Naročnina mesečno ^^^ ^^mg^^ HlW I II A, aaHn^ mmi!K A MBHH^^ Ček. račun: Ljub- 25 Din. inozem- šHM' ^^ flHf W MaST ™ gjak. ^ ^OT Ijana 10.65« in stvo 40 Din - ne- HMffl^. JHV ^BSV HA K mM laMk m Jttam 1P'349 za ce- flj^H Hf M JEn&Ml^ m V ■ ■ ^Km m mgm m ^^m ^^m inozemstvo 120 Din ^HH ^^m ^M ■■■ M Uredništvo je v J/KL^^ ^^^^^ flJELmm+f ^^^^ U p r a v u: Kopita r- Kopitarjevi ul.6/UI ■■.••, jeva 6. telefon 2092 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 -- Izhaja vsak dnn zjntraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Nemčija se pripravlja na odločilno bitko v Zemevi Mussolins-HHIer če potuješ po Italiji, ugledaš na najbolj vidnem mestu knjižnih izložb obširnejše delo z naslovom »Predvojna Nemčija v Italijic. Neki nemški grof toži v knjigi, kako se je nekdanja strumna in disciplinirana Nemčija s pikelhaubo preselila v Italijo, kjer zdaj vladata železna disciplina in red. Mussolini se je brezdvomno učil organizacije pri Nemcih, o tem pričajo vse fašistične organizacije v Italiji. Hitler spravlja zdaj Nemčijo zopet domov. Mussolini mu pri tem pomaga ne samo moralno, temveč tudi materijalno, da bi v zgodovini ostal fašizmu pečat vesoljnega političnega sistema, da bi s tem dvignil duha fašizma naveličanih italijanskih množic in da bi se končno lažje pogajal s Francijo, ki bi potem stala pod moro Hitlerjevega tretjega kraljestva, za koncesijo v Afriki. Hitlerjevo gibanje ni nič mlajše kakor Italijanski fašizem, vendar se je ta zaradi posebnih okoliščin v Italiji mnogo prej priboril do oblasti in bolj razvil svojo ideologijo, tako da ga danes rada posnemajo vsa sličnn gibanja v drugih državah. Tako je Hitlerju na znanem sestanku s Hindenburgom | ušlo, da hoče v svoje roke popolno oblast in tisti položaj, ki ga je dal kralj Viktor Emanuel Musso-liniju po fašističnem pohodu v Rim. Ta Hitlerjeva zahteva je bila tako naivna, da je vodstvo narodno socialistične stranke čutilo potrebo, da jo zanika, češ, da ni zahteval Hitler »ekskluzivne« oblasti zase, temveč samo vodstvo vlade. Tako je hotela stranka vsaj nekoliko parirati udarec, ki ga je zadal Hindenburg pred vso nemško javnostjo Hitlerju, dotlej vsemogočnemu vodji. Če potegnemo samo kosmato primero med Mussolinijevo in Hitlerjevo taktiko v borbi zn absolutno oblust, se nam pokaže vsa Hitlerjeva nerodnost. Kakor drugod na svetu, tako tudi pri nas muogi silno pretiravajo »veličino« Mussolinijevega duha in njegove osebnosti, njegovo ženijalnost, daleko-vidnost in velikopoteznost. Ta pojav je toliko bolj žalosten, ker imamo vendar že toliko raznih razprav o Mussolinijevi osebnosti in ker je občudovanje »velikih ljudi«, neglede na to, ali so veliki po svojih krivicah ali dobrih delih, znamenje usihanja samozavesti povojnega Evropca. Kakor se je našel velik Francoz, ki je napisal knjigo »Napoleon le Petih, tako se bo našel tudi objektiven zgodovinar, ki bo začel poglavje o italijanskem fašizmu z napisom »Mussolini. le Petik, ako je dovoljenj »ploh primera med Mussolinijem in Napoleonom. Mussolini je sam že večkrat priznal, da obstoji umetnost njegovega vladanja v taktiki v določnejšem pomenu besede, to je v izkoriščanju in reševanju položajev sproti, kakor se pojavljajo. Mussolini se sproti uči in si je v politiki prisvojil angleški enipirizeni. Programaličnosli ne pozna, vsa fašistična ideologija, fašistični politični in korporarijski sistem so ustvarile dejanske razmere; Gentile je skušal postaviti fašizmu ideologijo potem, ko je fašistična država že davno obstojala, iu sicer zato, da se njen obstoj ludi ideološko utemelji in opraviči fašistična diktatura. Ljudje iz Mussolinijevc okolice dobro vedo, da se Mussoliniju I. 1922.. ko jc hodil zamišljen in pobit po hodnikih rimskega parlamenta, še sanjalo ni. du bo postal kdaj to. kar je danes. Njegov pohod v Rim ni bil niti zdaleč tako dramatičen, kakor bi si mislil tujec, ko bere pompozne fašistične popise. Ako bi bil Viktor Emanuel ravnal po nasvetu vojaških oblastev iu proglasil obsedno stanje, bi se bili fašisti razpršili pri prvem srečanju z vojaštvom. Šele, ko je Mussolini opazil nepričakovano • . je pričel trgati ustavo kos za kosom in si lastiti oblast, tako da ni ljudstvo niti opazilo, kako je polagoma zašlo v politično sužuoft. V njegovi prvi vladi so bili poleg njega samega samo trije fašisti, medlem ko so ustavne liberalne stranke imele večino. Prav s pomočjo demokratskih strank so se fašisti, ki niso imeli v državnih poslih izurjenih ljudi, uvedli v vladne posle; demokracija si je s tem sama izkopala grob. Nekaj let se Mussolini državne birokracije niti dotaknil ni in diplomacijo je končno pofašistil šele te dni z imenovanjem novih poslanikov. Komaj po dveh letih svojega vladanja, je vrgel Mussolini januarja 1925 v svojem znamenitem govoru zaradi Matleotijevega umora pred »Aventinom« karte na mizo, ko je videl. da nima več kaj zaigrati in da se morda reši še z napovedjo brutalne diktature. Kljub temu je zatrl opozicijski tisk šele na koncu 1. 1926. Medtem ko je Mussolini v pogostih sunkih skoraj neopaženo zlezel na Kapitol, bobnajo Hitler in njegovi strategi neprestano po javnih shodih, kako bodo letele glave, ko pridejo oni na oblast, kako bodo vse nehitlersko uradništvo vrgli na cesto, skratka, kako bodo obraCunali ne samo s svojimi nasprotniki, temveč tudi z nevtralnimi rojaki. Hitler je stopil domišljavo pred 85 letnega vojaka Hinden-burga in zahteval od njega, naj mu izroči vladarsko žezlo in z njim milijone nemškega ljudstva, kakor da so se kdaj vojaki prostovoljno odpovedali poveljstvu in kakor da bi se 63% nemškega naroda. ki je volilo proti Hitlerju, tako lahko odreklo politični svobodi in na tisoče uradnikov svojemu kruhu? Hitler se je sam prezgodaj razkrinkal. Hindenburg naj bi ga postavil v položaj Benita Mussolinija po pohodu v Rimi Hitler je vendar pozabil, da se je zgodovinski razgovor med kraljem Viktorjem Emanuelom in Mussolinijem vršil že po izvršenem fašističnem pohodu, pa naj je bil ta še tako tragikomičen, medtem ko straži danes nemško državo stotisoč discipliniranih mož državne brambe pod poveljstvom diktatorja Schleicherja, da ne omenjamo vojaško Izvežbane in preskrbljene »Schupo« (državne policije); pozabil je, da ima opraviti z »železnim feldmaršalom«, Hindenburgom, ne z Viktor jem Emanuelom; pozabil je, da so ogromne mase nemškeiza delavstva, organiziranega v krščanskih, Berlin, 19. avg. Senzacionalna brzojavka agencije Havas, ki govori o direktnih pogajanjih med Francijo in Nemčijo o razorožitvenem problemu, se danes v Berlinu demantira v tem smislu, da vest v tej obliki ni popolnoma točna. V teku so le brez-obvezni pogovori, ki so se bili pričeli že med raz-orožitveno konferenco v Ženevi. Naravno je, da so se ti razgovori nadaljevali. Če se na francoski strani smatra, da se mora ta brzojavka demantirati v tem smislu, da se ne morejo vršiti razgovori, dokler se niso razjasnile notranje politične razmere v Nemčiji, potem se to od strani Nemčije smatra za nedopustuo vmešavanje v nemške polranje politične zadeve. Jasno je, da se bodo tovrstni razgovori vršili, ker jih celotni nemški narod kategorično zahteva. Amerika podpira nemške zahteve. Parit, 19. avg. K razgovorom o zopetni obnovitvi mednarodnih pogajanj glede nemških zahtev po vojnški enakosti, pravi »Echo de Pariš«, da je angleško zunanje ministrstvo to vprašanje že dolgo proučevalo. Menda sj nihče ni na jasnem o stališču Anglije v tem vprašanju. Na eni strani je treba zadostiti nemškemu nurodnemu čutu in preprečiti, da bi Nemčija v slučaju popolnega neuspeha samovoljno šla preko želja in stališča držav podpisnic verzajskega miru in začela z oboroževanjem, Belgrad. 19. avg. 1. Prtovanjc prvega pomočnika poljskega zunanjega ministrstva dr. Berka v Turčijo in njegova še vedno trajajoča pogajanja s turškim zunanjim ministrom Tevfik Rti Idi hejer.i na otoku Prinripo v Marmorskem morju, so tudi tukaj povzročila nemalo zanimanja, seveda v mnogo manjši meri kakrr v Bukarešti, kjer je radi tega nastala precejšnja nervoznost t odgovornih krogih zunanjega ministrstva. Vaš dopisnik se je informiral na merodajnem poljskem mestu v Belgradu in akoravno mu tam niso mogli povedati nič določenega o misiji ministra dr. Becka v Turčiji, so vendar le priznali, da je dalekosežne važnosti /a poljsko zunanjo politiko nn tem predelu Evrope. Poljska vlada hoče zdaj, ko je podpisala pakt o nenapadanju s Sovjeti in preden ga predloži sejntu v ratifikacijo, imeti točne informacije glede sovjetske politike tudi od držav, ki imajo že delj časa prijateljske odnošaje Belgrad, 19. avg. 1. Belgijski odpravnik poslov v Belgradu je obvestil našo vlado, da namerava sklicali za 6. oktober konferenco zastopnikov onih držav, ki so kakorkoli interesirane na vprašanju nemških reparacij. V |ioštev pridejo v tem slučaju Avstrija, Madjarska, Bolgarija ter njene upnice. Reparacijska konferenca v Lozani je te reparacije imenovala vzhodne reparacije in je prepustila njihovo rešitev posebni konferenci državnikov. Danes torej čujemo, da se bo ta konferenca sestala v Bruslju pod predsedstvom bivših ministrov Fran-quia ali pa Helisa. Naša vlada se bo tudi tega sestanka udeležila. Po vsem tem izgleda, da se evropske države pridno pripravljajo za veliko mednarodno gospodarsko konferenco, ki naj bi se vršila koncem tega leta. Podatki, ki bodo zbrani na prihodnjih sestankih v Varšavi, Stresi in Bruslju, katerim bodo sledili še nekateri pozitivni podatki iz jesenskega zasedanja Zveze narodov, bodo služili kot temelj veliki debati, ki bo otvorjena na omenjeni mednarodni konferenci. Na eni strani je to dobro znamenje, na drugi strani pa .je res, da bodo popolnoma oslabele države morale čakati še zelo dolgo, preden se bodo rodili kakšni konkre ni načrti za pomoč. Države gredo iz konference v konferenco in danes storjeni sklepi se odlagajo vedno na nove komisije in nove strokovne odbore, medlem ko gospodarska kriza zapušča za seboj globoko brazde po svetu in duši slabe narode. Belgrad, 19. avgusta. I, Dodatno k včerajšnjem podrobnem poročilu o konferenci, ki se bo sestala 6. septembra v Stresi v Italiji in katere sc bodo socialističnih in komunističnih strokovnih organiza- i cijfch, pripravljene do zadnjega braniti svojo politično svobodo in svoje stanovske pravice pod vod- i s! veni v političnih borbah preizkušenih politikov, k' jim je Hitler vendar že naprej jasno povedal, Kaj jih čaka pod krono tretjega kraljestva. Hitler vendar ni mogel misliti, da se bodo nemške stranke zadovoljile s tem, da pridejo po italijanskem zgledu na Aventin in se ue pokažejo več v parlament, da bo tako lahko razgnal centrum. socialne demokrate in komuniste, kakor Mussolini vlado popolarsko, socialistično in komunistično, ki še niso dobro pognale korenin med politično nešolanim, bolj omahljivim in splošno manj izobraženim italijanskim delavstvom? Kar je morda še odločilnejše: Mussolini ni imel tekmeca! Vlade gospoda Facfe, ki je sprejel ministrsko predsedstvo samo zato, da bi enkrat postal ministrski predsednik, ni bilo težko zrušiti. Hitlerju na poti pa »toji general Schleicher, ki ga je že davno prehitel, in za njim vrsta nemških ge- na drugi strani pa angleška admiraliteta izrecno zahteva, da se v tem vprašanju ne sme ustvariti noben precedenčni slučaj. Kajti če se Nemčiji dovoli enakost v oboroževanju na suhem, bo Nemčija to sigurno zahtevala še za oboroževanje na morju in v zraku. »Journak sumniči Ameriko, da podpira nemške zahteve. Amerika namreč hoče na ta način izvajati na Francijo pritisk, da bi bila tembolj pripravljena na kompromise v vprašanju razorožitve. Nemška ofenziva da je namreč vzporedna z izjavo ameriških finančnikov, ki da zahtevajo, naj države dolžnice plačajo svoje toletne obveznosti 15. decembra. Proti tej vojni ofenzivi pa mora Francija nastopiti z učinkovitim sredstvom. Mi moramo, pravi »Journal«, znova opozoriti na to, da je sedanje tajno nemško oboroževanje v nasprotju z določili verzajske pogodbe. Herriot ima o tej stvari zelo solidna poročila in Nemci bodo kmalu opazili, da llerriotove besede v Mctzu o nevarnosti pan-germanizma niso prazna pena. Francoski pogoji za podajanja o nemški vojaški enakosti. Pariz. 19. avg. Vesti, ki jih je prineslo angleško časopisje o predstoječih diplomatskih pogajanjih ined Nemčijo in Francijo v vprašanju vojaške z Ku-ijo. Zakaj hi ue bil inogoc v resnici tudi danes tako zvani vzhodui Locarno, t katerem bi se Sovjeti na eni strani in ruski sosedje na drugi strani šc enkrat svečano zavezali, da ne bodo rabili sile za reševanje medsebojnih sporov ? Ker Romunija še vedno okleva in ue kaže princ volje za pogajanja s Sovjetsko Rusijo, bi »i> s prijateljskim približavanjem med Turčijo in Poljsko izrajal prijateljski pritisk na bukareško vlado, da se nekoliko požari. Druga vest, da namerava poljska diplomacija ustvarili novo zveio obmejnih držav Sovjetske Rusije, ki bi šla od Finske pa do Ankare, ni točna in se odločno zanikajo. Dr. Berkova pogajanja v Turčiji so brez dvoma zelo zanimiv sunek poljske zunanje politike v evropski kaos in kažejo važno iniciativo vzhodne Evrope, ki »na imeti velike posledice za evropsko politično grupiranje. udeležile poleg velesil vse države srednje in vzhodne Evrope z določenim namenom, da proučijo vse možnosti, kako bi se dalo vsem državam na najbolj učinkovit način priti na pomoč, se danes sporoča iz istih belgrajskih krogov, da je poljska vlada ravno tako razposlala povabilo na sestanek osem poljedelskih držav srednje in vzhodne Evrope, ki naj bi bil 24. avgusta v Varšavi in ki naj bi imel za nalogo, da sestavi enoten program vseh agrarnih držav, ter tako omogočil enoten nastop in enotno obrambo, ako bi se zgodilo, da bi velesile podlegle skušnjavam in skušale izigrati eno državo proti drugi ter iskati svoje lastne koristi, mesto da bi stvarno pomagale srednji in vzhodni Evropi. Varšavski sestanek, katerega bo vodil poljski zunanji minister Zaleski, jc radi tega zelo važen, ker bo mnogo pripomogel k temu, da bo konferenca v Stresi lahko stvarno delala, ker bo imela pred seboj točen pregled o gospodarskem položaju agrarnih držav. * Eksprapriacija sprejela Madrid, 19. avg. tg. španska poslanska zbornica jc preteklo noč po večurni debati sprejela vladni predlog o brezplačni razlastitvi vseh posestev onih oseb, ki so se udeležile zadnjega kompleta. Za predlog jc glasovalo 262 poslancev, proti pa 14. Ministrski predsednik Azana je izjavil v energičnem govoru, da so posebno veleposestniki nasprotniki republike. Zalo je Ireba te monarhistične »kabile razorožiti, preden bi mogli strmoglaviti republiko. i lieralov in baronov, ki imajo že izpod Viljemove Nemčije dokaj političnega izkustva in ludi trdno I voljo, da ne dajo iz rok oblasti avstrijskemu majorju. medtem ko ni italijanska generaliteta, ki ni v Italiji nikdar vladala, po prihodu Mussolinija niti potegnila sablje. Morda je Hitler ua vse to mislil po sestanku pri Hindenburgu, ko je svoje čete poslal domov. Sanjo do 28. avgusta? Na svidenje na barikadah!« so tolažili nekateri vodje Hitlerjeve čete. Toda na barikadah bosta že čakala Reichsvvehr in Schupo. Hindenburg in Schleicher se lahko pripravila. Hitler je že davno zamudil svojo uro. Zato se mora i>oga-jali s centrumom kakor voditelj navadno politične stranke. Kako je to prozaično! Du bi pa centrum pomagal Hitlerju do državnega krmila, ne da bi imel zadostnega jamstva glede spoštovanja ustave, ni verjetno; sicer nam je prav italijanski primer pokazal, da je sklepanje kompromisov s fašističnimi strankami vedno nevarno —ski. enakosti, se v Parizu smatrajo za preuranjene Vendar ni zaznati principietnih ugu.o.ov francoske vlade v vprašanju otvoritve pogajanj. Po mnenju gotovih vodilnih francoskih krogov bi se fran coska vlada v slučaju pogajanj držala teh smernic: 1. Nemčija naj dovoli, da se vse njene privatne vojaške organizacije vračunajo v celotni sestav armade. 