Št. 146 (15.590) leto L[L_________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi6-Tel, 040/77%600_____ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1 cnn I ID POSTOMA PlAČANA V GOTOVINI IOUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% SOBOTA, 6. JULIJA 1996 I Roparji v openski CRT: 152 milijonov lir plena OPČINE - Štirje roparji so včeraj rnaio pred poldnevom oropali open-sko podružnico denarnega zavoda CRT. Roparji so do podružnice prišli Pes, pobegnili pa so z avtomobilom °Pel corsa, ki je bil pred dnevi ukraden v Tržiču. Razporedili so se v prodorih hranilnice in nadzirali prisot-dddva oborožena pa sta prisilila bla- gajnike, da so jima izročili denar. Po ropu, kateremu so prisotni osuplo in prestrašeno prisostvovali, so pobegnili s plenom 152 milijonov lir. Na kraj ropa so hitro prispeli agenti letečega oddelka policije, ki vodijo preiskavo in karabinjerji; podružnico je takoj obiskal tudi glavni ravnatelj denarnega zavoda Nerio Benelli. Na 4. strani ■ V Nabrežini načrt | za razvoj Krasa TRST - Občina Devin-Nabrežina je pripravila razvojni načrt za turistične dejavnosti na kraskem območju. Zanimiv projekt je na sedežu Trgovinske zbornice predstavil župan Giorgio Depangher, po nalogu uprave pa ga je izdelala skupina strokovnjakov. Za izvedbo načrta pričakujejo sredstva Evropske unije. Depangher je ponovil odločno nasprotovanje plinskemu terminalu družbe SNAM. Na 4. strani RIMINI / Z VELIKO VEČINO h Sercjio Cofferati potrjen za tajnika najvplivnejšega sindikata v Italiji Rimini Trinajsti Ingres CGIL‘je‘s*83% cr S?.v odobril večin-G® listino tajnika Ser-gm Cofferatija, ki je bil Potrjen na tem po-nižaju za nadaljnja šti-1 leta. Manjšinska dokumenta struj Sin-ikalna alternativa in i ro/1 CGIL sta Prejela 16% m 1%. Kongresna listina zajema cilje nr strategijo sindikata ao naslednjega kongresa. Med drugim potrjuje veljavnost tristranskega sporazuma o ceni dela iz leta 993 ter poziva vlado 'n podjetnike, naj ga d° kraja spoštujejo, Predvideva postopno jrkrajsanje delovnega časa na 35 ur tedensko do leta 2000, zavrača spremenljivost plač glede na geografska območja in pooblašča vodstvo, da sproži postopek za združitev s CISL in UIL v nov sindikalni subjekt, vendar pod pogojem, da se najprej strogo določi, kakšen sindikat naj bo to in kakšna naj bodo njegova pravila o notranji demokraciji. Glede sindikalnega predstavništva je v listini zapisano, naj se vprašanje razreši po zakonodajalski poti ali pa s sporazumom ad hoc med sindikalnimi organizacijami. Na 2. strani RIM / INFLACIJA Draginja še naprej popušča: junijska rast cen le še 3,9% Pod 4% ni bila že od januarja lani Domači bruto proizvod za 0,5% večji RIM - Junija je inflacija v Italiji spet popustila, čeprav ne toliko, kolikor je bilo predvideno na podlagi gibanja cen v dvajsetih vzorčnih mestih. Življenjski stroški so bili po izračunu zavoda ISTAT za 3,9% nižji kot v lanskem juniju in ne za 3,8%, vsekakor pa je stopnja draginje vendarle zdrknila pod čarobno mejo 4%, kar se ni zgodilo že od lanskega januarja. Maja je inflacija znašala 4,3%. Naj dražje mesto so bile spet Benetke, kjer so cene nasproti juniju.lani narasle kar za 4,9%, sledila sta Rim in Milan s +4,7%, četrti na lestvici pa je bil Trst s +4,6%. V primerjavi z majem so prejšnji mesec poskočile predvsem cene sadja in vrtnin, pa Se hotelskih in gostinskih storitev, v odnosu do lanskega junija pa so se podražili Se posebej izdatki za stanovanje (stanarine), vodo, elektriko in razna goriva. Zavod ISTAT je tudi sporočil, da se je v prvih treh mesecih letos domači bruto proizvod (v državi ustvarjeno bogastvo) povečal za 0, 5% nasproti obdobju oktober-december 1995, medtem ko se je majska napoved glasila +0,2%. V ZDA je rast znašala 0,6%, v Vel. britaniji pa 0,4%. Na 2. strani RUSIJA / GLEDE OBRAMBNEGA MINISTRA Černomirdin noče popustiti SLOVENIJA / NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI Janez Drnovšek o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih ;ki ^pre^^^ Sloven- demokratov pa tudi druge pogoj za sprejem v Evro- ittS 1 j lovili61?1161 Janez Dr- parlamentarne stranke. po unijo in posredno tudi ■■ S ski DT ^NA - Sloven- demokratov pa tudi druge pogoj za sprejem v Evro- novšek ■ 6r ?anez Dr- parlamentarne stranke. po unijo in posredno tudi Uovin Ta včerajšnji Na pobudo Slovenske v zvezo Nato. Ge bi bil re-spree .1 konferenci ljudske stranke, ki je ferendum izveden ali bi Predvs nl 0 aktualnih, predlagala izvedbo posve- celo uspel, v kar pa pre- nih vn zunanjepolitiC- tovalnega referenduma o mier ne verjame, bi to po- renci ‘ 1^1 ' konfe- 68. členu slovenske usta- menilo ne samo oviro pri kand'd tU<^1 vladni ve, ki govori o lastninskih vstopanju Slovenije v EU nan- at za novega zu- pravicah tujcev do slo- in Nato, pač pa bi Slove- Krač ministra Davorin venske zemlje, je premier ni j a ostala v nestabilnih repa 1 113 S7k0> za kate- Drnovšek odgovoril, da se balkanskih razmerah, pro- Predl Premier (vlndn je je slovenska vlada že pred ces integriranja v evro- ditev 23 .nieS0V0 P°tr- časom opredelila za spre- pske in severnoatlantske včeraj že poslala v membo ustave, kar je tudi tokove pa bi se ustavil. avni zhor) poudaril, da primeren kandidat in izknL]!;KraCUn1Velik0 MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin se je včeraj vrnil na svoje delovno mesto za kremeljskimi zidovi, kjer se je uradno ukvarjal z vprašanjem neplačanih plač in pokojnin in se petindvajset minut telefonsko pogovarjal z ameriškim predsednikom Clintonom. V Moskvi pa se odkrito šušlja, da mora sedaj Jelcin zgladiti spor med Cernomirdi-nom, ki mu je predvčerajšnjim poveril mandat za sestavo nove vlade (na sliki AP), in sekretarjem zveznega sveta za obrambo Lebedom. Med obema naj bi že prišlo do hudega spora glede imenovanja novega obrambnega ministra. Ko so v zadnji kremeljski čistki odstavili maršala Pavla Gračova, je Jelcin obljubil, da bodo pri ; , Bračun veliko Rušenj na mednarod-T 111 Področju pridobil že ^ minister za ekonom-hKe odnose. Premier Drnovšek upa, a °° Pri glasovanju o no-em zunanjem ministru Oržavni zbor deloval žavotvomo. »Slovenija 0 volitev potrebuje no-Vega zunanjega ministra, saJ minister, ki je že raz-rešen, ne more delati v nedogled«. LDS bo Bračuna podprla, obljubo o podpori je dala tudi ^rSčanska demokracija, k državotvornemu delovanju pa je premier pozval tudi predsednika Združene liste socialnih Dobe Divani nazncnja dvorile/ naecp prodajnega neposredna prodaja naslanjačev in sedežne garniture doke divani production & promotion odprto vsak dan od 14.30 do 20.00 KONTOVEL, 531 - TRST Produkcija: industrijskoobrtniška cona Zgonik Neposredna prodajo: Kontovel 531 LTneSoreltev1 Ul. Rili Rosselli 16 - Corso del Popolo 50 TRŽIČ tel. 0481/411463 intimno perilo in kopalke Sezonski popusti imenovanju novega obrambnega ministra upoštevali Lebedove predloge. Ta se je že zavzel za 58-letnega generala Igorja Nikolajeviča Radio-nova, poveljnika generals-tabne akademije, s katerim je pred časom sestavil program za reformo ruske armade. Černomirdin nasprotuje temu imenovanju, ker hoče Lebedu vsaj delno prestriči peruti. Tako so včeraj poskrbeli, da so se začele Siriti govorice, da je Radionov vpleten v korupcijski škandal. To je odločno zavrnila komisija za obrambo dume, kjer ima večino nacional-ko-munistični blok. Predsednik komisije general Lev Rohlin je namreč navedel, da je v preiskavo vleten Jurij Radionov in ne Igor, ki bi bil po njegovem primeren za obrambnega ministra. Danes v Primorskem dnevniku Philip Morrisova davčna utaja Neapeljski sodniki bodo prihodnji teden zaslišali italijansko vodstvo ameriške transnacionalne tobačne družbe Philip Morris, ki ga obtožujejo, da so utajih za 10 tisoč milijard lir davkov. Stran 2 Še nič novega o vodstvu RAI Politične stranke še niso dosegle sporazuma o odobritvi novega zakona za reformo javne radiotelevijske ustanove. Stran 2 Številni poletni festivali Na Koroškem se je slovesno začelo 27. Karantansko poletje, v Trstu skoraj vsak dan predstavijo posamične poletne prireditve. Stran 8 Glasbeni zvezdniki pri nas Ljubitelji rocka in folk glasbe se tokrat ne smejo pri-toževah, saj bo v prihodnjih dneh veliko koncertov, morda Se preveč na kupu, saj prihajajo Vasco Rossi, Bryan Adams in Bob Dylan. Stran 9 Tour se seli v Alpe Po šestih razmeroma nezanimivih etapah, ko so imeli priložnost predvsem Sprinterji, se Tour danes seli v Alpe, kjer se bo začel pravi boj za končno zmago. Stran 12 2 Sobota, 6. julija 1996 IT A LIJ A, G