te »liti pra|e»an:
za
,*'0 ruto naprej 26K — h 1 lota , 13 , ~ »
*»trt , , 6 , 50 , ffi«eec , 2 ,20,
'•U?rav»litva pr»j8Bas: za
(slo leto naprej 20 K — h leta , 10 , — , ifitrt , , 6 , - , ««aoc „ 1 „ 70,
fl® Jia i i! j e n j e na dom 28 li na mes>ac.
Političen list za slovenski narod,
Naročnina in Instratt ■prejema upravnlitva v
Katol TIskarni, Kopitar-jeve ulice 8U 2,
Rokopisi se ne vraCajo,
oefrankovana pisma ne »aprejcmajo.
Uredništvo je v Seme-
siikih olicah 6t. 2, i., 17.
Izhaja vsak dan.izrzemšl nedelje in praicike, ob pol 6. uri popoldne.
Stev, 285.
V Ljubljani, v petek, 12. decembra 1902.
Letnik
Državni zbor.
Dunaj, 11. grudna.
Češko-nemška sprava
Parlamentarna komisija mladoSeškega kluba jo imela včeraj daljšo sejo, v kateri je določila češke zahteve kot odgovor na nemške predloge. Izvolili so poseben odsek, ki naj v Bmislu Bklepa izdela spomenico. V tem odseku so : Dr. Pacak, dr. StraoBky, dr. Začek, Hruby, dr. Šileny, dr. Harold, dr. F<_rt, dr. Kramsr, dr. Brzorad, dr. Piaček, dr. Pantuček, dr. Dvcfak in dr. Rybi.
Tudi češki konservativni velej> sestniki so imeli včeraj sejo, katere sta sa udeležila češki deželni maršal knez Lobkovic in groi Buquoy. Sklenili so, da počakajo, kaj sklene mladočeš.ki klub. V ponedeljek utegne hiti mladočeška spomenica gotova. Skoraj gotovo češki veleposestniki pritrdijo zahtevam čeških posiancov.
Vsa kaže, da je čeSko nemško premirje pred novim letom izključeno. Ker pa češki poBlanci ne dopustč dnevnega reda, dokler ne dote češkega notranjega jezika v uradih, zato bede vlada dno 18. ali 19. t. mes. državni zbor odgcdila preko novega leta in b § 14. uveljavila začasni državni proračun.
Sladorna industrija.
Td in drugi teden bodo zborn;ca razpravljala o krošnjarskem zakonu in reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug. Vlada je včeraj predložila bruseljsko pogodbo glede sladorne indu«trije. Ta stvar je nujna, toda stranke so niso ša zedinile glede tega vprašanja. Danes jo zborovala parlamentarna komisija, da sa posvetuje o tej pogodbi. Sicer je ta pogodim jako neugodna za avbtrijsko sladomo industrijo, vendar pa bi biia škoda še večja, ako jo Avstrija odkloni in tako vrata odpre splošni konkurenci. To vprašanje pojasnim, ko prijo na vrsto.
Češki učitelji.
Dr. D v c f a k in tovariši so danes vprašali ministerskega predsednika in nr-.učnega ministra, ali odobruj ta odlok češkega ces. namestnika, ki učiteljem prepoveduje veako manifestacijo proti vladi, ke? ne predloži v najvišje potrjenje deželnega zakona glede zvišanja učiteljskih plač. V detičnem ukazu
baje naglaša deželni šolski svet, oziroma cesarski namestnik, da je le parlament kriv, da zakon ni potrjen. Dr. Dvcfak je med živahnim odobravanjem svojih tovarišev ostro grajal ta ukaz, ki jo žaljiva provokacija češkega naroda in njegovih zastopnikov. Zakon je bil v češkem deželnem zboru soglasno sklenjen, torej tudi z nemškimi glasovi, in to vprašanje ni v nobeni zvezi z državnim zborom, kakor naglaša ukaz. Govornik prosi predsednika, naj to interpelacijo takoj izroči ministerskemu predsedniku.
Krošnjarstvo.
Danes je zbornica rešila paragrafa 10., 11. in 12. krošnjarskega zakona. Paragraf 10. našteva razno blago, ki je krošnjarjem prepovedano.
Pcslancc Heimrich predlaga, da bi krošnjarji cmeli prodajati kandite in sladščice.
Ne obvelja.
Poslanec Spinčič opisuje bedo v nekaterih vaseh občine Podgrad v Istri ter predlaga, naj se trem vasem dovoli še nadalje predajati kis ali ccet. Tudi ta predlog na obvelja.
Poslanec dr. Gregorčič predlaga, naj sa Bovčanom in Trnovcem na Goriškem dovoli prodajati očala. Tudi ta predlog zbornica odkloni.
bploh pa so fjliaovapja jeko slu^jn?.. Zbornica je večinoma prazna. Ko je glasovanje, dnd poslanci v zbornico in mnogi niti ne vedo, o čem glasujejo.
Paragraf 11. doioč?, da more politična oblast prepovedali krošnjarstvo za čas kužnih boleznij. — Obvelja.
Paragraf 12. določa, da morejo občinski zaalopi prepovedati krošajarstso z določenim blagom. Ta sklep pa mora odobriti deželna vlada, zuališavui trgovinsko in obrtno zbornico.
Jutri nadaljevanje razprave.
Poslanec Ž i č k a r je vložil v zadevi „<lelavskega podpornega društva v Calju" slovensko interpelacijo. Čvihi, Hrvati, Rušim, v novejšem času tudi Lahi vlagajo vprašanja na vlado v svojem ma-temeni jeziku, zakaj bi sa ta pravica no po-služili tudi Slovenci?
Delavsko podporno društvo v Celju je naznanilo mestnemu uradu v Celju 14. aprila 1902, da namerava v nedeljo 9. majnika 1902 napraviti izlet iz celjskega »Narod. Doma« na »Stari grad«. Mestni urad je pa prepovedal ta izlet, češ: »Pohod po mestu bi utegnil kaliti imr in red." A isli mestni urad je nekaj duij poprej dovolil tak izlet delavskemu izobraževalnemu društvu in delavcem v premogokopu na Pečevniku; takrat sa ni kalil mir in red. Proti prepovedi mestnega urada v Celju je vložilo delavsko podporno društvo v Celju po tamošnjem mestnem uradu pritožbo na c. kr. namestništvo. Prosilo je, naj ee razveljavi sklep celjskega mestnega urada in naj se naroči mestnemu uradu da ne bo enostransko prikrajševal v temeljnem zakonu zajamčene državljanske prjtvice. Pritožba z dne 12. majnika 1902 so pa do G. sspt. 1902 od namestništva ni rešiia. Zuto jo omenjeno društvo 17. sept 1902 prosilo c. kr. nameatništvo, naj vendar reši navedeno pritožbo. Da 8. dec. 1902 se pa to ni zgodilo.
Radi tega so poslanci Ž i 3 k a r in tovariši danes vprašali min. predsednika kot voditelja ministerstva za notranjo posle:
1.	ILča li poskrbeti, da ne bo celjski mestni urad enostransko prikrajševal in kršil v temeljnem zakonu zajamčenih državljanskih pravic (
2.	Kaj namerava storiti, da se rešitve slučajnih pritožb ne bodo neprimomo dolgo zavlačevale, kakor se godi v navedeni celjski zadevi ?
Poslanec Z i č k a r in tovariši so vložili v današnji seji nujni predlog giode državno podpore za 170 prebivalcev v občini D o b j o , politični okraj Brežice. Tamošnji kmetje ao bili letos trikrat hudo poško dovani. Spomladni mraz je pokončal lepo cvetoča sadna drevesa; meseca julija je idrobila toča poljske in vinogradne pridelke; a v jeser.i je zopet zgodnji mraz zabranil, da to malce, kar je zraslo, ni moglo dozo-rtti. Beda je torej voiika, podpora neizogibno potrebna.
Odpoved trgovinskih pogodb.
Veliki in nepričakovani vspehi nemške vlade v drž. zboru bo povzročili, kot smo
že opetovano omenili, na Dunaju in v Budimpešti opravičen strah. Bali so se opravičeno, da Nemčija, oborožena z novim carinskim tarifam, takoj z novim letom odpove trgovinsko pogodbo z našo monarhijo in jo tako najde nepripravljeno. To je dalo povod, da sta so minula dva pravnika nenadno sošla na Dunaju Koerber in Sneli ter storila v tem oziru nujno potrebne korake. O vspehu tega koraka poročajo tržaškemu „PiccoJu" z Dunaja to le: Poslanec Bisevi se je o stvari razgovarjal z vplivno osebo iz Berolina, ter od nje izvedel, da sedaj niti Nemčija niti Avstro-ogrska u o mislita na odpoved trgovinskih pogodeb z dnem 3 1. decembra. S tem pa seveda ni rečeno, da so pogodba ne odpove tekom leta. A vendar vspeh je dosežen in naši vladi sta s tem pomirjeni.
