rm-4 n Največji ilomtki dnemik ▼ Združenih državah Velja xa vm leto - . - $6.00 . $6.00 • $3.00 Za Ne* York celo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto $7,00 Za pol leta -Ne« TZLSTON: CHelaea 3—3878 ! i J GLAS NARODA r The largest Slovenian Daily in the United States. n Issued every day except Sundays and legal Hobday«. Lisfslovenskihidelavce^TY Ameriki« L 75,000 Readers, NO. 192. — STEV 192. Entered u Bscond Plan Matter September 21, 1903, at the Port Offioe at New York, N. Y., under Act pf Oongreu of March 3, 1870 NEW YORK, THUR8DAY, AUGUST 17, 1933. — ČETRTEK, 17. AVGUSTA 1933 - TELETOM: OHelssa 3—3871 VOLUME XT.I, — LETNIK ZLI ROOSEVELT JE POZVAL K SEBI JEKLARSKE MAGNATE ODPOR VELEINDUSTRIJ PROTI VLADNI GOSPODARSKI POLITIKI JE TREBA NA VSAK NAČIN ZLOMITI Premogovni industriji in lesni trgovini povzroča največ preglavic delavsko vprašanje. — Značilna izjava tajnice za delo, Miss Perkins o nasprotju med Greenom In jeklarskimi baroni. — Boj za odprto delavnico v premogovni industriji. WASHINGTON, D. C., 1 6. avgusta! —Predsednik Roosevelt se je danes tri četrt ure posvetoval z Myronom Taylor jem, predsednikom United States Steel Corporation, in Charlesom Schwabom, predsednikom takozvane "Bethlehem Steel". Ker je treba v jeklarski industriji čimprej mogoče rešiti vprašanje glede plač, delovnega časa, cen in produkcijskih določb, je pozval predsednik omenjena dva jeklarska magnata v Belo hišo. Kakor poročano, se zastopniki jeklarskih mogotcev včeraj niso hoteli pogajati v navzočnosti Wm. Greena, predsednika American Federation of Labor. Green, ki je istočasno predsednik delavskega odbora "Nire" (administracije za obnovo industrije), je bil v tej lastnosti povabljen k posvetovanjem, katerih sta se udeležila poleg zastopnikov jeklarske industrije tudi tajnica za delo Miss Perkins in in-dustrijalni diktator Hugh S. Johnson. Ko so zasopniki jeklarskih magnatov opazili Greena, so demonstrativno zapustili dvorano. Kako so se končala posvetovanja s predsednikom Rooseveltom, se zaenkrat še ni moglo dognati. Miss Perkins je ponovila danes, da bodo interesi delavcev v jeklarski industriji na vsak način zaščiteni. Ze parkrat je l^ilo namignjeno, da bosta predsednik Roosevelt in industrijalni diktator Johnson diktirala jeklarski industriji pravilnik, če baroni ne bodo hoteli zlepa popustiti. Zaenkrat tvorijo največjo oviro delavske organizacije, katerih baroni pod nobenim pogojem nočejo priznati in jim nočejo dovoliti, da bi imele besedo pri uravnavi nesporazumov med delavci in delodajalci. Tajnica za delo je obljubila predsedniku American Federation of Labor vso pomoč. Zaenkrat priznavajo magnatje le "kompanijske unije ki so seveda popolnoma pod njihovo kontrolo. Newyorski socijalistični voditelj Norman Thomas, ki je pri zadnjih volitvah kandidiral na soci-jalističnem tiketu za predsedniško mesto, je danes brzojavno čestital Greenu k njegovim prizadevanjem, da prekriža jeklarskim magnatom račune. V brzojavki pravi Thomas: — Ako bo vlada kapitulirala pred jeklarskimi magnati, bo postala s tem glavna opora kapitalističnega izrabljanja. Neki Johnsonov pomočnik je danes v navzočnosti Greena dolgo časa konferiral z zastopniki tovarn za avtomobile. Po konferenci so vsi segli Greenu v roko. Zastopniki premogovnih družb, ki ne sodelujejo z delavskimi organizacijami, so izjavili, da se bodo borili za odprto delavnico, pa je vprašanje, če bodo kaj opravili. Pravilnik premogovne industrije bo najbrž vseboval določbo, da imajo delavci vso pravico pridružiti se strokovnim organizacijam. WASHINGTON, D. C., 16. avgusta. — Iz poročila departmenta za delo je razvidno, da je dobilo meseca julija na tisoče in tisoče oseb delo. V primeri z mesecem junijem so se plače povišale za sedem odstotkov. % Predsednika Roosevelta je to poročilo zelo razveselilo. Komaj pet mesecev je minilo izza časa, ko je nastopil najvišji urad, pa* je že vsepovsod opažati sploeno izboljšanje. Velika demonstracija mirovnih organizacij ODVAJALCI PREVARILI POLICISTE Tristo policistov na straži. — Dva preoblečena policista sta izročila odkupnino.— Odvajale! so pobegnli. Chicago, 111., 16. avgusta. — Skupina drznih odvajalcev je srečno ušla pasti 300 detektivov V RUSIJI JE VELIKA LAKOTA Papež Pij je prejel poročno, da 10,000,000 Rusov trpi lakoto. — Namenjen je poslati pomoč. Vatikan, 16. avgusta. — Kakor je papež Pij XI. pobožen, j-? tudi trden, da ne bo pokazal svojih notranjih občutkov v veliki dvorani za avdijence. Toda papež je A. HITLER NI PRILJUBLJEN V NEMČIJI Vseučiliški profesor se je vrnil iz Nemčije.— V celi zgodovini ni primere s sedanjo Hitler j e v o vlado. ZAHTEVALI BODO ODPRAVO BOMBARDIRANJA IZ ZRAKA Denver, Colo., 16. avgusta. — Dr. George Xorlin. predsednik coloradskega vseučilišča, ki je bil Ženeva, Švica, 1 6. avgusta. — Da oznanijo obnovitev razorožitvene konference I 6. oktobra in da vplivajo na delegate posameznih držav, da spoznajo potrebo razorožitve, se pripravljajo mirovne organizacije po vsem svetu, da priredijo velko zborovanje v Ženevi 1 5. oktobra. in policistov, katerim so tudi po- jokal, ko je stal pred njim eno leto jKNemčiji. kjer je v Ber- magali vojaški aeroplani. Odvajalei so se z avtomobilom pripeljali na dogovorjen prostor, da sprejmejo $."30.000 odkupnine za Johna Faetorja. ki se je pogodil s svojimi odvajalei. da jim bo odkupnino plačal v predno so ga izpustili nek jezuit in mu je slikal žalost-' l*inu predaval ameriško zgodovi ni položaj 10.000.000 Rusov, ki1 se je vrnil v Denver, rekoč. trpe lakoto. To se je zgodilo pred kratkim, ko se je jezuitski duhovnik vrnil s tajnega obeska v Rusiji, kamor obrokih J je da Prine*e °d papeža to-j lažbo katoličanom in vsem krist- da' Factor je zavitek s .^50.000 iz-|ianom v deželi, kjer je bila vxa-ročil pravosodnemu departmen- ..vera označena kot "opij naro-tu. ki je hotel vjeti odvajalce pod težo tega dokaza. Odvajalei so bili s Factorjem dogjoverj^ni. da se sestanejo z' da je prišel iz dežele "političnega čudeža, ki nima primere — Naj zgodovinar išče, kakor' ho e. nikdar ne bo našel ničesar. | kar bi se moglo primnejati s tem. kar se je dogodilo v Nemčiji pod vlado Adolfa Hitlerja, — je rekel dr. Norlin. — Nemški narod je sprejel udarec, ko je ležal na JAPONSKI MORNARIŠKI MANEVRI Jezuit je papežu povedal, ka-i*'0*1- Nazijska, vlada si domišlju-ko na tisoče lačnih ljudi hodi po ! je, da sloni na volji naroda. Mo-deželi, da dobe kos črnega kru- £°če tudi. Znamenja pa so na-njegovimi odpoeslanci na nekem |,ia in P<*ušene ribe. da morejo sprotna. Iz terorizma se je razvil prostoru za piknike blizu pred-! držati skupaj telo in dušo. |™<)lk- ^ morem reči, ako je ve- mestja La Grange. j" — Bojimo se. — je rekel sv. čina nemškega naroda zadovoljna • Oče, — d« bo to zimo v Rusi ji vc-, « Hitlerjevo nazijsko vlado. Taj-Več milj naokoli se je pred do-1 lika lakota. ine volitve niso mogoče. Hitler je govarjenim časom razpostavilo1 _ p0 naši cenitvi. — je odgo- združil narod in odstranil meje. 300 detektivov in policistov in nad njimi so krožili vojaški aeroplani. Ob ce.sti je bilo .skritih več policijskih avtomobilov. Aeropla- voril jezuit. — da bo to zimo v ki so ga delile v države. — Nemčija gozdarsko ni nična slabšem kot Združene države. Rusiji za lakoto umrlo od 10 do 12 milijonov ljudi. Ko je jezuit izgovoril tc bese- Toda 10 odstotkov nemškega na-ni in avtomobili so bili opreinlje-j de je'na svoje presenečenje opa- J roda je brezb dela. Hitler si ne u-ni z radio. ziJ. kako so papežu tekle solze po' pa ničesar storiti — ne upa se po- Po dogovoru sta se na kraj obrazu • * • ' peljala "odposlanca" s taksi. Toda odposlanca sta bila pritlikav Papež se je nato z jezuitom po-policist, šofer pa detektiv in oba svetoval, kako bi poslal več sto v civilnih oblekah. "Odposlanec" izstopi in da od-vajalcem dogovorjeno znamenje. Ko se približajo. zame jo -.zavitek. Nato pa "odposlanec", policist Frank McKenna da znamenje aeroplanom. ki so takoj obvestili vse detektive in policiste. Ko so se odvajalei odpeljali, je' pričel "šofer" streljati za "j"«' * D A D N|]f "RFY strojno puško, odvajalei pa so r/iAllUV IiXiA streljali nazaj. Odvajalei so kmalu zavili v gozd. pustili avtomobil in zbežali s $50,000. katoličanov v -Rusijo, da organizirajo pomoč za lačne Ruse. Ta pomoč bi sicer veljala na milijone denarja, toda papež je izjavil, da je pripravljen pomagati, četudi depresija ni prizanesla niti papežu. višati brezposelnosti. In to dobro ve. • Kruta propaganda proti Židom ne doseže nemških židovskih industrijalcev. kajti, ko bi te pregnal. bi zapadlo brezposelnosti na tisoče delavcev in delavk, vsled česar bi mogoče postali nevarni nazijcem. ko bi izgubili delo. Toda propaganda proti Židom je do skrajnosti kruta. 9t IMA REKORD Poona, Indija, 16. avgusta. — Več milj okoli je bil ustavljen Razdaljo med Gibraltar- Maha trna Gandhi je pričel"post GANDHI SE BO POSTIL DO SMRTI ves promet po cestah. Detektivi in policisti so v okrožju več milj preiskali grmovje, toda odvajalcev niso našli, ker so, kot je pozneje rekel načelnik detektivov, "izpuhteli v zrak". iStirje dečki in nek farmer sta pozneje povedali, da so videli odvajalce, kako so bežali. Dva sta takoj, ko sta skočila v gozdu iz avtomobila, zbežala vsaft v drugo smer. Farmer pa je povedal, da je prihitel k njemu nek človek, mu rekel, da je bil v gozdu zaloten z ženo nekega drugega in ga prosil, da ga n^glo odpelje v Chicago, da ga reši slabih posledic, ker je oženjen in da e ne .sjue nanovo oborožiti. 2. Izdatno znižanje sedanje o. borožitve. 3. Opustitev nenapadalneg i o-rožja, posebno bombardiranja iz zraka in vojne s kemičnim orožjem. 4. Omejitev proračuna za oborožitev, da se prepreči tekmovanje. 5. Nadzorstvo sedanjega obo-roženja. vključno izdelovanja in prodaje orožja in municije. 