O S PODA RSTVO RIMINI / DELEGATI NAGRADILI SKLEPNO POROČILO Z DOLGIM APLAVZOM POLITIKA / NAPOVED Cofferati: CGIL zahteva reforme, ne pa čudežev Zahtevo po reformi zdravstva, davkov in državne uprave Vlada pripravlja dodatne ukrepe proti brezposelnosti Tiskovno konferenca Romana Prodija in Walterja Veltronija RIMINI - »Naš sindikat ne zahteva nobenih čudežev, temveč reforme, torej otipljiv zasuk v gospodarski in družbeni politiki države,« je dejal Sergio Cofferati v svojem sklepnem poročilu na trinajstem kongresu največjega in najvplivnejšega sindikata v Italiji. Njegov poseg so delegati, ki jih je bilo več kot 1.500, pozdravili z dolgim in burnim ploskanjem, seveda stoje. Zatem se je lider CGIL objel z vodjo kovinarske organizacije FIOM Claudiom Sabatti-nijem, ki je bil skozi vse štiri dni njegov glavni notranji "nasprotnik", pa Se z vdovo karizmatičnega sindikalnega voditelja Luciana Lame, čigar delo in življenje sta se tesno prepletala z razvojem Rebublike. Po uro in 35 minut dolgem govoru Cofferatija je bilo na vrsti tajno glasovanje za izvolitev približno 200-članskega vodstva, ki je dosedanjega generalnega taj- nika potrdilo na tem položaju za nadaljnja Štiri leta. Sam Cofferati je že prej podčrtal potrebo, naj bo zamenjava na vodilnih mestih odslej hitrejša in pogostejša, pri čemer je mislil tudi na najvisjo funkcijo, »kajti Lamove izkušnje s 16-letnim mandatom ne bo mogoče ponoviti«. Naj to pomeni, da utegnete izpreči Se pred iztekom mandata, so ga vprašali novinarji, on pa je odgovoril, da ne ve, da nima čarobne pahce. V svoji repliki se je Cofferati dotaknil vseh najpomembnejših vprašanj, ki so jih obravnavali na kongresu - od odnosov znotraj sindikata, »ki morajo biti lojalnejsi in razvidnejsi«, do sindikalne enotnosti in družbene vloge organizacij delovnih ljudi, toda glavna tema je vendarle zadevala odnos med CGIL in Prodijevo vlado, torej izvršno oblastjo, ki jo podpira levičarska večina. Vlado in levico je Cofferati pozval, naj pogosteje uporablja izraz "reforme". Od levice je Se posebej zahteval, naj ima več poguma, in ji očital, naj se ne izneveri drugemu zelo pomembnemu pojmu - programiranju, načrtovanju. »To je že od nekdaj globoka vrednota, ki jo mora levica spet potrditi,« je pribil. Na ministrski svet se je govornik obrnil z močnim apelom, naj ubere jasno pot za razvoj, delo, finančno sanacijo in socialno pravičnost. Redno dogovarjanje z vlado ni cilj, temveč metoda, je dodal ter spomnil »občutljivega in pozornega Ciampija«, da trojni sporazum iz julija 1993 predvideva tudi sankcije zoper ukrepe, ki so navzkriž z načrtovano stopnjo inflacije. »Ge so mezde in plače podrejene strogim omejevalnim pravilom, potem ni prav, da cene blaga in storitev oblikuje tržišče,« je zatrdil vodja CGIL. Priznal je tudi, da je treba socialno državo reorganizirati, obenem pa krepko reformirati zdravstvo (brez okrnitve storitev in z enakimi merili, ki so veljala za preobrazbo pokojninskega sistema), davčne mehanizme (z decentralizacijo in poenostavitvijo), da bodo imeli vsi državljani enake pravice in dolžnosti, ter državni aparat oz. javno upravo (postopno in brez demonizacije uslužbencev). Velik poudarek je dal seveda nuji po zagotovitvi polne zaposlenosti, ki bo po njegovem mogoča le ob smotrnem načrtovanju razvoja in izkoriščanju evropskih skladov v podporo tvrdk, ki najemajo stalno delovno silo; to velja zlasti za jug, »ki pa se ne bo razvil brez infrastrukturnih investicij«. Cofferati je odločno podčrtal avtonomnost CGIL in posvaril pred obnovitvijo logike strankarske pripadnosti, a tudi najavil »kostituantno fazo« za združitev s CISL in UIL v nov, samostojen sindikalni subjekt. RIM - Minister za delo Tiziano Treu bo v prihodnjih dneh predložil ministrskemu svetu in takoj zatem parlamentu sveženj novih ukrepov za zajezitev brezposelnosti. To sta na včerajšnji novinarski konferenci napovedala premier Romano Prodi in njegov namestnik VValter Veltroni, ki sta orisala tudi nekatere druge kratkoročne načrte in pobude rimske vlade. Pristojni ministri pripravljajo tri pomembne zakonske osnutke o vprašanju pravosodja in o poenostavljenih postopkih v državni birokraciji. S to zadevo se ukvarja minister za odnose z deželnimi upravami Franco Bassanini, ki bo parlamentu najbrž jeseni tudi predložil osnutek za federalistično reformo države. Važne ukrepe napoveduje tudi minister za Šolstvo Luigi Berlinguer. Gre za snopič zakonskih osnutkov, ki zadevajo korenito reformo univerze in natečajev za profesorska mesta, ki so že dalj časa predmet polemik in razhajanj. Kritike Prodijevi vladi pa prihajajo iz vrst Stranke komunistične prenove. Njen tajnik Fausto Bertinotti očita Prodijevu, da preveč razmišlja o finančnih ter varčevalnih ukrepih, premalo pozornosti pa posveča brezposelnosti in gospodarskemu razvoju. Komunisti so, kot znano, zelo kritični predvsem do vladnega triletnega ekonomskega načrta, nad katerim imajo velike pomisleke tudi sindikati, posebno CGIL. OBČILA / PO ZNANIH POLEMIKAH Kmalu novo vodstvo RAI RIM - Predsednik senata Nicola Mancino in poslanske zbornice Lu-čiano Violante sta že začela izbirati nove upravitelje državne radiotelevizijske družbe RAI. Konec prihodnjega tedna bo namreč zapadel njun "ultimat" političnim strankam, po katerem bosta predsednika, v skladu s sedanjim zakonom, sama izbrala upravni svet. To je Violante jasno povedal tudi na včerajšnjem srečanju z delegacijo Kartela svoboščin, v kateri pa ni bilo predstavnika Fi-nijevega Nacionalnega zavezništva. Njegov predstavnik Giulio Ma-ceratini je namreč na iztek srečanja čakal kar v Violantejevi pisarni. »Nismo šli k Violan-teju, da mu bi predlagali kandidate za upravni svet, ampak smo hoteli od njega le izvedeti za točne krite- rije, s katerimi bosta z Mancinom izbrala nove upravitelje RAI«, je po srečanju v poslanski zbornici dejal vodja Krščansko-demokrat-skega centra CCD elemente Mastella. V pogovoru z novinarji je ostro napadel televizijska poročila TG3, Ces da gre za "Tele-Oljko". Mancino in Violante bosta odločala samostojno in suvereno, vsem pa je jasno, da so že nekaj časa v teku zakulisna pogajanja med Oljko in desnico, ne samo o imenovanju novih upraviteljev RAI, a tudi o direktorjih posameznih televizijskih in radijskih mrež ter poročil. Pogajanja so se začela Se preden bi v senatu skoraj dokončno spodletela možnost političnega sporazuma med večino in opozicijo za odobritev novega zakona o radiotelevizijski ustanovi. 5. JULU 1996 v LIRAH 2 s valuta nakupni prodajni 1 ameriški dolar 1510,00 1550,00 1 nemška marka 992,00 1018,00 I francoski frank 292,00 301,00 sf holandski gulden 880,00 907,00 fi a F B. belgijski frank 47,70 49,70 I! funt šterling 2347,00 2419,00 s j> irski šterling 2408,00 2481,00 i ^ danska krona 256,00 264,00 grška drahma 6,20 6,60 št kanadski dolar 1108,00 1142,00 japonski jen 13,50 14,10 Us švicarski frank 1197,00 1234,00 5.s avstrjski šiling 140,30 144,50 35 s non/eška krona 232,00 239,00 § ? švedska krona 227,00 233,00 < portugalski escudo 9,60 10,00 i španska pezeta 11,70 12,30 1 avstralski dolar 1185,00 1221,00 9 madžarski florint 11,00 14,00 1 slovenski tolar 11,00 11,60 s hrvaška kuna 265,00 290,00 ITALIJA / PO NALOGU NEAPELJSKIH SODNIKOV Prihodnji teden bodo zaslišali odgovorne pri Philip Morrisu zaradi bajne davčne utaje Sodniki sproti obveščajo finančnega ministra Visca, ker znaša utaja 10 tisoč milijard lir NEAPELJ - Neapeljski sodniki bodo v začetku prihodnjega tedna zaslišali vodilno osebje ameriške transnacionalne tobačne družbe Philip Morris in družbe Interta-ba Fabrique de Tabac Reunies. To so VValter Thoma, 59-letni predsednik družbe Philips Morris Europa s sedežem v švicarskem Lausannu, in štiri vodilni funkcionarji In- tertabe. Peterico obtožujejo zdrževanja v zločinske zadeve in davčne utaje. Včeraj se je izvedelo, da enaka obtožnica bremeni Se drugih 16 oseb, ki so v samem vrhu raznih Philip Morrisovih podružnic in sestrskih družb. Neapeljski sodniki Ma-nuela Mazzi, Ugo Ricciar-di, Domenico Airoma in Maurizio Conte so kot pričo že poslušali tudi direktorja italijanskega tobačnega monopola Ernesta Del Gizza. O vsem pa je sproti obveščen tudi finančni minister Vincenzo Visco, ker znaša davčna utaja kar 10 tisoč milijard lir in ker bi lahko ogrozila trgovinske odnose Italije z ZDA in Švico. Bajni znesek, s katerim bi lahko država izvedla manjši finančni manever, pa se nanaša le na davčne utaje od leta 1987 do danes. Philip Morris pa naj bi goljufala italijansko davkarijo vse od leta 1962, a