Precfctaja torej le še pogodba z Italijo. Italija se sicer z vsemi silami brani odpovedi obstoječe pogodbe, ker ima od nje radi znane vinsko klavzule vsestranske koristi. Izza kulis sa javlja, da bi naša vlada rada vstregla tej želji svoje prijateljske zaveznice, vkljub temu, da jo je državni zbor poz?ai, naj ue na vaak način zviša carina na italij. vino, ker se silno nerada zameri Italijanom. Ta so pa nastopili Ogri ter po Szellu odločno zahtevali, (ia v bodeče ne »me -veljati sedanja vinska klavzula. Ogrska vlada ve torej v tem oziru mnogo bolje varovati koristi svoje dežele nego naša. Vkljub temu energičnemu nastopu se pa po najnovejših poročilih pogodba ne odpove, marveč samo premeni določba vinske klavzule. V tem oziru so se včeraj zopet vršila posvetovanja mej Koei-ber,em in Goluchovvskirn pri cesarju. Upanje je toroj, da se popravi vsaj ta krivica, ki bo po zaslugi Ogrov v prid tudi avatr. vinogradnikom.
Lah za jugoslov. kraljestvo?
„Trieste" prinaša nastopno vest: Grcf Donato Sanrniniatolli, eden prvih pospeše-vpeljav iu vzdrževateljc-v društva »Dante Alighien", piša v svoji ravno isišli publikaciji „Okolo mej Italijo", v kateri govori o aspiracijah Vsenemcev na Trst in naša Pri* morje, rnei drugim to-la: „Na podiagi tega domnevanja, ki gotovo ni izmišljeno, bi se
LISTE®
Ljubezen do bližnjega.
Spisal J Š. Baa".*) Poslovenil Fr. Štingl.
(Konec.)
Svež vetrič je zapihal — pripognil ponosne glave plamenov — zagnal jih jo nižje — na stran — kjer je stal skedenj. Kakor lačne reke so segli plameni po njem.
„Ža se je vnel! Poglejte! Ža gori 1" vpili so ljudje, gledajoč v plamene, razlita po strehi skednja.
Na trdem potu so zaropotala kolesa brizgainice, katero je vleklo pet, šest mcž. »Prihajate poino!" očital jim jo nekdo.
„Ne moremo za to", branili so ae, „nihče nam ni posodil konj, sami smo jo morali vleči."
„Lo vodo, veda — hitro!« klical ja načelnik. Po teh besedah so se zapirala odprta vrata sosednih hiš. „No puSčajto jih k nam — ie jih no puščajte", opominjali so se znotraj med nebej. „Odprite — pu-Rtite nas k studencu!" razbijale so pesti po trdih deskah vrat. „Pcsušil ko je, nima vod.)",
lagali so sa za vrftt;. Leteli so dalje. „Dajf,c nam vode!" so iznova prosili. „Ne mororno, štepih jo pokvarjen", in hitro so od njega proč vzeli vzdigalo in betov drog. „K ribniku pojdite!"
„K ribniku !" klicali so g?si!ci in vlekli težko brizgalnico.
»Sosedje — gospodje — pro3im vaa — pojd.te črpat — pojdita k brizgalnici", vabil jo občinski stražnik. Krog gledalcev se je raztegnil kakor megla — ljudje so sa umaknili, skrili v temo.
„Ta— ti—ti—ti—", zacvilila je trobenta načeinikova, in pri ribniku se je Blišalo povelje: „ena — dve — ena — dve." Kakor skozi debelo žilo kri, tako je t:kozi suho cev stopala voda naprej.
„Le-sem brizgajte — sem — žo se tudi tukaj vnema", zalilical jo gasilec in trgal kraj ccvi iz rok tovariša.
„Načelnik mi je ukazal brizgati tam-le" — pričkala sta so — in drrgocena vccla ie med tem brizgala na cesto v prah.
„Jaz tukaj ukazujem", vmešaval seje mož a pozlačeno čelado. „Kaj sem vam ukazal?"
»Tako? Tujca branite — in mojega svaka ne? In to ste bratje, gasilci? Uma-
zano; ste, da vam povem" — in razburjen je v.*gel čelado in pas na tla pod noge na čeln^kove.
In medtem, ko so sa pričkali, divjal je ogenj razbrzdano dalje. Skak al je in r&zsaj&l, cvetel in šumel, hchctal so in radoval kot liudr.bec Požrl jo streho, skedenj, in kakor lačen t;ger jo skočil na sosedno hišo. Samo goli krovi, sklenjeni kakor prsti cbeh rok, ognjeni, pokriti z žerjavico in ogoreli, so molili proti nebu, in v sklepu zgcrsj, tam, kamor so utaknili šopek, kadar eo jih vzcli-govali, kjer so bili z žebljem zvezani, da bi ne šli narazen, t;im jo gorel kakor zlata kitica, rumen plamenček.
»Ta—ti—ti—ti", klicala je trobenta — »črpat vodo — vodo", klicali so ljudje,
»Sosedje, gospodje, pomagajte! Na pomoč gaailcom ! Pojdite, prijatelj" — s;lil je stir lnik odraslega fanta, ki je bil naslonjen no nespretni zid in držal roke križem.
„baj sem ravno zdčj pnšei", lagal jo predrzne, „baš zdaj sem pustil bii/galnico iz rok."
»Torej rprostito, gospedje, sosedje!" se je iznova čul nj(gov glas, ki je bil žo od samega vabenja ves hripav.
A nihče se ni zganil. — Pred ognjem, v polni svetlobi je stala truma vaških od-iičnjakov. Bil je tu grajščinski oskrbnik, gozdar, učitelji, bogatejši kmetje — stali so v krdelcu kot častniki pri vojaških vajah, dajali so zmedene ukaze in složno obsojali nemarnost ljudi .... tu;ih, ki so stali za niimi — bolj oddaljeno, ker sa niso upali pridi u žiti k n^m. Da, tako go tu stali vsi. s:.mo gledali so, naslajali ao se kakor Na-ron cb veličastnem prizoiu rastočega požara. Ravno tako je bilo, kakor bi bili povabljeni, da naj ob tej in tej uri pridejo k požaru — kot k glcdališčni igri, k plesu, k zabavi .... Tako so tu stali z razširjenimi očmi, z napeto pozornostjo. Z vzkliki so izražali svojo presenečenje, opazujoč napredovanje ognja. Opozarjali so so med seboj na posebno zanimivo podrobnosti:
»Poglejte goloba — reveži — ali vidita — kako se sučejo ? Kako letajo ? E.lon je že doli padel — drugi —«.
»Poglejte — mačko — revicj, k&ko je opečena . . . .«
»Nesrečneži, vso jim bo zgorelo !« — mitov&li so z beiedan i.
In še-Ie, ko so je rgtnj do sitega la
razširila nad Trstom moč Germanije. In Trst, ne več avstrijski, ampak .nemški", bi predstavljal za nas najhujo nesrečo, ki si jo jo mogoče misliti, dočim bi me ravno ne plašilo kraljestvo jugoslovansko z nekoliko milijoni prebivalcev onostran Adrije". — Kakor se vidi, si mož prej želi jugoslovanskega kraljestva, nego nadvlade Germanije, a bržkone le zato, ker se Lahi bolj tresejo pred Nemci nego pred alovani.
Nemški carinski tarif vsprejet.
Nemški državni zbor je včeraj v drugem branju sprejel vladno predlogo s 183 preti 136 glasovom in preostaja torej le še lormalno tretjo branje, ki se vrši v soboto. Socialni demokratje in z njimi združeni opo-zioionalni poslanci so za včerajšnjo sejo na-gromadili celo vrsto preminjevalnih predlo ■ gov, toda na predlog poslanca Spahna je zbornica z 202 glasovoma proti 119 šla preko vseh na dnevni red ter s 182 proti 136 glasovom defiaitivno odobrila Kardofbv en-bloc predlog. S tem je dognana razprava o carinskem tanfu, za katero so potrebovali 112 sej.
Vojno stanje v Venezueli.