6. Ustanovitev stalnega razoro-žitvenega odbora. ZNANJE STARIH INDIJANCEV ljev na uro. T)osedaj je imel rekord nemški parnik "Bremen", ki je dospel dovoljeno ^^ g,ankoy y oneseca septembra lanskega leta'razne ^ ■ e iz Evrope v Ameriko v 4 dneh, 15 j _ urah in 56 minutah. Wflkw-Barre, Pa., 16. avgusta. Tajnik United ^Jine Work res of America, Thomas Kennedy, zatrjuje, da dela v antracitnih rudnikih okoli 100,000 majnerjev in da jih bo 30,000 v kratkem pričelo delati. Ko se je bližal parnik pomolu,, je stal j^a kapitanskem mostiču kapitan Francesco Tarobatto. •Ko so ga pozneje časniški poročevalci vprašali, če bo mogel ta rekord izboljšati, je rekel, da ne ve. Potniki bo izjavili, da se je parnik teramanj tresel, čim hitreje i bo vozili. VELIKE POVODNJI NA KITAJSKEM Kaifeng, Kitajska, 16. avgusta. Kot pravijo nekatera poročila, je v nekaj minutah utonilo najmanj 1000 kitajskih kmetov, ko je Rnmena reka podrla jezove in je vod«, preplavila velikanske pla-hjave. NRA una svoj časopis. Washington, D. C., 16. avgusta. Modri orel ima sedaj svoj časopis — The NRA News. Toda to ni list za splošno uporabo naroda, temveč ga pošiljajo časopisom, da iz njega posnamejo katke vesti ali članke. sZa razpošiljanje tega lista je zaDocslenih 80 moških in žensk. Kansas City, Kans., 16. avgusta. — Indijanci Srednje Amerike so rabili anestitične snovi dolgo prej, predno je Kolumb odkril Ameriko. Poznali so tudi že temeljne pojme matematike, še predno je bel človek vedel za nje. O tem pripoveduje raziskovalec in arheolog Gregory Masson, ki pravi dalje: — Koliko Amierikancev ve. da so ToLteki zgradili piramido, ki je trikrat večja kot največja piramida v Egiptu. Peruvanci so izdelovali boljše in lepše preproge kot v Evropi. Maji so 600 let pred Indijanci iznašli ničlo (0). s pomočjo katere so mogli množiti in deliti in 1000 let prej. predno so to znali Evropejci. — Rdčepolti domačini Yuka-tana, katere je Kortez imenoval barbare, so bili boljši zvezdoznan-ci kot Evropejci in so imeli natančnejši koledar, kakor pa ga je rabil Kolumb, in je bil v nekaterih ozirih popolnejši kot današnji koledar. DETEKTIVKE ZA SCOTLAND YARD London, Anglija, 15. a-vgusta. Prvič v zgodovini londonske policije so bile imenovane v štab detektivov Scotland Yarda tri ženrtke. CARNERJEV POZIV ZA ODPRAVO PROMBICUE Austin, Tex., 16. avgu,*ta. — Podpredsednik John Garner je danes pozval vse volilce Texasa. naj se pri volitvah dne 26. avgusta izrečjo za preklic 18. amend-menta. NaroČite $e na "GLAS NARODA'* največji slovenski dnevnik % Združenih državah. .j Wftf.tOMfc THUOrtAY. AtfaPST 17, 1938 IflfHItW - • ■*■•., , 1 -Ch. Naroda" , ____* ^ OWMA and PoblUfcci bj . j^TINIQ mUBUNtt OOMTAMI ^r (lONpontkm) / - omjjmr, rm« u MM3B, TIMS. Wie» b—to— LB0 ga pol leta.................... $8JU Sobecrlptloo Yearly 16.00 _ Utgibi—t oA AsHemtmi_ ' • " _-giae H**o&r HhmS* reaU dan- l»rega števila potnikov, ki jih mora biti vsaj 20 do 30, če gre za. polet nad 10 ur in če hočejo potniki udobno potovati z letečo ladjo. Udobnost in varnost sta glavna pogoja uspešnega potniškega zračnega prometa in zato je Dornier prepričan, da se bo dal prekoooeanski potniški pro met organizirati k s poimočjo letečih ladij. Ii že vsi zunaj, pa rečem: — Najedli in napili smo set sedaj gremo pa krave moist. Kdo gre z nami ! Mislil sem. da nihče ne bo Sel, pa je bil precej poln truck, tako da mi bi bilo še kmalu žal, čemu «em tako rekel. Tako se pritresemo na fanmo v Jacksonburg, da sam nisem vedel kdaj. Zdaj gremo pa kavo kuhat, eni pa molst. Ko skuham kavo, nali- jem. pa ne vem. kateri tekočini je bila podobna. Vroča je bila do- BODOČNOST LETEČIH LADU Švicarski t črva mar Dorniei1, znan po svojih letalih DOX, piše v francoski reviji "L'Aeronauti-que'\ o bodočnosti let-ečih ladij, podobih letalom D0X. Po njegovem mneiyu je jasno, cla morajo biti za polete čez ocean določena letala »liidroavijoni, torej letala s čolniški in pa taka, ki je njih trup Naši v Ameriki rojake Prosimo; nAj nam na kratko n a dopisnici sporoče slovenske novice iz naselbine. volj. okusa pa nobenega. Bil sem I prikladen za spuščanje in starta-vesel. da je vsak zahteval mleko na vodni gladini. iS tem mne-v kavo. je bil saj okus po imle-|Ujem se pa ne strinjajo vsi stroku. Vrtel sem se pa tako okoli' kovnjaki. Mnogi trdijo, da bo za peči, da mi je na vse zadnje še .mleko znorelo po peči. Sweet Saturday-night, blue Sunday morning! prekooceanski zračni promet pri kladnejši aeroplan, ki je lažji in ima tudi večji akcijski radij, kakor hidroplan. Toda pogoji za va- Vsem onim. ki so nas spremili; i^n polet čez ocean s koristno ob-na farmo, najle.pša hvala, Mr. | težitvijo pri aeroplanu še daleč Masletu in Mrs. Masle, pa želi vsa niso doseženi. Dosedanji preko- Swasnickova familija dočakati št% zlato poroko. ' 'Peter Zgaga. Tebi naj bo pa žal. Malo si vreden, ker nas ne prides pogledat, če stno se že kaj postarali. Pridi, le pridi, bonu tudi Tebi kave skuhal, zakaj grozdje ni še zrelo v Jaeksonburgu. Bodi pozdravljen! Lep pozdrav uredništvu Glas Naroda in vsem čitateljeni tega lista širom Amerike in Canade. Pečlar Floyd Miklič. Sunset Lake, Sask., Canada. Dobil sem vaš opomin, pa vam naznanjam, da zaenkrat še ne morem poravnati dolga. V Ameriko sem prijel 16. februarja leta 1902. pa ni bilo se nikdar tako slabo kot je zadnja tri leta. Na farmi sem že dvajset let. pa nikamor ne moreni. Letina še preoej dobro kaže. Žetev se začne okoli 20. avgusta. iLani sem prodal pšenico po 19c. ječmen po 7c, oves po 3c, jajca po lOc ducat, surovo ma.slo po 10e funt. Tukaj nas je sedem družin. Otroci morajo biti doma. ker jim ne morem kupiti obleke, da bi šli v šolo. 'Če ne bo kake posebne nesreče, bo to I°to nekoliko bolje. Na »vaš list sem naročen že od leta 1A14 in sem vedno redno pošiljal. zazdaj pa res ne morem. Banka ne posodi farmerju niti pet centov. i Pozdrav! A. S. Samomor 80-letne starke. mm V vasi Kopanica blizu Broda si je končala življenje 8(Vletn «i. , . - A ; » oceanski poleti so za Teden zračni promet brez pomena. Tu gre brez izjeme ze latala. ki so bila tako preobtežeua. da zahfteva varnosti poleta in konstrukcije letala ni izpoLnjena. •Zagovorniki aeroplanov pravijo. da sploh ni letal, ki bi se lahko dalj časa držala na razburkanem morju in da je torej najpa-metneje sploh ne misliti na to, da bi se letalec spustil na morje, če je »mirno. Toda mnogi hidroavi-joni so že dokazali, da se letalec lahko spusti na razburkano mor-, sko gladino in ostane na nji več dni. Žal se je treba ba^i. da niko-koli ne bo odstranjena nevarnost, ki preti letalcu če je prisiljen spustiti .se- na morje. Kaj .se zgodi z aeroplanom. če se mora spu-»stiti na morje? Če ni težje poškodovan. se obdrži nad gladino s pomočjo praznih posod in posebnih naprav. Pač pa gre pod vodo trup^ali pa tudi kabina z vsemi instrumenti in zalogami. Neprimerno ugodnejši je položaj posadke dobro konstruiranega lii-droavijona. ki ostane ves nad vodo in irrna posadka možnost poslati na vse strani radiobrzojav-no vest o sebi. Hudi gfcede izgledov; hiiiropja-na na dolge proge so mnenja deljena. Zadnja leta je močno napredovala misel, da bi se hidro-plani spuščali neposredno na. trup. Pa tudi letalo z dvema čol-ničkoma ima mnogo pristašev. Letalo z dvema trupoma je prav za prav letalo 2 dvema čolničkama. Privrženci sistema dveh čolnič-kov m dvojnega trupa opozarjajo na veliko stabilnost hidroavi-jona med .plavanjdo razdeljene med one, ki ima-ja ka j zaslug za napredek in pro-cvit naselbine. Slavnosti se bodo udeležili tudi Slovenci, ki so tamkaj v veliki večini. Zelo zanimiva bo razstava v Community Building. Razstavilo bo več Slovencev. med njimi tudi rojak Fr. Troha iz Barbertona. O., svoje le-sorezbe. Scmrtna nesreča starca. Te dni se je pripetila v vasi Dornavn blizu Ormoža smrtna nesreča. 77-1 etni kmet Blaž Prase-njak je gnal na pašo žrebe. ki se je pa naenkrat .s plaši I o in potegnilo za seboj starega Blaža, ki j? imel okrog roke omotano vrv. Žrebe je vleklo nesrečnega starca daleč za seboj in mož se je tako pobil, da .je kmalu težkim poškodbam frodlegeh JAKO POCENI Z: v CLfcVELJiNDU, z 2 trgovskima, prostoroma in 3 stanovanji po 4 sobe. vse oddano; nasproti velikih tovarn, katere so pričele obratovati ; jako pripravno za gostilno. Poslopje je v dobrem stanju. Proda se. ker gre lastnik na deželo. Za pojasnila pišete na.- — M. KLEMEN 16119 WATERLOO RD., CLEVČSbAND, O. 8—H.14.17 vili in pozimi vino prodajali, ker bodo imeli z vinom najmanj petkrat več dobička kot bi ga imeli z grozdjem. Živimo skoro v taki negotovosti kakor v dneh pred prohibici-jo. Kdor si je pred prohibieijo za nizko ceno napolnil klet z žganjem in je tako pošteno in obzirno grešil proti postavi, da ga niso dobili, se danes valja v denarju, ki si ga je'nabral brez posebnega truda in trpljenja. Toda takih je bilo malo. Če verujete ali ne. v Greater New Yorku ne poznam niti enega Slovenca — pa nas je precej tukaj — ki bi si i s prohibieijo ustvaril že vsaj ponižno bogastvo. Po drugih kra-jh je seveda drugače, toda ne-w-vorški Slovenci smo povsem svo-* jevrstni ljudje. — 'Kako bo torej? — se vprašujemo in ne vemo, ne kam in ne kod. Ne vemo. če bi verjeli ali ne prerokom, ki pravijo: — Za božjo voljo, nikar ne delaj vina! Takoj, ko bo šetintrideset držav od-glasovalo proti prohibieiji. bo vina toliko kot vod*. Oalona bo po petdeset centov ali še ceneje. Se ga res ne izplača delati. Drugi pa groze: — Vlada bo uveljavila najstrožje predpise. Nihče ga ne bo smel delati dexma. Na vsako galono vina bo par dolarjev zveznega in par dolarjev državnega davka. Tretji zopet obetajo zmago su-pbačev: — Res je. da se je izreklo 21 držav za odpravo prohibicije, toda do države je še prokleio daleč. Kaj lahko se jih v zadnjem hipu nekaj spakedra. V Ameriki je vse mogoče. . Da v Ameriki je vse mogo$£. To nam je najbolje dokazala p&-liibicija. ki traja že. dolgih -.trinajst let. Torej »kaj f F. nič! — •NaprešAli ga bomo par sodčkov, da bdtodo lažje prenašali udarce >n blagoslove usode. Udarcev bo te dosti, to verno, dočim bo blagosfovov komaj za ialtovo zabelo. • ♦ ll i.. S L OVt N sit 1 .V.jyi SAM0ST0J. BOLNIŠKEGA POKORNEGA DRUŠTVA xa Greater: N. Y. in okolico, ink. V-NEDELJO 20. AVG. V EMERAL& PARK, GLENDALE III) KEGLJANJE PLES Myrtle Ave.,^- bfizu' WeoAmrete Av6., W ' TOMBOLA * Gfcndafci L. 1st. m BoMo i* hladno pivo ter fcfaajtk* (Žačetefc ob etih popoldne.) • HH Idofefe*»zMJen. Vfctopilna 25o» ■ ROJAKI- UDELEŽITE SE NAJPOMEMBNEJŠEGA Ptfi&NKA KAR JIH BO LETOS V GREATER NEWYORSKI NASELBINI * I fv" - r\' * * - Doptst. P i mmv imllli Peter Zg^lgft "61 Di" A HEW YORK, THURSDAY, AUGUST 17, 1088 ............. THB LARGEST 0LOVDTB DAILY ta V. «. GHANDUEV ZATON Oandhi je zapet enkrat na poti v zapeta Bilftao časi, ko je morala indijska vlada ob sličnem u-krepu proglasiti obsedno stanje, ker je bila nevarnost, da bodo sfantizirane indijske množice na aretacijo voditelj« odgovorile s krvavimi upori. Danes jemljejo množice take vewti že z neko rav-nodttšnostjo na znanje in življenje v nepregledni Indiji gre naprej svojo vnakdanjo pot. je angleška "vlada narodne sloge" zabeležila »kje kak uspeh, ga je gotovo v indijski politiki. Vsaj za enkrat je objadrala obe nevarni pečini, ob katerih so se dfwedaj leta in leta razbijali vsi poskusi, urediti to pereče impe-rijsko vprašanje. Prva pečina je ležala v Indiji sami v bol »k i kongresa ali indijske naeijonaILstične stranke, »katere vodja je Gandhi, druga se je pa nahajala v Angliji v imperializmu konservativne desnice, kartere voditelji kot Churchill in lord Lloyd so vedno brli odločujoči činitelji britske ian-perijske politike. Da vlada danes kolikortoliko obvladuje indijski problem, gre zatsluga v prvi vrsti sedanjemu indijskemu podkralju lordu Wil-lingdonu. ki že dve leti zavzema to visoko mesto. Prišel je na ta položaj za premehkim in neodločnim lordom Irwinom. nad katerim je premeteni Gandhi vedno na novo triumfiral. Izvil mu je koncesijo za koncesijo in tako polagoma skoraj popolnoma paralizi-ra'l oblast indijskega podkralja. Pod vplivom bede. nacionalistične agitacije in boljševiškega ro-varjenja se je ihdija vedno bolj bližala položaju, iz katerega sta se kazala kot edini izhod kaos ali krvava represija. Lord Willingdon je že takoj ob svojem imenovanju za indi^>kega podkralja napovedal, da misli o-bračunati k temi metodami. Zato so v Londonu mnogi prorokova-li, da bo aanetil v Indiji požar. Toda novi podkralj se je izkazal ne samo za strogega in odločnega, marveč tudi za pravičnega in modrega državnika. Nastopil je z vso ostrostjo proti nacionalistični stranki, proglasil njeno delovanje za nezakonito, razpustil vse njene organizacije in večino njenih voditeljev vtaknil v zapore, med njimi .tudi Gandhija samega. In pokazalo se je, da je Willingdon pravilno računal, ko je sodil, da nacionalisti nimajo za ■lih voditeljev indijskega nacionalističnega gibanja, Kongres je namreč ugotovil, da je državljanska neposlušnost doživela poraz in da bi njeno nadaljevanje dalo vladi .spet v roke orožje za preg«aSijanje stranke, med tem ko ■bi se od ustavnega delovanja mogli pričakovati večji