2. Nemčija in Francija sprejmete za bodočnost v vprašanju efektivnega stanja armade strogo mednarodno kontrolo. Italija na strani Nemčije. London. 19. avg. Akcija nemške vlade, ki s* resno pripravlja na ženevske razprave, ima vsekakor močno podporo v Mussoliniju, o katerem angleški krogi dobro vedo, da se ne čuti osamljenega, kakor bi v Parizu radi videli, ampak da tudi on pripravlja močan naskok na angleško-Iranrosko skupnost v Ženevi. Italija, kakor znano, celo grozi, da izstopi iz D. N., ako bi se lam razorožitev ne izvedla, vpoštevajoč stališče Italije, Nemčije in Rusije, ki delajo skupaj. D. N.. ki bo imelo prestati hudo bitko tudi z Japonsko, bi bilo obsojeno nn smrt, če bi le države res iz Društva izstopile in posledice za svet bi bile v tem slučaju nedogledne. Zato je pač zelo verjetno, da bo angleška diplomacija posredovala, da se doseže kompromis. Dr. Schober - umrl «t i Dunaj, 19. avgusta, tg. Zvečer ob 10 je nenadoma umrl bivši avstrijski kancler dr. Schober v sanatoriju Gutenbrunn pri Badcnu v starosti 59 let. Ko so ga zvečer ob 10 hoteli spraviti v posteljo, ga je zadela srčna kap. Bil je takoj mrtev. Popoldne je sprejel še več znancev na vrtu sanatorija in se je še vedno udeleževal politike, dasi so ga vznemirjali zadnji dogodki v parlamentu glede lozanskega protokola o posojilu. Dr. Schober je pred par tedni težko obolel na srcu in že takrat so imeli zdravniki malo upanja, da bi ozdravil. Prvič je dobil srčno bolezen radi julijskih dogodkov leta 1927, ko so ga dolžili, da je bil on kriv krvavih spopadov pred justično palačo, ker je bil takrat policijski direktor. Vest o nenadni smrti se je hitro razširila v parlamentu, kjer je bilo zbranih še precej poslancev kljub pozni uri. Dr. Schoberja je imenoval za policijskega direktorja na Dunaju bivši avstrijski cesar Karel. Takrat je vzorno organiziral dunajsko policijo. Leta 1921 je bil prvič imenovan za zveznega kanclerja, drugič pa leta 1922, ko ga je potem zamenjal dr. Seipel. Tretjič je postal zvezni kancler meseca septembra 1929, ko je bil heimvvehrovski pokret v Avstriij na višku. Leta 1930 ga je vrgel Vaugoin. Potem pa je bil v kabinetih dr. Endra in dr. Burescha še vedno zunanji minister in pod-kancler. Spadal je med najpomembnejše državnilic Avstrije po vojni. Ustanovil je Schoberjev blok, zvezo prejšnjih velenemških strank in Landbunda. Zelo uspešno je zastopal Avstrijo lela 1022 na konferenci v Genovi. Avsirijsha vlada pred demhiso Dunaj, 19. avg. AA. Zvezni svet je davi razpravljal o lozanskem protokolu. Upokojeni general Koerner je v imenu socialnih demokratov protestiral proti sprejemu tega protokola, ker ogroža svobodno akcijo Avstrije v zunanji politiki, zlasti pa njene bodoče odnošaje z Nemčijo. Protokol pomeni za Avstrijo nadzorstvo inozemstva in prinaša avstrijskemu gospodarstvu nova bremena in omejitve. Govornik je zatem napadel predsednika Narodne banke, češ, dn jo- s svojo deflacijsko politiko povzročil podražitev življenja. Položaj vlade je ogrožen. Velenemški poslanec, ki je v parlamentu glasoval za protokol in s tem dal vladi en glas večine, je odstopil. Njegov naslednik bo glasoval proti. Vlada bo morala zaradi tega po vsej priliki odgoditi končno glasovanje o protokolu. Politični krogi trdijo, da bo vlada že jutri podala ostavko Poljska snuje vzhodni htok (Od našega belgrajshega urednika) Konferenca za konferenco Ameriška prohibicija in slovenska abstinenca Audiatur et altera para! I. O ameriški prohibiciji ste že mnogokrat pisali. Zadnji i a.s kar tri članke. Zdi se, da je ameriška prohibicija naša najbolj pereča zadeva. »Marta, Marta, skrbna si in si veliko prizadevaš« (da bi prohibicije odpravila), — p" le eno je' potrebno (saj veš, kaj: preprečiti pijančevanje in poboje v svoji lastni deželi!). Mi smo te misli: Čehljaj-mo se tam, kjer nas srbi; Ameriko pa prepustimo Američanom! Pa da nas prav razumete! Mi nikakor ne zagovarjamo prohibicije. Še v sanjah nam na misel ne pride, da bi pri nas zdaj delali za prohibicijo. Bilo bi prvič brezuspešno, drugič nespametno. Kajti vino je res božji dar; kdor to taji, ga pošljite na Studenec! Samo da bi tega božjega daru tako hudičevo ne zlorabili! Torej: Mi nismo za prohibicijo, — a da se o ameriški prohibiciji pri nas toliko piše, to je več kot čudno* Kakor da je prohibicija pri nas pred durmi, kakor da ima biti jutri glasovanje v narodni skupščini, ali naj smo suhi ali mokri. Kaj res nimamo drugih bolečin na slovenski zemlji, kakor prohibicijo tam daleč daleč onstran Široke luže? Kako je torej z ameriško prohibicijo? Kar gospod K. Z. piše, to moramo že verjeti, — dasi smo mi slišali o prohibiciiji že čisto drugačne glasove in dasi nam je znano, da alkoholni kapital — ne rečemo pri nas, pač pa med velikimi narodi — drago plačuje članke, pisane proti prohibioiji. Gospod K. Z. je brezdvoma verodostojen mož — in vendar skoro nemogoče verjeti vsega, kar piše! Zakaj ne? Zato, ker to vsebuje contradictio in se (nasprotje samo v sebi). Recimo, da je res, da se v Ameriki zdaj toliko pije, da je skoro v vsaki liiSi(l) pivski s ali ion, — je vendar tudi res — tega menda ne bo nihče tajil, — da je v Ameriki še vedno mnogo in niuogo, milijone ljudi, in telo merodaj-nih ljudi, politikov in državnikov, ki postave delajo in odpravljajo, ljudi torej, ki so prepričani ab-stinentje in s celini srcem prijatelji treznosti. Če torej prohibicija ugauja v Ameriki take gorostas-nosti, korumpira celo deželo, pospešuje pijančevanje do skrajnosti, provzroča nešteto zločinov — kako vendar, da ti ljudje, ki vendar svojemu narodu dobro hočejo, prohibicije ne odpravijo?! Zakaj vzdržujejo to zločinsko početje? Zakaj polnijo svoje ječe in blaznice? Zakaj pljujejo v svojo lastno skledo? To bi morali biti popolni norci 1 Ali jo res cela Amerrka ena sama velika norišnica? Ne, ne! Mi smo slišali o prohibiciji vse drugačne glasove; Da se ječe praznijo in da imajo blazjiice in podobne ustanove vedno manj dotoka. Pravkar nam je zdravnik, ki je bil eno leto v Ameriki, svojo sodbo o prohibiciji izrekel na kratko: Prohibicija ni popolnoma uspela, dobre sadove pa je tudi rodila! Vsak gleda vsako stvar s svojimi očmi. Kdor si ga en glažek rad privošči, ne more biti odločno proti njemu, če še tako škodo dela. Res, da prepovedan sad najbolj diSi, zato radi verjamemo, da je mnogo zlorab, tihotapstva in goljufij. A vsega tega, kar se piše od neke strani o slabih posledicah prohibicije, ne moremo verjeti, ker bi morali zdvomiti nad človeško pametjo in inteligenco, da vzdržuje tak zločinski zakon. Samo s policijskimi sredstvi se treznost brez dvoma ne da doseči. Toda policijska sredstva so tudi potrebna! Seveda primerna in pametna. Pri nas, ko smo priporočali malo lastnega dela za treznost. smo slišali baš nasprotni izgovor in ga slišimo še vedno: Vlada naj kaj stori; dokler vlada nič ne stori proti pijančevanju, ne moremo nič opraviti! Komoden izgovor, da se lahko neženirano po mili volji pije! Treba je lastnega dela, treba nekaj zdržnosti, treba pa tudi policijskih sredstev! I>a so ravno katoličani taki nasprotniki prohibicije, je v sek a ko malo čudno. Da Slovenci, ko pridejo v Ameriko, niso za prohibicijo, to razumemo; sicer bi morali svojo kožo sleči, predno stopijo na ameriška tla. Seveda ne zahtevamo, da naj bodo katoličani za prohibicijo, prav pa bi bilo, ko bi bili malo bolj za abstinenco. Zakaj? To je jako resna stvar. Govorimo odkrito! Kaj bi prikrivali svoje napake, kakor da jih svet ne pozna! Mi smo bili vedno tega mnenja, dasi se nam to hudo zamerja, da je bolje, da grajamo svoje napake sami, kakor bi jih drugi grajali. Z -žalostjo opažamo, da Cerkev t svetu nima tistega ugleda in vpliva, ki bi ga morala imeti. Kaj je temu vzrok? Vzrokov je več. Eden je pa tudi ta, ker se v takem praktičnem krščanstvu, kakor je treznost, v šaman lanskem delu, v človekoljubju, v reševanju izgubljenih premalo izkazujemo. Se že nekaj izkazujemo, pa premalo. Mi se preveč zadovoljujemo z zunanjim, formalnim krščanstvom, ki je le cvetje krščanstva, sadov krščanskih pa je premalo. Svet hoče videti dejanja ljubezni, požrtvovalnosti; le to mu imponira. »Po njih sadu jih boste spoznali.« Tudi pogostno sveto obhajilo ni dosti krščanstva, ako ni dejanske ljubezni. .>Usmiljenja hočem, ne daru«, je nekje zapi-»ano. čudno res, da ljudje, ki ne stojijo na verskem stališču, v takem samaritanskem delu često prekašajo katoličane. Katoličani pa, da bi opravičili svojo indolenco, se nad temi samaritani spodtika-jo, češ: framasoni, heretiki, fanatiki I Ne hvalimo njih framasonstva in heretstva, toda v zgodbi o usmiljenem Samarijanu nam je tako nazorno prikazano, da delo teh heretikov in fanatikov Bogu vendar le ugaja, dočim brezsrčno«t pravovernikov obsoja. Ali ne čutite, da je zgodba o usmiljenem Samaritanu kakor nalašč vrezana za le naše razmere? Menite, da to velja samo o Judih in ne tudi o katoličanih? Samaritan je bil krivoverec. Pa kdo se vam zdi, da je bil bližnji tistemu, ki je med razbojnike padel? Tisti, ki mu je usmiljenje akazal. Pojdi, katoličan, in kakor ta krivoverski Samaritan, tudi ti tako stori! Papež Pij X. je imenoval delo za treznost naj- •Opomba: >Slovenčev< članek o prohibiciji ni bil napisan s tendenco proti abstmontskemu po-kretu in njega voditeljem v Sloveniji, kakor g. član-kar, kateremu dajemo kot objektivni ljudje prostora v našem listu, očividno domneva, članek seveda tudi ni bil naperjen proti treznostnemu gibanju sploh, ampak je bil napisan izključno z ozirom na aktualnost problema prohibicije v sedanji volivni kampanji v USA. To je člankar obenem porabil v to, da razkrije zmotno podlago prohibicijtikega po-kreta v USA: purilansko lažimoralo, ki je splošen problem kulturnega človeštva..—.Uredništvo. je dosegel višino točno 16.770 m Intenziteta hozmičnih žarkov narašča z višino — Reglstrirski aparati poškodovani, tabele ohranjene Besanzano, 10. avgusta, tg. Prof. Piccard je pri sprejemu časnikarjev potrdil, da je imel njegov drugi polet v stratosfero popoln uspeh. Med drugim je izjavil: Izvršili smo lahko vsa merjenja, ki smo jih nameravali in so potrebna za znanstveno raziskovanje kozmičnih žarkov. Ta merjenja so potrdila moje nazore o tem, da intenziteta kozmičnih žarkov v visokih legah, hitro narašča. Drugače, kakor pri prvem poletu, kjer nas je hitro gnalo kvišku, smo se dvigali sedaj zelo počasi in po programu, ker smo dviganje lahko regulirali poljubno. Aparate smo morali uravnavati vedno na novo. Višinomera nismo smeli pustiti niti trenutka izpred oči. Orientacija je bila tedaj, ker je bilo nebo brez oblakov, izvrstna, ker smo plavali nad švicarskimi Alpami, katere poznam prav dobro. Tudi v najvišji višini nisem izgubil orientacije, pri čemer so ml posebno pomagala jezera. Tako je posebno oblika Oardskega jezera, ki je vsem znana, takoj pokazala, da nas goni zračna struja proti Italiji. Najprej se je Piccard zahvalil onim krogom, ki so mu sestavili balon in aparate, končno pa tudi italijanskim oblastvom za pomoč pri spuščanju. Profesor Piccard je svoje izjave večkrat moral prekiniti, ker je bil zelo utrujen. Sopoitnik Cosyns je potem prosil časnikarje, naj pustijo profeeorja Piccarda 24 ur pri miru, ker je tudi človek, ki je moral nepretrgoma delati 36 ur in je sedaj potreben popolnega miru. Milan, 19. avg. tg. Profesor Piccard in njegov spremljevalec Cosyns sta bila silno utrujena, toda šele proti eni uri zjutraj sta mogla priti k počitku v hotelu Mayer v Menzanbonu. italijanski zrako-plovni minister Balbo mu jo poslal svoje čestitke po majorju Pricolo. Z vsega sveta prihaja nešteto brzojavnih čestitk. Piccard se je zahvalil za hitro pomoč, s katero je bilo mogoče spraviti gondolo na varno, preden bi jo silna množica radovednežev, ki je pritiskala od vseh strani, pokvarila. Pozno ponoči je prišlo več zastopnikov raznih filmskih družb, ki so bili zelo razočarani, ko so videli, da so Piccardovo gondolo že spravili na varno. Registrirni aparati so se poškodovali ,ker je gondola pri pristajanju s silo udarila na tla, ohranjene pa so nepoškodovane vso registrirne tabele, ki so jih zaznamovali aparati, tako da znanost radi pokvarjenih aparatov nima nobene škode. Po dosedanjih ugotovitvah je dosegel balon največjo višino 16.770 metrov. Mraz je bil v tej višini tako hud, da Co-syns skoro ni mogel več opravljati posla pri brezžični oddajni postaji. Rim, 19. avg. ž. Profesor Piccard je gost italijanske čete in je izjavil dopisniku »Mesaggera«, da bo s svojim prijateljem dr. Cosynsom takoj pričel z novimi pripravaimi za tretji polet v stratosfero. Pri tretjem poletu bosta startala i obale Hudsono-vega zaliva v bližini Magivtnega polja. Prof. Pic-oard misli, da mu bo uspelo rešiti številne probleme, zlasti ko bo znano, kiko vplivajo kozmičnl žarki na tem mestu. Rusija dobi posojilo v Ameriki Anglija in Nemčija proti ruskemu dumpingu Berlin, 19. avg. AA. Javna pogajanja med zastopniki Chase national hauke in odposlanci Sovjetske Rusije o posojilu 40 milijonov dolarjev, so napravila v nekih nemških industrijskih krogih hudo kri. Ti krogi sicer priznavajo, da je višina posojila neznatna, da pa bi utegnilo posojilo imeti dalekosežne posledice. Za tem posojilom bi po vsej priliki prišlo to, da Združene države priznajo sovjetsko vlado. Posojilo bi bilo važno tudi v zvezi z ruskimi predvojnimi dolgovi. Jasno je, da bi v tem primeru sovjetska vlada odstopila od svojega sedanjega stališča in dovolila v tem pogledu koncesije. Vesli o tem posojilu so že ugodno vplivale na eskontnih pogojih za sovjetske trale. Rusija bo na podlagi tega posojila t mnogo večjo sigurnostjo lahko izvedla svojo industrijsko obnovo. Nemški industrijski krogi pač ne morejo biti ravnodušni napram takemu sporazumu med Ameriko in Sovjetsko Rusijo, ker spada Rusija med najboljše nemške odjemalce. London, 19. avg. AA. Iz Ott«we poroča Reuter, da je bil davi med kanadsko in angleško delegacijo dosežen načelni sporazum o dumpingu in o nepošteni trgovini. Sporazum ustreza zahtevam obeh strank. Z drugimi dominioni so sporazumi gotovi za podpis. 