C. ravno formelno Nemoi in Angleži še niso napovedali vojske Venezueli, je zavladalo vendar z včerajšnjim dnem ondi pravcato vojno stanje. Pričeli so, kot znano, Nemci in Angleži, ker jim venezuelska vlada na ultimatum ni dala povoljnega odgovora. Zajeli so štiri vojne ladije v ime cesarja Viljema in kralja Elvarda ter jih razun ene, ki jo je za Frar.crza reklamiral francoski zastopnik, potopili v morje, potem ko so moštvo spravili v varno zavetje. Skoro istodobno so proglasili blokado glavnega pristanišča La Gu»yra. Prehod je dovoljen edi-nolo ladijam severoameriakih zveznih držav, dokler te ne bodo kršile obljubljene popolne nevtralnosti. To bo pa seveda silno težko, ker javno mnenje v beverni Ameriki s mpati-zira z Vcnezuelanci ter se posebno častniki nič kaj radi ne uklanjajo Rooseveltovemu mnenju. Menda ravno vsled tega pa predsednik Cistro tako odločno vstraja na prvotnem stališču ter noče šo ničesar vedeti o kaki kapitulaciji, kdal je oklic na prebivalstvo, v katerem pravi, da je nastop Nemcev in Angležev krivičen ter pravica na strani Venezuele. V oklicu poživlja ljudstvo, naj Btori svojo dolžnost v obrambo domovine pred tujimi nasilniki. — Ljudstvo se res navdušeno cdzivlja ter ža sedaj prireja burno demonstracije preti sovražniku. Vse se ob-orožuje.
Najnovejše vesti javljajo, da so oblastva v Cirscaeu oprostila vsa aretirane nemške in angleške podanike, ker so se zbala odločnega nastopa 320 pomorščakov nasprotne mornarice. Venezuelske čete so že odšle s svojimi topovi iz Caracasa v La Guayra in včeraj zjutraj je došlo pod osobnim poveljstvom predsednika Castro tje že 2000 mož
razsajal, in ko je nasičen, naveličan, utrujen, sam prenehal, so odhajali prijetno razburjeni domov, razgovarjajoč s?, kako se je delalo pri ognju in kako naj bi so imelo delati ; obenem pa so se zgražali, kako so zdaj ljudje nemarni, sebični, in iznova so si pripovedovali zanimive podrobnosti prizora, ki so ga bili ravno zdaj videli. Gostilno so se odprle, možje so jih napolnili, pili so in se pričkali ....
Po polunoči je izza gore priplaval na nebu veliki mesec in okoli njega kot ribe v mrežo vjete so zatrepetale srebrne zvezde, kakor bi bile iskre, ki so so iz požara porodile. in so žalostno gledale našo vas.
Tu je v vrsti hiš zevala luknja, kakor bi so iztrgal zob iz čeljusti. Bilo je pogorišče, na katerem je Malec, naslonjen z obupno glavo ob zakajeni zid, žalostno jokal.
»Okradli so nas — okradli so nas!« je naenkrat v pošastno noč zaklicala grozno tožbo z ubitim glasom njegova žena. Vračala se je z mesta, kamor je bila znosila majhno premoženje, katero je bila rešila iz plamenov ....
»Pisker zabele — dve pernici — devet koščkov povojenega mesa — oh, B^g ve, kaj so nam še vzeli . . . .«
»Okradli so nas — okradli«, grozna, strašna tožba na podlo ljudstvo se je iz teh besedi vzdigala proti nebu ....
z 18 topovi. Poleg tega pričakujejo že danes še 800 mož pod vodstvom Castrovega brata. — Nemški in angleški zastopnik sta odpotovala v Trinidat.
Zanardelljjevo stališče omajano.
Vsi italijanski listi brez izjeme napovedujejo sedanji italijanski vladi bližnji konec. Pokopal jo bo v prvi vrsti, kot smo že omenili, znani načrt o ločitvi zakonske zveze. Te dni pa se je pojavil v zbornici še drug do godeb, ki kaže, kako se opozicija pripravlja na odločiven boj.
Posl. Sacchi, eden prvakov skrajne levice, ie namreč odloži svoj zbornični mandat, ker je njegova stranka propadla pri občinskih volitvah v Cremoni, kjer je Sacchijev volilni okraj. — Prvi, kateri je v zbornioi predlagal, nuj se Sacchijova demisija ne v sprejme ter naj se ga naprosi, da obdrži svoj mandat, bil je načelnik opozicijonalne desnice, posl. Sonnino. Iz tega in iz prija teljakega razmerja, ki zadnje čase vlada med Sacchijem in bonninom, sklepajo laški listi, da se med tema dvema snuje parlamentarna zveza, ki namerava vreči sedanjo vlado. Po leh virih bo že v prihodnji spomladi imela Italija novo vlado Sonnino Sacchi.
Iz brzojavk.
Cehi ne o p u s t e obstrukcije. Dunajski listi javljajo, da se gotovim strankarskim mešetarjem ne bo posrečilo odvrniti Cehov od obstrukcije ter se torej budgetni provizorij ne bo rešil parlamentarnim potom. — Parlamentarno delo. Prvotno določene sobotne seje poslanske zbornioe ne bo, ker hočejo dati Cehe m časa za sostavo elaborata. Zadnja seja v tem tednu je danes. Prihodnja se vrši v ponedeljek popoldne. Krcšnjarski zakon bo rešen v dveh ali treh sejah, potem pride na vrsto zakon o termino kupčiji. — Nižje-avstrijski deželni zbor bo onido k izrednemu zased mju 19 t. m. Rešil bode proračunski provizorij in izvršil volitve v deželni odbor. Deželnim maršalom bo bržkone imenovan opat Schmolk. — Vojaška predloga v ogrskem parlamentu. Finančni odsek ogrske zbornice je vsprejel nespijemo-. njeno predlogo o vojaških novincih ter tudi drugo predle go o rezervistih. — Morski roparji v Rdečem morju. Neko angleško jadernico so napadli v Rdečem morju morski roparji ter jo cplenili. Angleška vlada odp.šlje takoj eno vojno ladijo.— Proračun dunajskega mesta jo bil včeraj zjutraj ob 2 uri sprejet tudi v tretjem branju.
Dnevne novice,
V Ljubljani, 12 decembra.
Peti shod slovanskih časnikarjev
bo prihodnje leto v Plznu dne 31. maja, 1., 2. in 3. junija. Tako je sklenila osrednja zveza slovanskih novinarjev v Pragi dne 1. dec. Pri tej seji sa jo razpravljalo tudi o slovanski časnikarski dopisovalnici.
Narodni šolski svet. »Slovenski Gospodar« priobčujo podatke, katere smo priobčili v »Slovencu« o gibanju Slovencev in Nemcev v Avstriji ter pravi: „Tudi na Štajerskem s:no šli nazaj. Mnogo so krive na našem nazadovanju tudi šole po Spodnjem Štajerskem. Slovensko šole se s cepljenjem v mnogoštevilne vaške šole slabijo, nemški pouk v šolah se vedno bolj razširja in za nemške šole med nami pošteno skrbijo Nemci in nemškutarji. Slovenci pa se za šolstvo premalo brigajo. Naši učitelji — po svoji večini — gledajo le na Kranjsko in podpirajo kranjske Dimnike in in Jelence, za nazadovanje slovenskega šolstva pa se ne zmenijo. Bil bi nujno potreben nekak narodni šolski svet, ki bi uravnaval našo spodnježtajersko šoUko politiko. Toda to bi bilo pozitivno delo in ne napadanje, za take reči pa še pri nas sedaj ni smisla! In mi vsled tega nazadujemo in propadamo. Če pa kdo na kaj opominja, jo rogovilež in razgrajač!" — Slovensko uči-teljstvo naj o teh besedah premišljuje.
Promooija. Cand. med. g. Pavel Kane bo promoviran doktorjem vsega zdravilstva v soboto dn<§ 13. decambra 1902 ob 12 V4 uri opoldne v avli c. kr. Kari-Francove univerze v Gradcu.
Odlikovanje. Cesar je podelil namest ništvenemu svetovalcu in voditelju okrajnega glavarstva v Gorici, Ilmriku grofa
A 11 e m s u , naslov in značaj dvornega svetnika.
Grof Clary, oes. namestnik na Štajerskem, je postal častni doktor prava gra-ške univerze.
Koroško šolstvo. Sola v Št. J,»kobu v lloiu je dobila šesto učit. moč v osebi gdč Olge Šivic.
Učiteljsko vesti s Štajarskega. Za
učiteljico na šolo v Laitersberg Krčevino je imenovana gdč. R e i c h , za učiteljico na šolo v Pekrah gdč. O.ga J a n š e k.
Nevarno bolan je na Dunaju že več dni presvetli gospod H u g o n k n e z Wi n -diseh Graetz. SOletni gospod se jo prehladil na lovu na Ogrskem. Previden je bil s sv. zakramenti za umirajočo. Obolel je tudi predsednik gosposke zbornice knez Alfred Windi8ch-Graetz;.
Dr. Ladislav Rieger je dne 10. dec.
dovršil 84. leto svoje BtaroBti. Mladočeška . burja je za nekaj Časa otemnela v narodu > njegovo častitljivo osebnost, a zdaj ko so I Mladočehi ravno tam, kjer bo bili pred ne- j davnim Staročehi, ga spoštuje vse brez raz- i like.