uspehi. To-rej je treba kot prvi korak brezpogojno prenehati z državljansko neposlušnostjo. Oandhi se je uprl tej kapitulaciji. Njegovo stališče je zelo razumljivo. Državljanska neposlušnost je njegovo delo. Ona izhaja neposredno iz njegovega filozofskega in verskega nauka in njena opustitev bi bila za njega prav grenka obsodba. Zahteval je zato, da bi bila opustitev državljanske neposlušnosei vsaj vezana na pogajanja! in protikoncesije indijske vlade. Podkralj je odklonil Gandhiju avdijenco in drugače tudi ni mogel narediti, ker bi »e sioer powta-vil v nasprotje s svojo lastno politiko. Mogoče je šlo malo tudi za vprašanje prestiža. iNaj bo, ikakor že, vlada se na noben način ni hotela šele pogajati o neposlušnosti, temveč je morala zahtevati njeno brezpogojno opustitev. V odgovor je Gandhi proglasil, da se bo nepo- slušnost nadaljevala. Izpremenil ji je le obliko. Odidej ta nepoaluš-nost ne .bo več pokret množic, marveč le delo pojedineev, o katerem bo vsak posamezen član na-cijonalisrtične stranke odločal po svoji lastni vesti. iKi dvoma, da pomeni ta razvoj hud udarec za Gandhija. Zborovanje v Puni mu je pokazalo, da ne stoje več za njim niti strnjene vrste -naeijonaILstične stranke, ne-> popus-tljivost podkralja Wflling-dona pa. da ima vlada položaj čvrsto v rokah. Kakor doslej sta se mu tudi sedaj nudili samo dva izhoda: pot v zapor ali pa pro-tewtna gladovna* stavka. Odločil se je za prvega. Zapuščen od svojih pristašev je napovedal, da se bo spet podal med ljudstvo in zastavil tam silo svoje osebnosti za novi pokret neposlušnosti. Svoje namerne je celo pismeno sporočil indijskemu podkralju, ki seveda ni »mogel odgovoriti drugače kakor z naročilom oblastem, naj postopajo po zakonu. Tako je prišel Gandhi v zapor. OBLJUBA V PIJANOSTI NE DRŽI DESET LET SOVJETSKE USTAVE liudimpeštanska sodii3 kurija. ki je najvišje sodišče na Madžarskem. je obravnala te dni spor madžarske podeželske prrmadone Ice Kutasyjeve z budimpeštan-sk im vel-etrgovcem z žitom Gabrijelom Nemethom. Primadona je tožila Neinetha in zahtevala 600 peng<> mesečne apanaže. poleg tega pa še 1900 pengii za stanovanje VNaiko leto. Svojo zahtevo je utemeljevala s tr>m. da ji je bil Nemetili obljubil, da jo vzame, dokler bi se pa ne vzela, se je zavezal plačevati ji apanažo in prispe vek za stanovanje v omenjenem znesku. Kmalu se je je pa naveličal in ji -ni lurtel plačevati niti apanaže, niti prispevka za stanovanje. Toženi Nemeth se je zagovarjal s tem. da je sicer Kutasyjevi obljubil vzeti jo za ženo in da se je fudi zavezal plačevati ji apanažo in prispevke za stanovanje, vse to pa. ko ga je imel pod 'kapo in se ni zavedal, -kaj počenja. Kot rodb inski oče se ne čuti dolžnega izpolniti obljubo, dano v pijanosti ženski, ki je vedela, da je bil Nemeth takrat res pijan, je vrhovno sodišče tožbo zavrnilo in tako je Ktrtasvjeva s svojo zahtevo tudi pri najvišji instanci propadla. Če govorimo o Rusiji, smo navajeni misliti na ono veliko, enotno državo, ki je stala skozi stoletja kakor orjaški kolos na vzhodu Evrope, na ono državnopravno enoto in celoto, kakor smo jo imeli pred očmi pred svetovno vojno in pred on m usodnim letom revolucije 1917. Toda tako gledan "e na današnjo Rusijo ne odgovarja resničnemu stanju. Res. da je danes Sovjetska Rusija zopet vsaj na zunaj državna enota, toda v resnici je zveza sedmih sovjetskih republik, ki so kolikor toliko avtonomne m so bile v prvih letih po zmagi revolucije sploh samostojne državne tvorbe, zvezane med seboj le v toliko, v kolikor jih je družila skupna komunistična ideja in solidarnost revolucionarjev, ki so po isti poti in z istimi metodami, pa tudi r. medsebojno vzajemno podporo zrušili caristični sistem in uvedli novi državni led. Sele koncem leta 1922. se je začelo delo za ožjo državna pravno združtev samostojnih sovjetskih rrpublik. Sestal se je X. vseruski sovjetski kongres, katerega so se udeležili tudi - zastopniki T'krajine. I*ele Rnsije in Kavkazije in ta zbor je konstituiral kot I. kongres j nove ujedin'ene sovjetske države. Sklenila se je nova ustava, ki jo je odobril novoustanovljeni centralni izvrš^valni odbor dne 6. julija 1923. ^>ele od takrat naprej nastopa Sovjetska Rusija na Eunaj kot državna enota, (ločim so dotlej tudi mednarodne pogodbe podpisovale posamezne komunistične republike, ki jih je poklicala v življenje revolucija na prej enotnem teritoriju carske Rusije. ( Letos te'laj doživlja ujedinjena sovjetska Rusija svojo prvo .desetletnico in vsto;:a vedno bolj kot pomembna velesila tudi v svetovno politiko. Na znotraj je pač tudi danes vsaj formalno Rusija še vedno le federativna zveza avtonomnih republik, katerih vsaka ima svojega predsednika. ki tvorijo skupno vrhovno predstavništvo in je Kalinin, ki fungira kot državni poglavar, de iure le primus inter pares. 1 V resnici pa je pred desetimi leti sklenjena sovjetska ustava bolj na papirju, kakor v dejanski veljavi. Dokler je živel Ljenin, je še veljala nekaka delavska demokracija in so tudi ustavni organi, katerih temeljne edinice tvorijo vaški in m^j*tni sovjeti, še vršili svoje v ustavi normirane funkcije; toda voli t ven i zbori so postajali vedno Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Modemi parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne ^te za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. * . . Pišite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. bolj formalnost in državno vodstvo, ki ga tvori osrean:i izvršcvalni odbor s 27 članskim predsedstvom je stopalo vedno bolj v ozadje pred faktični oblastjo komunističnega strankinega vodstva. In tako je po>rfal Stalin, s početka generalni sekretar stranke, sovladar in v zadnjem času resnični absolutni voditelj združenih sovjetov. Razlika med državno in strankino organizacijo se vedno manj opaža in vedno bolj izginja. Rusija je prva, dolgo pred fašizmom, izvedla princip totalitete, ki je bil vzorec za današnjo Nemčijo, že prej pa za fašistično Italijo. V tej današnj dejanski ureditvi je moč stranke, ali prav za jwav moč Stalina in njegovega avtokrat-skega režima. Plast, na katero se ta režim' v narodu opira, pa ni tako močna, vsaj ne po številu, kakor bi- bilo za njegovo trdnost in trajnost v 140 milijonskem narodu potrebno. Ko je Ljenin 1. 1917. prevzel vso oblast, je štela njegova boljševiška stranka 55,000 organiziranih članov, bila je torej po svojem številu nernatna manjš na. ki je v | ogromnih milijonih ruskega naroda, kar izginjala. Nosit"!j boljšcvi-ške revolucije je bilo industrijsko delav-tvo, ki je bilo koncentrirano v večjih mestih in v redko posejanih industrijskih centrih. Ogromna masa naroda je obstojala iz kmetov in iz meščanstva, torej iz slojev, ki niso poznali pmletarske za- J vesti in zavednosti in ki so mu bili marksistični nauki neznan svet. Ruski kmet se je pridružil delav cu in sodeloval pri socialni revoluciji. ki je pregnala vlasteline in mu prepustila njihovo zemljo v razde-lite v. Todn kmetje so hoteli zemljo tudi obdržati in jo kot svojo lastnino obd"lovnti. Tn tako je moralo kmalu nastati opasno nesoglas:et med kmetskim prebivalstvom in delavskim režimom. Socialna plast industrijskega delavstva, v kateri je bila zasidrana socialna revolucija. je bila prešibka, da bi mogla trajno vzdržati kot edina opora komunističnega režima. Naravno je torej, da je posegla zmagovita revolucija po onem sredstvu. od katerega si,je obetala razširjenje in o;ačenje delavskega razreda. po popolni spremembi gospodarskega reda. Industrializacija, ki jo je v velikem stilu uvedel boljševiški režim tedaj ni imela samo gospodarskega značaja, temveč pred vsem poltičen pomen. Mrzlično forsiranje prve |*tletke se mora razumeti in tolmačiti predvsem s tega vidika. Obenem z industrializacijo se je pospeševala tehnizaci-ja poljedelstva. Izginiti bi imele :>tare oblike obdelovanja zemlje, v j vaški milje bi moral prinesti stroj- !ni obrat ne le novega načina kmet-ske produkcije, marveč tudi novega duha. Ustvariti se je imel kmet-ski delavski proletariat, ki bi se čim bolj približal industrijskemu in se mu duševno asimiliral. Toda to prizadevanje, kakor je bilo s stališča diktatorjev razumljivo, se jii dalo tako uspešno izvesti, kakor so voditelji pričakovali. Kolektivi-zacija kmetijstva je naletela v konservativnih kmet.skih masah na sko-ro nepremagljiv odpor in je povzročila. da se je začel odpirati prepad med vasjo in mestom, ki je postajal za vladajoče krog^ vedno bolj opasen. Drakonsko strogi ukrepi proti kulakom. brezobzirna strogost proti kmetom in poljedelskim delavcem. ki se niso mogli vživeti v tehniziranje kmetskega dela, in ki niso imeli razumevanja za kolek^ tivno kmetijsko gospodarstvo, so napetost poostrile. Kmečka produkcija je nazadovala, zagospodovala sta glad in draginja. Bega od dela niso mogle preprečiti niti skoro vtakdanje smrtne obsodbe, niti izpraznitve celih vasi in dis-triktov. iz katerih so romali deset-tisoči v sibirsko pregnanstvo. Prva j>etletka ni uspela in o drugi petletki, ki se je svoj čas iz vodilnih mest precej samozavestno napovedovala, danes skoro ni slišati. Stalinov govor o zaključku prve faze in o nadaljevanju gospodarskih načrtov letošnje S}w>mladi se ie glasil precej bolj rezervirano in previdno, kakor -v prejšnjih časih. Poleg odpora kmetskega prebivalstva je pač vplivala tudi finančna situacija ohromujoče na industrijsko akcijo. Dumping se ni obnesel krediti v inozemstvu so pojemali. Naraščajoča beda je imela za |\o- JUNAKI JUŽNEGA MORJA sledico, da je bilo treba »četi s skrbjo za prehrano in spjoh apa ŽivJjenjske potrebe širokih maš, vsaj v Isti meri, kakor s pospeševa- ' njem tehničnih produkcijskih reform in »z ustvarjanjem novih velikih industrij Ni torej pretirano, če se govori danes o krizi ruske revolucije, ko se je pod silo razmer ustavilo naraščanje in utrjen je proletarskega razreda in ko stopa iz Istih razlogov važnost poljedelstva in s tem kmetskega prebivalstva vedno bolj v ospredje. V tak rn položaju se ob svojem jubileju naha;a danes vladajoči režim v Sovjetski Rusiji, in vprašanje bodočnosti je. kako smer bo zavzel nadaljni notranji razvoj. .lasno je. da mora Stalin posvečati vso pozornost notranjej»olitičnemu razvoju v svoji državi v vedno rastoči meri. Ravno tako pa je razumljivo, da mora današnja Rusija že zaradi svojega notranjega položaja imeti zavarovan hrbet napram inozemstvu. Xa Daljnem vzhodu opažamo popuščanje sovjetske diplomacije napram japonski ekspanzivno-sti, ki je že privedlo do izgubo tako važne gospodarske dobrine, kakor je vzhodno kitajska želeruiica. Na drugi strani pa postaja vedno bolj vidna in občutna naraščajoča zunanjepolitična aktivnost Sovjetske Rusije na evropskem zapadli. Pakti o nenapadanju z evropskimi državami dokazuje:o. da si želi zasigu-rati Rusija varnost na zunaj in da išče prijateljskih stikov zlasti s svojimi sosedi. Sodelovanje Rusije pri mirovni politiki je za evropske politične razmere pomemben fakt in nedvomen aktivum. Zlasti važen rezultat te nove ruske smeri je v Lon- Vikingi, junaški normanski po- ga po Južnem morju kakor po morščaki, ki so s svojo drznostjo in domačem bajerju. Prevozil je tako sposobnostjo obvladovali morja na nad 4000 morskih milj. Izračuna-severni poluti, so zapustili za se- nj:» Zgodovinskih dogodkov ne d»'-boj neizbrisno slavo. Skoraj nič pa la težav, ker navaja polinezijska s\et ni vedel o vikingih Južnega izročilo, natančen rodovnik, morja, o Polinezijcih. Pisanih do- J Potem