za to obdobje ne morejo sprožiti sodnega postopka, ker je kaznivo dejanje že zastaralo. Kot preventivni ukrep so vsem osumljencem prepovedali opravljanje poslov in jim odvzeli potne liste. Sodstvo pa je zaplenilo znesek 55 milijard lir, tako imenovane royalties, ki jih je italijanski monopol plačal družbi Philip Morris v zadnjih štirih mesecih za proiz- vodnjo njenih cigaret (marlboro, mercedes, mu-ratti, merit in diana). Dosedanja preiskava je ugotovila, da je Philip Morris od leta 1987 do danes prejela od italijanskega monopola za 335 milijard royalties v zameno za proizvodnjo cigaret po njeni licenci. Na ta znesek ni plačala niti lire Irpega in Ilorja, ker to predvidevajo sporazumi o preprečevanju dvojne obdavčitve za tuja podjetja, ki jih je Italija podpisala z ZDA in Švico. To bi bilo se sprejemljiv, če Philip Morris ne bi imela v Italiji svojega podjetja, in sicer že omenjeno Interta-ba. Da pa bi bila mera polna, niso plačali davkov na prodajo Philip Morrisovih cigaret iz uvoza, tako da so oškodovali Italijo vsaj za 10 tisoč milijard lir. Kaj pomeni Philip Morris NEW YORK - Kljub kampanjam proti kajenju, ki so na sramotilni oder dvignile velike proizvajalce cigaret, je Philip Morris s svojimi 130.000 zaposlenimi se vedno prava kraljica v Corporate America, ki ima svoj delokrog v tobačnem, prehrambenem, finančnem in nepremičninskem področju. Dmžba je vredna 82,09 milijarde dolarjev in je na devetem mestu v svetu takoj za Toyoto. Leta 1995 je Philip Morris imela 5 5 milijarde dolarjev dobička in 66,071 milijard dolarjev prometa. Njen paradni konj so cigarete marlboro (30,7 odstotka vseh v svetu prodanih cigaret). 5. JUUJ 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1515,00 1545,00 nemška marka 996,00 1014,00 francoski frank 292,00 302,00 holandski gulden 878,00 903,00 belgijski frank 47,88 49,68 funt šterling 2342,00 2422,00 irski šterling 2404,00 2499,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 6,19 6,79 kanadski dolar 1106,00 1141,00 švicarski frank 1201,00 1226,00 avstrijski šiling 139,96 144,46 slovenski tolar 11,00 11,35 5. JUUJ 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1530,590 ECU — 1903,750 — nemška marka — 1003,340 — francoski frank — 296,860 — funt šterling — 2382,360 — holandski gulden — 894,350 — belgijski frank — 48,745 — španska pezeta — 11,937 — danska krona — 260,420 — irski funt — 2444,510 — grška drahma — 6,392 — portugalski escudo — 9,768 — kanadski dolar — 1122,630 japonski jen — 13,823 — švicarski frank — 1215,240 — avstrijski šiling — 142,570 — norveška krona — 235,200 — švedska krona — 229,780 — finska marka 328,660 -m FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 12.APRL1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni^ ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt šterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 nizozemski gulden 89.387 89.497 89.607 švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 francoski frank 29.375 29435 29.495 danska krona 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.138 23.198 švedska krona 22.345 22.405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14.240 španska peseta 1.1912 1.1952 1.1992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 GOSPODARSTVO, ALPE JADRAN Sobota, 6. julija 1996 3 RIM / DOKONČNI PODATKI ZAVODA ISTAT_ Junijska inflacija vendarle pod 4% Domači bruto proizvod v I. trimesečju za 0,5% večji RIM - Inflacija po-PušCa in domači bruto proizvod raste. To kažejo Podatki, ki jih je objavil istat statistiCni zavod V letošnjem juniju so e življenjski stroški po- večali za o, 2% v priorjevi z majem in za 3, 0 v odnosu do lanske-8a junija, medtem ko so 1 6 rnaja letos cene se f®eraj za 4, 3% višje kot j 0 Poprej. Letni porast .a?lnie je sicer nekoliko U od stopnje, ki je bila nnmVedana (+3- 8%) na agi analize gibanja Vee)il1 vzorčnih j ,s ld’ a je vsekakor pa-nf1 P°d raven 4%, kar se n i eIa Pravilnik Evro-j 6 unije, bi pravzaprav ;°s®8li štiri odstotke, ,.dar to ne bi bila tragedija. V primerjavi z majem Pretekli mesec cene živeža poskočile za 0, */o (zlasti zaradi podražitve sadja in povrt-ain), stroški za hotelske gostinske storitve so se povečali za 0, 3%, iz-i atki za stanovanje, vo-°i elektriko in goriva z- kuriva pa so se zniza-za 0, io/0 ^p0 zaslugi Pocenitve plinskega olja .^ogrevanje in plina v Jeklenkah). Povsem dru-pj1, na.ie slika celoletnega 8 anja: stanovanje, vo-a. elektrika in goriva so Oda za 5, 1% dražja (za- vnTi1- navit)a cene pitni T-iJr m zviSanja stana-inj, stroški za šolanje za , i (zaradi podražitve učbenikov in raznih pripomočkov), druge dobri-i7Va storitve za 2, 3%, za 2 6%.a Zdravlienie P" Draginja je bila spet največja v Benetkah: nasproti maju ni bilo sprememb, toda v primerjavi z lanskim junijem so se življenjski stroški tod povečali kar za 4, 9%. S poviškom 4, 7% sta sledila Rim in Milan, potem Trst s +4, 6%, Aosta (4, 3%), Bari (4, 2%), Nea- pelj (4%), Perugia 3, 9% itd.; najmanj so cene skočile v Trentu (2, 5%). Upadanje inflacije potrjuje predvsem okoliščina, da se je draginja v Genovi in Potenzi celo ublažila, v Reggiu Cala-brii, Bologni in, kot rečeno, Benetkah, pa LIRA PON TOR SRE ČET PET 1534,6 1535,2 1537,7 1526,2 1530,6 ostala v primerjavi s prejšnjim mesecem nespremenjena. To je izzvalo seveda povoljne ocene v gospodarskih in političnih krogih, tako tudi med industrijci. Ti z druge strani kritizirajo »komaj« 0, 5-odstotno rast domačega bruto proizvoda v prvem letošnjem trimesečju nasproti zadnjim trem mesecem lani (čeprav je ISTAT maja napovedal samo 0, 2-odstoten porast) oziroma povišanje za 1, 5% v primerjavi z obdobjem januar-marec 1995. Pripomniti velja, da se je DBP v ZDA medtem povzpel za 0, 6% in v Vel. Britaniji za 0, 4%, v Nemčiji pa upadel za 0, 4%. NA SVETOVNIH TRGIH ""pOLHNO™™1 MRTVILO SE NADALJUJE Pretekli teden ni prinesel novosti na svetovnih trgih. Ameriški operaterji so v prvi polovici tedna Čakali na morebitno odločitev Federal Re-serve Commiteeja o zvišanju uradnih obrestnih mer. Komite, odgovoren za ameriško monetarno politiko, pa se obrestnih mer ni dotaknil s pojasnilom, da je rast ameriške ekonomije pod kontrolo in da ni nevarnosti inflacije. Operaterji so na to odločitev reagirah zelo mimo: v Četrtek so bili ameriški trgi zaprti zaradi praznika, splošno mnenje pa je, da je zvišanje obresti le preneseno do prihodnjega zasedanja komiteja. Na domačem tržiSCu je glavna novica tedna napredovanje Itahje v boljši razred cenitve državnega dolga na lestvici ameriške agencije za »rating« Moody’s. Ta je sicer Ze maja izjavila, da se je situacija Italije po nekaj letih končno izboljšala in da ima torej dobre možnosti za na- Eva Vesel predovanje. Ukrepi za zmanjšanje državnega primanjkljaja, ki jih je vlada sprejela prejšnji teden, so Moody’s od vidno prepričali, da je Itabja res na dobri poti za ekonomsko resanacijo. To je po eni strani takoj pozitivno vplivalo na trge, po drugi strani pa bo učinek tudi bolj dolgoročen, saj se bodo tako država kot tudi drugi italijanski emitenti lahko finansirali na mednarodnih trgih po nižjih obrestnih merah. Tržne reakcije so bile nadaljnja okrepitev lire napram marke in dolarja (do nivoja 1002 oziroma 1525) in zvišanje cen državnih vrednostnih paprijev: future na desetletnih BTPjih je dosegel nov maksimum na nivoju 117, 50. To pomeni, da se je Se znižala razlika med italijanskimi in nemškimi obrestnimi merami na 278 basis points (to se pravi na 2, 78 odsto). Edino borza ni zabeležila zanimivih premikov: omembe vredna je le novica, da se je prodaja delnic Mediaset zaključila predčasno zaradi izredno visokega povpraševanja investitorjev. S to privatizacijo, zadnjo cele serije večjih in manjših tovTstnih operacij, ki so si sledile v zadnjem letu, je kapitalizacija itabjanske borze narasla na 371.000 milijard. To dejstvo je vsekakor zelo pozitivno, ker pomeni, da tudi ita-Ujansko tržišče končno rase, s tem pa se veCa paleta investicij na izbiro in možnost, diverzi Akacije. Istočasno se manjša liziko za investitorja, ker postaja trg bolj prozoren in manj podvržen manevrom nekaterih grupacij, ki so hib do pred nedavnim dokaj pogosti. Po drugi strani, gre morda v tem dogajanju iskati vzrok za stabilnost cen na nizkih nivojih: vsi razpoložljivi kapitab se stekajo v nove emisije in cene že kotiranih delnic zaradi tega tr-pijo. Trbiž: danes odprtje sezone TRBIŽ - S slovesnostjo na Sv. Višarjih bodo danes uradno odprli turistično sezono na Trbižu oziroma v Kanalski dolini. Predstavniki