Zakon proti pijančevanju. V državnem zboru je Čeh Hajek predložil nujni predlog, naj vlada potegne nazaj svoj načrt zakona proti pijančevanju in naj ga da v pretres trgovinskim zbornicam, katerih mnenje o tem naj zasliši. S tem bi bil zakon zopet za dolgo časa pokopan in gorje, ki narašča v državi vsled pijančevanja, bi naraščalo. z-i Ihjekov predlog pač ne morejo biti pravi ljudski zastopniki.
Zvišanje pokojnin oivilnim drž. uradnikom in uslužbencem. Z zakoni z dne 19. julija 1902. 1. drž. zak. št, 220 in 221 8 3 je dovolilo civilnim državnim uradnikom (državnim učnim osebam) petih najnižjih činovn.h razredov (šestih najnižjih dijetnih razredov) osebam orožniškega mo- j štva in orožniškim uradnim slugam, kakor ' tudi civilnim državnim uslužbencem, ki apa :
dajo v vrsto slug, oiiroma vdovam civilnih '
državnih uradnikov in državnih učnih oseb povišanje po prejSnih predpisih praviloma odmerjenih preskrbninskih užitkov. To po- ! višanje znaša 10%, odnosno 8%, 15% in 12% z v omenjenih zakonih navedenimi omejitvami in najmanjšo izmero preskrbnins'.<e pristojbine v znesku 800 K za civilne državne uradnike in 400 K za druge opravičence. Vdeležene stranko so na zgoraj oma-njeno postavo opozarjajo z dostavkom, da se povišani preskrbninski užitki nakažejo le na zahtevo opravičenega in po presoji zgla-šene pravice. V to svrho imajo vpokojeni državni uslužbenci, oziroma vdove taistih, ki menijo, da imajo pravico do povišanja dosedanjega preskrbninskega užitka, dekret, s katerim jim je bil dovoljen dosedanji preskrbninski užitek, ali na kratko izročiti za likviducijo dotičnih pobotnic pristojnemu uradu ali pa vpoalati z nekolekovano vlogo onemu oblastvu, koje je dosedanji preskrbninski užitek prvotno dovolilo.
Zvišanje pokojnine pri državnih železnicah. D.ie 1. sap t. 1900 uvedle so se na državnih železnicah nove pokojninske določbe, veliko ugodneje, nego so bile iste do tega Časa; vzlasti bil je zdatno zvišan minimalni pokojninski znesek uslužbencem in njih vdovam. Nove določbe vendar niso imele veljave na pokojnine, koje so bile po prej veljavnem penzijskem oziroma provizij-skem navodilu odmerjene. V soglasju b finančnim mininterstvom odločilo se je železniško ministerstvo, pričenši z dnem 1. ja-nuvarijem 1903 povišati vse po prejšnjih navodilih odmerjene pokojnine na sedaj veljavni pokojninski znesek, in sicer 800 kron za uradnike ali njih vdove, 600 K za pod-uradnike ali njih vdove, 400 I< za uslužbence v služabniški kategoriji ali njih vdove in 300 K za čuvaje ali delavce in njih vdove. Soaebno svoječasnim uslužbencem podržavljenih privatnih železnic in njih vdovam, kojih pokojnine so deloma popolnoma nezadostne, bode navedeno zvišanje brezdvomno jako zaželjeno novoletno darilo. V užitek zvišane pokojnine stopi 399 vpokojenih uslužbencev in 1360 vdov. V pokritje tega rabi se v prvem letu K 176.165.
Umrl je v Baljaku bivši nadučitelj v Podkloštru g. Jan. Lah, star 66 let. — V Poetojini je umrl odvetnik g. dr. Jos. Bi-s i a k.
Izvirne slike na prodaj. Umetniško društvo je razstavilo v mali dvorani tukajšnjega »Mestnega doma« 60 slik Ivana Groharja. Tu so pokrajine, žanri, skice za cerkvene podobe, razne študije in skice. Društvo prodaja te slike v ta namen, da pokrije s skupnino dolg Groharjev pri društvu. Razstava se otvori jutri v soboto 13 t. m. Občinstvo se vabi, da nakupuje slike na korist društvu. C me so najnižje.
Za poštne ekspeditorje je izšla na-redba, da samo vsako peto mesto poštarja dobi ženska.
Pozor. Kakor sem izvedel, je neka nesrečna oseba iz Kranske na podpitianca ime naredila dolg pri neki družini v Trstu. Ker sem tega imena fd ni duhovnik v ljubljanski škofiji, sem primoran opozoriti posebno duhiVBke kroge na Primorskem, da naj dotičnika, če bi fio nadalje pod tujo firmo hotel uganjati svoje špekulaoije, smatrajo za — izgubljeno eksistenco. — Janez M i k š, župnik v Trsteniku na Gorenjskem.
Pri porotni obravnavi aretiran. Ključavničar Jožef P o t o k a r , ki je še-le nekaj meaecov v Novem mestu, je bil, ko je poslušal m ko porotno obravnavo, v porotni dvorani v Novem mostu aretiran. Po-tokarja so izročili sodišču
Odvetniki v talarju Šlajerska odvetniška zbornica se je izjavila za to, naj pri sodnijskih obravnavah tudi odvetniki imajo talar in baret.
Utonil je 9 dcc. na Malem Kumu v vodnjaku pred domačo hišo dvanajstletni Janez Poboljšaj. Spodrsnilo mu je najbrže na ledu, ko se je stegnil, da bi zajel vode. Pogrešili so ga čez kake pol ure in ker tudi poliča ni bilo, iskali in našli so dečka v vodnjaku.
Žalosten sprevod pomikal se je iz Trboveljske postaje na vrh Kuma. Dva moža nesla sta bolno hčer kunmkega cerkovnika čez 1000 metrov na višino. V Ljubljani so ji v bolnišnici nekaj kosti iz stopal
pobrali.
Tržnioo nameravajo zgraditi tudi v Gradcu.
Zopet žrtve tržaške burje V Trstu je bur^a predvčerajšnjim mehanika L'. Mar-cotti vrgla s tako silo ob tla, da si je Mar-cotti razbil frepinjo. Marcotti, ki je Bmrtno ranjen, ima tri nepreskrbljeno otroke. Burja jo razun tega vrgla na tla še več drugih eseb, ki pa niso bile tako težko ranjene ; nekaj izmed teh je bilo vsprejetih v bolnišnico.
Mostova čez Savo pri Zagorji in pri Trbovljah bi bila že lahko skoro gotova, če ne bi bila slavna južna železnica sitnosti delala. Pa tudi druge oblasti imajo počasne »šimelne«. Gospodje po kanclijah Be pač no vozijo čez Savo na brodovih in čolnih, k večjem v galošah čez ulico v kavarno. Zlaj je pa tudi z;ma vstavila dele.
Zimski cveti. V Krkavcih (Istra) stoji češpljevo drevo tik dekanovega vrta že par dnij v najlepšem cvetu.
Prepoved krošnjarstva s suho robo zadela bi vse prebivalstvo, ki take robe potrebuje. Če se bo smela prodajati ta roba le v štacunah in na semnjih, podražila se bo mnogo, pa ne v korist kmetov 111 ne v korist Ribničanov: med izdelovalca in kupovalca hočejo potisniti trgovca, da bo tudi pri tej robi molzal oba. Ce ne bo drugače, naj bi kmečke občine ali volilci pošiljali peticije in shodi resolucije na drž. zbor.
Ljubljmsi«; novice.
Ljubljanski občinski svet ima v torek, 16. dec. t. I. ob 5. uri popoludne v mestni dvorani izredno mesečno sejo, v kateri se bodo rešile ostale točke iz zadnjo Beje in več novih.
Prezidall se b;.do nekateri prostori v Drelsetovi hiši na Mostnem trgu, kjer se nastani z navim letom trgovina tjrdka Na-tschell (Brnatovič).
Zmešalo se mu je. Užitninski paznik J. Uičar na mitnici na Dun. cesti je bil včeraj prepeljan v bolnico. Zmešalo se mu je v glavi.
Poštne uradnice v uniformi. Zadnje dni so dobile poštne uradnice uniformo, ki se jim kaj lično poda.
Nasledek nagajanja. Franc Lukman, deset let star sin nutnišiega paznika, je bil
danes na Dunajski cesti od nokega posest nika tako tepan, da je telesno poškodovan. Topen je bil, ker je baje nagajal posestni-
kovim otrokom.
Ljubljanski tatovi v Celju? V hotelu »pri angelju« v Cslju sta dva dečdka, ki sta se izdajala za kovinarja iz Ljubljane, ukradla Jakobu Sketu 110 kron, neko menjico za 450 (?ld. in nekaj računov.