se je Poiinezijcem pogum kumentov o njih ni bilo. a ocean, polegel. Vendar so prebivalci Ton-živa priča njihovih smelih vožrnj, gasa v Novi Kaledoniji obiskali je ostal nem. Vendar hranijo poli-^\0ve Hcbride (4500 km) še zača-nezijske pesmi, legende in izročila Sa. koso začele evropske lad;e pro-toliko spominov, da je bilo mogoče Hirati v Južno morj<*. Zadnjič so iz njih zanesljivo ugotoviti razna ' potov«li Polinezijci iz Tahitija mi zgodovinska dejstva. , Novo Zelandijo pred 250 leti. A Svet občuduje Kartažane. katerih [tudi danes so še Polinezijci odlični galeje so brzele po vsem Sredozem- pomorščaki, sfcem morju in se baje pojavile ob žapadni afriški obali. Toda na odprto morje se Kartažani niso upali | v v in ponovi s« gal-j,- zasidrali, da jih STRAŠEN KONEC NESREČNE- ne bi zaneslo ven na morsko plan. Normani 11. in 12. stoletja so se upali do (Jrenlandi'e in te nj hove vožnje v nove. neodkrite dežele so vedno veljale za izredno junaška podjetja. Toda njihova pota so vodila mimo naravnih opirališč (Ka-rerski otoki in Islandija). Krištof Kolumb je bil smclcjš , ko se je s štirimi šibkimi karavelami odločno oddaljil -hI znanih obali, iskat novih dežela. Toda že davnt> pred Krištofom Kolumbom, davno celo pred Normani. so Polin »ii;ei križarili po vsem Tihem oceanu, od Tahitija do Havajev, od Cookovih otokov do Zelandije in na vzhodu do Ve-likonočnejra otoka, morda celo do Južne Amerike. V dobi, ko so Kartažani l.o ječ > podirali ob obalah, ko j se Polinezijci podajali na ve"mc-s čne vo'nje po brezmejiwm ^cea-| nil. ki j" 1>* v vel'kih presledkih j zakoličen z nekaterimi skritimi o-Itoki, ki jih je še danes z modernimi I havtičnimi pripomočki težko najti. ker s' deloma kohiaj vidno dvi- GA DEKLETA tud glavne vetrovne smeri. Nis« imeli modernih sekstantov. ne bil donu sklenjf-ni vzhodni pakt. ki i . . . , . . .... J . ,. 'ga jo i/n "d morja. Ne da bi bili po- je se vedno v ospred'u političnega ; . . .. J 1 . ...... znali kako pismo, .so imeli Tonne zanimanja. Zunanje politični kurz1 ... , . ' . zij<*» svoj-* pomorske zemlievidt4. sodobne Rusije obeta sv nove ino-: \ . , . . . . . , . ; napravlj»ne iz paličic, ki niso kaza- znosti. Vzhodni pakt sam na sebi! ' • ... , ..... le samo ramoznavnih točk. marve< gotovo ni plod slovanske politike.' ki je vsaj do sedaj sovjetom tuja. Toda kakor je bil ta pakt nareko- , „ . __ . ., . , ' . . sole Kris ola Kolumba; poznali s» van po lastnih interesih in potre- [ . , * . . samo zvezde bali. utegnejo te potrebe privesti tudi rusko diplomacijo do spoznani, da je le politika slovanske solidarnosti ona pot, po kateri bo dosegla največ uspehov in največ veljave v srednji in zapaclni Kvro-pi- Toda to je vprašanje bodočnosti, o katerem danes še ni mogoče konkretno govoriti. MED IZ USI V kopališkem kraju Segebcrgu. nedaleč od Hamburga, so v večjem čebelarskem podjetju opazovali zanimivo stvar, ki utegne imeti še kakšen pomen za rejo čebel. Nekatere smreke in jelke so namreč napadle -ščitne uši. ki so na drevesih gradile posebne izrastke. V teh izrastkih pa se je tvoril sladek-sok. ki se je pri bližnjem ogledu izkazal za čisti med. Čebelam iz Segeberga niti ni treba. da bi ves svoj med s težavo nabirale od cveta do cveta, temveč si svoje zaloge napolnijo deloma kar iz teh skladišč, ki jih pripravljajo uši. To je pa segeberške čebelarje pripravilo do sistematičnih ]>o-skusov. kako bi izkoristili ta naravni odnosa j med čebelami in uš-mi oz. njihovim pridelkom in dosegli na lažji način več medu v svojih čebelnjakih. Presajati so začeli uši še na drupra drevesa in pazijo le na to, da se preveč ne samo zvezde in s pomoejo svo"e "magične tikve grljanke". ki š< danes vzbuja zanimanje narodo-p iste v. so s svoj "m i pirogami iir> jadra z lahkoto našli mikroskopi-čno majhne otoke Pacifika. V dobi Kartažanov je njiho\ Irapanga prevozil ogromno razdalj') od Indonezijskih do Havpjskili otokov: (»000 milji Od tega na no-izmernem odprtem morju brez vsakega kažipota 2000 milj. Kupe se je odpravil iz Tahitija in odkril Novo Zelandijo tisoč let pred Tas manom in Cookom. V teku stoletij so se Polinezijci štcvilnnkrat od. pravili s Tahitija na Havaje (2380 milj). Na teh potovanjih so prišli v stik s prebivalci Havajskih otokov in polinezijskimi kolonisti Nove Zelandije (razdalja znaša 8000 km.i ; to je zgodilo davno prej, nego so Normani prodrli do Grenlandije. Polinezi ec Ilui-te-rangiora je v 7. stoletju na vel'ki dvoigri, ki je bila okrašena s kostmi njegovih sovražnikov, odrinil na pustolovsko vožnjo do Južnega Ledenega mor- Pes« i. ki so >li po cesti mimo Senohrata proti Turgovi na C>- boeslovaškem. .^o zaslišali nekaj strelov, ko .so prišli v bližino po- toka Smejkal. Odšli so takoj na m«\sto in na<]i ob potoku 17-letno Zdenko šalilo iz Turkovice. edino hčerko tamkajšnjega krojača. Ogled je ugotovil, da je bilo dekle umorjeno s tremi revolverskimi streli v č«»fo." 1'dnora je obči o 1 že n 24-letni Jožef Vavra. mizar. ki je imel ljubezensko razmerje z nsrečnim dekletom in j;a .je hotel oročitpi. Njeni starši mi bili baje nasprotni poroki. Zdenka pa je rekla, da se ho poročila in da bo šla prej služit v Prago. T "mor so zdaj razlagajo tako. d;i se j»» Vavra hole] iznebiti dekleta. kateremu je ljubezensko razmerje pustilo vidno znamenje. ESTONIJA PRODALA VOJNO MORNARICO. Republika Estonija je sklenili prodati svojo mornarico, obstoječo iz dveh ladij, republiki P»-ru v .lužni Ameriki. V" javnem komunikeju je vlada razglasila, da podvzame ta u-krep zaradi tejra. ker sta njeni vojni ladji že zastarelega Jipa. v resnici pa je baje vzrok prodaje v tem. da so estonske državn-blagajne prazne do dna. Tudi .-e širijo glasovi, da je Estonija ponudila neki inozemski državi naprodaj strateško važni otok (6e-sel. Združene države se m< nda in-teresirajo za to. da bi ta otok vzele v zakirp za 00 let. MAČKE RAZLOČUJEJO BARVO TUDI V TEMI. Neki učenjak je hotel vidfti. če umejo mačke razlikovati tudi v te.mi in je napravil Naslednji poskus: dovolil je mačkam povžiti samo takšno meso. ki je karalo na rdečo ali modro barvo. •Nato je nista vi I istim mačkam ee lo v rs t A kosov drugače pobarvanega mesa. ki so jra mačke odklanjale. Puskusi z barvanim me-som so učenjaku najprej uspeli v ia; ob povratku ie pripovedoval o . , . , ... .• -i i • iT*1"* dnevni uci. nato pa tudi svojih vtisih: videl ie neznane zi-1 f ' .... . • i i . .-I temi. vali m v. opisa je lahko spoznati arktično živalstvo; videl je zmrznjen led. noč. ki ne mine. celo južni sii. In tri sto let pred Kri-štofom Kolumbom je križaril Fen- razčirijo. kar bi bilo seveda spet gozdov ju v kvar. Kakšni bodo rezultati te nove metode v čebelarstvu, za sedaj še ni mogoče povedati. ALI STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsaki s'ovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00. — Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte ?a pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:-- GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA Izdajanje lista je v zvexi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi tla bih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, sato naj pa oniy katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. H. »t M "OllB WAJtQPA» sta NSW-YORK,- THURSDAY, AUG DBT 17, 1888 za večkot $1— damo 30% popusta V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMANJKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SL1CNE VSE6lK£* ' POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI iN POEZIJE 216 West 4 8th Street. New York SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ZEMLJEVIDI MOUTVENIKi : IGRE : THE LABOtŠT SLOVEJNE DAILY in XT. 8. A H«nb rnhn g sfkkmljeva- ; njem: 4>omovinI, (Foe«ter x ...«......«....«««..41 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Le ha mar) četvO* ro in petero rasnih (lasov «....«.41 jaz bi rad rn^lb-ni, mofld abor s bariton sol ozn* in priredbo aa dvospev------------------------------------k V pepelnični noči (Sattner), kan« tatnta za soli, zbor ln orkester Izdala Glasbena Matica__««71 Dve pesnil (Prelovec), aa mofti ■bor ln bariton solo .............. ..M pesmarica glasben* matički l Pesmarica, nredil Hubad__2ji l. fiantte slovenske narodne pf mi (SvikarSlč) 1. ln 8. sv. skupaj «.««.«.__________L-^ n HIIIMffllHIIimHIW^^ MOLITVENIKI S m* A URA v platno ves._______________.88 v fino usnje ves ............1.M v najfinejše usnje ves 1.80 ■ v najfinejše usnje trda »e« ...........................—138 SKRBI ZA DCJSO ▼ platno ve*-------------- Ji v fino usnje vez ...........JJI v najfinejše usnje ves 1M rajski glasovi v platno ves ▼ usnje vez.....................1.39 v fino usnje vez. _______.1.5« v najflnejie usnje ves. 1.S6 RVrtKD SRCA v imltJraub usnje ves. .11 v usnje vez. .............. .80 v fino usnje ves.........1.— ▼ najfinejše usnje ves. 1.28 ▼ najfinejše usnje trda vez ...............................138 v bel eellulold vos. ------129 NEBESA NAS DOM v ponarejeno....................i,— v najfinejše usnje ves 130 * najfinejše usnje trda ves ......«.....................«...138 MARIJA VARBVNJA fino. vez ...............—.......".28 v fino usnje -----------------138 v najfinejše usnje trda res ..............................-1-88 Hrvatski molitveniki: Ittjeha Jslsreet1, fina tei............!.— Perotnlnarstva. broširano ............1.58 Pravila za oliko ________________________.35 Psihične motnje na alkebelstri poo- lagl ----------------------------------------78 Pravo in revolucija (Pitami«) ........38 Predhodniki in Idejni utemelji tu- rftega idejalizma _________________138 Radio, osnovni pojmi is Radio tehnike, vezane ...........«..........2«— broširano .......................«.«.......1.75 Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani) ................138 ( Spretna kuharica, trdo vezana ...:1.4ft ji | Sveto Pismo stare in nov* zaveze, iepo trdo vezaua .......................3.— Sadno vino ...........................-..........88 Sadje v gospodinjstvu .....................75 Učna knjiga in berilo laškega Jezika ..............«. •......«................38 V trna knjiifa in berilo italijav- xlrcga jezika .................... 1.— Lčbenik angleškega jeiika trdo ves. _________________________««..:1.58 broširano ......................«...........1.25 i»vod v filozofijo -vVeber) - 130 Veliki slovenski spisovnik: zbirka piifm. listin in vlog za zasebnike ln trgovce ................1.55 Veliki vsevedež ...............................«.38 Vodilna Unjilira ..............................38 Zbirfc* donuiclh zdravil .....................88 Zdravilna zelišča ..............................-.40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva....................—..........1.58 Zgodovina umetnosti pri Sloven- • elh. Hrvatih In Srbih «..........138 Zdravje mladine ...............................1.25 Zdravje in bolezen v domaČi hiši. 2 zrezka .......«..................l-'<20 Jsgnje ................................. ..........38 Janko*in Metka (aa otroke) .......„...38 Jernsi Zmagovat, Med plazovi-------58 Jntrl (Strug) trdo ves ________________.75 Slava Boga. a mir ljudem, fina res 138 najflnpjfta vez ----------------«...«134 Zvončec nebeški.. r platno------ __________38 . fina vez .....«...........................1.