nismo Sežanci? Da, ali ni vaša prokleta dolžnost, da bi se brigali za probujo, povzdigo in napredek Sežane ? ! Čemu uničujete še to malo ugleda Sežani?! Če vas teži propadanje Sežane, stopite na čelo njim, ki hočejo delati! Montecuculi je rekel, da je v zmago potrebno troje: denar, denar, denar, jaz pa vam kličem: v rešitev Sežane iz mrtvila je treba: dela, dela, dela!! Bodite raje dobri reformatorji, nego slabi informatorji! Tyršov pristaš. x Za narodno šolo na Blanči nedo-staja C. M. podružnici sredstev, da bi šolo na zunanje in znotraj primerno" opremila. Manjka še potrebna ograja, naprava vrta in dvorišča, tudi je treba še nakupiti raznovrstnih Šolskih potrebščin in misliti je treba tudi na prvo božičnico. Zato apeluje Ciril in Metodova podružnica v Gorici na vse zavedne Slovence in Slovenke, naj ji po svojih močeh pribite na pomoč. Vsak tudi najmanjši dar je dobrodošel! x Samomor. Ustrelil se je z rovolver-jem dijak Henrik Vukovič, sin restavraterja na postaji južne železnice. Vzrok je baje družinski razpor. Pevsko in bralno društvo „Tomaj" v Tomaju priredi v nedeljo, dne 15. oktobra t. I. veselico s plesom v dvorani „Vinarskega društva". Pri plesu bo sviral tamburaški zbor iz Vrhovelj. Razpis službe. V c. kr. moški kaznilnici v Gradiški je izpraznjeno mesto pomožnega paznika. Vesti iz Istre. „Odbor za prosveto" v Pazinu. — Majhen je in mlad — o pustu bo dve leti njegovemu obstanku, — ali s ponosom in zadovoljstvom more gledati ta ozki krog 15 mlajših ljudij v Pazinu na svoje kulturno delo za povzdigo istrskega ljudstva. V minulem šolskem letu je pokazal svojo živ-Ijensko silo, ko je za časa ljudskega štetja razvil svoj delokrog po vsej srednji Istri od Barbana in Rovinjskega Sela do Buzeta in Topolovca, od Labina do Poreča in Pirana. Končni rezultat ljudskega popisovanja bil mu je povračilo. S pomočjo voloskih rodoljubov je izdal malo brošurico o dolžnostih posameznika pri popisovanju, in njegovi člani so imeli 44 shodov za poučevanje neukega seljaka 0 važnosti štetja v obče in občevalnem jeziku. V Pazinu gradu je poleg vsega tega njegovo delo šlo starim potom : priredil je 18* sobotnih predavanj v zimskem času. kojih se je vdeležilo skupno 1489 oseb, 82 povprečno na predavanje. Ali tudi po dovršenem ljudskem štetju ni „odbor" pozabil na ukaželjno ljudstvo : kolikor so razmere dopuščale, pošljal je svoje člane med narod na poučna predavanja, kakor v Ference, Kanfanar, Borut, Čepić, Rabac. Ker je ljudska šola temelj bodočega človeka in ker je njen uspeh možen le tedaj, ako tudi stariši vrše svojo dolžnost proti otroku, je prišel „odbor" v zvezi z učitelj-stvom do prepričanja, da so za naše razmere roditeljski sestanki velikega pomena. In dne 22. januvarja t. 1. bil je v Pazinu pogovor, ki se ga je razven članov „odbora" udeležilo 25 učiteljic in učiteljev iz srednje Istre s tedanjim predsednikom hrvat, učiteljskega društva. Sklenilo se je enoglasno pričeti z roditeljskimi sestanki, *) 1. pl. Doroghy: O Antonu Mihano-viću, pjesniku hrv. nar. himne ; 2. Fr. Nov-Ijan: O Pragi (skioptikon); 3. Martin Zgra-blič: Protestatizem kod južnih Slavena; 4. Fr. Novljan: O svemiru (skioptikon); 5. Dr. Agneletto: Zapadna istarska obala (skioptikon) ; 6. pl. Doroghy: Umjetnost kod starih Grka (skioptikon) ; 7. Luka Brolih: Postojnska jama (skioptikon); 8. Dr. Kevič: Nazorova „Lizika"; 9. Ante Opašič: Švicarska (skioptikon) ; 10. Dr. Pederin: Država 1 njezin razvitak; 11. Saša Sante!: Slikar- stvo za vremena renesanse (skioptikon); 12. Večer narodnih pjesma; 13. Martin Zgrablič: O Franu Kurelcu ; 14. Dr. Agne- letto : O razvoju novčanog prometa ; 15. Fran Novljan: Pazin kao kulturno središče Istre; 16. Saša Šantel: O starokršćanskoj arhitekturi (skiopt.); 17. Martin Zgrablič: Dositije Obradović; 18. pl. Doroghy : Pariz (skiopt.). kjer bo imel dotični učitelj glavno besedo in „Odbor" mu stavi na razpolaganje samo potrebne predavatelje. Ta pogovor je važnega pomena v našem razvoju: ker opažamo složno nastopanje učiteljstva — najpomembnejšega kulturnega faktorja v našem narodu — s kulturnim „odborom za prosveto", katerega se je hotelo izolirati in mu zapreti pot mej narod. Roditeljski sestanki v minulem letu so bili v Zabrežanih, v Lindaru, v