Postajališče električne železnice pred vojaškim preskrbovališčem v kratkem preneha, in bodo zanaprej vozovi ustavljali se samo pri pošti, kar je tudi najbolj na mestu.
Koncert „Ljubljanske društvene godbe" bode v soboto, dne 13. L m. v „Narod. kavarni". Začetek ob devetih zvečer. Vstop prost
Na Južnem kolodvoru je skladiščni de lavec Anton Zupančič, stanujoč v Jenkovih ulicah št. 7, ko je nesel težak zabej v vagon, na tleh spodrsnil in padel. Mjž se je poškodoval.
Vojaki kalilcl nočnega miru. Včeraj zvečer ckolu 10. ure so po Sv. Petra cesti trije vojaki 27. pešpolka prav glasno kričali in kaldi nočni mir. Dva policaja sta jih vstavila in spravila v vojašnica.
Dvoboj radi Coda iijevega avtomobila Po Ljubljani se govori, da je baron Codelli pozval na dvoboj g. nadinženirja Žužka, ki je napadel v zadnji občinski seji Codelli-jev avtomobil. V ponedeljkovi seji kluba mestnih očetov pride baje ta zadeva na razgovor.
Zaradi nenravnosti obsojena je bila Amalija Altman, šivilja v Ljubljani, na šest mesecev težke ječe.
E izabetina otroška bolnica je dobila Ie tosnje poletje ob Eluabetni cesti in btreliških ulicah novo železno ograjo in kamenito podlago. Zadnje dni pa so napravili pri vhodu tudi ličen napis nad železnimi vrati.
Zginila je — kdo ? Tabla z napisom ljudske in dijaško kuhinje na poslopju starega strelišča je zginila in ni je od zadnje slavno-eti več videti. Menda je vsaj ni dala kranjska hranilnica doli vreči, zato morda, ker je bil na njej nnjprvo slovenski in potem še ie nemški napiB? Pripomnimo, da je bila tabla ša nova m zelo potrebna.
Kotiček za liberalce.
Začimbe »najinteligent-nejših«. Zadnji „U<5it. Tov." se jez!, da hoče »Slovenic« pridobiti učite Ijstvo z „ju-hicami in nespretnimi začimbami." Z sto pa hočemo mi pobrati z juhice „LHit. Tovar." nekaj »zafiimb«, katere morajo žalibeg požirati- liberalni Neslomžkarji. Tu se bere: Učitelji v „SIov." so začeli delati igage, nekaj možiciv, klerikalci so zmetali na uči-teljstvo več žvepla, laži in obrekovanj, kakor g.\ je padlo na Sodomo in Gomoro, koliko svobodnih misli so že klerikalci zatajili, po-gazili, zadavili? Vzor katoliške jezuitske vzgoje je, da postane človek nem stroj, avtomat! »Učit. Tov." klerikalcem kliče : Ali je Kristus svoje nasprotnike zmerjal z bando, požeruhi? No, nevedni »vzgojitelji", ali no veste, da je liberalce Kristus imenoval „gadjo zalego", »pobeljene grobove«, itd ? Nečuveno nova trditev je naslednja: »U&teljstvo nima hujšega sovražnika, nego je klerikalizem«. Izvirnost tega stavka je pretresljiva. Dalje piše učiteljski list: »Gospoda, mi ne bi bili zadovoljni, da naše plače ostanejo take kot so, kamo-li, da bi bile take, kot so bilo pred 30 leti!« Ista „gospoda" pa v »Narodu« zahteva. naj duhovniki danes nimajo za vinar več, kaker so dobivali pred 120 leti! Da imajo liberalci še vedno nekaj življenja v sebi, nam dokazuje duhoviti člankar »Radovednež«, kateri prepričevalno piše: „Util mraz je, g urednik, kakor v Sibiriji. V naši idilični dolinici smo imeli na dan sv. K!e-menta ravno — 18° R. To ja pokalo! V naravi ie mraz in zima, a v naših srcih pa cvete prava, pravcata »rajskomila pomlad". — Ta mož se b&ha, da bo dal 1 h za ljudski sklad. Dalje nas poživlja: »Zihtevamo, da nam spišejo „Slovenčevi" pedagogi tako »logiko«, kjer bode vse ono „zapopadeno" — kar po njih mislih odgovarja „pravi katoliški logiki". Taka knjiga bi bila pa za „Neslom-škarje" vsekako preučena; kot »formalno Btopnjo« jim priporočamo za zdaj »Olikanega Slovenca«.
Izpred sodišča«
V nevarno druibo je zašel dobro vinjeni France Iskra, ko je dne 28. sept. t. 1. popival po Kamniku. Pridružila sta se mu kajžarjeva hči Neža Pirš in Frančiška Jašovcc, ki jo lo za šalo nazivljejo »Nedolžnost«, obe iz Kamnika, 69 a tremi spremljevalci. Krenili so jo skupaj v Pinterjevo gostilno in kor ee je France Isk.a radodarnega kazal, ni se čuditi, če aU spremljevalki navidezno kazali svojo posebno prijaznost in ljubeznivost petičnemu gostu, v resnici pa rabili ti manever le v to vrho, da so roke tem ložja stikale po Iskrovih žepih; kajti drugo jutro je ta v svoje začudenje zapazil, da mu jo bilo približno okoli 140 K iz žepov pobranih. Posebno mojstrsko je opravljala ta posel Neža Pirš,
ki je iz listnice vzela 60 K, katera je izročila Francetu Stempiharju, češ ti jih spravi, da jih no bodo žandarji vzeli; pa tudi drobiža se ni branila, a njena radovednost, koliko je vzela, jo je izdala, ker ee ni mogla zdržati, da ne bi bila pred Pinterjevo vežo preštela, kako se jei je kaj plen obnesel. Obsojena jo bila na 2 meseca težke ječe z 1 postom na teden, nasproti je pa bila Frančiška Jašovec od zatožbe oproščena.
Pretep na vozu. Delavci Karol Skok, Janez Trdina, oba iz Domžal, in Ste fin Ko-vič iz Doba so pred odhoJora na dalo spili 1 liter žganja. Na cesti blizu Jožico srečajo voznika Toneta Steleta, ki jo imel z moko težko naloženi voz in vozil proti Ljubljani. No zaieneči se na opomine voznikove po-skačejo vsi trije na voz, Trdina skoči proti Steletu, ga zgrabi z eno roko za praa, z drugo za bič in mu veli da naj miruje, drugače bo »hin«. Kmalo na to je pa prišel Aleš Črnivc vozniku na pomoč, oplazi Skoka z bičevnikom po hrbtu. A Skok ga zato suno z nožem 2krat v život in prične še kamnje v njega metati. Zato je pa sodni dvor obsod 1 Skoka na 4, Štefana Koviča in Janeza Trdino po vsakega na dva meseca ječe.
7j nošeni v pleča sunil je Janez Sitar, čevljarski pomočnik v Tržiču, J.neza Ibinnharja dne 17. aivgusta v Ječevem, zato pa je dobi! 6 mesecev težke ječe, ka tera sa mu je poojstnla z 1 postom in trdim lc-žščem vsak teden.
Nagajivi hlapec privezal vezna vrata. Pri vdovi M ni Kosmačevi na Dovjem je slutil An lrej Janša za hlapca; ker je pa bil zelo svojeglaven in prepirljiv, ni čud«, če mu jo ta okoli novega leta službo odpo vedala. Saveda ni bilo vae to po Janšovi volji in zategadal sa ja sklenil maščevati s tem, da jej je po noči vežns vrata od zunaj tako z verigo zvezal, da jih ni mogla od preti in je morala s podstrešnega okna zlesti na bližnje čtšpljevo drevo in od tam na tla, da se je tsko rešila iz neljubega položaja. Janša jo pozneje svoji gospodinji dejanje obstal ter jo prosil odpuščanja, na k« ga jo ta zopet vzela v službo, v kateri je vztrajal ! do m-lega šr/iurna tega leti. Dne 13. sep j tembra t. 1. zvečer pregovorit je šest doma ! čih fantov, da so sli v družbi nagajat prod Kosmačevo hišo; jali so metati kam-njo na Btreho, Janša pa je zmerjal gospodinjo z ostudnimi besedami. V6i v hiši navzoči bili so v strahu ; še le potem, ko je razgrajanje ponehalo, ekuSali so odpreti vežna vrata, ka tera so pa bila ravno na isti način od zu naj zavezana, kakor prvikrat. R šitev ia ne prostovoljnega zapora vršila se ja jednako prvi. Sodišča je obsodilo Andreja Janša na šest, Lorenca Janša, Franceta Potočnika in Aleša Kokalja vsakega na štiri, Matijo Hudo vernika in Franceta Pšenico vsakega na tri mesece, Franoma Hudo vernika pa na dva meseca ječe.