— Vienac. najfinejfta vez -------------1.88 Angleški molit veniki: (za aUadlno) Child's Prayerbook* v barvale platnice vezano ....31 v belo kost vesaao............1.18 Come Unto Me--------------------------38 fino vezano ...............................35 ■ej of Heaven: fino vezano ...............................38 v nanje vezano ______________________-78 • aajfinejAe usnje vezano -------138 t ZA ODRASLE« Key of Heaven: v eelold veanno —______________.1.20 v eelold nojflncjAl vea________138 v fino nanje vezana..............1-58 Catholic Parket Manual * v fino uinje vezano ...—.........138 Ave Maria: v fino nanje vezano —.— -__1.40 POUČNE KNJIGE o borilo n Amerikami (Traak) 5.— Aageljska služba ali nank kaka ae naj strele k sv. maši ______________18 BaJ nalezljivim boleznim___________75 Cerkniško Jezero.............................1.28 Pimall flVlnozdravnlk broširano Domači vrt ------------ Govedoreja _________ Gospodinjstvo ______ Jugoslavija (Mellk) 1 2. zvesek, 1—2 snopi« Kletarstvo' (Skalleky) _______________ Kratka srbska gramatika ________ Kratka, zgodovina Slovencev, Hrvatov In .33» 13* 13* 138 .138 Kako so postane državljan Z. D. . Kako s« postane ameriški državljan .18 e dootejaem vedenja ........38 BaČunira ____________________78 Ufioralizem -----------------------------58 Materija In eaeriije ..................138 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kraka .78 Mladeničem. L zv.........«...............M II. sv........-...........................38 'Oba skupaj m centov) Ncoaške-angtešal trims« _________1.88 Nasveti za hišo In dota__________L— »ajboljša slov. Kaharlea, 888 str. lopo vsa. (KsHaŠek)_______3— Id* ---!--m - 3. del .«.--------_-----■ 8MB feH8R Mit, .11. ».18 • ' { \v<- V K t* * i tf* -t. Zgodovina Srhov. Hrvatov in Slovenec v (Melik) II. xvezek .........— -----------------38 Prorakovalne karte--------—l— POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) broš.................38 Andrej Hofer ..............-.....................38 Beneška vedeievalka .............-........35 Belgrajski biser ...................~........j5 Beli mecesen .......-.............................48 Bele noti, mali Junak.....................88 Božično darovi ...............................35 Božja pot na Bledn ...........................38 Božja pot na Šmarni gori ................38 Cankar: Grešnik Lenaril, brat. ------------.70 Mimo življenja..............-.........38 MoJe življenje ................-........-75 Romantične duše -----------—........88 Balkansko-Turšk* vojska ...............88 BalkansaM vojaka, s slikami -------25 Boj In zmagn. poveot ------------- Blagajna Velikega vojvoda ... Boy, (roman) .........««.«............ Burska vojska -......—«........... Beat in dnevnik —.................. Čarovnica .............................. Cvetina Borograjska ............ Cvetko ..................................... čruee iz Življenja na kmetih ------35 Drobiž, In razne povesti — Splaal Milčlnnkl ..................38 ..88 .35 .88 ..88 .35 .35 ..35 -.38 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih .......«....................«.18.— 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano .....................................78 Juan i M serija (Povesti tz španskega Življenja .....«........;______ Kako se sem jaz Ukal (AluSovec) I. zvezek Kak« sem se Jaz likal (AleRorec) H. zv. ................88 Kako sem se laz Ukal (Aleftovec( 111. zvezek _____JfS Korejska brata, povest la mlsljonov v Koreji --------------------------38 Krvna os vela —....---------------~...38 Kmečki punt (Senoa).....................38 Kuhinja pri kraljici gosji nažiel ..38 Kaj oe Je Markaru. sanjalo ...........35 Kazaki _______________________________________.88 Krlžcv pot patra Kupljenika -------.78 Kaj se je izmislil dr. Oks ...........«....45 Levstikovi zbrani spisi ---------------38 I. zv. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in legende; Tolmač (Levstik «... .78 Dekle Eliza .............. Dalmatinske povesti Dolga roka —......— Do Ohrida in Bitolja Doli z orožjem ........ Dve sliki: — Njiva; ........(Mefiko) ........... Devica Orleanska — Duhovni boj .......«... Dedek Je pravil; __________48 .........35 ........38 .........«18 _________88 .........30 .38 ln škra- tdljCkl ..................^ Bliaahota ___________ Fabijola ali čekov v Katak« Fran Baron Trenk.. Filozofska zgodba Fra Diavolo —.— Geispedariea sveta ..................... Oootllne v stari Ljubljani «...— «45 .5 38 «a «68 5. zv. Elika Levstika in njegove kritike in polemike « ...—........««.7t Ljubljanske slike, Hiftnl lastnik, Trgovec, Kupčijskl stražnik. Uradnik, Jezični doktor. Gostilničar, Rlei>etulje, Na taka rc a, Duhovnik, Itd..........—-------------88 I>ov na ženo (romanj ...--------------...38 Lncifer _____________________________________ Marjetica ------------------------------------—38 Materina žrtev ...............................«88 Moje življenje ...................-___«.««78 Mali Lord ..................-__________:___38 Mlljonar brez denarja.......... ..«««««75 Maron, krščanski deček iz Libanona .««......................««......«..«.35 Mladih zanikerneiov lastni živo- topls .........................««....«.....«75 Mlinarjev Janez -------------------------.30 Mnsolino............................«.«.«----.««88 Mrtvi Gostač .................................55 Mali Klatež ------------------------------------.78 Mesija ..«____________________________________«58 Malenkosti (Ivan Albrecht) ........«25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ......................«25 Mlsterija. roman ................—_________ 1.— Možje __________________________________138 Na različnih potih v_______________________48 Notarjev nos. bumoresks ........——35 Narod, ki Izmlra .................................48 Naša vas, II, del, 8 povesti «—........38 Nova Erotika, trdo vex -----------------.78 Naša leta. trda vez ..........................«78 broširana ............................■ "88 Na Indijskih otokih_____________________98 Naši ljudje...................................M Nekaj iz ruske zgodoviaa---------------.88 Na krvavih 'poljanah. Trpljenje tn strahote z bojnih pohodov bivšega Slovenskega polka —.............1.50 Ob «8 letnici -Dr. Janeza «. Kreka ...» Onkraj pragozda --------------------«..«38 / .J Odkritje Amerike, trdo veoano —«38 mehko vezala — ...........««.«.«.38 Praprečanove zgodbe-------.... Pasti In zanki ---------------- Pater Kajetan ------------------ Plngvinskl otok_________________ Poveot o sedmih obešenih „ Pravica kladiva ------------- Pabiritl 4z Roža (Albrecht) Pariild zlatar Prihajat, povest ~ *ožlgalec............ Povesti,-pesmi v prosi (Baudelaire) trdo .jvezano Pravljice in .pripovedke (KoSutnik) 1. zvezek .....................................48 2. zvezek______________________48 Prvič med Indijanci____________________38 Preganjanje indijanskih mlsjonar* Robinzon ...«.............................-38 Robinzon Crusoe ««.—...................««38 Revolucija na Portagdlskem ----------38 Rdeča. In bela vrtnica, povest .«««.38 Rdeča megla --------------------------------78 "Rdeča Icokarda_______________________138 Seržant Diavolo. ves. 138 Slovenski šaljivee -------------------48 Slovenski Robinzon, trd. vez. ............75 Stric Tomova koča ----------------------.38 Sueški Invalid..............................35 8kozi širno Indijo --------------------38 Sanjska knjiga, mala ...................88 Sanjska knjiga, velika -------------.38 Sanjska knjiga. (Arabska) -----138 Spomini Jugoslovanskega dobro- voljsa. 1814—1818 ____________________135 Sredozimel, trd. vez. .«.«..««.««.«....38 broš. _____________________________________.48 Stranote vojne ««.««.«.......................30 Stlri smrti, 4. zv.______________________55 Smrt pred hiš« .............................«85 Stanley v Afriki .............................38 Spomin znanega potovalen .««.......138 Stritarjeva Anthologlja. brc* _____38 Sfsto Sest«, povest is Abrucev ......«38 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman _______..'T.-..... ........«...„-..«....«30 Student naj bo. V. sv. ...................35 Sveta Notburga ..............................38 Splsje, male povesti ..................... .««35 Stezosledec _______________________________«8 Šopek Samotorke ...........................35 St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi Skrbstva sa brezposelne. 80 str« brdS. «.«««.«35 61. 29. Tarzan sin opic. trdo vea..«130 St. SL Roka roko _____________________25 St. 32. Živeti ________________________________.25 •St 35. ((tej Sal ustij Krisp) Vojna s Jugurto, poslov. An t. Dokler. 123 shrani, broš. __________________58 St. 30. . (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani ------------------- .85 38 .1— ...38 .130 .1.28 ...38 St. 37. Domače živali _____________ Št. 38. Tarzan in svet «..«......«... Stev. 89. La Boheme ................. ŠL 47. Mlstorij duše ___________ Stev. 46. Tarzanove živali ........ Stev. 40. Tarzanov sin. trd vez «. St 50. S4ika De Grajre ............ St. 51. Slov. balade ln romance St. 54. V metelu................L— ŠL 55. Namišljeni bolnik__________58 St. 56. To in onkraj Sotle.....—.....38 St. 58. Glad (Hamsun) ................30 St. 50. (Dostojevski) ZapMd Iz jnrtvega doma, X del..........—1.— Št. 60. (Dostojevski) Zspiski iz .mrtvega doma, II. del.............—.1.— St. 01. (Golar) Bratje In sestro—75 St. 62. Tdijot, I. del (DottojevH 38 St. 62. Idijot, II del -----------------39 St. 64. Idijot, III. del ---------------38 St. 65. Idijot. IV. del --------------88 Vsi 4 deli ----------------------- 3.23 St. 66. Kamela, skozi ube šivan-ke, veseloigra ——--------------«.«85 Slovenski pisatelji II. zv.: Potresna povest. Moravske sil* ke. Vojvoda Pero I Perica, Črtice _______________________________-230 Tigrov! zobje ..........................^— Tik za (tsato —-----------------—.78 TatK, (Bevk), trd. ves.------------75 Tri indijanske povesti --------------«38 Tunel, soc. roman ----------------------130 Trenutki oddiha -------------------58 Turki pred Dunajem ...............«38 Tri legende o razpelo, trd. vea. ..«85 Tisoč ln en* noč: 1. zvezek .......««««..«.«...««.«..138 II. zvezek ..............................1.40 III. zvezek...............................jI 38 8 KNJIGE SKUPAJ_____«.3.75 Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja____________ Lgrabljeni milijonar «...««—— 138 V krempljih inkvizicije___________1.38 V robstvu (Matlčič) ______________1.25 V gorskem zakotju ______________________«85 V oklopnjaku okrog sveta: •L del ________________________««.....38 2. del------------------------------------88 OBA SKUPAJ____________________L60 Veliki inkvizitor............................ 1.— Vera (Waldova), broo.......35 Vojska na Salltanu, s slikami ........35 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ------------------------------------50 '4. zv. trdo vesano. Vsebuje S. povesti ----------------—......................38 5. sv. trdo vezano. Vinski brat______50 e. male pesmarice: St. L St. la. trdo vezano. Vsebuje 10 po- ..38 Goška MytologUa .................. GRUNT, roman ............................138 Gasarji .........«.«„««.«.------------------.75^ Gusar v oMaAdh .........-------------i Hadil Mu rat (Tolstoj) .............48 Bšl papeža, vez............................1.— Bfktsrjev Bedvlka .........................................«8 Budi časi. Blage duše. veseloigra .75 Helena (Kmetova) ---------------------48 Hudo Bresdno (1L sv.) ------------35 Hnnerske, Groteske In Bolho » vezano —......—.