oblasti naše dežele oz. sosednje Slovenije in Avstrije se bodo zbrali ob 10. uri pri žičnici v Ovčji vasi, od koder bodo odšli na Sv. Višarje. Ob tej priložnosti bodo predstavili javnosti nov turistični prospekt Kanalske doline, v kulturnem sporedu pa bosta nastopila domača pevska zbora in folklorna skupina, (r.p.) KOROŠKA / V BUSINESS-PARKU V VETRINJAH Nova Mohorjeva tiskarna Uapešno zaključena livesticija v obsegu 10 milijonov šilingov CELOVEC - Velik dogodek za vodstvo, nameščence in stranke Mohorjeve družbe v Celovcu: ob prisotnosti številnih častnih gostov so včeraj v novem busines-parku v Vetrinju praznovali uradno otvoritev novih prostorov Mohorjeve tiskarne, ki zdaj sodi med najsodobnejše tiskarne na Koroškem in v Južni Avstriji. Direktor enega največjih slovenskih podjetij na Koroškem Anton Koren je v svojem govoru poudaril, da je Mohorjeva' družba z vsemi svojimi segmenti popolnoma integrirana v ce: loten tok gospodarstva in je velik naročnik na raznih področjih. Samo v zadnjih treh letih je Mohorjeva družba investirala 75 milijonov šilingov, od tega devet milijonov v tiskarno, ki je s svojim visokim standardom ujela korak z drugimi konkurenti - ne le na Koroškem, temveč tudi v Sloveniji, kjer je Mohorjeva na trgu prav tako prisotna. V Mohorjevi tiskarni poleg knjig in znanega letnega koledarja tiskajo že več desetletij tednika »Nedeljo« in »Naš tednik«, mesečnik »Družino in dom« ter kulturno revijo »Celovški zvon«. Na seznamu naročnikov oz. strank pa niso le slovenska podjeta in mediji, tudi v večinski družbi je Mohorjeva priznan pojem za kvalitetno delo. Preselitev tiskarne v celovško predmestje Vetrinj je bila potrebna, ker so bili dosedanji prostori v Mohorjevi hiši v centru mesta pretesni in niso več dopuščali ekspanzijo. V Mohorjevi tiskarni je trenutno zaposlenih okrog 20 sodelavcev, celotno podjetje vključno z založbo, knjigarno, dvema dijaškima domova in upravo pa zagotovalja delovno mesto nad 60 delojemalcem. Ivan Lukan AVSTRIJA / Z LASTNIM SOSVETOM Poljaki v Avstriji kmalu narodnostna skupnost VARSAVA/DUNAJ -Poljaki v Avstriji naj bi že kmalu dobili status narodnostne skupnosti in ustanovili svoj lastni narodnostni sosvet pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju. To je izjavil avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky v okviru svojega uradnega obiska na Poljskem. Ustanovitev lastnega narodnostnega sosveta da bi bila ob »živahni politični in kulturni dejavnosti Poljakov v Avstriji logična«, je še dodal šef avstrijske vlade in ob tem opozoril, da v Avstriji že obstajajo narodnostni sosveti za Hrvate, Slovence, Cehe in Madžare, Slovake in Rome. Poljskemu pre- mierju Cimoszevviczu je zato obljubil, da se bo prizadeval za čimprejšnjo ustanovitev naordnostnega sosveta za Poljake. Po podatkih avstrijskega statističnega urada je pri ljudskem štetju leta 1991 8604 oseb navedlo .poljščino kot občevalni jezik, večina njih - 6511 oseb - živi na Dunaju. Na osnovi uradnih podatkov ljudskega štetja leta 1991 bi Poljaki v Avstriji torej bili tretja najmočnejša narodnostna skupnost v Avstriji. Največja so gradiščanski Hrvati s približno 20.000, sledijo pa koroški Slovenci z okrog 15.000. (i.l.) OPOZORILA SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje se Pridružuje spodbujanju Zaske občine in ostalih stanovskih združenj, da bi se operaterji dejavno vključili v cijo »Trst turistično mesto« s lem, da čimveč koristijo njožnosti razširjenega eksperimentalnega urnika, ki jih Predvideva nedavno priznanje deželne uprave Trsta kot »turistično mesto«. Naše mesto naj bi pridobi-o novih obiskovalcev (in odjemalcev) seveda z ovrednotenjem krajevnih lepot in zanimivosti, a tudi z novo obogatitvijo trgovske in gostinske ponudbe mesta. Tako naj bi pritegnili nove turiste Miramarski dvorec in park, razstave v mestnih muzejih, sprehodi po mestu in Krasu, °r|]Si^a iama’ odmevni dogodki kot Barcolana, in še zlasti odprte trgovine ob ponedeljkih in odprti javni okali zvečer in ob praznikih. Za to vsestransko obogati- Akcija tev pa naj vsakdo opravi svoje. Občina naj zajamči čim-boljše pogoje za sprejem novih gostov: od ureditve cestnih povezav, prometa in javnih prevozov, do čistoče, zelenja, območij za pešce in javnih stranišč. Prav tako naj se Občina aktivira, skupaj s trgovinsko zbornico in sodelovanjem združenj, za učinkovito reklamno in promocijsko akcijo v sosednjih državah, od koder je pričakovati novi turistični priliv. Tržaške trgovine, gostilne in bari pa naj bi se res potrudili, tudi v poletnih mesecih, kolikor je mogoče, da zapolnijo z novimi možnimi umiki vse sedanje vrzeli v ponudbi in časovnem razporedu urnikov obratov. Možni umik za trgovine Občina Trst je na osnovi deželnega priznanja odobrila 24. maja letos odredbo, ki vpeljuje v obdobju med 1. Trst - turistično mesto marcem in 30. novembrom popolno svobodo in možnost odprtja za vse blagovne kategorije, od ponedeljka do sobote, od najmanj 30 do največ 50 ur tedensko, v dnevnem razponu od 5. do 23. ure. Trgovski obrat mora torej zajamčiti minimalni umik 30 ur, kadarkoli v tednu izven nedelje. Nadaljnjih 20 ur pa je povsem fakultativnih, se pravi neobvezujočih. Trgovcem ni treba spoštovati med-tedenskega obveznega počitka, ki ga določa zakon 37/1989, saj obrate lahko zaprejo tudi samo za pol dneva v tednu. Nedeljskega in prazničnega zaprtja pa se morajo držati vse trgovine razen tistih, ki so lahko izjemoma odprte: slaščičarne, cvetličarne itd. Vse trgovine bodo lahko izredno odprte ob treh nedeljah, ki jih je že določila Občina Trst, 26. maja (Binkošti), 13. oktobra (Barcolana) in 3. novembra 1996 (sv. Just), oziroma ob drugih domenjenih nedeljah in praznikih, ki soupadajo s turistično pomembnimi dogodki. Odredba velja za vse trgovske obrate male, srednje in velike distribucije, za krošnjarje in druge kategorije, izvzete pa so trafike s kolki in s časopisi, trgovine v kam-pingih, turistično-hotelskih strukturah, na avtocesti, v avtobusnih in železniških postajah, lukah, obrtnih in kmečkih podjetjih itd. Trgovci morajo sporočiti Sektorju 11. - CAMT v dveh kopijah izbran umik (dnevno odprtje in tedenski počitek), ki je veljaven 7 dni po datumu sporočila. Ožigosano sporočilo z urnikom mora biti izobešeno na od zunaj vidnem mestu. Možni umik za javne lokale Tržaška občina je po klasifikaciji Trsta med turistična mesta FJK sprejela 21. 6. 1996 tudi odredbo o možnih razširjenih urnikih za javne obrate. Ta določa med 1. marcem in 30. novembrom umik odprtja za javne lokale od 7. do 21. ure. Vsi obrati lahko odprejo, če želijo, že ob 5. mi zjuraj in zaprejo najkasneje. ob 3. ponoči. Obenem imajo možnost (fakultativno), da ne spoštujejo izbranega dne tedenskega počitka, v tem primeru, bo obrat odprt ves teden. V dnevnem pasu od 7. do 21. ure, morajo gostilne biti odprte vsaj 6 ur; preostali obrati, tudi krošnjarji na javnih površinah s hrano in pijačami, morajo imeti odprto najmanj 10 ur. Obrati s hrano in pijačami, ki imajo dovoljenje še za druge zabave (plesišče, orkester, diskoklub itd.), so izvzete omenjenih obveznosti in lahko zaprejo ob 5. mi zjutraj. V vseh slučajih morajo javni obrati zajamčiti, zlasti ponoči, javni mir. Upravitelj javnega lokala, ki se želi okoristiti novosti. « mora poslati na Sektor 11. -CAMT sporočilo v dveh kopijah o izbranem mniku (glede minimalnega zajamčenega odprtja med 7. in 21. mo ter dneva tedenskega počitka). Ožigosano sporočilo mora biti izobešeno ob umiku, ki ga predvideva zakon 37/1989, na od zunaj vidnem kraju. Izbrani umik stopi v veljavo 7 dni po oddanem sporočilu. Opombe za trgovine in gostilne Za trgovske in javne obrate, ki ne izberejo novih možnosti eksperimentalnega urnika, ostane seveda v veljavi stari urnik. Tajništvo SDGZ je na razpolago včlanjenim gostilnam in trgovinam za vsa pojasnila in za ureditev formalnosti glede novih urnikov. Tako gostinci kot trgovci lahko sami oddajo sporočilo (v dveh kopijah) v občinskem uradu za splošni protokol na Trgu Unita, ki jim bo ob prejemu ožigosal kopijo sporočila. TURIZEM IN GOSPODARSTVO / POBUDA NABREŽINSKE OBČINE MATURA / ZNANSTVENI LICEJ F. PREŠERNA Skrb za ovrednotenje nabrežinskega Krasa Projekt naj bi delno finansirala Evropska skupnost Od matematike do psihologije Ustni izpiti bodo trajali še do 15. julija Devinsko-nabrežinska Občina je v sodelovanju s skupino strokovnjakov pripravila daljnosežni naCrt za turistično ovrednotenje svojega kras-kega ozemlja. Projekt je novinarjem, predstavnikom krajevnega gospodarskega življenja