I i
Itpred novomeškega, porotnega sodišča. C gan Niko Hudorovac jo dobil pred novomeškimi porotniki radi raznih go ijufij in tatvin 12 let težke ječo. Prič je bilo zaslišanih 41. — Oproščen je bil Anton Jakši iz Orehovice, katerega so dolžili go liufije. — Radi datomora je bila obsojena Marija Bažič iz Mladevine na 4 leta ječo. — Fr. Dremulj iz Drage je dobil radi težke telesne poškodbe tri leta in 6 mesecev ječo. j — Bernard Kastelic iz Sušica je dobil radi težke telesne poškodbo 2 leti in 6 mesecev ječe. — Radi detomora je bila obiojena Margareta Habjan iz Laščnje na 10 let t*žke ječe, Štefan Slivnjak iz Obrežja pa r&di uboja na tri leta ječe. — Franc Uhan iz Dobrove je dobil radi nenravnosti 1 leto in 1 mesec težke ječa, tri leta in 6 mesecev težko ječe pa je dobil radi nenravnoati in javnega nasilstva Jožtf Nečimer iz Mikot.
sodnik: »Kateremu otroku«. Obtoženka: »Svojemu otroku«. Predsednik z velikim začudenjem: »Kaj ti imaš otroka?« Obtoženka: »Da!« Pri tem je pričela obtoženka krčevito ihteti. Nobeno besede več niso spravili iz nje. Neki kot priča zaslišani zdravnik, kije obtoženko poznal še z njenega doma, po vedal je, da je obtoženko kot š dsko deklico zapeljal noki brezvesten oženjeni mož in ko je postala mati, izpodil jo je oče iz hiše ter ji nikdar več ni pustil prestopiti domačega praga. Proti zapeljivou )e dvignjena tožba. Zdravnik je izjavil, zaslišan kot strokovnjak, da je obtoženka epileptična, vsled Česar jo je sodni dvor oprostil. 14-letno mater in otroka so oddali v vz^oje-vališče.
^u)lževnoi»t iu umetnost. »Jež«.
Iztezal is »Jež«. S cer nismo še svoj živ dan opazili na resničnih ježih kakih huoao-rističnih lastnosti; ta žival ni ne duhovita, no poetična, ne lepa, no — B ig nas varuj! — literarna, vendar nam je iz Hribarjeve tiskarne prilezel grdo gledajoč »Jež« z zlobno naščemerjenimi bodicami. Tudi ta »Jaž« je bil enako »Slovanu« spočet kot polit bitje, a «0 ja rodil nepolitičen. Izvedeli smo, da jo glavni urednik g. Rudo Murnik odklonil nečedno insinu cijo, da bi »Ježa kakor ranjki »B-u9« blatil politične nasprotnike ona stranke, katera je zavrgla vse narodne in verske ideale.
Prva številka so nam reprezentira kot nepolitična slovenska ježevina katera ima v svojih sicer ne posebno strupen h bodicah več duha, kakor pa v svoji glavi. Ko bi imeli zagotovilo, da »Jež« ostane tak, kakor j* v prvi številki, bi mu ukuSali narediti njegovo zemsko bivanje prijetno, kolikor sploh taka bodičasta zverjad reflaktira na sladkosti minljivega življenja. »Siov. Ntrod« čuti ob njegovem rojstvu grižo prehlajanega j n tarča in mu ja vrgel v brk sledeči nokole-
gijaloi pozdrav: I »Oootalo so je jako mnogo glede tega lista, tako da so bila pričakovanja velika. Naravno je, da je vsled tega danes izdana prva številka občinstvo nekoliko razočarala. List je braz politične barve, to ja, liat stoji nad slovenskima strankama. Bsrila podaja razmeroma mnogo, nekaj ja dobrega vmes, nekaj pa tudi precej plitvega. Ja pač velik razloček, ča zapiše kdo, kadar mu kaj na misel pride, ali če mora vsaka prva in tretje sobote v meseou napraviti za toliko in toliko atrani dovtipov.«
Tako glasilo »Narodno tiskarne« pozdravlja mlado deta iz Hribarjeve tiskane. Tista zelena zavist, katera je gonilni motor vae liberalne stranke, gleda iz tega neokretnega pozdrava. Mi smo odkriti prijatelji vsake zdrave burke in vsakega poštenega dovtipa. Priznavamo, da je ta prva številka primeroma jako dober proizvod. Ali bo »Jež« ostal sovražnik volkov, ali bo začel tuliti ž njimi — that is the question!
Sodni jska razprava proti Jlum-bertovim se bo v bratkem vršila v Parizu. Obtožencev seve ns bo pred sodiščem, ker jih polic ja še ni dobila. Obtožnica je obsežna 300 stranij in obravnava 120 deliktov, dasi so označena sjmo dejanja od 1. 1893 naprej, ker ostala dejanja so že zastarana po francoskem zakonu. Senzacionalno so glasi vest, da je oblasti sedanje bivališče Humber-tovih dobro znano in da so pogaja ž njimi, da so ae v ateri zamolčala nekatera odlična imena, zato pa bi Humbertovi prišli pred navadno sodišče in bi sa jim stori'o tudi še mnogo drugih ualug. Vsekakor tudi Humbertovi vedo marsikaj o tem, kdo jim je pri velikanakih sleparijah pomagal in katerim osebam so dajali denar, da se toliko časa sleparije niso odkrile.
Otrokov roman, olika moralne pro-padlosti se je razvila te dni pred nekim be rolinskim sodiščem. Pred sodniki je stalo majhno 141etno dekletce obtoženo tatvine. Obtoženka je pripoznsla celo vrsto tatvin. Mej predsednikom in obtoženko sije razvil naslednji dijalog: Predsednik: »Kaj si hotela storiti z ukradenimi stvarmi«. Obtoženka : »Prodati«. Predsednik: »Da bi denar zapravila za sladkarije?« Obtoženka: »Ne, • hotela som dati jesti svojemu otroku«. Pred-
Hrvaška umetniška dvojica Gavrl-lovič v Ljubljani.
Jutri ob pol 8 uri zvečer bo v areni i »Narodnega Doma« umetniška družba Gavri-j lov č pod pokroviteljstvom •Dramatičnega t društva« priredila igro s petjem v 3 dejanjih j in transformaciji od I Freidenreicha „Gra-ničari". Transformacija obstoji v tem, da ena oseba igra dve, tri in voč ulog, tako, da druiba z malo osebami lahko v celoti predstavlja vso igro. Ena oseba se preoblača tako hitro, da jo je v neverjetno kratkem času videti na odru preoblečeno. Najbolj pazljivo oko je ne more prepoznati in občinstvo vidi pred seb^j povsem druga osobe. Gjsp. Gavrilov č igra kar štiri uloga in kakor pravijo kritika tako, da občinstvo nikakor ne more spoznati, da je igralec ena in ista oseba. Tudi gospa Gavrilovičeva igra štiri uloge.
Komorni pevec Naval Pogačnik,
naš rojak, je pol na povabilo rumunska kraljice v Bukareštu. Rumunski kralj ga je imenoval častnikom rumunske krone, kra Ijica pa mu jo podarila svojo sliko ter na njo napisala nekaj vrst.
„Oslgurateljni vestnik"
je pričel izhajati v Zigrebu ter sa bavi z zadevami raznih zavarovanj.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Vsi uredniki v dvoboju ranjeni. Iz U hely Folso sa poroča, da list „Magyarorszag Hirlap" včeraj ni mogel iziti, ker so bili vsi listovi uredniki ranjeni v dvoboju b stotnikom Fejesom. — Roman Damignac morilec. Policija v Parizu eumi, da jo brat ubegie gospe Hiimbert Roman Damignac morilec lastnika banke Skot-mana, ki je bil eden glavnih upnikov Ilum-bertovih. — Samomor realcev. Na Dunaju se je radi ,nesrečne ljubezni' ustrelil 17 letni realac Rudolf Borger s Koroškega. — Samomori vojaških novincev. 01 vojaških novincev, ki so jeseni prišli k polku honvedov v Budimpešto, bo jo doslej
vstrelilo 6 mož. Preiskava o tem je v teku -— Ilitmojster del r a vdan t. Pri vojaškem sodišiu na Dunaju se je javil poveljnik ondotne vojaške živinozdravnišnice rit-mojster Viljem Gutt, da je poneveril takom let 20.000 kron uradnega denarja — Odpuščeni delavci. Vdi Kruppovi delavci, ki niso hoteli polpisiti adresa na gospo Krupp, bo bili takoj odpuičeni. — Stavka kočijažov v Bdzanu jo končana. — Stavka uslužbencev električne železnioe bb jo pričela v Milanu. — Bogat trgovec obsojen na smrt. V Petrinju je bil včeraj obsojen veleposestnik in trgovec Simen BjbiČ, ki je svojega brata ubil s sekiro, k smrti n& ve-šala. — Star samomorilec. V Veliki Kikindi se je ustrelil 83 letni posestnik Fa-ber, ker ne jo ,nesrečno zaljubil' v neko 52 letao žensko, — Tragičen dogodek. Nek srbski fant je v občini Breslovao od* peljal nekemu kmetu hčer. Mej begom se je fintu voz prevrnil in prišel je s svojo ljubljenko pod voz. Nesrečneža se nista mogla rešiti. Našla so ju zmrznjena. — Morski roparji so v rudečaaa morju oropali neko angleško ladijo. — Poljski liberaloi proti vsealovanski razstavi. Poljsko liberalno demokrat č 10 glasilo „Nova Reforma" dokazuje v daljšem č anku, da se Poljaki ne smejo udeležiti vseslovanske razstavo v St. Peterburgu. Narod no sme imeti dveh ali treh poi t k, ampak samo eno, in zato bodi v tam vprašanju geslo vseh Poljakov: abstinencija !