««——----34 brodrano___________________—______31 Izlet g. Broočka ---------------.138 Ubcaal spisi dr. H. Diliam______M b tajaootl prirode__________M Iz- modernega sveta, trdo sea. .l:8l 2 zvezka «.«...«.««.«...«««.«««..131 Igračke, broširano ...«««««..«....«...««31 Sveta noč .......................................«18 Svetlobe in sence _________________________138 Slike (Mcško) ..........■„.c.«.««..........88 Spake, humoreska, trda vez. --------30 i. SHAKESPEAROVA DELA: Mechbet, trdo vez. ______________________38 broširano —.«...«.«.--------------«70 Othelo________________________________________.78 Sen Kresne noči_____________...........78 Splošna ICnjižnica- St. 1. (Ivan Ofcibrecht) -Ranjena gruda, Izvirna povest, 30* str« briširano ...............................«38 St. 3. '(Ivah Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broB. 105 strani ____________________________35 St. St. St. Po strani klobuk Ptat zvopta fPrl strien .«« Prst božji Patria, povest Iz Irske junafto do- PSrta ljubezen .««.«.........«.«.««.«« Po gendi in dolinah____________ Pol litra vlpavea--------------- Poslednji .Mehikanec_____________ »i__m i____ i ravijice n. nnjar •■■•«..«««.■•«.«.«. Predtrtani. Psešera ln dsagl svet- Pri#idli< Čobolioe Halo, trda ves Pttee oellvhe. trit ves ««....««. Pred nevihto ____________________ Popotniki_________________ Povadoaj . ....«_________________________ Praški jndek____________________ Prisega Hnrsnskega glavarja «.« 4. (Cvetko Golar) klasje. Izbrane pesmi. 184 str., broš'.rano.............................J 6. (Novak) Ljtt^oaBsnook 7. Apdersonovo pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. Tli strani, hrog. _____________«S fit 8. Akt žtev. 113 ________ _________7» Stev. 8. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne sOfije, 347 strani, broš. ------..«78 St. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Teraeue, relljefua karikatura in minulosti. 55 str« broš. ...«««25 St 11. (Pavel Golla) Petertkeve poslednje sanje, botična povest St. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodnogospodarski spi«, poslovenil dr. Albin Ogrls. 236 str« broš........................................«*......i St 15. £dm«ftd in doles de Gon-eonrt, Renee Mauperin ------------«..«88 St. 16. (Janka 8ai»ec) Življenje, ' pesmi. 312 . atr« broš. -------------—45 St 17. (Prosper Marimee) Verno duše v vlcah, povest, p revel Mir-Ko Pretnar, "90 -vtra. ------.««.. ^St. 19. (Gerbart Hauptman) Po-t«0ljerfi zvon, dram! hajka v petih ' dejonjth, jkuslovenll Anton • Funtek, 324 strani, broš.--------88 St 20. (Jul. Zeyer) Olmpafl la K«mutasakl, japonski roman, is ?e5čtne prevel dr. Fran Bradač, 384 strani, brdS. ..«----- fit 21. (Frilolla Žolna) Dvanajst htatkočaonih sgodblc. II« 73 str. broš.---------------------------- St 22. (Toistoj) KreUtzerJeva Vrtnar, (Rabindrsnsth Tsgore), trdo vezano broSirano ««.«. fit. 23. (Sophokiesi Antigone, tal na Igra, poslov. C. Golar; 80 str. broširano ...............«....«.....• «... fit 24. (E. JU Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 855 str^ broi. .............«..«.............................<# fit 25. . PMlsdnJl dnevi Poospeja. iuii_______________________________if fit" 28. (L. Andrejev) Črno me-, ike, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broB._____________________________Si Volk spokornlk in drnge povesti..«1.— trdo vesano ............................135 Vojni, aslr ali poganstvo, 1 sv.....35 V pustiv Je šla, III. sv.--------------35 Valentin Vodnika Izbrani spisi «..38 Vodnik svojemn narodu _______________35 Vodnikova pratlka 1. 1827----------58 Vodnikova pratlka 1. 1828 ________58 Vodniki in preporold _________—____88 Zmiool smrti -----------------------------38 Zadnje, dnevi nesrečnega kralja ««.«88 Za kruhom, povest ...«-------—----------35 Zadnja kmečka vojska_____75 Zadnja pravda, ves. .-«««-«—«««««78 IGRE Beneški trgovec, Igrokaz v 5. dejanj 38 Cjran de Bergerac. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ________________.....—...........«...1.78 Edela, drama v 4. dej.....................68 Goopa z morja, 5. dej. ....................«25 Lokalna železnica, 3. dej.................38 Marta. Semenj r Richmondu, 4. dejanja ..........«...«.......................«...38 Ob vojski. Igrokaz v štirih olikah .««38 Tončkove sajne ca Miklavžev večer, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih__________________________________38 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro. (Čapek). vez. ...............«45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana -----.75 Za križ in svobodo, Igrokaš v 5. dejanjih ........................................35 Ljudski oder: 4. sv. Tihotapec, 5. dajanj —.........88 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ..........38 Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo, 8v. Neža, Sanje ...............................«88 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok _______________38 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov —.......«38 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola In Neža.............................38 20. snopič. Sv. Just; ljubezen Marijinega otroka ---------------38 PESMI in POEZIJE Akropol Is In Piramide ..«..................30 broširano....................-........38 Azazel, trdo vez._______________... Balade ln romance, trda vez Bob za mladi sab, trda vea BragUljČki (Utva) .................. trdo vezano .««««..« .1— .1.25 «..40 Srbske narodne hlanm Sto čutiš, Srbine tužnl _15 Št. 10. Na planine_____________II St 1L Zvečer ........................II St. 12. Vasovalec ...............15 Št. 13. Podoknlca .............JI Slavček, zbirka šolskih pesmi —< (Medved) ..............................21 Ura, srednješolska, 1. ln 2. avesek po 31 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali moški zbor. 15 pesmic. (Pregei) ......L*^ Mešani in moški zbori (Al j al) r 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dsn; Divna noč ............M 6. srežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki: Hvalita Go- s poda ; Občutki; Geslo__________M 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodua Iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .41 8. zvezek: TI osrečiti jo botl (ma-fian zbor) ; Prijatelji in senca (me&an zbor) ; Stoji, solndce stoj; Kmetskl hiši ------------------«41 CERKVENE PESMI Domači glasi. Cerkvene pesmi sa mešan zbor ..............................1«-^ 42. Tan t um Ergo (Premrl)-----Jti Mašne pesmi za mešan zbor — (Rattner) ................................«.«88 12 Pange iLngua Tantum Ergo Ge* nitori. (Foerster> .......................«58 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge* nitori (Gerbič) ............................ Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom (Premrl) ................................48 10 obhajilnih in 2 v častpresv. Srcu Jezusovemu (Grum) «........««31 Missa in honorem St. Jesephl —• (Pogachnlk) ...................................31 Kyrie .....................—...........««^«.««^1 K svetemu Rednjemu telesa —j (Foerster) ........................«.«.«.«..48 Sv. Nikolaj ...............—..................M NOTEZACITRE Koželj ski: Poduk v igranju na citrah, 4 zvezki ......................338 Buri prideio. koračnica ..«...««...««««31 NOTE za TAMBURICE ...........65 .........36 Moje obzorje, (Gangl) ...................-135 Narcis (Gruden), broš...................-30 Primorske pesmi, (Gruden), ves......35 Slutne (Albreht), broš....................30 Pohorske pot* (Glaser). broš..........«38 Oton -Zo-iiCiČ: . Sto ugank---------------------------------38 • •< Vijolica. Pesmi za mladost .......«...38 ZvončkL Zbirka pesnlj za sloven-■ko mladino. Trdo vezano .....— .38 Zgodovina o nevidnem Človeka «.—«35 Zmaj lz Bosne....................78 Življenje Slov. trpina, tsbranl spisi ▲lešovoc. 3. sv. Skupaj -.138 Zlatekspl ..................J8 Ženili! -naše Kopnel«--— Zmoto ln konec gdč. Pavlo «. Zbirka narodnih pripovedk: L* del .«.._______-------- II. ttel _______: Ziatoreg, pravljice« trda ves ^—.88 PESMI Z NOTAMI i • NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica: 10 sveskov. Tsak zvezek po «.«...31 8 mladinskih , pesmi t (Adamič) 38 NOVE PESMI S 8PRBMLJEVA3NJEM KLAVIRJA , Boot Mrodnih pesmi (Prelovec) 38 MEŠANI IN MOfiKI ZBOB Znamenje štirih (Doyle) « Zgodovinske Z ognjem In Zločin ln kazen:. I. 'in II. sveask vezana «, Zgodbe Napoleonovega vezana ________.«««. Zgodba zdravnika Mnsalka Zlati jantar ZB slovenskuh povrni 1. zf. V,ojoomir aH 2. zv. l)ndo bresdno 3. sv.ieoslo poveotl 4. zv. Povesti Ta šlil 8. dtndent naj ba. — Naš JU Slovenski akordi (Adamič): I. zvezek .................... 11. zvezek «. «.15 .«75 Pomladanski odmevi. ii. sv........45 Aaaeriška slovenska llra(Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodoplvec) . ««....1.23 18 moških In mešanih sborev — (Adamič) ------------------------45 Slovenske narodne peons! sa raški zbor ln petje (Bajuk) .«.131 Bom Šel na planince. Podpurl slov. narodnih pesmi (Bajuk) —-----1.—* Na Gorenjskem je fletno .............«.L~« RAZGLEDNICE Newyorške, Kazlične, dučat ..«.........41 Velikonočne, božične in novoletne ducat ......................................41 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .44 Narodna noša, ducat--------------------34 posamezne po «.««.«.««...«..«««..«31 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na mol nlm papirju s platnenimi pregibi ------------------------------------738 P okraj nI ročni zemljevidi: Dravska Banovina .......—...........34 Slovenske Gorice, dravske ptaj- sko polje ___________________________31 Ljubljansko in mariborske obiaetl M Pohorje, Kozjak---------34 Prekmnrje in Medlima«Je ..-.........81 Canada __________________;.....................,v*o Združenih driav, veiljfcl----44 "Mali ____________________«11 Nova Evropa —-------«...—.............JI MOŠKI ZBOB Trije moški zbtori (P*včič) Izdala Glosbez^i Matica . Narodna daglWbniet (Pav%K) «. Gorski odmevi (Lahšrnar 2. sv. «48 .35 «45 Naši himni DVOGLASNO: 'A »ft.V * - Plaalasks, n. sv. (LahazaarV Trijo Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Aritssn, Colorado, Kansas, Kentuchy b) Tennessee, Oklahoma, Indlawa» Montana, Mississippi, Washing-ton, Wyoming, vsaki po Illinois, Pennsylvania, ta, Michigan,' Wisconsin. Wool Virginia, Ohio, New York — VlrzJnia, Ohio, Ne« Vork čh vam ki po______________________«.