in turističnim delavcem predstavil župan Giorgio De-pangher na zelo dobro obiskani prireditvi na sedežu Trgovinske zbornice, ki jo je uvedel njen predsednik Adalberto Donaggio. Rojstvo in oblikovanje naCrta je koordiniral občinski odbornik Michele Zanetti, po njegovem odstopu bo zadevo sedaj spremljal njegov naslednik Vittorio Tanze. Predstavitve se je udeležil tudi lastnik Se-sljanskega zaliva, podjetnik Carlo Dodi iz Mantove. Gre v bistvu za obsežno študijo, s katero ima Občina namen spodbuditi turistično ponudbo na Krasu, začenši z osmica-mi in kmečkim turizmom. Predvideni posegi bi vsega skupaj stali 400 milijonov lir, ki jih uprava namerava delno Črpati iz posebnih skladov Evropske unije. Občina bo s pomočjo strokovnih ustanov pomagala zasebnikom, da zastavijo svojo gospodarsko dejavnost in nato za nekaj Časa tudi spremljala njen razvoj, vse dokler ne bo obrat lahko zadihal in zaživel s svojimi močmi. To pomeni za naše razmere edinstven poskus sodelovanja javne uprave z zasebnim gospodarstvom. Po mnenju upraviteljev velja investirati predvsem v kmečki turi- zem, ki raste brez smotrnih razvojnih načrtov, v osmice in v kraško kulinarično ponudbo. Na tem področju je vse preveč improvizacij in tudi površnosti, medtem ko gre za panoge, ki imajo pred sabo spodbudno bodočnost, a le v sklopu celovite turistične ponudbe, ki jo danes pogrešamo. Depangher je opozoril na nevarnost načrtovanega plinskega terminala SNAM, ki bi prizadel izredno hudo, morda nepopravljivo škodo gospodarskemu in turističnemu razvoju devinsko-na-brežinske občine. Turistični razvoj Krasa pa gre ramo ob rami z razvojem Sesljanskega zaliva, ki ga lastnik Dodi namerava postopno sanirati, začenši s kamnolom, za katerega je že dobil od Dežele ustrezna dovoljenja. Dodi je očitno zelo dobro seznanjen s preteklimi negativnimi izkušnjami (glej stečaj Cardarel- lijevih družb!), zato je včeraj previdno napovedal postopne posege v zalivu, saj nima namena metati lastnega denarja skozi okno. Začel bo s sanacijo kamnoloma, za katero ima, kot rečeno, že upravna dovoljenja, nato bo prišlo vse ostalo, a brez nepotrebnih tveganj in prenagljenih korakov. Dodi je izrazil upanje, da se bo okrog uravnovešenega razmaha Sesljanskega zaliva ustvarilo Cim širše politično soglasje ne samo na krajevni, a tudi na deželni ravni. Direktor lokalne Turistične ustanove Paolo de Gavardo je pobudo Občine Devin-Nabrežina označil kot zelo pogumno dejanje, ki pa bo ostalo le na ravni lepih besed in obvez, če ne bo prišlo do koordiniranih posegov vseh tržaških krajevnih uprav in pristojnih ustanov. V to pobudo je treba angažirati vso pokrajino, začenši z vsemi občinski- mi upravami in Turistično ustanovo, ki prvenstveno skrbi za promocijo tukajšnje turistične ponudbe. Oglasil se je tudi Sfiligoj, zastopnik ustanove BIG, ki spodbuja nastajanje manjših in srednjih podjetij ter gospodarskih dejavnosti. BIG je zelo zainteresiran za ta načrt, s katerim bi prvič ustanova finansirala nastajanje turističnih obratov v tipičnem kraškem okolju. Zanimanje za načrt je pokazal tudi predstavnik deželne Zveze zadrug. Skratka res zanimiva pobuda, za izvedbo katere pa so, kot rečeno, potrebna finančna sredstva. Občina Devin-Nabrežina je zanjo pokazala dobro voljo in tudi dovolj poguma, sedaj pa so na potezi ostali upravni in politični dejavniki, začenši z Deželo in z Evropsko skupnostjo. S.T. Izidi na klasičnem liceju Včeraj so na klasičnem liceju Franceta Prešerna objavili izid zrelostnih izpitov, Id so se končali v ponedeljek. Izdelalo je vseh šest kandidatk, to pa so: Katarina Fischer (42/60), Taja Gustinčič (52/60), Ivana Mahnič (60/60), Sara Perosa (48/60), Katja Simunich (52/60) in Sara Stemad (56/60). Za kateri študij se boš zdaj odločil, je bila radovedna ob koncu izpraševanja profesorica, Robert pa je odgovoril, da ga mika psihologija, in nemalo presenetil šestčlansko izpitno komisijo z ravnateljem vred. Zakaj? Zaradi tega, ker je pokazal dokajšnjo pripravljenost v znanstvenih vedah. Zgodilo se je na znanstvenem liceju Franceta Prešerna, kjer so se včeraj zjutraj zaceli zrelostni ustni izpiti (na sliki). Na vrsti je bilo šest dijakinj in dijakov, ravno toliko pa jih bo vsak dan še do 15. julija, ko bo mature konec. V učilnici se je zbrala kopica kandidatov, ki bodo sedli pred razsodišče v naslednjih dneh, in pozorno sledila izpraševanju. Tudi mi smo to poskušali, a s težavo; skozi odprti okni nas je motil uliCni trušC, profesorice pa so tudi nekam tiho govorile, tako da smo marsikaj preslišali. Govor je bil med drugim o skrajnem subjektivizmu in misticizmu iz konca 19. stoletja, torej o dekadentizmu, ki je izzval v evropskih državah, tako tudi v Italiji, hudo krizo vrednot; kandidat je moral objasniti pesnikovo hvalnico albatrosu kot simbolu svobode. Gabriele D’Annunzio je bil le bežno omenjen, paC pa je bilo treba opredeliti liriko Giovannija Pascolija, ki zveni kot žalo-stinka za očetom in izraz mučnih družinskih odgovornosti. Skok do zvezdoznanstva je bil kratek, od Ptolomejeve teze, da je Zemlja središče vesolja, do Kopernikove ute- meljitve heliocentricnega sestava in Keplerjevih treh zakonov o gibanju planetov pa še krajši in kandidata ni spravil z ravnotežja. Prirodopisna problematika je obsegala atmosferske pojave in vprašanja, ki so povezana z varstvom narave, oziroma življenjski pomen vode za živalstvo in rastlinstvo ter seveda Človeka. Pri odgovorih na vprašanja v zvezi z ustrojena Zemlje je nastal tu in tam kratek zatik, tako na primer glede temperature v njeni notranjosti (ki doseže v središču menda okrog 3.000 stopinj Celzija), a ni bilo hudega. Sial, to je zgornji, do kakšnih 60 kilometrov globine segajoči del trde zemeljske skorje, ki je sestavljen pretežno iz silicijevih in aluminijevih spojin, je šel gladko skozi, ravno tako pa sima, ki jo kot glavna elementa označujeta magnezij in spet silicij, ter ni-fe, se pravi Zemljino jedro - domnevno iz niklja in železa. Ko je komisija Roberta izpustila iz učilnice, so jo za njim ucvrli vsi "poslušalci" in seveda tudi mi. Bil je vidno zadovoljen, a kaj bi tudi ne bil, saj se mu je nenazadnje odvalil kamen s srca. Tudi njegova naloga je bila v redu; v njej je pisal o matematiki (in poeziji) kot čudežni in žlahtni vedi, a izpovedal, da je psihologija zanj še žlahtnejša. Poleg Roberta so polagali ustni izpiti včeraj še Andrea, Bojan, Daša, Tanja in Sara. NOVICE VČERAJ MALO PRED 12. URO / ROPARJI ODNESLI 152 MILIJONOV LIR Avtobusni promet: spremembe na Proseku Prevozno podjetje ACT obvešča, da bodo sočasne zveze med avtobusi, ki vozijo na progah št. 42 in 44 odslej na trgu na Proseku, ker so se cestna dela, ki so zadevala središče vasi, delno zaključila. Avtobusi proge št. 44, bodisi v smeri proti Opčinam, bodisi v smeri proti Nabrežini in Devinu, bodo vozili po kraški pokrajinski cesti - cesti ob spomeniku - proseškem trgu. Zato bosta ukinjeni dve postaji, ki sta bili doslej na pokrajinski cesti vzdolž trga. Odkrili doprsni kip Ouarantottija Gambinija V Ljudskem vrtu so včeraj na pobudo mestne uprave, ki sta jo zastopala Zupan Riccardo Illy in podžupan Roberto Damiani, odkrili doprsni kip P. Antonia Quarantottija Gambinija. Kip je izdelal umetnik Giovanni Spagnoli ob strokovnih nasvetih mestnega zgodovinskega muzeja. Prošnje za sečnjo suhljadi Tržaška občina obvešča, da bo tudi v sezoni 1996-97 izdajala dovoljenja za sečnjo in odvažanje suhih in/aU svežih drv v občinskih gozdovih in sicer v naslednjih krajih: v Bošketu, v vili Giulia, v gozdu Probomir, pred svetilnikom zmage, v Ul. Commerciale in v Ul. Capofonte. Prošnje na posebnih obrazcih je treba dvigniti v uradu za odnose z javnostjo (na Trgu Unita, od ponedeljka do Četrtka od 9. do 17. ure, ob petkih in sobotah pa od 9. do 13. ure) in jih vložiti do 31. avgusta v glavni protokolarni urad Občine na Trgu Unita 4. Rop v openski podmžnici CRT Štirje roparji so včeraj malo pred poldnevom oropali podružnico št. 3 Tržaške hranilnirib CRT na Opčinah, ki ima svoj sedež na trgu pred tramvajsko postajo. Vsi štirje roparji so nosili plava delavska oblačila, ki jih običajno nosijo skladiščniki, imeli so brke, na glavah pa mornarske čepice; eden od njih je na obrazu imel robec, ki mu je prekrival usta in nos. Vse se je odvijalo zelo naglo; okrog 11.40 je četverica z naglico prišla do bančnega zavoda: en ropar je ostal pred zunanjimi vrati, drugi pa je vstopil in ostal pred notranjimi ter vse nadzoroval in dajal navodila; v banki je bilo takrat pet uslužbencev ter od deset do petnajst