Svatovaclavaka Predvčerajšnjem jo v večjem zboru poročal advokat dr. Scheiner
0	sidanjam položaju svatovaolavska založite. Češke zatožna in veliki denarni zavodi so odrekli 8i?ojo pomoč, in ozirati so je samo na lastno pomoč. Skupni dtfnit znaša 6 mil. kron. Ko bi prišlo do konkurza, bi se izgubilo najmanj 10% na hipotekah, kar znaša 450 000, 10% tudi pri menjicah in pri nepremičninah najmanj 20 % , tako da bi pasiva narastla na 17,000 000. Članov založila je -3500. Duhovnikov med njimi je 157; iz teh iztolči 6 milijonov ja nemegoče. Edino sredstvo se zdi dr. schainerju, ako vkladatelji znižajo svoje vloge za 20 ali 30%. Drugača jo konkurz neizogiben. Pri glasovanju je bil predlog dr. Scheinerjev soglasno sprejet od vklada-t e i j e v. Takoj jih ja mnogo podpisalo formula re, na katerih se duhovniki odrekajo 30%, laik i p a 2 0 % a v o j i h v 1 o g , da bi so rešila založila konkurza.
Moč zgleda. Sinovec burakega gane-
1	ra'a Botha. Tomaž A ldis Enmett, ki aa je ! b ijev^l v Af.-iki, jo prestopil v katoliško j vero. K temu ga je nag.iilo to, ker je videl,
kako so njegovi katoliški sobojevniki vsako nedeljo hodili v 3 in pol angleške milja oddaljeno cerkev. To ga jo nagnilo, da je želel bližje spoznati katoliško vero in se ja slednjič izpreobrnil
Drag uauk. Iz N_w Yorka poročajo: Znani milijonar C ark. katerega imenujejo »kralja bakra«, je svojačasno razpisal čudno nagrado. Obljubil jo milijon dolarjev tistemu Bvojih sinov, ki ga prvi obdari z — unu-kom. sjdaj je dobil nigrado drugi s n,
Druš tva.
(Narodna čitalnica v Kranju) <?abi k gledališki predstavi, katero priredi v korist dijaški kuhinji v društvenih prostorih v s.)b)to, dna 13. decambra t. 1. Uprizoril sa bode »Deseti brat«, narodna igra v petih dejanjih 3 petjem. Po Jurčičevem romanu spisal Fr. Govekar. — Zičetek točno ob poldevetih zvečer. Zunanji gosti dobro d jšli. Vstopnina 1 K za orsebo. Ker je čisti dobiček namenjen prepotrebni dijaški kuh nji v Kranju, sa preplačila hvaležno sprejemajo.
(Narodna čitalnica v Kamniku) priredi v nedeljo dne 14. grudna t. 1. v društveni dvorani točno ob poiosmi uri zvečer dramatično predstavo „M 1 i n a r in njegova hči", žaloigra v petih dajanjih-' Spisal E. Raupach. Poslovenil Fr. MalavaSič. — Blaga|nica so otvori ob sedmih zvečer. Vstopnina znaša za uda 60 vin , za neude 1 K. — Slavno občinstvo se opozarja, daje začetek igro radi obilih pramounb v insce-naciji določen t^čnj na poloamih zvečer. — Med odmorom avira orkester slavna mastna godbe. Po predstavi svobodna zabava. — Kot gost nastopi g. Por dan, član slov. gledališča v Ljubljani.
Dunaj, 12. dec. Cesar se je iz dvorca zopet vrnil v Sehonbruun. kjer prezimi. Na Ogrsko pojile spomladi.
Dunaj, 12. dec. Prihodnji teden bodo 4 seje. Dne 18. t. m. bo zadnja seja pred božičnimi prazniki. V slučaju, da do tega časa v zbornici 110 bo rešen proračunski provizorij, se čuje, da bo vlada zaključila zasedanje, da se
tako lahko posluži § 14. Vsi uloženi predlogi bi postali v tem slučaju brez veljave in bi jih bilo Ireba poleni še enkrat uložiti. Razno stranke pritiskajo na Čeho, naj v zadnjem trenotku puste prosto pot proračunskemu provizoriju.
Dunaj, 12. decembra. Poslanca Žičkar in Berks sta danes inter-pelirala trgovskega ministra, zakaj se ne da odgovora slovenskim občinam, ki v slovenskih krajih zahtevajo slovenska imena za poštne pečatnike in zakaj se tem zahtevam ne vstreže. Ob enem sta se pritožila, da poštno ravnateljstvo na slovenske vloge odgovarja nemški. Ista poslanca sta vprašala iustičneg;* ministra, kdaj bo rešena že 1. l^Ol od slovenskih odvetnikov podana vloga, s katero se zahteva, naj višje sodišče v Gradcu izdaja slovenskim strankam slovenske razsodbe.
Dunaj, 12. dec. (0. B.) Na interpelacijo čeških poslancev D v o i1 a k a in Novaka glede odloka češkega namest. v zadevi vprašanja zboljšanja učiteljskih plač je odgovarjal danes mini-sterski predsednik in izjavil, da ni niti v zadevnem odloku niti v njegovih do-tičnih izjavah nikakega sledu razžaljonja češkega naroda. Ministerski predsednik ne žali nikogar, najmanj pa z a-stopnike tako delavnega i n i n t e1 i g e n t n e g a naroda kakor je češki. — Zbornica nato nadaljuje nadrobno razpravo o kroš-njarskem zakonu.
Celje, 1.2. decembra. Včeraj se je končala pri tukajšnjem okrožnem kot prizivnem sodišču velezanimiva pravda dr. Dečko proti celjskemu županu R a k u s c h u zaradi razžaljenja časti. Pri cesarski maši dne 4. oktobra t. 1. prišel je dr. Dečko kot zastopnik okrajnega odbora. Ker je bila okrajnemu odboru določena klop že polna, hotel je vstopiti v najbližjo, deloma še prazno klop, v kateri je bil župan Rakusch s svojim „ Amtsvorstandom"; ta-le umakne svoj klobuk, dr. Dečko že vstopi z jedno nogo v klop. duhovniki so že pred sltarjem, in Rakusch se v tem hipu odrtže proti dr. Dečkotu: „ver-iluchte Frechhfit". Rakusch je priznal, da se je izustil: „es ware eine Frech-heit" , .Amtsvorstand' potrdi besedo „Frcchheit"; dr. Dečko pod svojo prisego z vso odločnostjo „ver/luchte Frechheit". Prvi sodnik je obsodil Ra-kuscha na 20 X globe. Prizivno sodišče ga je včeraj oprostilo, utemelja-joč razsodbo, da zagovor Rakuschev ni ovržen, da je on rekel le pogojno žalitev, da torej ni žalil, ker dr. Dečko ni v klop sedel. Opaziio se je, da Rakusch te razsodbe sam ni pričakoval.
Bruselj, 12. dec. Kralj Leopold je obolel in mora ostati v sobi.
Dogodki v Venezueli.
London, i2. decembra, (C. 13.) Nadomestno b r o d o v j e prve vrste je dobilo povelje, naj se tekom 24 ur pripravi n a odhod proti Venezueli.
London, 12. dec. (G. B.) „Daily Mail" javlja iz Willemstada: Venezuelska oblastva v Puerto Cabello utrjujejo mesto. Angleškega in nemškega konzula ter vse nemške in angleške podanike so zaprli ter k o n f i s c i r a 1 i njih m e t j e.
i	UJamrll »»:
10. decembra. Martin Smerajc, postrešček, 6-1 let, Emonska cesta 33, olrpnjenje si ca -- Fran Indof, zidar, 54 let, Ilradeckega vas 6, vodenica.