0ttawa, 19. avg. AA. Visoki nradnik kanadske vlade je izjavil, da ho angleška vlada po sporazumu s Kanado preklicala svojo trgovinsko pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Obenem bo skušala nemška vlada žo sedaj onemogočiti ruski dumping t upravnimi ukrepi. Besedilo pogodbe med Kanado in Anglijo sieer ne omenja Rti - i j«- irrceno, navaja pa neangle-ške driavc. Sklepi seje magistralnega gremija Ljubljana, 19. avgusta. Danes popoldne se je vršila seja magistratnega gremija, kakor običajno v mestni posvetovalnici. Na poročilo obrtnega referenta se je ugodilo prošnji za bife neke prosilke na velesejmskem prostoru, dočim sta bili dve prošnji ostalih prosilcev odklonjeni. Na poročilo Mestnega gospodarskega urada se je vzel na znanje odlok okrajnega načelstva okolice Ljubljana o vodopravnem konsenzu, s katerim je bila mestni občini dovoljena zgradba novega dotočnega kanala za kopališče v Koleziji, pričenši pri Vojnovičevem mlinu na Viču. Vsled stroškov, ki jih ima mestna občina z novo napravo, se bo najemnina sedanjemu najemniku mestnega kopališča primerno povišala. — Mizarski mojster Primožič je prevzel mizarska dela za graščino Pod Turnom. Dela je izvršil v režiji ter se mu naknadno prizna običajni režijski dodatek v znesku 1255 Din. — Velesejmska uprava je prosila mestno občino, da se pred vhodi na sejmišče odpravijo vse stojnice, ker samo ovirajo promet in točno kontrolo pri vstopnicah. Prošnji se delno ugodi, vsled sedanjih gospodarskih neprilik pa ni mogoče, da bi se odstranile vse stojnice. Vele-sejmski upravi pa se naroča, da z ozirom na nevarnost požara pri velesejraskih paviljonih postavi na primernih mestih zadostne močne hidrante. — Odložila se je prošnja mesarskega mojstra Andreja Marčana za znižanje najemnine za lokal v Kresiji, ker je treba urediti vprašanje najemnin tudi ostalim trgovcem v pritličju tega poslopja. Na poročilo mestnega gradbenega urada o ponovni licitaciji za oddajo asfaltnih del za napravo hodnikov se je delj časa razpravljalo. Na javno licitacijo sta prišla s svojimi ponudbami dva ofe-renta, in sicer Ljubljanska gradbena družba in tvrdka Anton Res iz Zagreba. Po temeljitem poročilu mestnega gradbenega direktorja je bilo razvidno, da je oferent tvrdka Res v vseh možnostih trotuarskih del precej cenejša od ostalega ponudnika. Vsled tega se je sklenilo, da se oddaja del za hodnike, to je asfalt in betonska podlaga, odda tvrdki Antona Resa za triletno dobo pod pogojem, da bo tvrdka cene znižala, ako v teku dobe cene materijalov padajo. V poštev pride naprava hodnikov v izmeri circa 5000 kvadratnih metrov. Tvrdka Res je izjavila, da ji je bilo možno oferirati tako nizke cene samo vsled tega, ker namerava v Ljubljani otvoriti tvornično podružnico za napravo asfalta. Uspeh licitacije je bil ta, da so se asfaltni stroški znižali za circa 10% napram prejšnji oddaji tej tvrdki, katero je mestni župan sistiral, odnosno razveljavil. Tvrdki se obenem predpiše, da pri napravi hodnikov zaposli primerno število domačih delavcev. Za oddajo robnikov so vposlale ponudbe tri tvrdke. Med temi je bila najcenejša tvrdka ing. Lenarčič, ki je svoje prvotne cene znižala na splošno za 10%. Dobava robnikov se odda omenjeni trvdki. Odkloni se prošnja uprave cerkve Sv. Krištofa za razširjenje obstoječe cerkve z novim prizidkom iz razloga, ker v poštev prihajajoče zemljišče še ni parcelirano. Na poročilo gradbeno-pravnega referenta se bodo izdala sledeča stavbna in uporabna dovoljenja: Antonu Gregorcu za gradnjo nazidka nad dvoriščnim poslopjem ob Tomšičevi ulici. — Filipu Podbevšku za zidanje enonadstropne hiše na vogalu Herbcrstajnove in Triglavske ulice, toda samo pogojno, ker parcelacija zemljišča še ni končno oblastveno odobrena. — Posestnici Marijani Stresen iz Trnovega za gradnjo enonadstropne hiše na vogalu Trnovske ulice in Pri brvi. Hišo gradi podjetje M. Curk. — Jakobu Babniku, instalaterju, za enonadstropno hišo ob Lončarski stezi na bivšem zemljišču gosp. učitelja Beleta. — Oskarju Ebenspangerju, trgovcu, za prezidavo in obnovo fasade vile na vogalu Bleiweisove in Aleksandrove ceste, — Francetu Urlepu v Komen-skega ulici št. 16, napravo dvoriščnega balkona. — Justini Lončar, posestnici v Ravnikarjevi ulici, za gradnjo dvoriščnega prizidka. — Dr. Miji Frlan-Jernejčič in njeni sestri Ywonni za zidanje enonadstropne vile ob Aškerčevi ulici in ulici Rimske legije. — Josipu Pavliču za dvig hiše in preureditev podstrešja v stanovanjske namene v Mali čolnarski ulici št. 7. — Tereziji Accetto za gradnjo lesene pritlične hiše v Lampetovi ulici. — Dr. Fr. Luckmannu, odvetniku za gradnjo dvoriščnega poslopja za delavnico v Gradišču št. 4, — Antonu Trontelj, trgovcu, za zidanje enonadstropne hiše na vogalnem zemljišču Verovškove in Goriške ulice. — Slavi Gaj za postavitev provizorične lesene stavbne barake na njenem zemljišču vogal Dunajske ceste in ceste za Bežigrad. — Minki Zaje, gostilničarki na Poljanski cesti 79, za preureditev pritličnih oken. Hišo je kupila od mesarja Franceta Novljana, — Francetu Vovku za prizidek shrambe in kopalnice v Gerbičevi ulici 19. — Delavski zbornici za preureditev stanovanj v pisarne brez običajne občinske davščine. — Podjetju ^Svetloreklam« za napravo kino-kabine za proizvajanje svetlobne reklame na podstrešju hiše Marijin trg 8. — Tvrdki Krisper na Mestnem trgu za napravo pritličnega prizidka na mestnem svetu v Stritarjevi ulici. Prizidek se bo uporabljal samo i za napravo izložbenih oken, a za uporabo sveta bo tvrdka plačevala mestni občini najemnino 2000 Din letno. — Hišne kanalizacije odobre sle- Kako se Evropa „razoroiuje<( Pariz, 19. avg. Ž. Po vesteh iz Toulonsa i velikim zanimanjem spremljajo italijanske pomorske manevre, katerih jasno obeležje je napad na Iran-cosko vojaške transporte Iz Afriko. »Temps« je »vedel, da jc francoska vlada dobila v odobritev načrt admiralitete za velike francoske manevre, ki bodo istotako na Sredozemskem morju. V oktobru bo predložen parlamentu zakonski načrt za zgraditev več modernih križark in hidroplanov. Rim, 19. avg. ž. V apeninski coni se vršijo veliko priprave za vojaške manevre, ki se bodo pri-čeli te dni pod vodstvom generala Gaizerra. V manevrih sodelujejo vse vrste orožja. Poleg vojaštva sodeluje tudi fašistična milica. V manevrih sodeluje okrog 60.000 vojakov. Zopet aretacije komunistov v Budimpešti Budimpešta, 19. avgusta. AA. Korbiro javlja! Policija je v Budimu odkrila veliko tajno komunistično tiskarno, opremljeno s prav modernimi stroji. Obenem je policija odkrila celo tajno ko* munistično organizacijo, ki jo je vodil zobni zdrav« nik Magyar, star 57 let. Pomočnik mu je bil zasebni uradnik Tisa, sin nekega budimpeštanskega knjigarnarja. Aretirani so tudi uskižbenci tega ko« munističnega podjetja in sicer zasebni uradnik Seber ter trgovski pomočnik Pol. Ta dva »ta po aretaciji obsojenih komunistov Szalaya in Fiirsta vodila sekretarske posle. Razen njih so aretirani še slikar Fay, ki je izdeloval slike in karikature za komunistične propagandne letake, potem trije delavci in ena pisarniška uradnica. Akcija za skrajšanje (telovnika London, 19. avgusta. AA. Časopisje priobčuje komentarje o predlogu italijanske vlade, naj bi mednarodni urad za delo v Ženevi imel izredno sejo. Na tej seji naj bi urad sklepal o znižanju delovnega časa v vseh državah sveta. Tak predlog bi utegnil po mnenju italijanske vlade olrlntl brezposelnost in približati industrijsko proizv.d-njo potrošnji. Po poročilu teh listov so nekatere države na ta predlog že pristale. Semkaj spadajo: Združene države, Nemčija, Francija, Španija, Poljska, Belgi« ja, Danska in Češkoslovaška. Združene države severne Amerike so vrhu tega predlagale, naj bi delovni teden štel. samo 30 ui„ Železnica čez Kavkaz Moskva, 19. avg. AA. Ze več desetletij je bila pereče vprašanje prometnega prehoda preko kav-kaškega gorovja. Ta načrt so začeli reševati šele zadnja leta Sovjetska vlada bo zgradila preko gorovja električno železnico, ki bo največja gradnja! te vrste na svetu. Ta železnica bo šla od postajo Dargkog ob južni kavkaški železnici preko kavka-škega gorovja do postaje Gorn na transkavkajki železnici. Nova električna železnica bo skrajšala dosedanjo železniško zveze za 1000 km. Sedaj vozijo vlaki ob morju. Gradnja bo dokončana 1. 1936. Železnica bo tekla po krajih z bogatimi ležišči cinka in bakra. Preki sod v Budimpešti Budimpešta, 19. avgusta. ž.Trije roparji v De« akferu, ki je eden glavnih trgov Budimpešte, so udri i v lekarno ter ustrelili lekarnarja. Ko je prihitela družina na pomoč, so roparji zbežali. Policiji se je posrečilo prijeti enega izmed napadalcev, ki se imenuje Ernest Baranjay, po poklicu mizar, in ki je že izdal ostala dva pajdaša. Oblasti upajo, da bodo še danes prijele oba roparja. Zaradi tega umora se mora v 48 urah sestaviti preki sod. Težkoče praškega velesejma Praga, 19. avgusta, tg. Praški vzorčni velese-jem dd. je moral lansko leto izvršiti posebno sanacijsko akcijo, pri kateri so ugotovili pasiva nad 100 milijonov Kč. Sedaj sporoča uprava velesejma, da se je predčasno razveljavila pogodba z dosedanjim predsednikom velesejma Venceslavom Boha-čem, katerega dolžijo, da jc največ kriv, da je ve-lesejein zašel v težkoče. Osebne vesti Belgrad, 10. avg. L Z ukazom ministrstva za gozdove in rudnike je bil imenovan za višjega svetnika zagrebškega ravnateljstva v 4. pol. skupini 2 stopnje Ilija Lončar. - Premeščen je bil Valen-tič Peter, šef gozdne uprave v Lipovljanih k okrajnemu načelstvu v Ludbreg za gozdnega referenta. — V subotiskem železniškem ravnateljstvu so napredovali v višjo skupino: Končnik Vladimir, do sedaj prometni uradnik 9. skupine; Kravanja Anton, do sedaj skladiščni uradnik 8. skupine. Za prometnike so postavljeni dosedanji pomočniki: Hočevar Fridolin, Novak Ivan, Vončina Rudolf. — Za pomožnega nadzornika proge je napredoval Dolšek Josip, do sedaj uradniški pripravnik. nujnejše socialno delo. Ali, koliko pišemo in govorimo o socialnem vprašanju! Pa kaj moremo pripomoči k rešitvi? Ko bi se lotili dela za treznost, bi vsaj en kos tega socialnega vprašanja rešili. Pij XI. pa nima dosti besedi, da bi pohvalil to delo. Treba brati samo njegov nagovor deputaclji nemških abstinentov. In beseda Očetova more biti katoličanom sveta! Sicer pa tudi ameriški katoličani — seveda irski, ne slovenski — glede abstinence niso brezbrižni. Od rajnega škofa Stariha smo slišali besede: V Ameriki škof na vizitaciji najprej vpraša župnika: Pokažite, koliko imate abstinentov, in I*o tem sodi stanje župnije in delo župnika, če niso prijatelji prohibicije, jim že odpustimo, snmo da za treznost res kai.delaio! Mussolinijeva izjava Musfiolini jo proti prohibiciji Newyork, 19. avg. ž. Italijanski ministrski j hiše na Ižanski cesti, predsednik je sprejel dopisnika »New American«, kateremu je izjavil, da no veruje v večni mir, da pa bo kljub temu z vsemi silami delal na tem, da dečim posestnikom: Ing. Kopiylov, Olgi Fajdigi, Pavli Hočevar, Katici Subotič, mag, phar. Leonu Bahovcu. — Fondu za zgradbo železničarskih stanovanjskih hiš ob Dunajski cesti se dovoli, da ogradi svojo kolonijo deloma s provizorično de- loma z definitivno ograjo. — Pečarju Ivanu Ri- harju se dovoli postavitev začasne skladiščne lope v J, Trdinovi ulici. Uporabna dovoljenja dobe: Karel Kune za enonadstropno enodružinsko hišo v Postojnski ulici. — Feliks in Klara Moskovič za enonadstropno vilo v Tobačni ulici. — Ivan Prosenc, kurjač Pokojninskega zavoda, za enonadstropno leseno hišo ob Cesti dveh cesarjev. — Ana Poženel za pritlično gospodarsko poslopje na dvorišču njene Dr. Fric Luckmann za tri- nadstropno stanovanjsko in trgovsko hišo v Gradišču št. 4. Nova hiša napravi lep mogočen vtis na vso okolico; njej nasproti ležeče hiše pa bi bile so ohrani svetovni mir. Za to je predvsem potreb- , "Uj"° Volr.eh™ v"' no,ve( ob!eke" ~ „„ ,„,™v5.-(„„ .,„.:;„ L,L , man" za_ dvig enega nadstrop)a na Sv. Petra cesti na razorožitev. Italija se že dolga leta trudi za splošno razorožitev. Če se to ne bo zgodilo, polem je vojna neizbežna. Zanimiva je njegova izjava o kapitalizmu, o katerem pravi, da se nahaja pri kraju kakor reparacije in vojni dolgovi. Na vprašanje, kaj sodi o prohibiciji, glede katere se vrši sedaj v USA živahna borba, jo Mtissolini izjavil, dn je prohiblcijsiki zakon po svojem purita,ii«W»m duhu Ui -u»bih D08i«i'cah neinoralcm.- št, 28, Hiša ima sedaj ravno streho, kakor je projektirana tudi za novo trinadstropno stavbo gospe HeleneAdamičeve. — Katarini Milkovič, hišni posestnici v Einspielerievi ulici št. 23 in Jerici Grbec, posestnici v Korytkovi ulici se je dovolilo, da smeta še nadalje provizorično uporabljati suteren-ski stanovanji za pol leta. Nadalje so se obravnavale še nekatere prošnje gleda obročnega odplačila za napravljene hodnike ter se je prosilcem ugodilo. Črni oblaki nad Kropo Kropa, v avgustu 1932 Saj vemo, da danes nikjer na svetu ni raja, kjer bi se ljudje mogli pohvaliti: Tukaj je dobre Vemo, da gospodarska kiiza ves svet stiska kukor mora in da je morda marsikje v Sloveniji tako kot pri nas v Kropi. Vemo vse to, a ve.idar nismo nikoli pričakovali, da nas bo življenje prignalo tako daleč, da bo kdaj naš kruh tako grenak, kot je danes. In grenak kruh, naj bi bil grenak, samo da bi bil kruh! Ali kaj, ko pa ni več daleč čas, ko bomo gledali, kje je še zadnja skorjica grenkega kruhka. Ali bomo morali res doživeti ta dan? Črni oblaki se zbirajo nad Jelovico, že silijo Čez Zidano skalo in čez Vodice, že se spuščajo po Barigli navzdol. Kropa pa pričakuje mirno kot nedolžno jagnje, kakor bi ne slutila vsega tega, čaka. da jo objame tema, da jo zgrabi vihar in kruto uničenje. Domovi, majhni, starinski in začrneli nemo pričakujejo. Vedo, da je nekaj strašnega, nedopovedljivega nad njimi, vedo, da nekaj pride •kmalu, — kaj, tega pa ne ve nihče razjasniti. Skorajšnja rešitev ali skorajšnji pogin ... Trdi so naši dnevi. Srečujemo se na cesti in se komaj pozdravimo. Ta ali oni tiho pokramlja par vsakdanjih besed in gre naprej kakor je prišel. Obrazi so nam čudno zamrti. Beda nam pije kri. Beda. Kroparji bedo dobro poznamo, saj smo bili revni. Odkar živimo, je bila beda vedno z nami. Tako je hodila beda po Kropi, zdaj je obiskala enega, jutri je šla k drugemu v vas, a živeli smo pa vsi. Danes je drugače. K vsem je prišla, pri vseh gostuje, vse stiska in tlači, vsem se šibe ramena in bomo zdaj zdaj omahnili in sklecnili na tla. Tovarna stoji. Že od marca sem takorekoč. In v tovarni je bil naš kruh. Grenak kruh sicer, a kruh je bil in dober je bil. Zdaj ga ni več. Tisto ropotanje, ki se je slišalo čez hrib in doli do Kamniškega mostu, je zastalo in zamrlo. Ta čudna tišina nas mori in nam prede smrt. Le v »vigencih« se zvija še nekaj ljudi in kuje žeblje na roko. To enakomerno in pritajeno regljanje je kakor v posmeh onemu, kar smo sami zgradili, kar smo imeli in je bilo naše. Samo toliko je zdaj dela v Kropi, kakor ga je bilo morda pred sto in več leti, le ta razlika je, da je danes nekaj sto ljudi več, ki morajo kruh imeti. Takrat je bilo v »vigencih« za vse dovolj kruha, danes ga ni. Tovarna stoji. Zakaj stoji? Vsi vemo zakaj: ker ni naročil. Zakaj pa naročil ni, tega pa ne vemo vsi, oziroma razumeti ne moremo. Pravijo, da take stvari, ki jih v Kropi delamo, uvažajo iz inozemstva. Ze mogoče, ampak tega ne razumemo, zakaj baš iz inozemstva in ne iz Krope ln saj je v naši Jugoslaviji več takih Krop, ki si z našo dele usodo! Če kdo kaj potrebuje in mu lastni brat poceni lahko preskrbi, zakaj bi šel prosit soseda? In če oče nečesa potrebuje in se mu ponudi lastni sin, da mu naredi, ali bo tisti oče šel k sosedu in mu rekel: to in to mi naredi, saj ti bom dobro plačal!? — Tako približno, pravijo, je, če kdo hodi kupovat v inozemstvo, ko lahko doma dobi enakovredno blago in morda še dokaj ceneje! Vidite, tega mi ne moremo razumeti, prav za prav, razumemo že, le verjeti ne moremo, da 6e to res dogaja. Tako je zdaj pri nas v Kropi. Ni dela. ni kruha. In seveda, tudi tega ni, kar h kruhu neobhodno spada. Saj kruh še ni vse. Zdaj čez leto že še živimo. a kaj bo, ko bo zima prišla ... Na to skoraj misliti ne smemo. — Da bi se izselili? Kam in kaj bomo pa delali, saj smo le kovači? Brezplodna misel. Tako živimo od danes do jutri in ne vemo, kdaj nas zagrnejo črni oblaki in ne vemo, ali se morda nebo razvedri in bo spet prišlo življenje v nas — ono življenje, ki ga nam je narekovala stoletna kro-parska tradicija, ki smo ga živeli tako mirno in veselo, in ki je umrlo. Zgodilo sc bo nekaj, toda - kaj?! Propaganda slov• esperantistov Ljubljana, 19. avg. Skoraj brez vsake reklame in brez poudarjanja lastnih zaslug so slovenski esperantisti, katerih skromnost in nevsiljivost sta znani, izvršili zadnje mesece veliko propagandno delo za Slovenijo, ki ga ne smemo podcenjevati. Sploh pa so slovenski esperantisti napravili svoji domovini že prej mnogo uslug. Imajo namreč dobre mednarodne zveze s svojimi somišljeniki po vsem svetu, in ker so sami med temi zelo agilni so že poprej uspešno vršili propagando za Slovenijo. Znani so prevodi iz slovenske literature v esperanto, dalje espe-rantske brošure o lepotah Slovenije, informativni članki v mednarodnih esperantskih časopisih itd. Ko se je ustanovila v Ljubljani radio postaja, so se je pričeli posluževati tudi esperantisti. Priredili so tečaj esperantskega jezika, ki je imel zelo lep uspeh, saj so prodali nad 100 esperantskih slovnic. Ko pa je letos 2. januarja predaval Joseph Sherer iz Los Angelosa o »Mrtvi dolini« in imel velik uspeh v ljubljanskem radiu, je pričel