klientov. Samo dva roparja sta bila oborožena s pištolama, ki sta ju potegnila na dan le v notranjosti banke. Zelo naglo sta pre- skočila bančni pult, za katerim so sedeli uslužbenci in eno od blagajničark odpeljala k blagajni ter jo s pištolama v rokah prisila, da jo je odprla; iz nje sta z naglico odnesla 152 milijonov lir, od katerih okrog 40 v tuji valuti (dolarjev in mark). Ukazala sta ji tudi, da bi hitro odprla ca- veau, ni pa ga bilo mo-goCe odpreti, ker je njegovo odpiranje časovno tempirano. Po ropu so jo naglo odkurili in se pognali v avtomobil, ki ga je ena od očividk orisala policiji -šlo je za avtomobil sive barve opel corsa, ki je bil, kot je bilo pozneje ugotovljeno, ukraden v Tržiču 24. t.m. Zenska je namreč sedela v svojem avtomobilu pred bančnim zavodom. Iz denarnega zavoda, za katerega je odgovorna Majda Terčon, so nemudoma obvestili policijo in karabinjerje, ki so hitro prišli in katerim so uslužbenci in prisotni opisali, kaj vse so videli in kaj se je zgodilo v ti- stih nekaj trenutkih. Po besedah prič naj bi eden od roparjev govoril v venetskem narečju, drugi v južnjaškem, tretji pa hrvaško. Ropar, ki je Čakal pri notranjih vratih je pajdašem dajal navodila: išCi denar, opravi hitro, pojdi do blagajne. V tistih kratkih trenutkih je v prostorih banke zavladala velika in razumljiva napetost; vsi pa so mirno reagirali in ostali na svojih mestih ter počakali, da so roparji odšli! med klienti je bila tudi starejša gospa, za katero so se uslužbenci zbali« da bi se ji lahko kaj zgodilo. Poleg policije z openskega poveljstva, letečega oddelka (ki je takoj zaCel preiskavo) in karabinjerjev je v opensko podružnico takoj prispel tudi glavni ravnatelj denarnega zavoda Nerio Benelli, ki se je zaustavil z vsakim uslužbencem posebej in vsem izrazil solidarnost. DOLINA / PRIREDITEV OB K'LU2I Skupno praznovanje zavetnika sv. Urtia V priredbi Mladinskega krožka, KD Vodnik in godbe Dolinski sv. Urh je bil ® os se posebno praz-nicen: po slovesni masi je Čast vaškemu in občin-emu zavetniku zaigrala godba, ob dolin-K luži, ki je koncertu Ponudila svoj vabljivi ok-lr’ pa se je zbral lep del asi in gostov iz soseSCi-e- Predsinočnjo priredi-=2’ 80 j° v sodelovanju Podbudili Mladinski Valentin Vod-m sam Pihalni orke-v-°re8> je popestril se en dogodek: prvič so I1ainren n ctim Tke8a društva in pod •-m jem Glasbene mati- zazva grl je tako tr i ne^° skozi ustnike Snf ente’ klarienta, sak-i na’ tenorske krilnice Li as tube, ob spremljavi lan Tatuie Pa so nastopili Jan Foraus, Robert Vodo- . A]VuC’ Lulca Kocjančič, ^leksander Sancin m Ivo 1 , ki so sledili pouku jUentorjev Aljoše Starca T! forma Lupinca. Zara-|u drugih obveznosti uci-tolkal, Toma Hmel-, a’ Pa j6 žal odpadel na-t„uP18°ienca v razredu kal. Kljub še razumlji-0 nezreli zvočnosti mla-f 80jencev je šlo za „.a v.Se navdušujoče domet je: pihalni orkester, i Je luni praznoval sto- Na dolinski K'lu2i je bilo prijetno in živahno (foto KROMA) dejavniki za graditev skupnega boljšega jutri je v predstavitvi koncerta ob sv. Urhu spregovoril Mitja Lovriha, godec in odbornik dolinskega godbeniskega društva. Kot običajno je po koncertu sledila družabnost na dvorišču Mladinskega krožka: ne le priložnost za okrepcitev, temveč tudi za izmenjavo mnenj in prijateljski razgovor. (dam) °sh na kulturnem prizoru, gradi svojo bodoc-?t- Mladi godbeniki vli-a]° namreč upanje, da sestav v kratkem utrdil ;°Je osnove, razširil članstvo in tako nadalje-3 svojim delovanjem. st; tfm *n 0 pomembno-n sodelovanja med vse-1 vaskimi in okoliškimi OBVESTILO Slovenski dijaški dom obvešča, da je možno obiskovati poletno središče za dobo enega tedna, v primeru potrebe, tudi samo dan ali dva. Trenutno je na voljo še nekaj prostih mest. Podrobnejše informacije prilagojene na osebnost posameznega otroka daje uprava doma; tel. 573141 ŠPORTNO SREČANJE Uspeh občinskih uslužbencev Ekipa rekreacijskega krožka občinskih uslužbencev (ARAG) se je na nedavnem vsedržavnem prvenstvu občinskih uslužbencev v Catanzaru odlično odrezala. Na športnem srečanju, ki so se ga udeležiti ekipe okrog 30 italijanskih občin, je tržaška ekipa osvojila 14 zlatih, 7 srebrnih in 4 bronaste kolajne. Tržaški občinski uslužbenci so se posebej izkazati v nogometu, odbojki, plavanju in tekih. Delegacijo ekipe, ki sta jo vodila predsednik krožka Fabrizio Hlavaty in odgovoren za športne dejavnosti Francesco Tarantino, je včeraj sprejel župan Illy, ki je udeležence športnih iger tudi nagradil. Pesniški večer na Kontovelu V okviru rednih SreCanj z avtorji«, ki jih prirejajo v družbeni gostilni na Kontovelu, so v sredo predstaviti pesniški opus Seamusa Heaneyja. VeCer je pripravil krožek »Nic-colo Tommaseo«, o pesniku je spregovorila prof. Raffaella Tonazzi, pesmi pa je brala Liliana Saetti. V glasbenem programu sta sodelovala skupina »Si Daja« in kšntavtor Giuseppe Signorelti. V sredo zvečer so podeliti tudi nagrado »Kontovel ’95«, ki jo je prejela Liliana Bamboschek. SMRT GIGIJA BOGATCA Križ žaluje za nesebičnim domačinom Ko si Sel mimo kriškega spomenika si skoraj ob vsaki uri in ob vsakem vremenu videl človeka, ki je ati kosil travo, ati urejeval gredice ati pa samo Čuval obeležje. Ta človek je bil Ferdinand Bogateč, ki ga je kruta in neusmiljena bolezen predsinoCnjim v daljni Padovi, kjer je bil poslednjo bitko za življenje, odtrgala od svojih naj dražjih, od številnih prijateljev in od kriške vaške skupnosti. Gigi Bruži je bil v Križu prava institucija, brez njega najbrž ne bi imeli spomenika, ne bi imeti sekcije Zveze partizanov ANPI in še marsikaj drugega, ki človeku v teh bridkih trenutkih sploh ne pride na misel. Gigi, kot je sam dobro vedel, ni bil Človek lahkega značaja ter polovičnih in kompromisnih rešitev. Bil je nasprotno trmast in trdno prepričan v svoja dejanja in v svoje ideje, ki jih je zagovarjal vse do konca, tako da se ni nikoli bal ostati v manjšini. Bil pa je vedno pristen in zlasti nesebičen, skratka idealist starega kova, ki je - lahko rečemo brez retorike - posvetil življenje skupnosti. Taksnega smo ga poznali in takšnega bomo tudi ohraniti v spominu. Pokojni, ki je bil star 69 let, je pri sedemnajstih letih odšel v Kosovelovo brigado, s katero je dočakal osvoboditev. Njegovo povojno udejstvovanje je bilo tako pisano, pestro in doživeto, da si ga ne upamo naštevati, ker bi gotovo spregledati to ati ono dejavnost in to ati drugo akcijo, pri kateri je bil Gigi soudeležen. S kamionom je potoval po Evropi, po vojni pa ni bilo v Križu pomembnejše pobude, pri kateri ne bi sodeloval. Omenimo le udarniško delo za Ljudski dom in za nogometno igrišče. Vse svoje življenjske energije pa je posvetil gradnji spomenika in krajevni sekciji VZPI-ANPI. O tej njegovi angažiranosti bi lahko napisati knjigo in gotovo bi pozabiti na ta ali oni dogodek, na to ati ono anekdoto. Poznal je do podrobnosti obdobje NOB, partizane in vse njihove svojce, znal pa je vzdrževati tudi odkrite odnose z mladimi, katerim je tudi poveril skrb za ”svoj“ spomenik. Pobuda se žal ni obnesla in Gigi je spet prijel za lopato in koso, ker je hotel, da bo kriški spomenik najlepši v okolici. Tak je bil pač Gigi. 2e v partizanih se je vključil v KP, po razpadu partije pa je vstopil v SKP, bil je aktiven član KD Vesna, SD Vesna in ŠD Mladina, vedno v prvi vrsti, ko je bilo treba pomagati vaški skupnosti in bližnjemu v težavah, raznašal je Primorski dnevnik ter prirejal izlete. Adijo Gigi. Pogrešali bomo tvojo nesebično skrb za bližnjega in voljo do življenja, ki te je spremljala vse do poslednjega trenutka. Sandor Tence JtAZNA SPOROČILA natečaju za vzgojiteljice udeležil* s^ovcnske šole sporoča vzgojiteljicam, ki so se zpbesenar %*- Momt nrit al ilHH""'vvo;xtJtjtu v cu uvtt imetju iu P odX) glede možnih nastalih napak Pomembno za maturante h'.