11 decembra. Alojziji Kališ, žena imejitelja zaveda za službe, 4(5 let, Prešernov trg 3, vsled raka.
V b o \ B H n i c j:
8. decembra. Agata MerSek, šivilja, 20 let, jetika.
MetsofOMglOiiM jjojrtfcUo.
fitir-i ,»,<; morjem '.OM«,«-•'!»•? »raferitiak78SD >«•>••
o 1 C»s ors-
Star.j« tiaro-
Temp6-ratnrn
metra j P'». |
* mm. i Colsijti
Votml
Notio
Duuajska borza
<inA 11, decembra.
tknpui rtriavni dolg v notah .... -	101 10
ilropui drtavni dolg v »rebra . . . .	lOt —
Ivitrijaka zlata renta 4»......120 35
Avstrijska kronska rent* 4*.....100-50
Jgerska zlata renta .......120 35
Ogmka kronska renta 4* .....	9780
Avstro-ogerske bančne delnice, 60(1 gld. .	15 fO
Kreditne delnice, 160 gld. . . . .	668-50
U>ado«i vi.ita......................239-40
H#mški drž. bankovci j« 100 «».n di!.v»l;.	117-10
tO mark...........23-40
SO frankov (napoleondotf.....19 08
italijanski bankovci . *..........95 20
1 kr, cekini ...	11-30
Žitne ceoe
Juž 10 decembra 1902. (Termin.)
Na dnasjikl borni;
Za 60 kiUnr*nw»
•^enir-a *a spomlad....., .7 88	>	7-89
Rž za spomlad . . . . .	„ 6 97	„	6'98
Koruza »s maj - junij 1903 . . .	,, —	„	—
■J7tu is pomlad......, 6-62	»	G 63
Na budiw.pe3ta.uski borsi:
Pšenica za april .......7-75 ,	7-76
Ri za april.........6-72 B	6 73
vi»s za april ......... 6 33 „	6 34
Sarujs za maj (1903) .... 5 8') ,	5-85
.Efekti*,)
!>i«njc» SmuiSfc*......X	8 30	„	8-80
iutne žel..... ■	,	7-SO	,	815
U „ , ........fi'95	,	7-10
><<3ien , „ ......	t	6-10	„	7-2r,
„ ob Tisi .....„	610	,	7-75
'omza ogerska stara . . .	7-10	„	7-15
Koruza ogerska nova.....»	5 80	,	li-9o
Cinkvaut ,.....„	6-60	>	680
Oves srednji ... .....	6 75	»	6 95
3fižol...............6'7o	.14-
VABILO
na
izredni občni zbor
hranilnice in posojilnice v Planini
registrov, zadruge » neomejeno zarezo
kateri se bo vršil
dne 21. decembra 1902 ob II. uri dopoldne t lirami is izsilil prostorih.
Dnevni red:
1. Volitev načelnika in 1 odborn<ka. 2 Slučajnost. 1384 i-i	Odbor.
71 /rtil/lMl/ pritrjevalano sredstvo za ITJLi/ItVlUlV, kamenje, kovino, lesovje itd , priporoma gg. 1 mnosekora In kljnoarsklm mojstrom tvrdka BRATA EBERI. edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vuanja naročila proti povzetju. 524 27 11—6
a

rogaške slatine in .teiiipljevega vrelca' pa »Slyr,a« vrelca
_____________kot dietetične in
zdravilne vode spričuje najjasnejše i primerjajoči izkaz rogaških in karlovarskih vr lcev\ katerepa oskrbništvo toplic v Rogatcu brezplačno razpošilja Naj se sklicuje na ta list.	1346 1-1
za špecerijsko trgovino se sprejme
iiiraH=aESETni5-B=^EH S 1. j<111. 1903. ^
-----TOT-ra EJLagan--
Več poizvč se 1368 3—3
pri tvrd. I. PERDAN, Ljubljana.
Najpripravnejše molitve
v čast Brezmadežno spočeti
so v lepem molitveniku
i B «, i ►
D ;bi se v prodajalnici Katol. tiskovnega društva pa 1'/», 2 ali 3 K.
T ud z velikimi črkami.
135b 7
111 97žveč:T"739~3 f —4'2T ar. jvzli | "hlačno I J J 7. ziutr.T7415-9 I —5"1| si. sv/.h. I oblačno j CO
|2. popol.j 747-81 —3'61 si. jug | jasno | Srednja včeraiSnia teuipnratura —3-8*, nonnale —11'.
„Lar5^i eadeži".
Francoski spisal Henrik Lasdr, poslovenil Fr. Marešič.
Dobiti jo v „Katol. Bukvami" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman.
Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti
20 h več.
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
BDssale Romanum (v obliki male pole) 1. 1901, najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnii ■/. marmor, ali rude'o obrezo K 43 20
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 44-40
3.	V rudečem Sagrinu z zlato obrezo ... K 50'— Dobiti je ta misal tudi v še finejšem vezenji.
Mlcsale Rornanum (v četvorki) 1. 1901, z najnovejšimi mačami, in sicer:
1.	V frnem usnji z marmor, ali rudečo obvezo K 36-—
2.	V črnem usuji z zlato obrezo .... K 38-—
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42'— Dobiti je tudi v še finejši izdaji.
Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofii: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, poruško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Mlssae yro defuactls (v obliki male p&le):
V	črnem usriji z rudečo obrezo .... K 7 20
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 8'40
Klssae pro defnnotis (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6-—
V	črnem usnji i zlato obrezo.....K 6-
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maševati »de Beatac KlnsrJa r.d usum uaoerdotnm caecutlentinm (v obliki male pole):
V	črnem u-nji z zhito obrezo .... K 19-20
m paiii
dvajsetega stoletja
Kržmarji in zasebniki
kateri hočejo kupiti
izvrstna pristna
isfrijanska
nbrnojo naj se zaupno na paVla Spoiizč^, posestnika v Rovinju.
Terrano . . . 26 do 32 Kron hoktl. Muškatelec. bel 32 » 40 » *
8 postaje Ravinj v Istri.
l-fll 10-5
13ti3 3-3
Izurjen organist cecilijanec
mlad, ncoženjen, želi z novim letom svojo dosedanjo službo premenlfi in priti v kak večji kraj izven kranjske dežele, n. pr. v Slavonijo ali na Hrvatsko. POje tenor-bas. Zmožen je pravilnega korala, voditi pevska društva, podučevati na glasovirju. Prevzame tudi službo knjigovodja pri posojilnici ali zadrugi, pri občini, kot občinski tajnik. Izvrstna spričala o
dosedanjih službah na razpolago. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca".
z načelno podobo v barvah in Jako zanimivo, podučno koristno vsebino. SesfavH doktor GregorU Pečjak- o
Stane v „ProdajaInici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več.
Kdor ima kako telesno napako,
obrne n^.j se takoj na strokovnjaka, ki si je pridobil begato j r-Hiško izkušnjo v raznih bolnicah in v < bčevan;u 7, zdravniki ter je spodoben pomng f' in b«.l ol ti tudi v ji ite/. h s!u»" <jih
bandažict iii othopedist (ui-av naloo pohabljenih udov) 77 lž-i
S7. Potr,- nesip št 7
Umetnijski zavod
]:'!	za slikanje na steklo |fi

ii. \	^"U. o
Is^^vfN?"'
fflLJB. SKARDA v Brnu. i

Izdeluje zlasti: j'■
i	: : /	. / Osemkrat odlikovan s prvimi darili
1 ' • ""' """■ — -•"■—.---------
03 "tj n
Trgovski gremij ljubljanskega stolnega, mosta »-a«nanj^, d« je po d rži 1 nern 7.nn' niku z dr e 16. »vt? t. 1. v ljub Jj&nskem stolnem mestu v nedeljo pred božižesn prodaja v trgovinah vseli strok	1382 2-2
od 7. do 12. ure dopoldne in od 3. do 7. ure popoludne.
'?slofr! Trikrat odlikovan s srebrno
Prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter občinstvu priporočam zajamčeno pristne
Za pristnost sveč te vrste jamčim s svoto JSiKJcife^fr jai. Voščene zvitke, sveče za pogrebe, stenje in stekla za večno luč po jako nizki ceni.
Kadilo iacrimae la.....Kg po K 2"40
Kadilo lacrimaa lla........ „ 2"—
Kadilo granšs........„ „ „ 1'20
Za obila naročila se toplo priporočam
z velespoštovanjem
J. Kopač, svečar
1358 1-3	Gorica, Ulica sv. Antona 7.
i* » --'I"
ŠHži-:
3 c-><
—1 o
OO p ca
<= o-
GO
e-^ IND -J 0
Trikrat odlikovan 5 srebrno svetinjo.