Zarečju, v Žminju in v Pazinu. Prišle so nenadoma volitve v državni zbor, pri katerih ni „Odbor za prosveto" sodeloval kakor tak. Njegovi člani so imeli v tem svobodno roko, vdeleževali so se volilne kampanje in drugo delo je ob tem času počivalo. Med drugimi je priredil ,Odbor" pazin-skim Hrvatom tudi nekaj zabavnih večerov. Navedemo naj le „Večer narodnih pesmi" s petjem in tamburanjem ter veliko vrtno veselico, dne 2. julija v proslavo sv. Cirila in Metoda, ki je imela okoli 600 kron Čistega dobička. Ker je v Istri mnogo starin neizkopanih in vrednih, da se ohranijo, je „narodni svet" na prizadevanje in po inicijativi ravno tega „odbora" izbral pripravljalni odbor za ustanovljenje muzejskega društva; tako je ta, „Odbor za prosveto" bil prvi, ki je sprožil, misel, da se ima stoletnica biskupa Dobrile proslaviti njegovemu spominu dostojno. V začettoi svojega nastopa nedostajalo je društvu finančnih sredstev in velike akcije za popisovanje naroda ne bi bilo moglo izvesti, da mu niso priskočili v pomoč narodni zavodi in korporacije, ki so se odzvali svoji narodni dolžnosti. Denarni promet „odbora" je obstojal v minolem letu v dohodkih K 1079 93 v stroških „ 748 70, tako, da poseduje Odbor še K 331 23 gotovine. Ako bo „Odbor" hodil po potu, ki ga je nastopil, ako bo vstrajal na kulturnem delu in z ono energijo, ki Jo je pokazal v minulem letu, razvil se bo do enega izmed najvažnejših faktorjev v našem javnem življenju. Zato pričakujemo od vseh onih, ki jim je na srcu kulturni napredek našega naroda v Istri, da bodo podpirali „Odbor za prosveto" moralno in materijalno. Novo društvo. C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega društva: „Dobrovoljno vatrogasno društvo" v Vrbniku (pol. okr. Krk). m Tovarna zrcal P. REVEL odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado TELEFON 313, rim. II. TRST, tllica Gilllia Št. 41. TELEFON 313, rim. II. Kristali, zrcala, stekla, brušenje, posrebrevanle, smlrkanle, presihanje, dekoracije na kislino in smlrek. Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA: Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture ====== kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin. - - - ■— ------ ■=3 HALI OGLASI fH! MALI OGLASI M rafnnajo po 4 »tot. besedo. Mutno tiskane be-ude u računajo takrat več. Najmanja prisiojblca znala 40 stot. Plača m takoj laser, oddelku. Dragi rojaki I 7olQ7na peč ntoraj nova se proda. Naslov LClUtlld pove iosrr. oddelek Edinosti 1759 MIsH trgovski pomočnik špecerijske stroke išče ITI ID U službo. Ponudbe pod „Mladeniču na ina. oddelek Edinosti. 1785 Naznanjam, da sem prevzel za Trst in okolico zastopstvo kisle vode „Gorenji Ro-gatecw. Priporočam se toplo vsem našim gostilničarjem, jestvinčarjem in mirodilničar-jem, da bi se posluževali edino pri dobro znanem, domačem gostilničarju „Pri Francu"-ulica Geppa št. 16. Še enkrat se toplo pri, poročam za veliko število odjemalcev. Josip Furlan. Kleparski Btavbarski delavci se iščejo. Via S. Marco 18. 1787 Nova tovarna zrcal, kristalov in stekla P. Revel, Trst, Via Giulia št. 41, je bila odlikovana na mednarodni razstavi Rim— Turin 1911 s zlato kolajno in križcem za zasluge in na mednarodni razstavi v Parizu s zlato kolajno in veliko nagrado (Grand Prix). Glej oglas v današnji številki lista na četrti strani. Stev. 2266» Razpis učiteljskih mest v definitivno nameščenje v sežanskem šolskem okraju. 1. Mesto višega učitelja na petrazredni ljudski Šoli v Komnu. 2. Mesto učitelja - voditelja na ljudski šoli na Barki, v Lipi, v Branici in na Vojščici. 3. Mesto učttelja na ljudski šoli v Sežani in eventuelno v Komnu. 4. Mesto učiteljice na ljudski šoli v Brestovici in Kostanjevici. Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januvarja 1906 1. dež. zak. in uk. štev. 10. Za mesta navedena pod zapor. štev. 1 in 2 zavrača se na določbo § 48, 2. odstavek državnega šolskega zakona. Pravilno opremljene prošnje mora se predložiti službenim potem podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu v dobi 4 (štirih) tednov po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu „Osservatore Triestino". Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo. V okraju je tudi nekaj mest za učiteljice ženskih ročnih del. C. kr. okrajni šolski svet v Sežani dne 9. oktobra 1911. GOSCILHA K D. 0. v Trstu, ulica Carradori St. 18 ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. joooooocx;0XX: H Otvoritev nove trgovine v Trstu, ulica Nuova 41 AHELIA MARTINIM — BOGAT IZ BOB — ugotovljenih oblek za ženske in punčke, ženske ves talij e, bluze in izbrano perilo. V«prejenaj« te naročila p« meri. Naj zmernejše cene. Naj zmernejše cene. Ifnlnnifilll!) veletrgovina išče takoj spoiob-l\UI(JIIIO 111 d nega dopisnika slovensko-nem-škega. Prednost imajo poznavalci italijanskega jezika in vešči v kolonialni et.oki Pcnudbe: „Veletrgovina" posterestante. 1791 7oncl/i Prstan 8 kamenom je zginil z okna £CllOlil via Gfcfga 7. Ker odgovorna uboga služkinja se prosi, da bi ga prinesla usmiljtna oseba, ki ga je našla, proti nagradi. Gutmann via Ghega št. 7, vrata št 13. 1794 11 pitp I M PO Ztt hrvatski jezik: se išče. Naslov U Ulici 111/a pove inseratni oddelek Edinosti. 1796 Cnhinn meblovana ee takoj odda. G. rioccaccio OODICa 5, vrata 13. 1797 IŠČ6m e^e£antno -eblovano sobo v Barkovijah Trst. za celo leto. Naslov „Stabilno" restant9 1778 Tovarna sodovke rici priporoča svoj izvratni izdelek Šifonk in pokalic gospodom krčmar-jem v Podgori in okolici Postrežba na dom. Josip Nemec. 1757 PrnHa 66 Poselitve lepo posestvo (gostilna I 1 Ulici in zemljišče) pol ure od Gorice pod ugodnimi pogoji. Naslov pove Edinost. 1767 Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje fn Seb£o.b- Postrežba na dom. Josip Trampuš 2* 1l0ca8vIn!KS35 priporoča svojo pekarijo. Večkrat na dan ■vel fcrnh. — Zaloga moke vsake vraitg ls prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Sladčloe ln biikoU. Slovanske igralne karte n-SS0: knjigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16-, Gregor Zidar & C., Kocol 263, tobakarna fcegolin, ulica Induatria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec. 1472 Glasbeno dru&tvo „Kratka vi au v Sežani priredi na semenj t. j. 12. t. m. ples v Sežani „na Vagi". Za čete t ob 5. uri pop. 1781 Kron 6200!! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tavama sveta. Izdelovanje letno 40-000 voz edinega tipa CHASSlS 20 HP šest raznih tipov kočij. Kočija „FORD" je najpopolnejša, najhitrejša ln najekona mlćnejim kar jih obstoji. — GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10—11, Tel. 1734 Velika oantralna garage, ulica del Baohl 16, vogal ulloa Bosohetto TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanike). Automobili na posodo po zmerni oenl. Varstvo ln vsdrievanje avtomobilov,--Solidna postrežba. ^ Prodajalni ca manuf akt urnega blaga Enrlco de Franceschl Trst, ul'ca dslle Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERA bombažeiine, trllža, faštanja, volnenega blaga, izdelanega moSkega in ženskega perila in drobnarij po najzmernejših cenah. ::: Nova trgovina gramofonov Helvetia Trst, ul. Barriera vecchia 19 najbogatejša zaloga v provinciji. Švicarski aparati od K 50 naprej. - EDINA ZALOGA - slovenskih plošč vsake vrste. CENE ZELO ZMERNE. Hans Scheidler == zobotehnik = zobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 ln od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goidoui št. 5, II. SB99BIB8 BBB&B^BL Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera vecchia št 25 Cene dopvorne. Platilo na oftro\t Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene Šivalne stroje. 601 Zaloga obuvala - in lastna delavnica —— MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po jako nizkih ===== in zmernih oeuah. = Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13 lasprotl certvE it. iitoia lorega | Bo&at izbor ur ?tabe vr>-te, kakor tudi uhanov, prstanov z dlja-| nautl in biet dijamantu t, 2et»ke »»riilee. zlate ln srtbrne za m» Ske, vse po konkurenčnih cenah. Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase zahvale in v obče kakoršnokoli vrste oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7 zvečer. CA Ma obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in de?ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika Izbera Tolnenega blaga, Najzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št 251, Rim. II. rsi =r c/J 1» £T < a • n 2 » S." s® 3 »