espe-rantski klub ludi sam misliti na podobna espe-rantska predavanja. Tako t>o sc letos pričela redna predavanja v ljubljanskem radiu o zanimivosti '"•rtliSA-iiije. Na?!'esperantisti so seznanili inozemstvo v uvoiih 3! predavanjih, ki so jih dosedaj Imeli v leaitru; o lepotah naših krajev, o Gorenjski, Dolenjski, posebpj še o Bohinju, Bledu, Kamniških planinah itd. Predavali so o slovenskem leposlovju, brali v radiu esperantske prevode »Martina Krpa-na<-, odlomkov iz Hlapca Jerneja«, Cankarjeve črtice »Njen grob , imeli predavanje o Prešernu, brali so prevod humoreske Matajev Matija^, dalje so predavali o turistiki in smučarstvu v Sloveniji, o podnebju slovenskih Alp, o slovenskih narodnih nošah, višek pozornosti mednarodnega občinstva pa so zbudili s predavanjem o slovenski glasbi in s predvajanjem slovenskih narodnih umetnih in cerkvenih pesmi. Predavali so tudi o gospodarstvu Slovenije, zlasti o ljubljanskem velesejmu. Zanimivo je bilo predavanje o Triglavu, v katerem so obravnavali Triglav z narodnega, zgodovinskega, geografskega in pevskega stališča. Nameravajo pa še seznaniti inozemstvo s podzemeljskimi krasotami Slovenije, predavali pa bodo še o ljubljanskem muzeju in še o marsičem za inozemstvo zanimivem iz Slovenije. Kako veliko pozornost so zbudila esperantska predavanja v inozemstvu, dokazujejo številne dopisnice in pisma, s katerimi se zahvaljujejo ljubljanski postaji poslušalci skoraj vse Evrope za ta predavanja. O teh predavanjih, ki so bila naznanjena v vseh evropskih esperantskih listih, so pisali tudi češki in nemški listi in sicer vsi prav laskavo. Največ so predavali gg. Herkov in Kozlcvčar, ki sta predavala vsak po enajstkrat, dalje g. Reja in drugi. Prišli pa so predavat tudi esperantisti iz Maribora in gdč. Dejakova iz Rogaške Slatine, ki je predavala o narodnih nošah. Ta predavanja so zahtevala ogromno delo, zakaj za eno samo predavanje, ki traja pol ure. je potrebno 6 do 7 ur intenzivnega dela. Pohvalili pa moramo idealizem slovenskih es)>ernntistov, ki vse to delo opravljajo brezplačno v korist našegu tujskega prometa in v propagando za našo domovino. Poprej so esperantisti predavali vsako nedeljo, sedaj pa predavajo vsak torek med 20 in pol 21. Esperantisti nameravajo svoje delo še nadaljevati. že s svojim dosedanjim delom pa so zaslužili hvaležnost domovine. in preprosto kakor A~B~C ^RAZTOPI Radion v mrzli vodi 5KUHAJ v raztopini perilo 20-30 minut EIZPIRAJ perilo najprej v gorici, potem v mrzli vodi JR 11-32 Groza na Jesenicah in Koroški Beli pred 15 leti Naše šolstvo v številkah Ljubljana. •■>. avgusta. Konec šolskega leta jc prosvetni oddelek banske uprave izdelal statistiko vsega šolstva v Sloveniji. Te številke so /elo velike in moremo reči, da je Slovenija še vedno prva med vsemi pokrajinami v državi kar tiče šolstva in bo to najbrže še dolgo ostala. Ne smemo pa biti zaradi tega presamozavestni; saj relativne številke niso še vse. Že v naših prejšnjih poročilih smo povdarjali, da nam predvsem manjka šol za pohabljeno deco. Vseh šolskih zgradb v Sloveniji jc 846. Prav dobrih zgradb je med temi 305. dobrih 328, slabih 120, neprimernih pa 03. Med temi zgradbami je nalašč za šolo zidanih 738, ne za šolo zidanih šolskih zgradb pa je 108. Vseh učilnic je v teh zgradbah 2650. Učiteljskih stanovanj je 1330, gospodinjskih kuhinj pa 40. V šolskih zgradbah jc skupno 50 telovadnic. Enorazrednih šol je v Sloveniji 169,dvorazrednih 179, trirazrednih 122, štiri-razrednih 110, petrazrednih 135, šestrazrednili 104, sedemrazrednih 20, osemrazrednih .pa 7. Temeljnih razredov je v Sloveniji 2859. vzporednic 598, skupaj torej 3457. Otroških vrtcev je 52 in imajo 77 razredov. S šolami, vrtci in raznimi tečaji je skupno v Sloveniji 150.310 šoloobveznih otrok, med temi 75.862 dečkov in 74.448 deklic. Otroke je skupno poučevalo 1409 učiteljev in 2353 učiteljic, skupno torej 3762 učiteljskih moči. V teh številkah se zrcali ves idealizem in trdo delo prejšnjih generacij, ki je v nekaj desetletjih doseglo, da se je slovenski narod spremenil v enega najbolj pismenih narodov na svetu. Požrtvovalnost našega kmetskega prebivalstva, ki je po svojih občinskih, okrajnih in deželnih odborih in drugih svojih korporacijah gradilo naše šolstvo, je bila res velika in zgledna. Novi vodovod na Ponikvi Ponikva ob juž. žel. 18. avg. Slikovita slovenska vas Poikva ae pripravlja v nedeljo, dno 21. avgusta na pomemben iraznik gospodarske obnove. Ta dan orlpro živ-jenjsko važen vodovod. Z zgradbo vodovoda, ki je srečno zaključena, je stopila tudi Ponikva v krog zdravstveno urejenih naselj našega podeželja. Pri pregledovanju vaške kronike posnemamo porazne podatke o nalezljivih boleznih par sto let nazaj. Zahtevale so visoko število smrtnih žrtev. Ob vsakem letnem času jc prebivalstvo občutno trpelo na pomanjkanju vode. Javni nehigijenični vodnjaki so se polnili ob vsakem deževjus kalno vodo, ki je prihajala skozi razpoke m se mešala s priteka jočo gnojnico. Ob suši so vodnjaki popolnoma odpovedali. Najbolj težavno je bilo zajeti vodo. Na tem so delali vse zimslcc mesece. Pri zasledovanju se je studenec vsled mehkega in poroznega sveta vidno nižal ter je padla voda pod tlačno višino, ki je pri tem vodovodu zelo malenkostna, Radi tega je odredilo gradbeno vodstvo S globlje zasledovanje vode v hrib skozi 60 m dolgi rov. Iz dolgega, temnega podzemeljskega črevesa so izvozili nad "i"50 kbm razstreljenega trdega konglomerata in uporabili okoli 110 :kg kamniktita. Nato so obzidali ves rov z debelim betonskim zidom in obokom ter napravili gladko /lebino. po kateri neovirano teče skromno pustiško bogastvo. Samo za to zidarsko delo zajetja. ki ima svojevrstno posebnost in jo zelo redko najdemo pri sličnih gravitacijskih vodovodih, so porabili 18.000 kg Portland&kcga cementa. Z ozirom na nepovoljne gospodarske pri.jike, jc bilo načelo zadruge izvršiti gradnjo vodovoda v lastni režiji pod vodstvom Higijen-skega zavoda v Ljubljani in to nu podlagi starega proračun. Po hudih terenskih in finan-cijenih borbah jc načelstvo izvedlo ogdgovorno nalogo v splošno zadovoljstvo interesentov. Vrhutega se jc podaljšala vodovodna črta glavnega cevovoda, ki ga načrt ni določil, za celih 770 metrov. Druga velika nadloga jc bilu izkopati jarke, v katere so polagali jeklene cevi Mannes-mannovega izdelka, ki jih jc dobavila tvrdka Rakusch v Celju. Zasekali so jarke na valovitem peščenem terenu od 4—5 111 globine in jih vsestransko podprli z močnimi jnmskami debli za varnost človeškega življenja. Dotekajoča količina vode v rezervar z vsebino 60.000 1 popolnoma zadostuje vsem gospodinjskim in gospodarskim potrebum. Kljub temu. dn znaša višina rezervarja nad vasjo komaj 7 km jc pritisk na izlivkih in hišnih pipah zelo močan, ker je svetlobni premer ccvi širok. Tudi montirani hidranti, enakomerno razvrščeni po vasi, so prav dobro prestali preizkušnjo, čeravno stojijo pod statičnim tldkom ene atmosfere in služijo v slučaju požara večjih objektov samo za polnitev motorne brizgalne. Asanacija vasi je zadrugi sijajno uspela in bo vodovodna naprava Ponikvi v trajno korist in v napredek gospodarstva in zdravja občanov. Žrtve Drave Marenberg. 18. avg. Tudi pri nas zahteva Drava svoje žrtve, meče jih pa tudi na suho. V sredo, dne 10. t. m. jc vejevje na marenberški strani ustavilo moško Iruple. Truplo je bilo že precej razpadlo. V obleki so našli papir, drugega ničesar. Kdo in odkod je utopljenec, se ne ve. Pokoapali so ga na marenberškem pokopališču. V nedeljo, dne 14. t. m. je utonil konjar pri g. Langerju. Hotel se je v Dravi nekoliko ohladiti, a se je preveč oddaljil od obrežja, obnemogel, reka ga je potegnila vase in nihče izmed navzočih kopalcev ga ni mogel rešiti. Naslednjega dne je Drava nesla hlapen in konja g. Lauka iz Trbonj. Pri vuzeniškem mostu so še ljudje videli hlapca na konju; kdaj in kako je padel s konja in utonil, se ne ve. Konj je obnemogel in ga je mrtvega neslo mimo Spodnje Vi-žinge. Jesenice, 17. avgusta. Ob velikem evharističnem slavju, ki se je vršilo 14. avgusta so Jeseničani, kakor tudi Koroškobelci popolnoma pozabili na to, da jc .lamrcč na ta dan preteklo petnajst let, odkar jim je Italijan z. zračnimi bondiami uničil skoro vso veliko vas Koroško Belo, na Jesenicah pa ubil dva človeka. Okolu sedmih zjutraj jc priplulo nad Ja-vornik in -Savo kakih 14 laških letal, ki so hotela napasti tovarno KID. kjer so izdelovali vojni materijal. Padli sta sicer dve bombi prav v tovarno, a brez vsake škode. Vse druge pa so bile posejane po severnih obronkih gora nad Jesenicami. Bomnn, ki jc padla na dvorišče Mencingerjeve hiše, je ubila baš na dopust ; došlega tov. dclavca Pesieka in sina hišnega posestnika Mencingerja. Obenem mu je močno poškodovala, celo veliko stavbo, tako, da ni ostala ne ena šipa cela. Vsaka vrata, ki niso bil odprta, so bila iztrgana iz tečajev, tako močan jc bil zračni pritisk bombe. Velika nevarnost za vse Jesenice je bila v tem, ker jc na kolodvoru baš takrat stol vlak municijc. K sreči pa so se italijanski Ictalci preje vrnili proti jugu, najbrže so jim bombe pošle. Strah jc bil velik, 'posebno še, ko so Jeseničani in Bcici izvedeli za dve smrtni žrtvi. Najhujše pa je še sledilo. Ob eni popoldne so prišli Italijani z novo zalogo. Takoj s prvimi bombami so užgali in domala uničili f Peregrina Rodeia zadnja pot Kamnik, 19. avg. Tragična smrt mladega avtobusnega podjetnika Peregrina flodeta je vzbudila v vsem kamniškem okraju globoko sočutje. V sredo dopoldne in popoldne so prihajale od vseh strani v Rova velike trume, da se poslove od priljubljenega Peregrina. Prihajali so njegovi prijatelji in znanci od blizu in daleč in prinašali vence in cvetje, s katerim so zasuli krsto blagega pokojnika. Kako glolioko je pretresla vse vest o nenadni smrti dragega Peregrina in kako priljubljen je bil pokojni pri vseh, priča veličasten pogreb, ki se je vršil v četrtek popoldne iz Peregrinove rojstne hiše v Žicah 1 na pol ure oddaljeno pokopališče na Rova. Iz Kamnika so vse popoldne neprestano vozili avtobusi, iz Domžal in Ljubljane, iz vse bližnje in daljne okolice jc prišlo toliko ljudi, kakor jih še ni bilo pri nobenem pogrebu na deželi. Pred hišo žalosti so pevci zapeli žalostinko Nad zvezdami«, nato pa se je pričel pomikati žalni sprevod. Na čelu sprevoda je stopala z zastavo Marijina družba iz Rov, katere član jc bil pokojnik od rane mladosti. Pred krsto so nosili 26 krasnih von-cev in 20 velikih šopkov cvetja. Vence so poklonili: starši, bratje in sestre pokojnega, avtobusna zadruga, zveza šoferjev, uslužbenci pokojnega itd. Krasen venec je poslala tudi graščina Ruperčvrh pri Novem mestu. Temu velikemu številu vencev in šopkov se je v Rovih priključilo še devet vencev avtobusnih podjetij in raznih prijateljev iz Domžal, Ljubljane in drugod. V sprevodu je igrala kamniška mestna godba žalostinke. Za belo krsto pokojnika, katero so nosili domači fantje, so korakali globoko užaloščeni starši, bratje in sestra ter drugi sorodniki, za njimi pa številno odlično občinstvo iz Kamnika, Domžal. Mengša, Ljubljane in iz najod-daljenejših krajev ter velika množica prebivalstva iz hližnje in daljne okolice. Sprevod je bil dolg nad en kilometer. Pogrebne molitve je opravil rovski župnik gosp. G o ve kar ob asistenci treh drugih duhovnikov. Ob odprtem grobu se je poslovil od dragega tovariša predsednik Oto Vončina v imenu zveze šoferjev, ki so s pokojnim izgubili zvestega tovariša, prijatelja in svetovalca. V imenu prijateljev in športnikov sta izpregovorila še gg. Cerer in Debevec. Pevri so zapeli zadnjo žalostinko, godba je intoni-rala zadnji pozdrav in dragega Peregrina je prevzela v svoje okrilje mati zemlja. Na idiličnem rov-skem pokopališču bo užival večni mir in pokoj, katerega v življenju ni poznal, spomin nanj pa nam bo vsem ostal vedno trajen in drag. vso lepo gorsko vas Koroško Belo 45 posestnikov jc postalo brtv. strehe. Zgorelo jc mnogo prašičev, goveje živine, česar jc baš v onih dneh tako zelo primanjkovalo. Tudi poi>oldne so letalci poskušali svojo srečo na Jesenicah, a tudi to pot niso zadeli. Kako strašne eksplozive so že takrat pozaali, bodi dokaz, du je bomba, ki jc priletela na prostor, kjer spravljajo premog, udarila na masivno veliko, jekleno ploščo, jo zvila kot omleto ter jo vrgla najmanj dvajset metrov daleč. Koroška Bela pu je medtem gorela vso noč in še ves naslednji dan na praznik Velikega Šmarna. Gasili so tudi ruski ujetniki, vendar ni bilo mogočo skoraj ničesar ototi pred ognjenim morjem. Suša je bilu takrat nekako taka, kakršna jc letos. I.c srečnemu naključju jc pripisati, da ni pogorela tudi župna cerkev, ki je pri orglali žc pričelo goreti, pa jc še v pravem hipu prihitela na kor župnikov« kuharica ter ogenj pogasila. Strašni so bili tudi dnevi za Jcsenice in Koroško Belo, posebno še, ker je bilo vedno pričakovati novih napadov. Obrambna artilje-rija, ki jc bila postavljena deloma nad Javor-nikotn, deloma nad Jesenicami, jc biln brez moči in ni nikdar ničesar zndclo, kar pa je razumljivo, ker so letala letela najmanj 2000 metrov visoko. Petnajst let po tem strošeni dogodku pa so Jeseničani in Bclani ta datum, 14. avgusta, slavili vse drugače. Pri mlačvi ubit Tragična smrt bogatega kmeta pri mlačvi Litija, 19. avgusta. Ko so v sredo popoldne pri Andrcjčevih nn Dolgem brdu, ki veljajo daleč na okoli, da je njihov grunt največji, mlatili na gepelnu pšenico, je konja poganjal domači sin. Oče Valentin Prime pa je godrnjal, češ da gre mlačev prepočasi izpod rok. Venomer je prigan jal, dn hitreje, hitreje. Končno je sam stari Andrejač vzel vajeti v roke in pričel z bičem priganjati konja, da bi hitreje stopal okoli gepelna. Konj pa, ko je dobil z bičem po hrbtu, se jc nenu-domu splašil ter s kopitom udaril gospodarja naravnost v obraz. Nesrečni mož sc jc takoj zgrudil na tla. Konj mu je prebil čeljust in ga hudo poškodoval na glavi. V teku 10 minut je stari Andrejač v hudih bolečinah in v nezavesti izdihnil. Oče Prime Valentin je bil star žc nad 70 let ter daleč na okoli slovel za zelo umnega gospodarja. Posetvo je sicer pred leti p rop i.-vil sinu, vendar jc v resnici gospodaril le. sam. Njegova velika vnema zn delo ga jc tudi po. kopala. Naj počiva v miru! Pokopali so ga danes na lamo pokopališče na Polšniku. KamniL Velika župna gasilska vaja bo v nedeljo popoldne v Mengšu. Sodelovalo bo 11 gasilnih društev z nad 200 gasilci in 15 brizgalnami. Vajo, Jci bo trajala poldrugo uro, bo vodil poveljnik kamniških gasilcev in župni tajnik g. Franc Fajdiga. Vaja se bo pričela točno ob dveh popoldne. Primorsko emigrantsko društvo »Tabor« za kamniški okraj ima v nedeljo ob 10 popoldne v dvorani Čitalnice ustanovni občni zbor. Društvo šteje okrog 30 članov. Člane kamniškega okraja vabimo k udeležbi. Po 15 letih bo v nedeljo v frančiškanski cer-fkvi prva nova maša v Kamniku' Pel jo bo Kantni-čan g. Goltes iz reda minoritov. Tudi zadnji novo-mašnik p. Konstantin Ocepek je bil ud tega reda. Športni dan priredi v nedeljo naš agiilni SK Kamnik. Na sporedu jo stafetni tek. plavalno tekme, tenis in nogomet. Stafetni tek so vrši ob 11 dopoldne na Glavnem trgu na progi 3X1000 metrov. Za zmagovalno trojico je določena lepa nagrada. Ob 14 bodo medklubske plavalne tekme,, za toni pa nogometna tekma. Dopoldno in popoldne pa se bo-do na tenških igriščih pomerili igralci Ilirije, Dom-' žal ia,KaSwi)jv» * ' Ljubljana Smrtna nesreča na dolenjski progi Ljubljana, .19. avg. Davi okoli štirih je Sel železniški čuvaj na Zaloški cesti Ivan Grilc proti Kodeljevemu po progi. Blizu drugega kilometra od glavnega kolodvora je našel ob progi truplo moškega, ki se je moral malo prej tam smrtno ponesrečiti in ki ga je povozil eden od vlakov, vozečih ponoči po tej progi. Truplo je ležalo ob nasipu na desni jftrani in je bilo s hrbtom naslonjeno na nasip. Ponesrečeni moški je bil oblečen v slabo delavsko obleko, katere jopič je bil močno raztrgan ter je kazalo, da se je raztrgal pri sunku vlaka. Grilc je obvestil o grozni najdbi policijo. Na kraj nesreče je prišla policijska komisija, zdravnik dr. Avratnovič in dežurni uradnik Ramovž. Zdravnik dr. Avramovič je ugotovil, da ima ponesrečenec zadaj razbito glavo, da krvavi iz ust, nosa in iz ušes, levo roko pa je imel v zgornjem laketu docela zdrobljeno. Razbit je imel tudi hrbet. Stražniki so v ponesrečencu spoznali 55-let-nega Tomaža Praprotnika, brezposelnega delavca, rojenega v Kropi in stanujočega v Ste.panji vasi št. 119. Poklicali so njegovo ženo Marijo, ki je v ponesrečencu res z grozo spoznala svojega moža. Praprotnika je stražnik prejšnji večer videl, ko je šel ob progi. Praprotnik se je hotel odpočiti in se je vlegel ob progi. Boječ se, da so mu ne bi kaj pripetilo, je stražnik odmaknil Praprotnika s proge. Najbrže je pozneje Praprotnik vstal in hotel domov. Šel je ob progi proti Štepanjl vasi, pa niu je privozil nasproti najbrže vlak, ki pride v Ljubljano ob 22.30. Vlak je najbrže zagrabil Praprotnika za obleko in mu najprej zdrobil laket, nakar je Praprotnik v sunku priletel ob stroj ter odletel in obležal že mrtev. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico v Štepanjo vas. Ker sta zločin ali sa-ntoumor izključena in se je očitno zgodila nesreča, ne bo obdukcije. Žalostni dogodek je prebivalstvo močno pretresel. VLjufoBjam imamo cirkus! Ljubljana, 18. avgusta. Cirkus Kolumbija, ki je prišel pred dnevi v Ljubljano ter se utaboril pod Tivolijem, je sicer po obsegu eden manjSili cirkusov, u za spremembo v teli vročih dineh je zaibaveželjnim Ljubljančanom vendarle prav prišel. Snoči jc bila v cirkusu prva predstava, ki jo je obiskalo okrog 600 ljudi. V primeri z obiskom v cirkusu bratov Kluclsky, ki je lani obiskal Ljubljano, je to kajpada malo, pa za veliko več ljudi cir-kus Kolumbija niti prostora nima. Upravitelj cirkusa je g. Josip T vil iz Prage, ki je svoj čas nastopal v cirkusu bratov Kludskv, pred leti pa se je osamosvojil. V Ljubljano jo cirkus Kolumbija prišel iz Zagreba, iz Ljubljane pa potuje skupina dalje v Celje in Maribor. Vseh ljudi pri cirkusu je okrog 20, med programom nastopa tudi lastnik g. Tyll sam, njegova žena in hčerka. Cirkus ima tudi mal zverinjak, ki je zelo zanimiv. Zlasti čistost m red je v zverin jak:i vzorno, kar so obiskovalci ugotovili takoj prvi večer. V velikih železnih kletkah je zaprt mogočen lev /. dvema levintama, dalje par lejr.h medvedov ter skupina opic in lisic. Program cirkusa obsega zlasti nekaj izredno dobrih ukrobatskih ter gimnastičnih točk. Razen hoje po žici. ki po vsem tem, kar smo že videli v Ljubljani od domačih ježenskih akrobatov, pač ni nič posebnega, so vse točke zelo živahne ter zadovoljive. Pozornost je vzbudila zlasti točka g. ravnatelja Tylla, ko je žongliral z vrsto zelo živih in spretno izvedenih izvajanj. Lepi so bili tudi ruski narodni plesi ter Anita Fleur s svojim igranjem na Tybofon, kar je spremljal vojaški orkester. Kot spretna akrobata in dovršena telovadca sta povzročila splošno burno odobravanje brata Elikins, ki sta pokazala zlasti silno moč in gibčnost svojih teles. Med zabavne točke programa spada privajanje medvedov, nastop sedmerih malih psičkov, ki so nekateri pokazali izredne spretnosti, kakor hojo po prednjih nogah, hojo po stopnji-cali — ter nazadnje vmesni komični nastopi Bimbo-ja in Miši-ja. Prva predstava je trajala z daljšim odmorom vred skoraj do polnoči. Med odmorom Je radovednežem razkazoval svoje živali v kletkah g. ravnatelj cirkusa Tvlli. Cirkus bo ostn! v Ljubljani le nekaj dni ter bo prirejal predstave vsak večer, ob nedeljah pa tudi popoldne. kava dnevno sveža pri LEOiir. rciKiošiceva c. 18 špecerija, delikatesa,zajutrkov Kaj bo danes ? Kino Kodcljevo: Ob 20.30 zvočna opereta »Vesela srca«. Nočno službo imata lekarni: mr. Trakoczy d., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva 20. © Akademiki! Pogreb Petra Pajka bo danes ob pol šestih izpred mrtvašnice javne bolnišnice. Vabimo vas k številni udeležbi. — Slavisti. © Godba 44. pp. »Triglavskega« priredi promenad ni koncert v tivolskem parku v nedeljo, dne 21. avgusta od 10 do 12 dopoldne. Dirigiral bo g. Svetislav Markovič. © Karambol na Ižanski cesti. V četrtek zvečer se je zgodil na Ižanski cesti razburljiv karambol. Iz mesta xir°ti kopališču se je peljal s kolesom 19 letni Ivan Rastohar z Ižanske ceste 44. V nasprotni smeri pa se je po nepravi strani peljal s kolesom 24 letni železniški uradnik Ivan Slabina iz Lepodvorske ulice 28. Pri Slabini je sedela na kolesu tudi šivilja Ana Zaje z Galjevice 226. V trenutku, ko sta se oba kolesarja srečala, je privozil med njiju avto, ki je povzročil silen prah, tako da ee 'kolesarja nista mogla videti. Hoteč se drug drugemu Izogniti, sla se v prahu le dotaknila z rameni, nakar so vsi trije popadali s koles. Rastohar in Zajčeva sta obležala nezavestna na tleh. Pri padcu sta se namreč poškodovala na glavi. Slabina pa se je le lažje opraskal po glavi. Poklicani reševalni avto je Rastoharja in Zadevo prepeljal v bolnišnico. O Nesreča ljubljanskega hotelirja. Včeraj popoldne je na Miklošičevi cesti padel s kolesa ljubljanski hotelir pri >So6k g. Konstantin Potočnik. Zlomil si je levo nogo. Potočnik se je odpeljal z avtotaksijem v bolnišnico. — Na Poljanskem nasipu je pomagala včeraj 10 letna hči postrežnice Milica Stare skladali drva. Nekdo pa ji je po nesreči vrgel poleno na nogo in jo občutno po&kodoval. © Malo več razsvetljave bi bilo potreba v Metelkovi ulici, na Sv. Petra cesti od hotela Tratnik do križišča Resljeve ceste in za bolniškim vrtom. Tu in tam je drevje razlaščeno, zato postavite več žarnic, veje pa dajte obse-kati. Po temnili ulicah se povsod potikajo po noči razni temni elementi in sumljivi pari. Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN) 0 V torek, 25. t. m. je konec »pasjih dni«, ki delajo letos vso čast svojemu imenu. Po kmetih vozijo ljudje vodo v sodih na polja in vrtove, vsled suše je vse osušeno in ovenelo, mnogo studencev je usahnilo. V Ljubljani si pomagajo lastniki vrtov z vodovodom in škrope vrtove zjutraj in zvečer. 0 Viadukt nn Martinovi cesti bo treba bolje razsvetliti, ko se prične promet in dovoz k carinarnicam, drugače bodo v jesenskem in zimskem času karamboli z raznimi vozili neizogibni. 0 V mestni klavnici ljubljanski se bo danes ob 15 prodajajo na prosti stojnici meso. © Pripravljalni odbor kongresa narodnih noš in Propagandno društvo narodnih noš v Ljubljani sporoča, da ima na velesejmu telefon št. 21—18, kamor naj se ljudje tozadevno obračajo. O Brivec iz naše bližine v Kopitarjevi ulici Stanko Ke IS in se je preselil v novo otvorjeno higijensko urejeno brivnico na Miklošičevi cesti, nn kar opozarjamo naše gg. čitatelje. Naznanila. famnt-F^A i ^ • H r Ljubljana Igra »Pri belem konjičku« na vrtu Rokodelskega doma. Rokodelsko društvo bo vprizorilo jutri zvečer ob 8 na vrtu Rokodelskega doma veleza-bavno igro »Pri belem konjičku«. Igra je polna smeha in bo njena vprizoritev na senčnatem vrtu Rokodelskega doma posebno učinkovita. V neugodnem vremenu bo igra v dvorani Rokodelskega doma. Predprodaja vstopnic je danes zvečer od G do 8 in jutri od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Ko-menskega ulica 12. Jutrišnjega poldnevnega izleta križanske Moške kongregacije se udeleži, kakor čujemo, tudi več članov stolne in trnovske Prosvete. Odhod točno opoldne z glavnega kolodvora. Za slučaj slabega vremena se izlet preloži. Poizvedovanj Izgubljena je aktovka in v njej torbica s kolesarskim orodjem. Lastnik je reven dijak, zato zelo prosi najditelja, naj sporoči svoj naslov upravi lista ali policiji. Missalo je pozabil pri nekem gospodu v Ljubljani dijak, ki je razpečaval Marijanski koledarček. Dotični gospod naj izvoli sporočit svoj naslov Ma-rijanišču. Jesenice Izlet v Gorico in Trst. člani prosvetnega društva napravijo v nedeljo, 28. avgusta avtobusni izlet na Sveto Goro, v Gorico in Trst. Kdor bi se še rad pridružil temu izletu, na j se priglasi v Krekovem domu. Vožnja bo čez Trbiž, Predil, Bovec, Kobarid, Sv. Goro, Gorico, Trst, nazaj pa čez Postojno in Ljubljano. Izlet bo enodneven iu bo treba odriniti z Jesenic ž ob treh zjutraj. Smrt. V četrtek popoldne so pokopali upokojenega tovarniškega uradnika g. Matevža Pe-ternela. Bil je že blizu 80 let star, ko jc stopil v pokoj. Sleherni dan ga jc bilo videti v cerkvi in tudi daroval je mnogo v cerkvene namene. Obhajilna miza je bila njegova največja uteha v težkih dneh dolgotrajne bolezni. Soprogi in sinu profesorju naše iskreno sožalje. Premeščen je v Radovljico č. g. kaplan Tiringer. Dramski odsek Krekovega prosv. društva bo svojega predsednika zelo pogrešal. Knr,;>|!S(-.., nimamo. Jesenice se vsestransko modernizirajo, le enega pogrešamo posebno v i. j suumii vročini, kopališča. Bled je za delavsko rraro predrag in oddaljen, Kranjska gora predaleč, na Dovje, kjer imajo tudi kopališče, se je zadnje dni železniška vožnja iz nerazumljivega vzroka podražila, Sava je še premrzla pri nas. Velike Jesenice s svojimi tisoči prebivalcev torej nimajo niti ene same prilike, razumejo ter se hudujejo. Kakor čujemo, so delavci tozadevno prosili že upravnika delavnic in so dobili obljube, da bodo okrožnice sestavljene v slovenščini. i.., ' ',' ',/,'. ' .'( ,i ,, □ Smrtna kosa. Umrla je vdova železničarja Marija Štrmbl v starosti 72 lat. Blaga pokojnica bo pokopana v nedeljo popoldne ob 3 iz mrtvašnice na Pobrežju. Naj počiva v miru, ialujočini naše sožalje. Spori ILIRIJA: VICTORIA. Jutri igra Ilirija z Victorio svctjo predzadnjo prvenstveno tekmo. Nasprotnik je klub, ki e ga ne da brez škod« ponavljati, Mnog, konverzijski načrti, ki so se pojavili v javnosti, imajo toliko inflatoričnih momentov, da so zelo nevarni eksperimenti. Sploh pa inflacija pomenja rešitev samo za nekaj časa, ker se mora enkrat nehati, saj ne more iti v nedogled in socialne posledice so nedogledne. Inflacija bi prt nas imela zelo jzrazit finančni značaj, saj bi imela stroške konverzije nositi direktno držav«, indirektno pa vse gospodarstvo po »voji sedanji obremenitvi m socialnogospodarski moči. Zato je treba ta problem še bolj prerešetati, saj je pri pre-sojanju gospodarskih problemov potrebno da se uveljavijo tudi narodno gospodarska načela, ne pa da se prenašajo načela zasebnega gospodarstva v javno gospodarstvo. Vsako preziranje narodnogospodarskih načel se bridko maščuje. P * Dalekosežna izprememba deviznega pravilnika, Zagrebški listi -poročajo, da je finančno ministrstvo razveljavilo 1. točko odloka z dne 28. oktobra lani: Pooblaščene banke in menjalnice morejo našim državljanom in tujim podanikom, ki žive v naši državi stalno, prodajati tuja plačilna sredstva za njih osebne potrebe do največ 500 Din enkrat mesečno brez posebnega dovoljenja finančnega ministra. .. .?azsUv" Perutnine na jesenskem velesejmu v Ljubljani vzbuja že sedaj veliko zanimanje. Društvo »Zivalica« razstavi poleg raznih pasem perutnine tudi še mladi letošnji rod, ki bo služil za okreipljenje nadaljnje reje. Tistim rejcem, ki se hočejo odločiti za eno ali drugo pasmo, bo daaa prilika, da se po prepričanju rejnih uspehov posameznih pasem odločijo pri nakupu za eno ali drugo pasmo, ki najbolj ustreza njih potrebam. Na prodaj bodo dobre jajčarice, nadalje perutnina, ki ustreza glede reje piščancev za meso. Tudi težje pa««ne bodo zastopane. Torej bo vsak interesent prJSel na svoj račun. Oglejte si to zanimivo razstavo na velesejmu od 3. do 12. leptembra v p»-viljonu »J«. Borza Dne 19. avgusta 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so popustili tečaji Amsterdama, Londona, Newyorka in Prage. Neizpremenjena sta ostala Berlin in Curih, dočim so ostale devize: Bruselj, Pariz in Trst bile čvr- Ljubljana. Amsterdam 2290.40—280176, Berlin 1351.25—1362.05, Bruselj 789.68 - 703.62, Curih 1108.85—1113.85, London 197.14-198.74, Nevvvork 5662.42—5690.08, Pariz 223.06-224.18, Praga 10812 —168.88, Trst 291.18—293.53. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 86.014 Din. Curib. Pariz 20.13875, London 17.805, Newyork 513.12, Bruselj 71.25, Milan 26.32, Madrid 41.35, Amsterdam 216,70, Berlin 122,10, Stockbolm 91.75, Oslo 89.25, Kopenhagen 95.13, Sofija 3.72, Praga 15.17, Varšava 57.60, Atene 3.20, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.65. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.30. Vrednostni papirji Danes je bila tendenca za državne papirje živahnejša in so bili tečaji deloma višji, kasneje pa so nekoliko popustili. V Zagrebu je bil znainejši promet le v vojni škodi. Znašal je promet: vojna škoda 1100 kom., 7% Bler. pos. 1000 dol. in agrarji 75.000. Nadalje je bilo zaključenih 5 kom. delnic Narodne banke. Ljubljana. Vojna škoda 202 bi., 8% Bler. pos. 45 bi., 7% Bler. pos. 42 bi., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 4400—4500, Priv. agr. banka 230—234, 7% inv. pos. 49.25 den., agrarji 25 —26 (26), vojna škoda 201—302 (200, 201.50, 202), 8. 201—202 (200), 9. 202 bl„ 12. 197—199, 6% begi. ohv. 34—35, 8% Bler. pos., 44.50—45, 7% Bler. pos. 41.50—41.75 (41.625), 7% pos. DHB 43-^5. Belgrad. Narodna banka zaklj. 4.500, Priv. agr. banka 240—245 (240), vojna škoda 198—200 (202, 201), 6% begi. obv. 35.50—35.75 (35.75, 35), 1% Bler. pos. 41—41.50, 7% pos. DHB 43.50—44 (43.75). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 58, Zivno 54.75, Mundus 54.20, Alpine 9.10, Trbovlje 19. Žitni trg Budimpešta. Tendenca mirna. Promet miren. Pšenica: okt. 13.73—13.%, zaklj. 13.73—13.75, marec 14.993-15.18, zakij. 14.93—14.95. _ Rž: okt. 8.55 —8.70, zaklj. 8.54, marec 9.70—10,20, zaklj. 9.70 —9.74. — Koruza: maj 8.80—8.84, zaklj. 