«4t Naročilom je pruottti denar, bodisi v gotovini, Monej Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Co pošljete gotovino, rekomandlrajip pismo. Ne naročajte knjig, katerUb m « (seniku. < Knjige potlUamo pottatoo .48 MGCA9 NARODA^ 818 W. 18 Street ' MV'tOU KNJIGARNA "GLAS NARODA' Pri naroČilih M " - ' •tfi Atf f Al6 tf A" raw YORK, THUWKDAT, XUflUg* iT, Mlad kmet, ki pri delu ni imel ereče, je sedel na plugu in počival. Utrujen je bil in pot mu je tekel s čela. Tedaj je prišla mimo stara čarovnica in mu vzkiknila: "Kaj se ubijaš z delom, ko vidiš, da ti vse nič ne pomaga. Pojdi dva dni daleč naravnost po poti in ko prideš do jelke, ki stoji sama sredi travnika, jo posekaj. To ti bo prineslo srečo. Kmet si tega ni dal chvikrat reči. Vzel je sekiro in šel na pot. Čez dva dni je res našel jelko. Takoj se je je lotil s sekiro. V trenutku, ko se je zamajala in jela padati, je zletelo gnezdo i»r veje pod vrhom na tla. V njem sta bili dve jajei. Jajci sta se skotalili po tleh in se razbili. Iz enega je zlezel mlad o-rel, iz drugega pa je padel zlat prstan. Orel je začel kar vidno rasti in ko je segal kmetiču že do prsi, je obiska]a- Samo pomisUti inora-polnila. Toda izreči smeš samo eno |va- kako bl 'zrabl]a- ' željo. Ko si jo izrekel, bo prstan iz-; je takoj odvrnila: " Kaj bi gubil čarobno moč in postal bo navaden prstan. Zato pazi. da boš previden. ko si boš kaj želel, da se ne boš potem kesal. Po teh besedah se je orel vzdignil pod nebo in cdletel v kolobarjih izpred oči kakor puščica. bilo, če bi si želela nekaj polja ? Tako malo ga imava. Malo od najinega so tako lepe njive. Kaj bi j si jih želela "Xe vem. ali se izplača." je rekel mož. "C'e bova to leto dobro delala, si bova tiste njive lahko Kmet je vzel prstan. Nataknil i kuP,la' ga ie na prst in se vrnil domov. Ko! In re» *ta vse *<*<> delala m se je zvečerilo. je prišel v mesto :žetev Je bil* tako oblhia kakor ,se blizu domače vasi. Hodeč po ulicah I niko,i- Z ^"pičJcom ® lahko je pogledal zlatarsko trgovino, v kuP^a ti«te »J^ neka.l de" izložbi je videl vse polno prstanov. nar.ia jima je ostalo. ki so bili še lepši od njegovega. - "Vidis- u^ive % imava." je de-StopU je v trgovino in vprašal. Mal mož "Zel-,e Pa se niSV'1 koliko je njegov prstan vreden. i izrabil«. "Dva cekina." je odvrnil zlatar.1 Tedaj Je rekla žena' da bl bll° do' Tedaj se je kmetič na ves glas kušaJ preživljati s kakšnim drugim poklicem. Najprvo je bil "plačilni" v neki kavarni v provinci, potem godbenik, dokler ni moral končati svojega življenja kot ubožec. Navllic svoji revščini ni nikoli pozabiti na svoj izvor in p® premirju je pripravil skupino armenskih beguncev celo do tega. da so poslali Društvu narodov vlogo, v kateri so zahtevali vpostavitev armeU-skega potomca nekdanje dinastije. Skromen kotiček na milanskem pokopališču pa je vse. kar je mogel princ doseči na tej zemlji. njimi brišejo pc?f, 80 iŽ kaže nti^--^ skih galebov, in sicer iz ne ustrojene ; koža se rabi kar s-perjem. Aujok. kakor imenuje Eskimo' svoje leto, je čas, ko zažari skrajni sever v čarobnem sijaju barv. Od vpčnega snega utrujene in če-sto oslepljene oči si naenkrat od-počijejo in ozdravijo ob pogledu na sveže zelenje, razprostirajoče se daleč naokrog. Na širnih livadah prilezejo iz zemlje med svežim zelenjem modre in rumene rože, a v hladni, osvežujoči travi se skrivajo arkjtične ptiee in sede skoraj nepremično v svojih gznedih. Miši in progaste veverice skačejo sem ter tja in se prav nič ne zmenijo za mlade volkove in bele lisice, ki se igrajo na zelenih livadah. TUDI ESKIMOM JE VROČE V zelo vročih dneh misli človek nehote na polarne kraje, kjer bi se, lahko ohladil in osvežil. Prehuda vročina človeka izčrpa in zato ni čuda, da misli na hladne kraie. Proti mrazu se človek laliko zavaruje s toplo obleko in zakurjeno sobo, proti vročini pa ni razen hladne vode učinkovitega sredstva in človek jo pač mora prenašati. Toda tudi v polarnih krajih bi ne našli pravega zavetišča pred vročino, kajti tudi tam je -f poletnih mesecih vroče, " včasih je vročina še nesnosnejša. kakor pri nas v vedla v Pariz in ga dala odlično srednji zemljepisni širini. Pri nas vzgojiti. V času krimske vojne se I se nekoliko ohladimo vsaj ponoči. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno kdaj imate plačano naročnine. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto in ker bi žetfr /i, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skuhate naročeno pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imem so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tuch druge naselbine, kjer 'je'kaj n& ših rojakov naseljenih. je javil prostovoljno v francosko ekspedicijsko armado, se udeležil v poiarnih krajih pa pripeka soln-ce neusmiljeno uoč in dan. ne da obleganja Sevastopola in se doko- i hi zašlo. pal do polkovnika. Car mu je ves! Kratko poletje v polarnih kra-razkačen ustavil znatno apanažo. 1 jih odgovarja približno našemu ju-Bivši kralj se je potem preselil v 1 Milan, kjer se je poročil z Italijan- ko Matildo di Lnsignano. ki mu je rodila sina Gvidona. Princ Gvidon je vzrasel v naj- fiju. V tem času pritisne vročina, da kaže toplomer na solncu celo 40 stopinj C. Edino zavetišče pred pripekajočimi solnčuimi žarki najde Eskimo v svojem h kože nareje- | skromnejših razmerah in je bil na-! nem šotoru. Pa tudi v šotoru je zadnje vesel, da je dobil mesto; strašno vroče in od vročine izmu-sprevodnika v spalnem vozu. Nihče ceni Eskimi si komaj sproti brišejo izmed potnikov, ki mu je dal kak- j potne obraze. Tudi robci, ki si z PARNIK "REX" IMA REKORD Ko je dospel včeraj v New York parnik Italijanske proge, "REX", je dosegel hitrostni rekord za ! plovbo po južni progi Atlantika. Poleg tega je tudi značilno, da ni ločeno. V to so všteti tudi meseci januar, februar in marc. ko se painiki običajno zakasne zastran slabega vremena. Spodaj je pregled. kdaj .je dospel do Ambrose "REX" to leto nikdar prepozno [svetilnika in kdaj v karanteno, dospel v neivvvoirško pristanišče, \ [Dospeti bi moral ob osmih zju-pač pa znatno prej kot je bilo do-'traj, pa je dospel) : Dospel v karanteno, N. Y Mimo Ambrose svetilnika 16. februarja 4.45 zjutraj 5.30 zjutraj (31/-* ure prerano) 9. marca 6.05 zjutraj 7.10 " (2 uri 30. nnarea 3.04 zjutraj 4.15 " (5 ur 10. maja 11.12 zvečer 12.10 " (8V2 ure 1. junija 12.00 opolnoči 12.55 " (8 ur !20. junija 2.36 zjutraj 3.17 " (5V2 ure 19. julija 4.35 zjutraj 5.35 " (3V2 ure V prvih šestih mesecih ni bilo j dvojnik Conte di Savoia ima v na nobenem drugem parniku na-j tem letu nov rekord. Ko je odplul enkrat toliko potnikov kakor na [ 8. julija, se j? nahajalo na njem "BEX", namreč 1.599. Njegov ■ 1.75<2 potnikov. CALIFORNIA: San Francisco, «9aeab LaushJn « COLORADO: ~ • Pueblo. Peter Culig, A. Sftftit Walsenburg. M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Louis Danlch i _ ILLINOIS: v Aurora. Mary Butchar Chicago. J. Bevčič. J. Loknnlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicero / in Illinois) Joliet. Mary Bambfch, Joseph Uro-vat Iji Salle. J. Spelicb Mascoutah. Frank Augvstin North Chicago. Jot* Zefetae KANSAS: " ' Girard. Agnes Metalk y : Kansas City, Frank Žagar 'A MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivec * Steyer, J. ferae < za PentriL. ' W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: * * Cbisbolm. Frank G on že . "V Ely. Jos. J. Pesliel, Fr. Sekal« \ Eveletb. Louis Gouže Gilbert. Louis Vessel Hibbing. John PovSe Virginia. Frank Hrvatich MONTANA: \ Roundup. M. M. Panian i Washoe, L. Champa NEBRASKA: • Omaha. P. Broderick NEW YORK: * Gowanda, Karl Stmlsha Little Falls, Frank Masle •1 Objeti aaatri dim reke. V Trebinju se je pripetila težka nesreča. V reki Trebinjici sta »e kopali 9-letna Gjura in ll-l?t-na Zorka »Pravica. Mlajša sestra je zašla v tolmun in začela kliea-ti na |K>moe starejšo, ki je znala plavati. Starejša- ji je prihitela na poaooč. a tnlajaa ae je krčevito oklenila in jo potegnil* s se-boj na dno reke. Kimalii so prihiteli v'bližini zaposleni delavci, ki m> polegriffi iz vode krčevito objeti sestri, ki sta bilr že mrtvi. ! Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. *8th Street New York, N. Y. s . t i I POČOLEN CENIK JE PRIOBCEN V. TEM LISTU VSAKI TEDEN OHIO: Barberton. John Balant. Joe.Hiti Frank Troha Cleveland. .Anton Bobek. Chit. Kar-linger, Jacob Reairik. John Slspnlk Euclid, F. Bajt Glrad. Anton Nagode-Lorain. Louis Balant. John Krofi Warren, Mrs. F. Rack ar Young8town, Anton^KikelJ OREGON: 1 Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakfe Braddock. J. A. Germ Brougbton. Anton Ipavee C'laridge, Anton Jerina Conemaugh. J. Brexvree' Export, J. PreviC. LmrfS Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kwriw Greensbtirg. Frank Norik Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauželj . . Laze rile. Frapk Rjflloch . Manor,' Fr. Demshar r. * Mesflow Lands.' J. ^ttoptMet Midway. Joltn Žu»t' r , :'. ^ Mooa 'Run. Fr^k P<*%Ulfar ; . Pittsburgh in • vso 'j okollfe./ ttitjM - M' . * -V !.*' Pittsburgh. J. Pogafar Presto. F. B. Demshar Readng, J. Peadirc Steelton. A. Hren Turtle Creek, J. Skerlj. Fr. Sckift* West NeWton, Joseph Jovaxr WISCONSIN: Milwaukee, West Allia, Sheboygan. Ln :1 WYOMING: Rock Springs, Diamoa4rlUe, Joe RoUcb Faak UPRAVA <44LA8 fiABOTrA* KRATKA DNEVNA ZGODBA t ODA* NEW YORK, THURSDAY, AUG U8T 17, 1933 THE LARGEST BLOVZ2£r DAILY ta U. ft £ Valter globoko vzdihne. . — N>, Repi! Sprejet je bil načrt dr. Sehuteja, ki bo gradil most in je bil povišan v nadinžinirja. / « Regina prebledi. — O. .sedaj vem. zakaj »i tako potrt, ubogi Valter. Tega je zo pet kriv Schott, vem. Vse slabo pri nas je od njega. Ali ne boš nikdar dobil priznanja za svoje delo T Regi na je opazila, kako so se napenjale žile v moževem obrazu in mu boža roko. Skušal je, da bi bil miren. Za to. kar ima povedati svoji ženi. mora imeti mirno un. Sedaj pa priskače iz svoje sob? tudi Uršika in z vzklikom skoči očetu v naročje. — Papa, moj papa! Valter jo dvigne in jo iskreno poljubi. — Moja Uršika. — pravi ljirbeznjivo s tresočim glasom. Uršika se mu na«mfje; ni opazila kot njena mati, da je o?e potrt. — Papa, bržole in olirovt imamo dan-eK in puding. Ali si tudi ti tako lačen? Valter ii smeje prikima. v . —'Kot pes. Uršika. —'se skuša kaliti. Regina odide s skrbnim pogledom na moža v kuhinjo, Uršika pa gre z očetom v obednieo ter naglo in spretno pogrne mizo. — Poglej, papa, kako hitro znam pogrniti mizn. In ničesar ne manjka ; je na svojem mestu. Zamišljen gleda Valter svojo hčerko in ji prikima. — Da. Uršika ; enkrat boš še dobra in pridna gospodinja. — Tako. sedaj je vse v redu. Zdaj pa grem še v kuhinjo k mami, da kaj kmalu dobiš kaj jesti. . Toda prej Uršika še poljubi svojega ljubljenega očeta, pri čemur so njene ustnice zadele bolj njegov nos. kot pa ustnice. Nato pa odhiti. Z žalostnimi očmi gleda Valter po priprostem. pa prijaznem Manovanju. Kako dolgo bosta še žena in otrok brezskrbna žive'a pod to prijazno streho? Globok in bolesten vzdih se mu izvije iz prsi; glavo si na.sloni na roki in topo zre pred se, doklnr ne prideta žena in Uršika. Regin-a prinese skledo z juho. Uršika pa zaje main i co. Regina zopet .skrbno posrleda moža. toda sili se. da bi bila vesela ter s»e šali z Uršiko in postavi juho na mizo. Sm-je se postavi Uršika pred očeta, se mu prikloni in pravi: — Gospod dr. Ivronek; juha je na mizi in prosim, da prise dete. Valter se dvigne s prisiljenim nasmehom ter se spusti hčerki peljati k mizi. Zaradi otroka se stariša. razgovarjata navidezno veselo, tod i samo Uršika je z veliko slastjo. Oči gospe Regine vedno skrbno pogledujeta možev obraz. Predobro ga je poznala, da ne bi vedela, da le z največjo težavn obvladuje svoje potrto razpoloženje. Toda o tem ne omeni ničesar. V prisotnosti otroka se nikdar nista raz-govarjala o svojih .skrbeli. Ko je bila večerja končana, pospravi Regina posodo in Uršika ji pri tem pomaga. Nato gre mati z Uršiko v »majhno sosednjo sobo. kjer se ž njo razgovarjala o šolskih nalogah. Ko prične Uršika pisati svoje naloge in je bila za nekaj časa dovolj preskrbljena z delom, gre Regina zopet k možu. ki j« medtem nemirno hodil po sobi. Pristopi k njemu in mu lahno pffloži roko na ramo. — S*-daj pa mi povej vse, kar te teži. Valter. Čutim, da imaš :iekai težkega na srcu. Valter jo pritisne k sebi in jo gleda v oči. — 1>rpd t-boj ne morem ničesar prikrivati, če bi tudi hote«, R^gi. Tvoje ljubezni i ve oči zasledijo vse moje bolečine. Sedi tu poleg mene. Mnogo ti