|K. U obvešča maturante, da bodo sprejemni izpiti iz ■ ’ j (ozikov dne 16., 17. in 18. septembra. Rok za prijavo vati ^ do 25. avgusta. Vse, ki jih ta študij zanima, nno na pogovor z dekanom in predstavniki oddelka slovenistiko dne 9. julija ob 11. uri na sedežu Visoke ^^driavili vam bomo ustroj fakultete oz. poklicni prom tolmača in prevajalca. Slovenski študentje so vljudno vabljeni. Vplačevanje honorarjev Občina Devin-Nabrežina sporoča, da bodo od torka, 9. jokja 1996 v občinski zakladnici v Nabrežini (Zadružna troska banka - lil. Nabrežina) izplačevali honoraje za pred-^drnke volišč, tajnike in skmtinatarje, ki šobili zaposleni f^Priuki deželnih referendumov, ki so bili dne 30. junija TV oddaja Na počitnice novo, poletno sezono, bomo ob nedeljeh zvečer po slovenski televiziji Rai lahko gledati novo oddajo "Na počitnice’’. Obiskali bomo kar nekaj poletnih centrov, ta-£Wov in kolonij, kjer preživljajo poletje naši otrod in z nJih poročali. Prvo srečanje bo s teča jniki jadralne šole pri sesl|anski Cupi in z mladimi košarkarji, ki so se udeležili 'osarkatskega kampa na Opčinah. Skozi vso poletno se-T-'110 hido na sporedu tudi nedeljska srečanja 'Tle pr’ nas dQroa” z dobro znanima Sergejem Verčem in Borisom Kobalom, ki bosta v studiu gostila kar nekaj dobro znanih osebnosti. Prvi med temi bo gospod Bubnič. PO POVRATKU Z MEDVEDJEGA BRDA Nepozabni trenutki z letovanja KINO Veliko je bilo že povedanega o nepozabnem letovanju na Medvedjem brdu, radi pa bi Se napisali o vzdušju, počutju in doživljanju na tem letovanju in o tem, kdo je za otroke skrbel. Spremljali so jih Gorazd Pučnik, vzgojitelja iz Dijaškega doma Marija Senica, študentka pedagoške fakultete v Trstu Martina Pettiros-so in učiteljica Tanja Jančar, ki je skrbela za deklico s posebnimi potrebami. Dobro jo je vključevala v skupino in jo popolnoma integrirala z ostalimi. Otroci doma gotovo pripovedujejo, kako je bilo na izletih, kaj so doživljali, ko so se odpravljali spat, kako so trkati po stenah sosednje sobe, kaj vse so si povedali, ko so se vozili v kombijih na izlete, kako so zjutraj čakali na ocene sob, ki so jih tako skrbno pospraviti, da bi bila vesela vsaka mama. Pravi užitek je bilo kurjenje kresa. Otroci so se tako razživeti, da so prepevati in plesali krog ognja pozno v noč. V nepozabnem vzdušju so preživeti večer, ko so se pripravljali na kulturni program, ki so ga imeli naslednji dan na vaški šoli. Ob zvokih harmonike vzgojitelja Matina, ki je animator v domu Medved, so vsi otroci in vzgojitelji plesati kot na šagri. To so trenutki, ki jih moraš doživeti. Marsikateri starši bi bili presrečni, ko bi to videli, veseli bi biti, da so to njihovi otroci.Vzgojitelji pa so občutili zadoščenje, ki ne more biti poplačano. Delavci doma Medved so otroke hvalili, rekli so, da so prisrčni, lepo vzgojeni, prijaz- ni, da znajo zapeti več slovenskih pesmi kot otroci ljubljanskih Sol. Nehote so s svojim bivanjem popestrili vaško življenje in ob odhodu so jih ljudje izpred svojih hiš z mahanjem pozdravljati. Prav tako je bilo prisrčno slovo od delovnega kolektiva doma Medved na Medvedjem Brdu. M.S. ARISTON - 21.30 »Girl šix - Sesso in linea« r. Špike Lee, i. Theresa Rand-le, Špike Lee, Quentin Tarantino EKCELSIOR - 16.15, 17.45, 19.15, 20.45, 22.15 »In viaggio con Pippo«, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA 18.00, 20.25, 22.00 »Doom generation«, r. Gregg Araki, prepovedan mladini pod 18. letom. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Jemanji«, i. Robin Wil-liams. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Gli an-ni dei ricordi«, i. VVinona Ryder. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.15, 18.45 »Balto«, risanka; 20.20, 22.15 »Paler-mo-Milano solo andata.« NAZIONALE 3 -15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »L’eser-cito delle dodici scimmie«, i. Bruce VVillis, Brad Pitt, Madeleine Stowe. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Giu le mani dal mio peri-scopio«. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La massaia in calore«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. capitol -17.15, 20.00, 22.10 »Sabrina«, i. Harrison Ford, Juha Ormond. ALCIONE - 20.00, 22.00 »La sindrome di Stendhal« r. Dario Argento, i. Asia Ar-gento. LUMIERE - 20.30, 22.15 »Ninfa plebea«, i. Nina VVerthmuler 3 PRIREDITVE POLETJE V SESLJANU - Odborništvo za kulturo de-vinsko-nabrežinske občine vabi na projekcijo filma Braveheart, ki bo v Četrtek, 11. julija, ob 21. uri, na prireditvenem prostoru pred karavelo v Sesljanu. Vstop prost. Plesna šola TERSICORE iz TržiCa in Gorice vabi na nastop gojencev klasičnega baleta v Karaveli v Sesljanu v soboto, 6. julija, ob 21. uri, vstop prost, v primeru slabega vremena se predstava prenese na nedeljo. SK BRDINA organizira danes in jutri, 7. ter 8. julija SMUČARSKI PRAZNIK, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah. Zabavali vas bodo Status Symbol, Happy day in Kraški kvintet z Bracom Korenom, jutri bodo nastopali Tonca in Vanka ter pihalni orkester iz Trebč. Danes in jutri bo odprta radioamaterska postaja sekcije A.R.I. iz Trsta. CIRIL METODOVA NEDELJA bo jutri, 7. julija, ob 17.30 na Vejni. Zahvalno mašo bodo darovali zlato-mašniki g. Stanko Zorko, g. Angel Kosmač, pater jezuit Radko Rudež in novomaš-nik g. Maks Suard. Pel bo priložnostni zbor pod vodstvom Huberta Mamola in ob orgelski spremljavi Stefana Bembija. g SPISKE VESTI MINISTRSTVO ZA SOLSTVO IN ŠPORT skupaj z Zavodom RS za šolstvo prireja od 25. do 30. avgusta enotedenski seminar v Slovenjgradcu za vzgojitelje, učitelje in profesorje (redne in suplente) šol s slovenskim uCnim jezikom v Italiji. Obrazec prošnje dobite v tajništvih šol ali na sedežu SSS. Rok za vlaganje prošenj na šolsko skrbništvo zapade 15. julija 1996. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča da je bil 14. junija objavljen v Uradnem listu natečaj po naslovih za prosta mesta na slovenskih srednjih in višjih šolah v Gorici in Trstu. Rok za prošnje zapade 13. julija. Podrobnejše informacije in obrazec prošnje dobite pri Sindikatu slovenske šole, ul. Carducci 8, II. nadstropje v torek in četrtek os 16. ure do 17.30, v sredo od 10. ure do 11.30. GLASBENA MATICA TRST - Sola ”M. Kogoj” vpisuje za šolsko leto 96/97 do 30. 7., od 9. do 12. ure. Informacije - tel. 418605 vsak dan razen sobote, (ul. R. Manna 29). PEVSKI ZBOR VASILIJ MIRK in GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredita VAŠKI PRAZNIK Danes, 6. julija: ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom ADRIA KVINTET. [utri, 7. julija: ob 16. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom ADRIA KVINTET. V ponedeljek, 8. julija: ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom KEYDEA. Delovali bodo dobro založeni kioski V prostorih kulturnega doma je na ogled razstava ljudskih nos. ŠPORTNO ZDRUŽENJE GAJA organizira na športnem objektu na Padricah ”ŠPORT IN ZABAVO” s turnirjem v odbojki in malem nogometu. Danes 6. julija: igra ansambel STATUS SVMBOL. Jutri, 7. julija: igra ansambel HAPPY DAY Praznik se nadaljuje tudi v ponedeljek, 8., torek, 9. in v sredo, 10. julija z ansambli Happy Day, Status Symbol in Long Zlunk. SKD SLAVEC RICMANJE - LOG priredi danes, 6., 7. in 8. julija ŠAGRO V RICMANJIH naŽREBČEVEM Spored: Danes, 6.7.: ob 18. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Long Slunk. Jutri, 7. 7.: ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.30 koncert godbe na pihala Breg, zvečer ples z ansamblom Long Slunk. V ponedeljek, 8. 7.: ob 18. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Status Symbol. - Delovali bodo dobro založeni kioski. - Le rujno, 30 let ŠD Sokol v Nabrežini rujno, vince pij Pokušina domačih vin Danes, 6. julija: 8.30 začetek balinarskega turnirja; 18.00 odprtje kioskov; 19.00 nagrajevanje; 19.00 koncert godbe "La ranocchia” Orentano (Piša); 21.00 ples z ansamblom ”Keydea”. Jutri, 7. julija: 17.00 odprtje kioskov; 19.30 nastop shovv dance skupine Saloma iz Trsta; 20.30 ples z ansamblom "Kvintet MI”. Praznik bo na igrišču SD Sokol v Nabrežini Vabljeni! BAZOVICA bo jutri, 7. julija 1996 pozdravila novega župnika ŽARKA ŠKERLJA Slovesna maša bo ob 10.30 Sledilo bo srečanje z njim v Slomškovem domu. ASSOCIAZIONE SPORTIVA ŠPORTNO ZDRUŽENJE SV. IVAN, PODLONJER • v\ni_o/> ŠPORT IN PRIJATEUSTVO ŠPORT E AMICIZIA LONJER, KATINARA Prireja v BAZOVICI danes in jutri, do 7. julija PRAZNIK ŠPORTA Kioski bodo delovali od 18. ure dalje - Ples Igrali bodo: LONG SLUNK, ZERO NEGATIVO, GLI ASSI VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 6. julija 1996 IZAK Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.31- Luna vzide ob 0.10 in zatone ob 11.56. Jutri, NEDELJA, 7. julija 1996 VILMA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 22,5 stopinje, zračni tlak 1019 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILA SE JE: Ema Bianco. UMRLI SO: 85-letni Antonio Banco, 81-letna Antonia Coren, 88-letna Filome-na Popio, 82-letna Norma Kauzki, 76-letni Miloš Luigi Batti, 92-letna Ottilia Ma-cutz, 66-letni Carlo Severini, 64-letna Elena Prendini, 83-letna Assunta Troian. OKLICI: podčastnik mornarice Jacopo Rollo in Študentka Manola Purisiol, mehanik Raoul Gaspardi in izdelovalka krojev