7.38—7.50. Chlcago. Pšenica: marec 61.25, sept. 50.75. — Koruza: september 33.375, december 28,25__Oves: marec 21.125, september 16,50, december 18.375. — Rž: december 34.375. Winnipeg: Pšenica: oktober 54.25, december 60.50, januar 62. Živina Mariborski svinjski sejem dne 19. avgusta. Na današnji svinjski sejenn je bilo pripeljanih 167 prašičkov. Cene so bile sledeče: 5 do 0 tednov stari 77 do 90 Diin, 7 do 9 tednov stari 100 do 140, 3 do 4 mesece stari 1C0 do 250, 5 do 7 mesecev stari 300 do 350, 8 do 10 tednov stari 350 do 400, 1 leto 450 do 600 Din; kilogram žive teže 6 do 6.75 Din, kilogram mrtve teže 9 do 10.50 Din. Prodanih je bilo 83 komadov. f Peter Pajk Ljubljana, 19 avgusta. Slovenska mladina, ki danes, zavedajoč se usodnih in odločilnih časov, tako zelo potrebuje vsake odkrite osebnosti, žaluje sedaj ob krsti enega svojih najbistrejšib in jasnih tovarišev, publicista in esejista Petra Pajka. Vest o njegovi smrti nas je vse pretresla, zakaj, čeprav nismo bili wl z njim istih misli o svetu, življenju in lepoti, vendar vsi žalujemo, ker je odšel od nas tako mlad in tako smel borec duha. čist in pošten je bil Peter Pajk, eden izmed one vrste slovenskih fantov, ki prihajajo s svojo notranjo askezo in odpovedjo do visokih spoznanj. Kar je prišlo izpod njegovega peresa, je bilo vse prežeto z lepim mla-deniškim idealizmom, vse z namenom, da služi resnici, ki jo je Peter Pajk tako zelo ljubil. Pretresa nas tudi življenska tragedija mladega pokojnika, ki je moral s svojim šibkim, od neozdravljive bolezni izmučenim telesom tavati v svetu, medtem, ko mu je duša Begala v svetove solnčnega zdravja in zadnjih lepot. Pokojni Peter Pajk se je rodil 18. maja 1908 v Ljubljani. Bil je vnuk pesnice Pavline Pajkove in Franceta Levca. Ti dve osebi slovenske knji-Eevnosti sta si nasprotovali po svojem značaju in usmerjenosti. Peter Pajk je v sebi združeval lastnosti obeh svojih prednikov: lirično, k formalizmu nagnjeno naravo Pavline Pajkove in analitični iuh, iz katerega izhaja realno spoznanje in kritičnost Franceta Levca. V esejih, Člankih in kritikah Petra Pajka pa odločno prevladuje dedščina njegovega deda Levca. Njegov prvi nastop v javnosti je bil leta 1.929, ko je mladi slavist v tedanji »Svobodni Mladini« s sijajnim člankom »Levčeva avstri-jakantščina« zavrnil bedasto pisanje v nekem Inevniku proti slovenski zavesti Franceta Levca ln rehabilitiral njegov ugled v zgodovini. Ta njegov nastop mu je pridobil ugled. Od tedaj dalje pa je Peter Pajk stalno pisal. Odlikovalo ga je izvrstno (nanje slovenske leposlovne zgodovine, literarne in estetske teorije. Zato je skoraj vsaka njegova stvar polna klenih misli in zrelih sodb. Napisal je več lepih esejev v »Modro ptioo«, v »Ljubljanski Zvon« in drugam. Njegov esej »O Prešernu« v »Ljubljanskem Zvonu« je pripravil neko založnico, da je naročila pri njem večjo monografijo o pesniku. Pajk jo je pripravljal in zapustil mnogo zapiskov o pesniku, ki najbrž izidejo kot samostojni eseji. V drugih svojih esejih se Pajk ni ukvarjal samo s slovenskim leposlovjem, temveč tudi s svetovnim, ter je obravnaval mnogo važnih in za našo dobo aktualnih problemov. Kljub svoji mladosti je napravil Peter Pajk toliko, da zasluži njegovo delo polno priznanje, njegova dognanja pa uvaževanje. V zadnjih mesecih svojega življenja se je Peter Pajk ukvarjal tudi z mislijo lastne revije, ter je pridno in z ljubeznijo zbiral gradivo zanjo. Smrt mu je preprečila te in še druge načrte. Kakor je Pajk telesno trpel vse svoje življenje, tako so bile tudi njegove zadnje ure mučne, polne telesnih bolečin. Prenašal jih je kot filozof, kot asket in kot človek. Bolj kakor bolezen sama, ga je umorila zavest, da mu ni rešitve in )jd*iJw> oslalf*,neizpolnjenih toliko njegovih visokih načrtov. tcyinidKot mislecu, ki mu je bilo določeno eno prvih »est v vrstaji slovenske mladine, kot ocenjevavcu svojega časa in soljudi, kot vrlemu Slovencu in kot mučeniku mu bo sedanji rod slovenske mladine ohranil lep, čist spomin! — C. K. Pogreb pokojnega Petra Pajka bo danes v soboto ob pol 6 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. PEN-klub mladih poživlja vse svoje člane, da »e udeleže pogreba pokojnega Petra Pajka. Klub slavistov ljubljanske univerze poživlja vse svoje bivše in sedanje člane k pogrebu blagega tovariša Petra Pajka. BLIZU KOLODVORA na Miklošičevi cesti 13 otvarjam nov moderno opremljen FRIZERSKI SALON ter se najtopleje priporočam mojim gostom, ki so me posečali v mojem prejšnjem lokalu v Kopitarjevi ulici 1. STANKO KELŠIN specijalno striženje bubi frizur. Zagonetna smrt Ptuj, 19. avgusta. V Majšpergu in okolici mnogo govore o smrti posestnice Katarine Petrovič iz Majšperga. Nagli so jo dne 15, t. m. na skednju, ležečo v globoki nezavesti. Prenesli so jo v stanovanje, kjer je le-Sala še dva dni, ne da bi se zavedla, nato pa je umrla. Domači pravijo, da je najbrž padla iz podstrešja na skednju ter dobila smrtonosne poškodbe. Na podlagi raznih govoric je sodišče uvedlo preiskavo in odredilo obdukcijo. Obdukcija pa je ugotovila, da je res padec povzročil smrtonosne poškodbe. Sodna preiskava se še nadaljuje, da točno ugotovijo vzrok smrti. Koledar Sobota, 20. avgusta: Bernard, opat; Samuel, prerok. Novi groboci f Matevi Turšič. Begunje pri Cerknici: Dne 19. avgusta je neizprosna smrt ugrabila enega najstarejših notranjskih korenin g. Matevža Turšiča, posestnika in gostilničarja v Bezuljaku. Prihodnji mesec bi mož obhajal 90 letnico rojstva. Bil je plemenit, veren in občo spoštovan. Vzgojil je svoje ©trvke v verskem in narodnem duhu. Zadnja leta Je živel pri hčeri Anici v Begunjah, kamor so se poeostoma zatekali vse njegove hčere in sin dr. Lojze, kateri mu je kot zdravnik v zadnjih urah lajšal trpljenje. Naj v miru počiva v domači zemlji, katero je tako ljubil! Preostalim naše sožalje! Osebne nesli — Tz preiskovalnega zapora v Ljubljani sta se vrnila še Anton Tavčar iz Zadobrove pri D. M. v Polju in Alojzij Ko vi 5 iz Dola pri Ljubljani. Ostale vesti — Ljub češki gost na Slovenskem, Dne 18. avgusta je prišel v Slovenijo iz češkoslovaške republike g. Jakob It oz m ah el,, pisatelj in župnik v Adamovu pri Brnu, v bližini slovitih jam in prepadov Mačoha na Moravskem. Gospod Rozmahel je prepotoval že vso Evropo in bil v Sveti deželi ter opisal svoje potovanje v dveh knjigah. Prevedel je tudi več francoskih in angleških knjig na češki jezik, med drugimi znamenito knjigo »Otroška duša«, zgodbe malega Gvldona Fonlgalandskega, ki je bila prestavljena tudi v slovenščino leta 1601 in jo je dobiti v Jugoslovanski knjigarni. Gospod pisatelj stanuje v župnišču na Homcu, kjer ostane delj časa. Nato pa pojde še k morju. Dr. Igo Tavčar in gospa dr. Anča Tavčar-Konvalinka od 22. t. m. zopet ordinirata — Misijonska razstava na Brezjah. V nedeljo 14. t. m. je bila na Brezjah v sumostanski dvorani odprta milijonska razstava. Razstavo so priredile bele sestre, Frančiškunke misijo-narke Marijine, ki imajo svojo hišo v Ljubljani. Poleg zelo plodovitega delovanja v misijonskih deželah, delujejo bele sestre kulturno v vselr večjih evropskih mestih. Sprejemajo zlasti mladenke, ki čutijo v sebi misijonski poklic. Izmed slovanskih držav je bila Poljska .prva, ki je bele sestre sprejela v svojo sredo. V lugo-slaviji so se naselile 1. 1928 in sicer v Ljubljani. Belo sestre so se rade odzvale povabilu Prin. odbora za 25-letnico kronanje Marijine podobe, v okviru jubilejnih slovesnosti priredile tam razstavo. Po silno zanimivih razstavljenih predmetih ter raznoterostih vzbuja razstava splošno zanimanje. Razstavljene so najfinejše vezenine, ki jili izgotuvljajo bele sestre same. Te izdelke z občudovanjem premotriva zlasti ženski svet. Misijonski predmeti so pa na deželi res neka i posebnega. Delovanje Frančiškani misijo na rk ponazorujejo diagrami in zemljevidi ter literatura, zanimivi in fini izdelki Kitajcev in Japoncev. Omenjam naj samo krasno reliefno podobo iz plutovine, izrezljane tako fino, du bi jo bilo še narisati težko. Zapeljiva je svila z vzorčnim tiskom iz Kaišmirja in lepa indijska kaseta iz ježevih bodic. Bakreni pepelniki iz Cevlona bi bili dragocen okras vsaki mizi, zraven si poželiš lejK) izličene cigaretne doze iz Birme. Kitajska pisalna mapa ali kitajski čeveljčki za odrasle Kitajke, kar nič podobni našim. Razstava je odprta še v nedeljo 21. t. m. DAJ Ledeno kavo DAM — Počitniška kolonija šolsko poliklinike v Medvodah. Ljubljanska šolska poliklinika ima letos svojo kolonijo tudi v Medvodah. Nedavno tega sem si ogledal življenje otrok v tej koloniji. Vseh udeležencev je 33, največ z Viča, nekaj iz Ljubljane in iz Most. Med kolonisti sem opazil izredno dobro razpoloženje. Obsuli so me in se kar niso mogli prehvaliti, kako dobro se jim godi. V dobrih 14 dneh so nekateri pridobili na teži kar po 1, '2 in eden celo 3 kg. Zdravstveni dom v Medvodah in kraj sam res nudita vse mogoče ugodnosti in prijetnosti za okrevanje slabotne Šolske dece. Posebno pohvalno je urejen dnevni red in prehrana kolonistov, ki je obilna, zdrava in tečna. Ker je vreme ugodno, so kolonisti skoraj ves dnevni čas v prosti naravi. Zjutraj, ko vstanejo, imajo najprej telesne dihalne vaje, nato zajtrek, temu sledijo izleti, kopanje; opoldne obilno kosilo, po kosilu dve uri spanja, malico, kopanje, večerjo. Kopljejo se največ v gorki Sori, včasih tudi v Savi, toda v njej le kratek čas, ker je mrzla. Ves obrat je pod zdravniškim nadzorstvom v rokah dveh spretnih zdravniških sester, ki imata, to sem jima bral v očeh, veliko truda, skrbi in težav, kar vse pa požrtvovalno prenašata v ljubezni do izročenih jima živ-žavov. Za mestne in še bolj pa za predmestne otroke so talce počitniške kolonije v resnici hvale- in posnemanja vredna ustanova, le žal, da jih je premalo radi prepičlih gmotnih podpor od strani merodajnih krajevnih činiteljev. ICončno naj omenim še to, da v tej koloniji skrbe tudi za versko vzgojo s tem, da gredo kolonisti vsako nedeljo in praznik k nedeljski 6lužbi božji. Tako so tedaj starši, ki imajo otroke v tej koloniji, lahko v vsakem pogledu zadovoljni, ko vidijo, da v koloniji lepo skrbe za njih otroke v telesnem in duševnem pogledu. Kdor bi imel o počitniških kolonijah še kak predsodek, naj si ogleda kolonijo v Medvodah, da bo ozdravljen predsodkov. — Š., šolski upravitelj. — Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josei« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekar- — Hmelj ubirajo. Iz Marenberga: Pretekli teden smo že naglo obirali limelj. — Na državni meščanski goli v Novem mestu se vršijo popravni in drugi izpiti 29. do 31. avgusla. Kdor se ni še javil k izpitu, naj to stori do 25. avgusta. Začetek izpitov v ponedeljek 29. avgusta ob 8 zjutraj. Vpisovanje v vse razrede bo od 1. do 3. septembra od 8 do 12. Po dozdaj prejetih poročilih na meščanskih šolah ni šolnine. Vsakdo plača le 20 Din za zdravstveni fond in 50 Dih kolek pri-javnine. Vso drugo bo objavljeno na uradni deski v šoli. Dijaška kuhimja PRK bo tudi v novem šolskem letu delovala. O tem sledi v kratkem izčrpno poročilo o njenem dosedanjem delovanju in o načrtih za bodočnost v prid učeči se ubožni mladini, šola bo s tem Šolskim letom popolna. — Upravitelj. — Izlet nn Gorjance. Zu izlet ni treba nobenih posebnih prijav z vnaprej plačanim zneskom. Izletniki so odpeljejo v nedeljo ob 5.25 z izletniškim vlakom z ljubljanskega glavnega kolodvora in zvedo vse potankosti izleta na novomeškem kolodvoru pri sprejemu. Vsi stroški s brano in vožnjo z vlakom in avtobusi na Gorjance iu nazaj bodo znašali okoli 68 Din. Društvo »Krka«. — Dekle, ki jc izginilo. Dne 9. t. m. se je neki Grba s svojo sestro Milico pripeljal iz Gorskega Kotara v Zagreb. On je imel svoje opravke, sestra pa je šla k zobozdravniku. Ko je pozneje brat sestro čakal na dogovorjenem kraju, je ni bilo. Poklical je na pomoč policijo, ki je začela iskati dekle, pa jo vkljub vsem naporom ni našla. Očitno je bilo, da se jo Milici nekaj zgodilo, česar pa policija ni mogla odkriti. Te dni pa so le ugotovili, kako in kaj. Medtem, ko so Milico vsepovsod iskali, je Milica sedela in jokala za zamreženimi okni policijskih zaporov, kjer je policija ni iskala. Tisti dan, ko je prišla v Zagreb in opravila pri zobozdravniku, je šla po mestu gledat bogate izložbe. Strašno se ji je vse dopadlo. Tako dopadlo, da je šla in pri Kastnerju hotela ukrasti nekaj perila. Pa so jo prijeli in policija jo je vtaknila v zapor. Medtem je brat prihitel na policijo spraševat za svojo sestro. Tu pa mu niso mogli najti sestre, ker aretirana Milica policiji ni hotela povedati pravega imena, ampak je rekla, dn se piše Jurkovič. Sedaj so njeno skrivnost odkrili. Milica je najdena, ampak ne bo šo vrnjena. — Vode vsled vročine upadajo. Sava, Sora in Ljubljanica so upadle zadnje dni za 40 do 80 cm pod normalo, mali potoki pa še bolj, tako da mnogi mlinarji na deželi radi prenizke fode ne morejo mleti. — V nedeljo 21. avgusta iegnanje pri Sv. .Toštu. Vabljeni vsi na bobe. Gostilna Indihar, Rakovca. — Pustolovščina z ukradenim avtomobilom. Dne 11. t. m. je posestniku Henriku Bulcu v Mokronogu naenkrat izginil čeden avtomobil. Avto je bil na 6 sedežev in vreden najmanj 20.000 Din. Čeprav so orožniki tatove vneto iskati, vendar jih niso mogli najti, ker so jo popihali z avtom že bogve kam. Na sumu pa so imeli dva mlada šoferja, ki sta prav tedaj izginila. Včeraj pa je ljubljanska policija dobila iz Dervenle v Bosni brzojavko, v kateri ondolno okrajno glavarstvo sporoča, da so orožniki v Derventi prijeli tri mlade Slovence, ki so tam popivali in tudi prav po kranjsko razgrajali. Orožniki so prijeli te vesele ptiče prav za prav samo zato, ker niso uoli ponoči miru spanja željnim prebivalcem Dervente. Ko pa so orožniki vprašali veseljake, odkod imajo toliko denarja, so bili ti najprej v zadregi, potem so pa povedali, da so v Derventi prodali avtomobil. Vse skupaj pa se je zdelo orožnikom zelo sumljivo, zato so jih pridržali v zaporu, potem pa brzojavili ljubljanski policija. Med temi tremi areUranimi sta res ona dva, ki ju išče orožništvo zaradi avta. Avto, ki so ga prodali, je pa Builčev. Iz Ljubljane so brzojavili v Dervento, naj vse tri tiče pošljejo v Ljubljano, seveda pod skrbnim varstvom, ker jih bodo tu zaslišali še zaradi nekih drugih stvari, avto pa naj v Derventi zaplenijo. Tako se je žalostno končala pustolovščina z ukradenim avtom. — Ukradene eksplozive. V Mrzla-vi vasi pri Čatežu v krškem okraju, so neznani zlikovci ukradli iz zaprte stavbne barake, ki je last cestnega odbora v Kostanjevici, 6 kg smodnik«, 2 kg dinamona, 2 zvezka vžigalic vrvic in tri kapice. Zlikovci nameravajo najbrže razstrelivo kam prodati in zato svarimo pred nakupom. — S čeiplfe i« padel. V Vnanjih goricah je tresel včeraj češpljo 12 letni Anton Gregorin, sin ključavničarja in posestnik« iz Vnanjih gorie 38. Deček je padel t drevesa in si zlomil levo roko ter se poškodoval na glavi. — S seaenega voza jc padla v Brestu pri TomSlju 19letna služkinj« Ka-rotina Jurjevič, ki j« dobri« resne notranje poškodbe. — Kopališče Medija—Izlake popoln« oskrba 50 Din. — »Frani-Joscf« grenfica zagotavlja lahno to-Ičšiio odvajanje brez napora. Neznan junak z olimpijade Četrtina dunajskih stražnikov je Čehov Kdo je izumil klavir V arhivu nadškofijske palače v Padovi so našli listino, ki dokazuje, da je neki Bartolomej Chri-; stofori, ki se je rodil 4. maja 1655 v San Lucci, prvi sestavil klavir. Christofori je zgradil klaviT 1. 1702 po naročilu toskanskega kneza Ferdinanda Medici. Potopljeno »Niobo< dvigajo. V kielsko pristanišče je pod vodo privlekla reševalna ladja potopljeno >Niobo«. Kakor hitro so dvignili ladjo nnd vodo. so popustile vezi in ladja se je zopet potonila na dno, ki pa taan ni posebno fkfeite. - Na sliki vidimo r*eo«štenega Čangkajška, ki je edini, ki se kot znan kitajski državnik in vojskovodja bori proti silni korupciji, ki je zavladala med kitajskimi častniki. Kako strašna je ta korupcija, spoznamo še najbolj iz tel» gramov, ki so jih pošiljali kitajska Tvada in njeni generali. Te telegrame je objavil sedaj general Čangkajšek. Najprej naj omenimo brzojav japonskega vojnega atašeja, ki ga je prejel kitajski polkovnik. Ta telegram je bil kaj kratek, voda jedernat: »Če ustavite obstreljevanje naših (japonskih) postojank, vam bomo poslali ček japonske državne banke, s katerim vam bomo nakazali 10.000 funtov šterlingov (okrog 2 milijonov dinarjev).« Razumljivo je, da je izdajalski kitajski polkovnik ustavil obstreljevanje. — Drug telegram! Kitajski general, ki je stal s svojo vojsko pred postojankami mandžurskih in japonskih oddelkov, je brzojavil svojjemu najvišjemu komandantu sledeče: »Imam izredno ugodne poslojanke pred sovražnikom, ki mi omogočajo uspešen naskok. Napadem pa le, če vplačate v banki na moj račun 2 milijona dolarjev!« Ko je prejel nesramni general od banke, v kateri je imel svoje prihranke, potrdilo, da je vsota vplačana, je začel z napadom. Neki drugi general je bil obtožen, da je izsiljeval od svoje vlade denar. General je namreč sprejel denar od vlade, ki ga je zahteval za napad. Ko pa je sprejel denar, ni dovolil izstreliti niti ene puške. — Vlada je ugotovila tudi, da je mnogo častnikov, ki eo prejeli plače za moštvo, ves ta denar pokradlo, dočim so se morali ubogi in sestradani vojaki-prostaki preživljati z ropom in tatvino. Zadnje čase se je kitajskem^^eneralnfljpu štabu že precej posrečilo, da je izboljšal te^reo strašne razmere med kitajskimi častniki. 