imam povedati, in žal, mnogo je težkega in neprijetnega. Potegne jo k sebi na divan. Regina prime njegovo roko in jo boža. Vse mi povej in iztivsi svoje srce. Valter. Ako moraš kaj težkega prenašati, bova oba prenašala in vsakemu bo tem lažje. Valter pritisne njeno roko na svoje lice. — Za mene .bo težko, karkoli ti naložim. In sedaj pride težje, kot do sedaj, moja Regi, sedaj boš morala zbrati ves svoj pogum. Tn najtežje takoj sedaj; vem. d-a te samo mučim, ako še dalje zavlačujem; bil sem odpuščen — brez odloga odpuščen. Regina prebledi, toda vseeno vzdrži svoj mir. -— Kako je to prišlo, Vaflter? — ga vpraša tiho. Valter ji gladi roko. — Hvala to. da ne padeš na-me s solzami in stokanjem, kot bi napravile druge žen« v takem slučaju. Regina .se skuša smejati. — Da sem taka. ne smeš o meni nikdar dvomiti. Valter. Kar nas zadene, zadene sk u orno in že v tem je tolažba. Izgovori se. povej mi vse od srca. kajti vidim, da te tvoja skrb kar du?i. Nekaj časa zakrije svoj obraz v njene roke, nato pa ji pove, ka je dopoldne izvedel, da je nato šel s Schottu. ker ni mogel več prenašati, da so ga tako brez vsakega povoda prezrli. Toda zamolči, ko ji pripoveduje o svojem nastopu pri Schottu, kako nesramno zahtevo mu je stavil; zamolči ji popolnoma, da je bilo njeno ime »»ploh imenovano. — Ena beseda ie dala drugo, Regi; povedal sem mu v obraz — enkrat sem mu moral povedati, da vem za vzrok, zakaj ne napredujem in da se imam za to zahvaliti samo njemu in njegovi maščevalnosti —§ njegovi podli in nizkotni maščevalnosti. Niti toliko se mu ni zdelo vredno, da bi to tajil in je postal tako nizkoten, tako nesramen, me je skuša! tako ponižati in žaliti, da nisem mogel več prenesti. Poza*bil sem. da moram zaradi svoje žene in otroka molčati in vse požreti, pozabil sem vse, samo enega ne, da sem ga moral udariti v njegov nesramni obraz. Stresal sem ga kot psa; rekel »rm mu, da je nesramen lopov in sem ga z leve in desne oklofutal — v pravi podivjanosti sem vse to storil. Rejri in z največjim veseljem, ki ga ne moreš z ničemur primerjati. Nato pa sem ga vrgel na sto! in sem si obrisal roke, kot bi se bil dotaknil ostudne golazni. Valter globoko vzdihne in oči so mu še polne jeze-i * — Ali moreš razumeti. Regi. kako zadoščenje je bilo to za-me? Ali- moreš spoznati, da sem mu moral enkrat poplačati, kar mi je kto za letom prizadel? Zaradi tebe in zaradi Uršike sem do s°daj vae požiral, četudi me je hotelo zadušiti. Regi. ne ve«, koliko sem pod tem trpel, da me je ta neareamnež hotal povsod ovirati, da mi je vae moči; ki ho silile za razmahom, vezal in mi vzel v.se veselje do dela. Ko «em stal pred njim, tedaj se je v meni dvignila vsa jeza proti njemu. Bilo mi je. kot da pogleda njegovega maščevalnega «*braza ne morem vee prenemti. Nič več «e nisem mogel premagovati; moral ga prijeti za goltanee in ko ne bi bil mialil na tebe in na otroka, bi ga bil zadavil. Ta nesramni pes se ni niti branil; oči ao mn v strahu atopile iz obraza. In šele. ko sem tnu rekel, da mil n« bom Ničesar več napravil, je začel c vil rti kot atara baba, da »e odpusti in črn bo Moril vse, da ne dobim nobene druge službe. Pustil sem ga ves zadovoljen, da sem ga ustrahoval, kakor je zaslužil. Toda zaslužil je vse kaj več. Toda zanj je dovolj kazni, da ~em ga videl tako majhnega in da sramote, da sem ga oklofutal. ne more več izbrisati. Šele; ko sem bil zopet zunaj, mi je postalo jasno, kako žalost sem priravil tebi, Regi. Regina ga prime za roko in ga pogleda z žarečimi očmi. — Kako ti privoščim to zadoščenje, moj Valter! Nrkar ne mi-' sli name, o moj Rog. kajti čutim, kako je moralo vreti v tebi. Saj'' sem čutila s teboj, kako si trpela pod njegovo maščevalnostjo. Tako si se tnii smilil in ž - dolgo mi je bilo na jeziku, da bi ti bila rekla : Vse mu povej v obraz, reši se te službe, kjer za tebe ni nika-ke za.dovolji.osti, nikakega veselja. Toda vedela sem, kako težko b ti bilo dobiti drugo slžbo. Ako hi bila sama, ne bi bila mojčaia — toda — mislila sem na Uršiko. Zaradi nje .sem molčala in molče trpela s teboj. Verjemi mi. tudi meni je to veliko odrešenje, da si mogcJ enkrat Schottu vrniti, kar ti je storil. Valter globoko vzdihne in ji poljubi roko. (J)alje prihodnjič.) Iz Jugoslavije. sti, ki jih je v svoji vnemi niko-pal šibki starec. Blizu starčeve doline je hrib, ki je znan pod imenom Gradina in so na njegovem ravne m vrhu ortkopali 5 do 6 m širok zid. ki se širi okrog in okrog ploščatega vrha. Mej ostanki tega zidovja so našli lonce s primitivnimi okra-ski. Xa:li so tudi kose žgane gli-! ne in sklepajo iz vsega, da je bila na Gradini nekdaj neka-kšna trdnjava. Ta trdnjava je gotovo še starejša, kakor ostanki naselbi •ne, ki so bi'i nedavno odkopani v Grmuši. Biha č in okolico bo tega nie.se-ca obiskal kustos sarajevskega muzeja Dimitrije Scrgajevski in bo njemu in drugim areliologom gotovo uspelo, razkriti skrivnosti starodavne naselbine na Gradini. Ni smel pred obličje svetega očeta. Sarajevska "Jugoslovenska Pošta*'. je objavila članek svojega LlilWHIiHIIIIIimilllllliiiiiiiiiiim, SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU «1« WEST 18th STREET NEW YORK, N. \ PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE diiimrxm urednika Viktorja Rupčiča. ki je j Mrzlično iskanje zakladov. i počez. Odkopal je ogromne sklad-1 potoval s hrvatskimi romarji v Ko so listi toliko pisali o arhoo-'1,ice kan~nj"' ker J« spomnil! Rim in bi bil rad deležen < dru-loških odkritjih v okolici Blhačai™ PripOVed°LVanje svojega oče-i gimi romar3i avdijence pri pape-in so se poleg učenjakov tudi zbi-i!a- (la '"^a-bm v tej dolini za-Jzu. Udeležbo pri avdijenci pa mu ratelji starin in starega denarja! k0pan, 12 prVlh tUrsklh ea* * «™onil član sveta aedtmlri- tako zanimali za te kraje, se je soV1btari Danc Je neumorno in ee v jezuitskem kolegiju Peter me,1 li„,l*»v«m mrzl,cno kol>*l že Polnih 14 Prešeren, ki mu ie dejal, da bo v med ljudstvom razpasla prava mrzlica pohlepa za starimi, v ze kopal ko je te dni neletel na čudno pi- vsakem primeru preprečil njegov liliji skritimi zakladi. Kmetje poir,^" Crte in lif>1 na ^e-(vstop-v vatikansko dvorano Basni in Hercegovini si starinskih 1,1.h .,)loseah ™ se rau zd? e ^d.jenee. vrodnot sicer ne morejo misliti I sknvi^tano Pranje na kamen k„ „ .1 ♦ • u j .m Je tako plori-o odnesel v Bihac brez zlatega in srebrnega denar- , ... „ . I nn 'Anin •»-»-» /.n .»i ^ n i " .. . Scn^acij003Ina razprava v Šibeniku. Pred velikim senatom v Sibeni in se je zatekel naposled k neke-, ku se je vršila te dni senzacijo- ja, ker pa se je v zadnjem času I nck*mu znan™' tajnega "pipo najbolj zapuščenih vaseh po>ma weda m Znal ra*»Ima<'iti javilo toliko ljudi iz mest. ki so - . ■ . . 1 . ----- - povpraševali po starinskem de- !"". Profesorju. Profesorjevi raz- nalna razprava, ki so bili vanjo narju. je kmete to seveda še bolj ' ^ da, 111 .?d rastjm.' zapleteni gostilničar Va.so Ervak >oe Grawe v lin vre Maj.-stlc v ChertMiur* Manhattan v llsvr« Deutuchland v Hamburg Stari Dane Krnjajič iz vasi Meljinivea se je s krampom po-lal v n ko dolino blizu svoje ko- nočeta seveda verjeti .stari Dane pee Andrija Draživuk. Let(\s v in njegov prijate'j. Ko so prišli maju je Draživuk napadel v go- v 'Meljinovac neki stroko\-njaki, stilni uslužbenega invalida Steva- _ _ ----- ---------„_ je starec po dolgem obotavljanju na*Matnjeviča in ga z nožem ta- •e ter je tam 11a vse zgorlaj zju- pokazal dolino, kjer se je imučil ko obdelal, da je ta kmalu nn.to »raj. da ga tlrrnri ne bi videli, pre-j štiri 11aj.st dni in so se vsi čudili o- poškodbam podlegel. Pri aretaci- kopaval vso dolino povprek in. gromnim skladam kamenja in pr- ji je Draživuk zatrjeval, da .sta ... SKUPNA ... POTOVANJA i in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre *1C H AMP LAIN' * preko Havre ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "AQUTANIA" pr. Cherbourga "BERENGARIA" pr. Cherbourga N. Y. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ 19. AVGUSTA____$101.23 $182.00 5. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA $ 99.23 $178.50 24. AVGUSTA $ 91.73 $171.50 20. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA . $ 97.50 $171.50 23. SEPTEMBRA 39. AVGUSTA .... $109.50 $185.50 16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA ^ ga gostilničar in njegova žena na-jela. za umor. k r .sta se hotela polastiti invalidovega premože- avail8ta: nja. DraŽilllk je bi! obsojen 1UI 14' Bremen v Bremen let ječe in dosmrtno izgubo ča.st-;2. septembra, nih pravic. Ervak in njegova že- • Con,e savoia v c-enot na sta bila pa zaradi poinanjki-15- »eptembra: nja dokazov oproščena. VZROK NAPOLEONOVE SMRTI 6. SEPTEMBRA . $102.34 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hambtirga 30. AVGUSTA .... $ 91.73 27. SEPTEMBRA "ALBERT BALLIN" pr. Hamburga 13. SEPTEMBRA NORTH GERMAN LLOYD: $171.50 "EUROPA" preko Cherbourga "BREMEN" preko Cherbourga 9. SEPTEMBRA $104.84 26. SEPTEMBRA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno} da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE BE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Francozi in Angleži ,se ž> rb!g'> prepirajo o tem da-li je internac ija velikega Korza na Sv. Heleni pospešila njegovo smrt. Francozi pravijo, da je ccsar umrl zrirad! nezdravega porlnebja na tem ot>-ku. slabe hran", še s'ahse zdravniške netre. sami t n ost i in pretiranih stražnih ukrepov angle'kih oblasti. Angleži spet trdijo, da j" Xa-poleon umrl enostavno za. težik m Tlkim. ki bi se ^a ne ubranil v nobenih šn tako dobrih okol'.s'inah. Da reši ta stari^ spor. je znani pariški časnikar Octave Aubrv pred kratkim pos-ti! Sv. Heleno, da >e na licu mesta pouei o pravilnosti pr\t? ali druge verzije. Uspehe svojega strogega proučevanja te zadeve je >*laj objavil in b. njih izvira, da je resnica nekje v .sredini. I j Aubrv pravi, da je bil Napoleon 1 že davno preti Sv. Heleno hudo bolan na jetrih, kav je kazala že črno sinja barva njegovega obraza v stotih ga čisto napačno zdravili, on sam pa je slutil, kaj mu je in zato v poroki določil, naj odprejo po smrti njegovo telo, da bi njegovega sina pravočasno rešili kakšne podedovane bolezni. Up de France v llnvra Statendam v li.uUgn» 6. septembra: Ar»»i*;i rla v Cherhour-Albert lliillin v Hamburg 15. septembra: Ttotterdam v Mouloirne Majestic v Cherbourg 16. septembra: He* • Cenoa Bremen v Iiremen 18. septembra: fleiijinf-e v Hamburg ?0. septembra: Champlaln v Havre 21. septembra: Aquilunla v Cherbourg ?3. septembra: S:«turni« v Trat lie »le France v Havre Veendam v Boulogne 26. septembra: Eurr.pa v Bremen Statendam v Boulogne 27. septembra: Washington v Havre Mauretanla v Cherbourg r»eot!»< hl»n'* v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre OlympM v Cherbourg 10. septembra: Conle di Savola v G»no» GLAS NARODA' zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za st^ri kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EK6PRESNEM PARNIKU ILE DE FRANCE 7.9. AVGUSTA 5. Scptrmhra — 23. Septembra CHAMPLAIN 24. Avgusta — 20. Septembra PARIS i'. Septembra — 29. Septembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpra-šajte naše pooblaščene agent« 19 STATR STREET. NEW YOHJC VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair in knjige Vam bodo poslane naravnost ne dom. Naročila sprejemat "GLASNARODA" 216 W. 16th Street New York, N. Y. t' _ GospaRFfJNAXV' ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. SHIPPING NEWS