0f|j§ej je brez usmiljenja ustreljen vsak častnik, kateremu dokažejo korupcijo. Seveda velja lo na žalost le za nižje častnike do podpolkovnika. Višjih častnikov, zlasti generalov, pa danes na Kitajskem še ne upajo klicati na odgovor. Evropski krožni polet Mnogo kasneje, kakor zmagovalec Kusocinski, ki je na olimpijadi v Los AngeJesu zmagal v teku na 10.000 m in prav tako še vedno mnogo kasneje kakor drugi nagrajeni tekači in celo šele po daljšem presledku za predzadnjim je pretekel 10.1KH) m dolgo progo izmučen tekač. NfTo nepotrebnem vztrajnega tekača s smehom in zbadljivkami. Saj res ni bilo treba, da je tekel še kar celi dve ruudi potem, ko so bili že vsi pritekli vso progo. V resnici se nihče od gledalcev ni menil, koliko rund je že pretekel Cardosso>, le njegov sodnik jih je vestno štel. Duhoviti gledalci, ki so mislili, da Imajo vso pravico, da se norčujejo iz njega, so mu klicali v areno, naj pazi, da tnu ne bo treba prenočiti v areni. Drugim se je zaostali revež smilil in ko je temnopolti Brazilijanec končno vendarle dosegel cilj. mu je več tisoč gledalcev navdušeno j ploskalo. Ploskali so nin iz vljudnosti in zato, da | bi mu pokazali svoje priznanje, ker ni odnehal. Niso pa vedeli, kako je brazilijanski tekač v resnici pošteno zaslužil to vljudno priznanje. Vsi brazilijanski tekmovalci, ki so se udeležili olimpijade v Los Angelesu, so se pripeljali na tekmo s parnikom. ki je prevažal kavo. Tovor kave, ki je bil naložen na ladji, naj bi pa s svojim izkupičkom kril vse stroške, ki bi jih imeli tekmovalci na olimpijadi. Na žalost pa v današnjih časih kava ne gre veduo hitro v denar in brazilijanski tekmovalci so imeli smolo. Od nikoder se ni hotel oglasiti nihče, ki bi hotel kupiti velikanski tovor kave na ladji. Tekmovalci pa so bili brez denarja ter niso smeli niti z ladje v Los Angeles. čigar nebotičnike so z ladje, ki je bila zasidrana v pristanišču. prav dobro videli. Končno so ubogi tekmovalci našli mecena, ki jim je dal predujem na njihov izkupiček za kavo. Iz neznanih vzrokov pn je moral ostati tekač ua dolge proge, Cardosso, še naprej na ladji in parnik je dvignil sidro in se odpeljal naprej iz Los Angelesa v San Francisko. Bilo je natanono izračunano, da se bo parnik vrnil v kratkem iz San Frančiška nazaj v Los Angeles, tako da bo Cardosso lahko še o pravem Času nastopil pri tekmah v teku na 10.000 m. Vsi ti naprej določeni računi s kavo pa niso držali. V sobolo je bil Cardosso še na parniku v San Frančišku, v nedeljo pa so se začele že v Los Angelesu tekme v teku na 10.000 m. 780 km je ločilo pridnega Bra-zilijanca od olimpijskega stadiona in kar jo bilo še strašnejše, prazen žep je med temi 780 km napravil naravnost nepremostljiv prepad. Pogumni Brazilijanec pa si je znal pomagati. V soboto dopoldne se je lotil tako zvanega »hiteh-hikev. Na tovornih in osebnih avtomobilih si je v 24 urah izprosil pri usmiljenih ljudeh, da so ga prepeljali IX) lepo asfaltirani cesti v Ix>s Angeles. Veliko je ! število avtomobilov, ki so ga na dolgi pot i vozili v Los Angeles. Včasih je moral čakati, včasih pa je dobro napredoval. Intel je srečo in v 24 urah je po neprespani noči prišel v Los Angeles. Natančno 10 minut, preden so poklicali tekmovalce za tek na 10.000 m, je prihitel ves poten v stadion, hitro odrinil trenerja, ki mu ni hotel dovoliti, da tekmuje, se postavil v vrslo in ko je počil strel, je stekel z drugimi vred. Revež ni spal celih 24 ur. Bil je zbit in upehan, saj je jedel samo to. kar so mu dali iz usmiljenja dobrodušni vozniki, ki so ga vzeli k sebi nu avtomobil. Bogve, kako se je počutil, ko je po naporni vožnji moral teči še zadnjih 10.000 m. — Zaostal je nekaj rund za zmagovalci. Radovedni smo, če ne bi morda vseh zmagovalcev prehitel, če bi ga spremljali že preje na njegovi dolgi poti iz San Frančiška. Kljub temu. da je bil zadnji, je bil Brazilijanec Cardosso tudi svoje vrste junak na olimpijskih tekmah. Zdržal je in ni obupal; neuspešni tek mu bo gotovo ostal za vedno v lepem spominu. Resnični in pravi športnik je postal v lekmi — zadnji, vendar so resnični športniki na žalost bolj redki kakor zmagovalci. 60 milijonov iz morja V torek so potapljači na ladji »Artiglio« zopet j dvignili s potopljene ladje Kgipt . ki leži na dnu ' morja ob francoski obali, za 4 in pol milijona di-i narjev zlata v železnih zabojih. Doslej so dvignili ! potapljači vsega skupaj že za 60 milijonov dinar-■ jev zlata s potopljene ladje. Težavno delo bodo še nadaljevali, ker je še precej zlata v potopljeni ladji. Prvo raketno letalo. Nemški inženjer Tiling (v levem gornjem kotu) bo v kratkem v bližini Osna-briicka v Nemčiji izstrelil raketno letalo, čigar krila imajo 4 metre razpetine. Raketa sama je dolga 3 metre. Kakor hitro bo raketa prišla 2000m visoko, se bodo sprožila krila, ki se bodo dotlej tesno prilegala trupu rakete. Letalo bo nato padalo v počasnem drsnem letu na tla. Prihodnjo nedeljo 6e bodo začele pravzaprav prave tekme v evropskem krožnem poletu. Ker je lansko leto zmagala v teh tekmah Nemčija, je za ! letos prevzela organizacijo teh tekem, ki se zače-; njajo v Berlinu in končajo zopet v Berlinu. Ta teden so bile ves čas na berlinskem letališču v Staa-: kenu tehnične preizkušnje letal. Pri tehničnih preizkušnjah so se po točkah ocenjevale razne do-bse lastnosti letak tako najbolj počasno še dosegljivo letenje po zraku, vzlet in pristanek na čim krajših progah, poraba goriva itd. Letos tekmuje pri teh tekmah 43 letal s piloti iz različnih držav. Nemci bodo tekmovali s 16 letali, Francozi z 8, Italijani z 8, Čeihoslovaki s 4, Poljaki s 5 in Švica z 2 letaloma. Pri tehničnih tekmah je ostal doslej ves čas na prvem mestu poljski pilot Karpinski s »vojim letalom, ki je doseglo 50 točk. V nedeljo zjutraj ob 6 se bo pa začel evropski krožni polet z berlinskega letališča v Staakenu. 'Prva delna proga gre mimo postaj v Varšavi, Kra-kovu. Pragi in Brnu na Dunaj. Ta proga je dolga 2000 km. Vsi tekmovalci morajo v imenovanih mestih pristati in bodo prileteli na Dunaj v nedeljo popoldne med 3. in 6. uro. V ponedeljek ob 6 zjutraj pa letalci nadaljujejo polet z letališča Aspern pri Dunaju čez vmesne postaje v Zagrebu, Postojni in Vicenzi do Rima, kjer je konec druge delne proge. Naslednji dan nadaljujejo polet mimo Turi-na, mesta Cannes, Stuttgarta in Bona v Pariz, kamor morajo priti najkasneje do srede zvečer. Odtod odlete čez Rotlerdam, Hamburg, Kodanj, Go-teborg nazaj v Berlin. Vsi tekmovalci bodo na ta način preleteli 7362 km dolgo progo. Proga je zelo težavna, ker morajo letalci na tem poletu dvakrat preleteti Alpe. Zmagal bo tisti, ki bo letel najmanj časa. Radi tega bo ta tekma prava dirka po zraku in piloti tekmovalci se bodo globoko oddahnili. ko borlo zopet srečno pristali na berlinskem letališču. Šah v učnem načrtu V vasici Stroheok pri VVermgerode v Nemčiji ' je igranje šaha že več stoletij najbolj priljubljena ! igra. Vasica je bila že v srednjem veku znana radi i dobrih šahistov in tujci so jo radi obiskovali. V j zadnjih 50 letih so prebivalci te vasice odnesli j mnogo zmag z večjih šahovskih turnirjev. Naučno ; ministrstvo je sedaj dovollio, da se v vaški šoli j poučujejo v igranju šaha redno vsi učenci, s čemer 1 je ta šola edina šola na vsem svetu, ki ima v svojem učnem načrtu obligalrio učenje v igranju šaha. Nov pisalni stroj za pisanje v daljavo. Angleška poštna uprava je izdala posebne pisalne stroje za pisanje v daljavo, ki se lahko priključijo ua navadno telefonsko zvezo. Aparat se imenuje :/Telex - pisalni stroj. Če je ta pisalni stroj priključen na telefonsko omrežje, poleni lahko pišemo z njim na podoben stroj v drugem mestu, kamor smo hoteli brzojaviti sporočilo. Radio Programi Kadio-Ljubljanai Sobota, 20. avgusta: 12.13 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 18 Salonski kvintet, — 19 Gimnastične vaje (Drago Ulaga), — 19.30 Premog (Žabkar). —20 Samospevi gdč. L. Vedralove. Češke in slovaške narodne. — 20,45 Prenos plesne glasbe iz hotela Toplice na Bledu. — 22 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Nedelja, 21. avgusta: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 10 10 božjih zapovedi (p. dr. R. Tominec). — 10.30 Šah (B. Pleničar). — 11 Salonski kvintet. — 12 Čas, poročila, plošče. — 15.15 Vojni motivi v narodni pesmi, izvaja Prosvetno društvo Vač. — 16.45 Salonski kvintet. — 20 Klavirski koncert štiriročno (gg. dr. Švara in Lipovšek). — 20.45 Pevski kvintet (gg. Lampret Dušan, Jeločnik St., br. Lovro, Janko in Vinko Koren- ■ čan). — 21.15 Salonski kvintet. — 22 Čas, poročila, salonski kvintet. Drug i programi* Nedelja, 21. avgusta. Zagreb: 20.30 Koncert tamburaškega zbora »Merkur«. — 22 Plesna glasba. — 22.45 Plesna glasba. — Milan: 20.30 Sicilijski večeri, opera. — Barcelona: 22.45 Večerni koncert. — Stuttgart: 20.30 Pester večer. — 23 Nočna glasba. — Toulouse: 21 Večerni koncert. — 21,30 Odlomki iz komičnih oper, — 21.45 Operetne pesmi. — 22.45 Angleška glasba. — 23.15 Plesna glasba. — Berlin: 20 Pester večer. — 22,30 Plošče. — 23 Nočna glasba. — Belgrad: 21.05 Radio-orkster. _ 22.20 Plošče. — 22.40 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 Komedija. — 21.45 Igra. — Beromiinster: 20 Klavirski trio. — 21.45 Radio-orkester. — Langenberg: 20.30 Koncert. — 21.30 Dunajska glasba. — 22.45 Nočna glasba. — Praga: 19.30 Operetni večer. — 22.25 Plošče. — Dunaj: 20.15 »Stari Heidelberg«, 5. dej. od W. Me-yer-Forster. — 22.35 Večerni koncert. — Budapest: 20.20 Operetni razvoj — Leharjev proslavni večer. Ciganska glasba. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zelss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi ioloodd* Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki KromuI V nedeljo gostuje v Kranju v renomirani restavraciji Stara pošta znana godba »Zarja« iz Ljubljane, kjer priredi koncert od 17 do 1 ponoči. Za obilen obisk se priporoča F. Lieber. Gorenjska podružnica Slovenskega lovskega društva posivijo svoje člane, da se udcleie pogreba ustanovnega člana g. Josipa viteia Pogačnika, ki bo v soboto dne 20. avgusta t. 1. ob 17 izpred hišo žalosti na Podnartu na pokopališče v Ovsišah. Kroj predpisan. Ormož Dr. Anton Hrovat, ordinarij bolnišnice križev-niškega reda v Ormožu, je odsoten od 23. avgusta do 1. septembra 1932. Novo mesto Kdor se želi udeležiti vseslovanskega kongresa narodnih noš v Ljubljani ob priliki velesejmske razstave »Ljubljana v jeseni«, ki bo od 3. do 5. septembra t. 1., v narodni noši, naj se blagovoli priglasiti v trgovini J. Krajec nasl. Otvoritveno naznanilo! Mr. ph. N. Komotar vljudno naznanja, da je otvorila lekarno na Viču Lekarna je najmoderneje urejena ter prodaja vsa tu- in inozemska zdravila in specijalitete. — Oddaja recepte na vse bolniške blagajne. + Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po volji Vsemogočnega po mučni in mukapolni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 90. letu starosti izdihnil svojo plemenito dušo naš dobri oče, stari oče in tast, gospod Matevž Turšič posestnik ▼ Bezulfaku. Pogreb nam nikdar nepozabnega se bo vršil v soboto 20. avgusta ob 5 popoldne iz Begunj št. 31 na domače pokopališče v Bezuljak. Žalujoče rodbine: DR. TURŠIČ, LOVKO, ŠVIGELJ, ZAFRED, KRAVANJA, MAJARON. v\\ sns pridobi ljubezen Spoznala sem, da se da možko srce očarati z mehko, belo, svežo kožo. Vsaka žena zamore to potrditi v svoje veliko zadovoljstvo in pridobiti nove oboževatelje, ako uporablja, kot jaz, novo kremo Tokalon, bele barve (ne mastne), ki sestoji i r preparirane sveže smetane in olivnega olja s pri-mesni, ki kožo osvežuje in jo dela belo. Krema Tokalon pronica neprestano v kožo, ubtažuje razdražene kožne žleze, to-žuje razširjene pore, odstranjuje sojedcc, omehča najbolj temno in raskavo kožo in |o napravi belo. Krema Tokalon daje koži v treh dneh tako lepoto in svežost, kakršne ne bi mogli doseči na noben drug način. Uporablja naj se vsako jutro! A ti ste že poravnati naročnino? ********************* ni t Globoko potrti naznanjamo vsemu sorodstvu, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša srčno dobra mati, sestra, teta in svakinja, gospa AMALIJA MEŽSK vd. PITSCHMANN roj. KUSTRIN danes ob 2 po krajši mučni bolezni umrla. Na njeni zadnji poti od mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu jo bomo spremili v nedeljo ob 17. Sveta maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Jakoba r.jf etrtek 25. avgusta ob 9. V Ljubljani, dne 19. avgusta 1932. Edo Pitschmann, višji pristav poštne direkcije, sin; Štefanija Stkrfe in Ida Kafol, sestri; Franjo Kaiol, tajnik Kmetijske družbe, svak — in ostalo sorodstvo. Vsem, ki so nam ob težki izgubi našega nenadomestljivega soproga, očeta, brata, zeta i. t. d. gospoda JANKO DERNICA lesnega trgovca v Mojstrani izkazali srčno sočutje, ga v hudi bolezni tolažili in vsem, ki so ga spremili na potu k večnemu počitku, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Ob prerani izgubi našega pokojnika smo prejeli toliko tolažil, da se nam ni mogoče zahvaliti posameznikom, zato naj vsem le Bog poplača. Prav posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini, Triglavskemu pevskemu društvu za ganljive žalostinke, gg. govornikom, dalje vsem Sokolskim društvom, gasilskim društvom, Lovskemu društvu v Mojstrani, Tujsko prometnemu društvu, Trigl. podružnici S. P. D, Skalašem, Smučarskemu klubu ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se zbrali od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo čast dragemu pokojniku. Dalje srčna hvala za mnogobrojne vence in cvetje. Vsem za vse Bog plačaj. MOJSTRANA-RADOVLJICA, dne 18. avgusta 1932. Žalujoči ostali: 6šze'a Dernič, soproga, Danko in Boris, sinčka. Rodbine: Pernic, Rabič, Božič. 4) C£ ^ S? 2S5O rf o> š-rsfšs Ušpg -ra-i g ..S »C/J??« cc n3 ""-« fo . £3 0 N „•§0« .O -■ali-' r* I r^ «> I c3 1 O 4> e * « u n > •£ « £ » . .o» - — a N •• _ .61 J§5 S -O a -t — e - C « » -2..U d ž 1 Loma Doone Ko so ga spustili skozi vrata, »da bi nesel gospodarju neko sporočilo«, kakor je eden izmed starejših študentov dejal Bakrecu, in so Peggy in Smilera za toliko časa, da bi bil jaz opravil svoje opravilo, privezali za železen drog, je s solzami v očeh pristopil k meni in rekel: »Rajši ne hodi, John, rajši ne hodi; bolje bo, če ne greš.« Toda jaz sem mu pojasnil, da je sedaj že prepozno, da bi odstopil od boja, na kar m i je odvrnil: »Tedaj naj ti Bog pomaga, pa ne pozabi podviti palcev v pest.« V kotu, kjer sta se stikala nasipa, je bilo prav malo prostora, ki je pa vendarle zadostoval, da smo se lahko borili na njem. Veliki tovariši so se po svoji stari mogočni pravici postavili v krog okoli naju, a manjšim je bilo dovoljeno leči na trebuh in gleduti borbo skozi njihove noge. Ko smo se še pripravljali in so pritrdili sveče, da bi nama svetile skozi oblake mogle, je pristopicala k nam nad osemdeset let stara Beba, ki je stanovala nad vežo zavoda. Vsakikrat, kadar smo se bili, je storila tako in nam kvarila pre-tepaško veselje. Nihče se sicer ni brigal zanjo, toda na nesrečo sta dva starejša gledalca izgubila priliko, videti prvi okret spopada, ker sta jo morala odvesti domov. Radoveden sem, kako je bilo Robinu Snellu tedaj pri srcu. Bržkone si ni storil Bog ve koliko iz tega, kajti bil je močan ko Hektor in neukrotljiv. Toda v meni je srce poskakovalo, ko šo pristopili tovariši, da bi pobrali mojo obleko. Zelo sem se oal, da bi bil tej>en, zato seni si razgreto pihal v pesti. Nato sem slekel svoj jopič ,ga vrgel na čepico !n pokril oboje s telovnikom. Eden od tovarišev, Tomaž Hooper po imenu, je bil ponosen na to, da ga je smel varovati, in še zdaj se spominjam, kako me je pogledal. Ta jopič mi je bila, naredila v dolgih mirnih zimskih večerih dobra mamica in mi ga s ponosom na najnovejši način izvezla, zato ga nisem maral omadeževati s krvjo, a razen tega sem imel v njegovem žepu dobre lešnike. Tedaj je pristopil moj tekmec Robin Sneli (ki je bil pozneje trikrat župan mesta Exetera), se široko razkoračil in me pogledal. Jaz se nisem obotavljal in sem pogledal njega. Okoli ledij je bil prepasan z velikim robcem da se mu je tenka srajca tesno prilegala, a na nogf. je knel lahke nabuhle čevlje, sicer je pa vrgel s sebe vso vrhnjo obleko. Sukal se je okoli mene, da se mi je glava maajla na tilniku, in ko se je postavil predme, je bil nekaj palcev višji od r> ne. Jaz sem bil brez jopiča in teiovuika in me kar nič ni veselilo pričeti, kajti bil sem v velikili dvomih glede zagonetnega vedenja Johna Fryja in njegovega sporočila. Sezita si v roke/; je zakričal velik fant in poskočil od veselja spričo prizora pred seboj; bil je iz tretjega oddelka in skoraj šest čevljev visok. : Sezita si v roke, hudička. Le korajžo, izkažita se in poigraj-ta se dobro in Bog bo imel rajši boljega od vaju.« Robin me je prijel za roko in me zaničljivo pogledal. Nato me je strahovito oplazil po obrazu, še preden sem se mogel braniti. »Mar smo se tako zmenili, dečko?« je zavpil John Fry; prisoli mu eno, John, no! Nobro si sc odrezal, John.« Vrnil sem bil namreč Robinu z vso težino svoje pesti. Vnela se jc resna borba in mladi gledalci se v svojem pričakovanju niso motili. Nisem sicer mogel paziti na njihove vzklike, ko so udarci deževali po meni, toda s tem nisem veliko izgubil. John Ery mi je pripovedoval pozneje, da so se rotili, kakor da bi se bili pekli v ognjeni peči. Toda nisva se mogla brigati zanje, ko sva se brez uma pehala v vroči borbi. Spominjam se Samo tega, da sem prišel po prvem spopadu v svoj kot skoraj brez sape in sem čutil veliko hrepenenje, da bi izginil od tam. Konec odmora,« je zakričal glavni rodilo]j, še preden sem zopet prišel do sape; slonel sem nu kolenih tovariša, ki me je podpiral. John Fry je pristopil k meni, toda tovariši so se mu smejali, kajti zahteval jc hlevsko svetilko in mi pretil, da bo povedal materi. »Konec odmora,« je zavpil drugi dečko, Se višji od prvega reditelja. »Ce naštejem do tri, preden se postaviš v bojno pozo, tedaj boš veljal za premaganega in pojdeš mod ženske.« To me je silno zabolelo. Pričel je šteti enn, dve, tri — toda preden je izustil »tri«, sem že stal z dvignjenimi pestmi pred svojim sovražnikom. Bil sem razgret in sem hropel, trdno odločen počakati novega napada. Dobro mi je storili, da som se odpočil na kolenih onega tovarišu, ki mi je tako pametno in vešče prihranil moči, kajti vedel jo, kako zelo se začetek često razlikuje od konca. Bil je res zrel dečko da malo takih, a pametni ljudje čutijo vedno veliko ljubezen do neumnih. ^Obračunaj z njim, Robin,« je vzkliknil velik dečko, kar me je posebno bolno presuniio, kajti to sc mi je zdelo silno nevljudno od tovariša, ki je s slastjo užival popoldne moje sladčice. »Zavij mu vrat, kakor ii> zaslužil, ker sc je sel merit 3 fantom, kakršen si ti.« na prosta Llpski jesenski sejem 1932: se\em- Natančnejši pogoji se dobe pri vodilnih potovalnih pisarnah in pri častnem zastopniku: ING. G. TttNNIES, Ljubljana, Dvofakova 3 PoStni predal 128. Vzorčni sejem od 28. avg. do vključno l.sept. Tekstilni sejem do 31. avgusta, sejem za gradbene, hišne in obratovalne potrebščine od 28. avg. do vključno l.sept. V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženifovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din ?'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložit! znamko. I Ii Vsaka beseda 1 Din Prodajalka 1'zučena trgovine z mešanim blagom želi sedanjo službo spremeniti. Ponudbe na upravo 'Slovenca« pod šifro »Zmožna« štev. 11.885._J«) Plačilna natakarica z osebno pravico, srednje starosti, želi mesto takoj. Ponudbe pod Čedne postave« 11.968 na upravo Slovenca«. (a) Nočni čuvaj starejši, pošten, zanesljiv, išče službo v boljši hiši, zavodu ali večjem podjetju kot čuvaj, hišnik, oskrbnik ali vratar. Ponudbe pod zn. »Vesten-št. 12.034 na upravo, (a) IEOTI Vsaka beseda 1 Din Sprejme se deček krepke postave, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, v trgovino z meš. blagom na deželi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 12.016. (v) Vajenca za kamnoseško obrt takoj sprejme Karol Novak — kamnoseški mojster, St. Vid pri Ljubljani. Oskrba v hiši. (v) Vajenca s predpisano šolsko izobrazbo sprejme trgovina meš. blaga v Ljubljani. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11964 (v) Službo za vsa hišna dela iščem pri manjši družini. Naslov v upravi Slovenca" pod št. 12.044._Ja) Ekonom absolvent višje kmetijske šole, 30 let star, s prakso v tu- in inozemstvu, išče zaposlitve na veleposest-vu ali pri kmetijski zadrugi. Gre tudi za skromno plačo. - Ponudbe pod »Ekonom štev. 11.969 na uoravo »Slovenca«. (a) Mlad nesrečnik prosi za primerno zaposlitev. Naslov v unravi »Slovenca pod št. 12075. (a) Vsaka beseda 1 Din Inštruktor dijak višješolec išče in-štrukcije v Mariboru. — Naslov v upravi - Slovenca« pod št. 11.993. (u) Akademik poučuje za stanovanje. -Naslov v upravi Slovenca« pod št. 11.986. (u) Vsaka beseda 1 Din Dijaka ali dijakinji iz boljše družine se sprejmeta v dobro oskrbo v Ptuju, - Naslov v upravi Slovenca« 11.994. (D) Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. Podrožnik XII-11-1. (D) Dva dijaka (-inji) sprejmem z vso oskrbo v solnčno, mirno sobo v centru mesta. Naslov pove upr. Slovenca« pod štev. 11967. (D) Nižjega dijaka sprejmem. Naslov v upr. Slovenca pod št. 12077. (D) Dva dijaka ali dva gospoda sprejmem v bližini obrtne šole. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 12086. (D) Dva mlajša dijaka sprejmem v celo oskrbo, vestno nadzorstvo in po zmerni ceni. Gosposka ul. 10-1. (D) 2—3 sobe kuhinjo, pritikline iščem v mestu za november. — Dolinar, Pred skotijo 11. (c) ODDAJO: Upokojenci, pozorl Lepo stanovanje v novi vili na Gorenjskem se odda stalno ali začasno. -2 ali 3 sobe in kuhinja. Voda, elektrika in vrt. -Cena 250 Din mesečno. -Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.961. (č) Trisobno stanovanje s pritiklinami oddam v najem solidni družini v Storah št. 42, tik želez, postaje. (č) Stanovanje zračno, visokopritlično, 2 sobi, kabinet, pritikline, oddam oktobra. Naslov v upravi Slovenca pod št. 12067. (č) Absolventinja srednje šole. vešča nemščine, išče primerne službe. Ponudbe pod Pisarna 11988 nu upravo Slovenca. (a) Prodajalka išče primerne zaposlitve. Naslov pove uprava Slovenca- pod št. 12083. (a) ▼saka beseda 1 Din Kmečko dekle pridno, se išče v župni-šče. Naslov pove uprava »Slovenca« 12.023. (b) Tečaj za vkuhavanje zelenjave, sočivja in sadja na Krekovi gospodinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani bo od 22. Jo 27. avgusta. Zunanje plačajo 200 Din, notranje 350 Din za vso oskrbo, u Izobrazba je temelj vsega uspeha. Kdor ne more v šolo, se vsega lahko nauči doma, če se vpiše v -Dopisno trgovsko šolo- v Ljubljani (Pražakova ulica 8/1., vogal Miklošičeve c. 30). Pišite po informacije! (u) 10. septembra pričetek prikrojevanja. — Krojno učilišče, Ljubljana. (r) Jnserati V\ 5Slovencu■ Na stanovanje in v oskrbo vzamemo dijakinje in učenke. Informacije dobite v sirotišnici šolskih sester v /Mariboru, Meljska c. 74. (D) Dvosobno stanovanje Podrožnik, lepa lega, sc odda s t. septembrom. -Petelin, Rožna dolina IX št. 43._(č) Trisobno stanovanje solnčno, pritikline, Gledališka ulica, III. nadstr. — oddam 1. novembra. Naslov v upravi Slovenca« ped št. 11.970. (Č) Dva dijaka ali dve dijakinji vzaineni na hrano in stanovanje. Aleksadrova c. 1. Marija Rutnik, vis-a-vis kolodvora, Maribor. (D) Vsako beseda t Din IŠČEJO: Večje stanovanje v centru mesta iščem za september. Ponudbe pod September« na upravo »Slovenca«. (c) imajo največji uspeh Stanovanja dvo- ali trisobna s kopalnico v centru išče Realitetna pisarna, Ljubljana, Vt oliova ul. 1. (c) Zopet znatno znižane cene! Od danes naprej samo Din 8S.— Aleksander Oblat Ljubljana, Sv. Petra c. 18 + V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena mama, stara mama, sestra, tašča in teta, gospa Marija Sattler vdova kurjača drž. žel. v četrtek 18. avgusta po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 20. avgusta ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta 35, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani , dne 19. avgusta 1932. FRANČIŠKA poroč. ULAGA, hčerka; PETER, PAVEL, IVAN in CIRIL, »inovi in ostali sorodniki. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Stanovanje 2 sobi. pritikline, nova hiša, v bližini Tabora oddam za mesec september ali oktober mirni stranki. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 12061. (č) Stanovanja preskrbi imovitejšim Per" ssons', poštni predal 307. _(č) Separirano sobo opremljeno, lepo. tik kolodvora, oddani. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 12048. (č) Sobo oddam eni ali dvema boljšima o-sebama. Ilirska ul. 19-1. (č) Najcenejše letovišče dobro kopališče. 30 Din. Poljanska dolina. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12076. (r) Rizling cviček, črnino nudi gostilna Tomšič, šentjakobski trg. (r) Školjko (mušel) za vodovod, dobro ohranjeno, nepoškodovano proda . Komič, Ljubljana, Prečna S. (r) Potujem v Nemčijo in prevzamem vsakovrstne komisije. Dopise pod Zanesljiv 12062» na upr. »Slovenca«. (r) Vsaka beseda t Din Pomagajte brezposelnim! Ker je nujno potrebno, da se svoje-časno brezposelnim in stradajočim tudi dejanski pomaga, se priredi »Loterija v pomoč brezposelnim«. Z nakupom in raz-pečavanjem srečk te človekoljubne loterije boste tudi realno pripomogli svojim potrebnim bratom, kar je tudi Vaša državljanska dolžnost. (o) V resnici imamo samo en edini recept znanstvenega sredstva za čiščenje zob: listi namreč, kaleri združuje milo za raztopi-tev maščob s karbonati za neutrallziranje kislin toda... na koga bi se obrnili? Na najmerodajnejšega — na proizvajalca mila, na Oibbsa najstarejšo tovarno mila na svelu, na iznajditelja mila za čiščenje zob ter mila za britje. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb. Lepa soba opremljena, separirana, se odda boljšemu gospodu. Nailov pove upr. Slovenca« pod št. 12071 (č) Sostanovalec se sprejme. — Ulica na grad 7. (č) Samostojen trgovec star 28 let, boljših in premožnih staršev, z lastnim premoženjem okrog 70.000 Din, se želi seznaniti z gospodično v starosti do 25 let, po možnosti trgovsko naobraženo, s primernim kapitalom ali lastno eksistenco. Resne ponudbe s sliko, je poslati na podružnico Slovenca v Mariboru pod značko Skupno življenje Tajnost zajamčena. (ž) Mj Vsaka besedn 1 DiD Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke v znesku 400.000 Din kupim. Ponudbe na upravo Slovenca' pod K 3« št. 11.935. (D) S 100.000 Din želim soudeležbo pri aktivnem podjetju — proti vknjižbi. - Ponudbe pod »Sigurno naložen- 12.025 na upravo »Slovenca- , (d Kompanjona (-ko) do 10.000 Din iščem. Ponudbe na upravo Slov.« pod »Dobiček« 12.043. (d Vsaka besedil l Din Malinovec pristen, kg 10 Din, prodaja Sadjak, Sv. Petra c. 83, dvorišče. (r) Vsaka beseda 1 Din Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če le nc z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. Gozdne parcele odnosno posestvo kupim. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Na deželi« št. 11.899. (k) Več parcel po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu"v Mostah pri Ljubljani, (p) Majhno vilo enonadstropno, dvostano-vanjsko - prodam. Naslov v upravi -Slovenca« pod 11.974._(p) Novo hišo pri Mariboru, 2 sobi, vrl, proda za 40.000 Din Zagorski, Maribor, Sodna ulica 30. (p) Hišo s pekarijo v popolnoma dobrem stanju, z vrtom ali zemljiščem, v prometnem kraju, v mestu ali v trgu na deželi, kupim. Ponudbe na Anton Preskar, Split, Sarajevska ulic« 11. (pj Hišo novozidano, 4 sobe, pritikline, vrt, v Trnovem, prodam za 130.000 Din. -Naslov v upravi Slov.-pod št. 11.991. (p) Meščansko hišo večstanovanjsko prodam, j Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 12070 (p) Šiška rr ! Vsaka beseda 1 Din Skoro novo Hiša, osenistanovanjska pohištvo, spalnica, jedil -naprodaj. Ponudbe na u- niča, kuhinj, spalna miza, pravo »Slovenca pod zna čko »Šiška« štev. 12073. (P) Lepo vilo v gorejškem letovišču prodani. Hranilna knjižica prvorazrednega zavoda se sprejme. Ponudbe na upr. Slovenca« pod št. 12031. (P) kredenca, naprodaj. Zar-nikova ulica 17. (š) BEBBBBBBiaBmBI Casjez/č to 1 pa tudi dobra \ reklama v \SLomcu■ Majhno posestvo na Črnučah, ugodno naprodaj. Vprašati Viš, Tržaška c. 1. (p) Vila štiristanovanjska z vsem konfortom, 20 let davka prosta, gospodarsko poslopje s stanovanjem, 1000 kvadr. m vrta naprodaj v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 12081. (p) Parcele poleg kolodvora v Dev. M. v Polju prodani. Naslov poce uprava Slovenca* pod štev. 12082. (p) Hiše od 74.000 Din dalje prodaja širom Slovenije — Realitetna pisarna, Ljubljana, Wolfova ul. 1. (p) Hiša tristanovanjska, lokal za vsako obrt z vrtom naprodaj. Studenci, Kralja Petra c. 62, Maribor, (p) Lepo posestvo v neposredni mariborski okolici, ob državni cesti, :r = :oječe iz stanovanjske hiše. gospodarskega po--lopja. primerno za lončarja, kolarja, vrtnarja, Ic-sotržca; 4 orale zemlje od tega en oral parcelirau, se po vrednosti proda. Ponudbe pod »\V 300.000 na upr. »Slovenca«, Maribor. (p) Stavbna parcela Stožice, lepa lega, naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca pod st. 12065. (p) Dve stanovanjski hiši velik industrijski objekt s stroji /a obdelovanje lesa (/ ali brc/ istih), gospodarsko poslopje, stavbene parcele itd. prodani skupno ali posamezno. Objekti so tik kolodvora gorenjske proge, prikladni /a vsakovrstno industrijo. - Cena nizka, o-lajšcvalni (dolgoročni) plačilni pogoji. Kot plačilo sprejmem tudi vložim knjižico. Naslov v ti-pravi Slovenca* pod št. 12063. (p) Klavirji, pianini! Kupujte na obroke od Din 400 - prve svetovne fabrikate: Bosendorfer, Stein\vay, Forster, Petrof, Ilolzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši. (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključi, o le sodni izvedenec in binši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznih Ljubljana Aleksandrova cesta 7 Najcenejša posojevalnica! Vsaka beseda 1 Din Partijo stavbnega dolgega lesa in ca. 100 m:l hlodov rabim za takojšnjo dobavo. Hlodi smejo biti mešani: jelka, smreka in tudi druge vrste. Ponudbe z navedbo cene poslati; Lesna industrija Fran Ravnikar, Linhartova 25, Ljubljana, (k) Pisalni stroj novejše tipe, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe je poslati z navedbo cene in firme pod zn. Pisalni stroj« 12.024 na upravo »Slovenca«. (k) Športno kolo ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.985. (k) Sladko seno prešano, kupim. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.971, (k) IZffiBBBBBBBBBB Tri izložbene rolete rabljene, prodam. Karnič-nik, Stari trg 8. (1) Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonske in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. Nogavice, rokavice^ robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Plahte vozne in konjske, in vso železnino nudi Fr. Stu-pica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana. (1) Postelja modroc, klavir in omara poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 11.992. (1) Starinski rute naprodaj. Poljanska cesta 13, trgovina. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Preiog. Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Naročajte "BLOVEflCA najcenejši slovenski dnevnik Vsaka beseda 1 Din Če avto svoj stari prodajaš al' motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti mnogo prižene Slovencev najmanjš' inserat Seno suho, zdravo, ima naprodaj L. Noušak, Bos. Du-bica. (1) Kolo prodam ali zamenjam za smuči. Vidovdanska 6. (1) »Valvazor« naprodaj. Ponudbe Golob Davorin, trgovec, Celje. 1 Posteljne mreže nove proda Novak, Slomškova 27. (1) Krušno moko in sržerao moKa vedno svežo, kopito zelo ocodno pri A. VOLK, LJUBLJANA ResUera ceeta U. Najboljše sredstvo prot kurjim očesom CLAV13J je mast IJobito v lekarnah dro-gerijah ali naravnost iz ivornice in davnega skladišča ra. mrnrn "fcflinsar -Varujto se potvnrK Za Jugoclonnsfco Orimrno v Ljubljani: Karel Cei. izdajatelj: Ivan Rakovec- Hodnik: Franc Krcmžar.