Valentina Paoletti, inženir Franco Tugnizza in biologinja Ra-chele Stefanato, avtoličar James B. Mahoney in uradnica Barbara D'Angeli, prodajalec avtomobilov Ales-sandro Bolle in o troska vzgojiteljica Tiziana D’Agata, kuhar Luciano Esposito in točajka Barbara Basiaco, mesar Sandro Fator in prodajalka Giuliana Dragan, trgovec Maurizio Pagana in OBUTVE IN USNJENIALE'"2 IZDELKI ALENKA Prosek 111 vam nudi ugodne popuste uradnica Antonella Drioli, socialni delavec Alberto Terrile in trgovka Uda la-danza, delavec Paolo De Salvatore in arhitekt Ales-sandra Blancato, dipl. bolničar Pier Paolo Carrieri in dipl. bolničarka Valentina Rinaldi, agent javne varnosti Stefano Girardi in uradnica Fulvia Balestra, programer Luca Piccotti in brezposelna Emanuela Cia-no, zapriseženi stražnik Mauro Vicco in dipl. bolničarka Michele Marcuzzi, podjetnik Paolo Bevilacqua in prodajalka Patrizia zaz-zaron, gradbeni obrtnik Gualtiero Pistor in trgovka Viviana Gallone, motorist Fabio Corenica in uradnica Annamaria Zini, uradnik Pierino Feruglio in gospodinja Janja Kos, arhitekt Andrea Redivao in arhitekt Cristina Odoriko, sportnik(atlet) Renzo Pemi-ch in študentka Rosa Russo, strugar Damiano Natalino in gospopdinja Francesca D’Ambrosio, podjetnik Andrea Bianchin in prodajalka Elisabetta Pavanello, žerja-var Romeo Ciuffreda in po-dinStektorica javne varnosti Valentina Del Fabro. M LEKARNE Od PONEDELJKA, 1. do SOBOTE, 6. JULIJA 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za naj-nujnjeSe primere. Nujno iščemo raznašalca za Barkovlje Tel. (040) 7796699 in (040) 7796600 Uprava Primorskega dnevnika Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. S____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - Trst sporoča, da je odhod avtobusa za izlet na Masun v sredo lO.t.m., ob 8. uri s trga Oberdan. E3______ČESTITKE Na videmskem konservatoriju je uspešno diplomirala iz prečne flavte iz razreda prof.ce Daniele Brussolo TAMARA TRETJAK. Da bi nam še naprej veselo svirala pristne kriške melodije ji iz vsega srca želimo Cristina, Erika, Lara, Nataša in Sara. Danes praznujeta 50-let-nico skupnega življenja VIDA in FRANC RUDEŽ. Obilo zdravja in sreče jima želita hčeri Ana in Silvana z družinama. Danes stopata na skupno življenjsko pot FRANKO TAVCER in ANNA De VI- SINTIN. Veliko sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja jima želijo pevci, zborovodja in svet sodelavcev zborov Vesela pomlad. Danes zvečer bomo EGONA "Trombo” slavili, Abrahama proslavili in še nadaljnjih 50 let ga bomo pili. Vse najboljše želi "Šantlu” Alen in prijatelji družine Samec, Sardoč, Ferluga, Kocman in Prašelj. V Krogljah fešta je velika, ker NADJA OTA in VOJKO KOCJANCIC se Abraham v Kraglje hiti, na oljki Vojkota ulovi, se nadaljnjih 50 mu želimo mi vsi Kratkohlačniki Ob srečanju z Abrahamom iz srca Čestitajo Vojku Kocjančiču vodstvo in kolegi SDGZ - SERVIS 6. 7. 1946 6. 7. 1996 Končno se je danes sreCal z Abrahamom tudi Egon - Tromba Vse najboljše mu voščijo mama, žena Luciana, sin Sandor in hči Sabrina Na videmskem konservatoriju je uspeSno zaključila Študij prečne flavte Tamara Tretjak Čestitamo! Dekliški zbor Vesna svojih 50 let veselita. Se mnogo srečnih in veselih dni v Krogljah jima želi klapa žena iz Doline. Danes je v Krogljah velik praznik. Z Abrahamom se srečata VOJKO in NADJA. Se mnogo let polnih zdravja in sreče vama želimo Magda, Sava in Marija z družino. OBVESTILA SKGZ obvešča, da bo pisarna od 8. julija do 31. avgusta zaprta v popoldanskih urah. NADALJUJEJO SE VPISOVANJA v Poletna središča Sklada Mitja Cuk. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 15. avgusta od 8.00 do 17.00 ure. 2) Polet- no središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 19. do 31. avgusta od 8.00 do 17.00 ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 10. in 12. uro, razen ob sobotah (tel.212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah od 1. julija do 31. avgusta od 8.00 do 13.00 ure (Možno vpisovanje iz tedna v teden do Četrtka). POLETNI CENTER v LONJERJU bo letos, v organizaciji KD Lonjer-Katina-ra, stekel od 22. julija do 2. avgusta z urnikom od 8.00 do 13.00. Za informacije in prijave pokličite na tel. 910178 (Jana). KRUT ponuja svojim elanom posebno promocijo za 10-dnevno zdravljenje v Dolenjskih toplicah od 25. avgusta do 5. septembra. Vpisovanje in informacije na sedežu Krožka v Ul. Ci-cerone 8. Tel. St. 3720062. IMAŠ od 11 do 15 let? Te zanima likovna dejavnost? Bi rad/a spoznal/la nove prijatelje? Vpiši se nan 26. Mednarodno likovno kolonijo mladih, ki bo potekala od 25. do 31. avgusta t.l. v centru Strekelj v Sesljanu. Ce misliš sodelovati na koloniji je potrebno, da sprejmeš na dom vsaj enega so-vrstnika/co iz Slovenije, Koroške ali Porabja. Za po-trebnejSe informacije lahko interesenti telefonirajo na ZSKD (tel.: 040/635626) ob uradnih urah. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST bo svoj 26. poletni pevski seminar organizirala v Radencih od 11. do 17. avgusta. Vzporedno s pevskim seminarjem bo potekal tečaj za mlade organiste. Pevski seminar bosta vodila Aleksandra Pertot in Ivan Florjane, orgelski pa Hubert Bergant. Vpisovanja sprejemajo odborniki ZCPZ. MALI OGLASI tel. 040-361888 IMATE star šotor, ki sameva nekje na podstrešju in vam je v napoto? Koristno bi ga uporabili otroci za igro v poletnem centru. Tel. 826527 pod nujno v mesecu juliju. DAJEM v najem stanovanje v Barko vi j ah 55 kv.m. Tel. 410476 od 14.30 do 15.30. MUSIČ BAR "Boca chi-ca” v Sesljanu organizira danes, 6. t.m., latinskoameriško živo glasbo od 21. ure dalje. KEMIČNA Čistilnica nujno išče žensko za likanje z večletno prakso. Tel. 228530. UVOZNO - IZVOZNO tržaško podjetje isce urad-nico/ka z italijanskim državljanstvom, vsaj 5-let-no izkušnjo v komercialnem sektorju ter dobrim znanjem slovenščine, srbohrvaščine, angleščine in nemščine. Lastne podatke poslati na Publiest p.p 568 Trst pod šifro "Komurad-nik”. UVOZNO - IZVOZNO podjetje nujno išCe uradni-co/ka z znanjem hrvaščine in angleščine. Interesenti naj se javijo na tel. st. 0335/285063. IŠČEMO tehnika predstavnika - Tomšič s.r.l. Tel. 0481-591275. POHIŠTVO raznovrstno novo in rabljeno po ugodnih cenah dobite v trgovini KorsiC pri sv. Ivanu - Trst, tel. 040/54390-575145. MEDICINSKA sestra, pridna in poštena, sprejme kakršnokoli delo v juliju in avgustu. Tel. 00386-61-753405. LABRADOR mladice z rodovnikom, odlični predniki, prodamo. Tel. 00386-66 31739. GORILNIK Riello 3000 na metan prodamo. Tel. 575752. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Voldirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 KUPIM knjige za prvi razred Znanstvenega liceja - jezikovna smer. Telefon 213524 ob večernih urah. KIPIM knjige za prvi razred trgovske Sole. Tel. 200050, ob večernih urah. KUPIM KNJIGE za prvi razred geometrske. Tel. 413142 ob večernih urah. ISCEM knjige za prvi razred pedagoškega liceja. Tel. 912787 ob večernih urah. PRODAM Golf 1600 GL, letnik 89, bele barve, pet vrat, 103.000 prev. km. Te-lelefon 200783. PRODAM avtomobil Citroen BX 14, letnik 86. Telefon 327023. PRODAM v Križu obširno licenco za drogerijo, parfumerijo in igrače z in-ventarijem. Tel. 040/220308. KUHARICA isce delo v popoldanskem Času, lahko tudi pri družini. Tel. 0038667-65288. PRODAM stanovanje 108 kvm, VI. nadstropje, z lepim pogledom, v Trstu blizu sejmiSCa. Tel. 228390 NA OPČINAH prodajamo v mirnem in lepem predelu enostanovanjsko in dvostanovanjsko hišo z zemljiščem v začetni fazi gradnje. Informacije na tel. št. 040/214162 med delovnim Časom. PRODAM voz za frezo Goldoni 144. Tel. 228220. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE išCe komercialnega referenta z znanjem slovenščine, nemščine in angleščine. Oseba mora biti pripravljena na občasna poslovna potovanja v vzhodne države. Pismene ponudbe v slovenščini poslati na Primorski dnevnik Gorica, Ul. XXIV Maggio 1, 34170 Gorica pod šifro "Trgovski potnik”. PODJETJE išCe Čistilko za približno 20 ur tedensko. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik v Gorici pod geslo: »Čistilka«. 17-LETNA ŠTUDENTKA isce med poletjem delo v jutranjih urah. Tel. 574020 od 19. ure dalje. PREVAJAM iz slovenščine in hrvaščine v italijanski jezik in obratno. Tel. st. 0481/81965. ZA OKREPITEV podjetja iščemo 12 področnih koordinatorjev, do 35.1eta starosti, za organizirano delo v kraju bivališča. Dober zaslužek. Nobene investicije. Tel. št. 0421/75468. OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden v Sa-matorci. OSMICO ima v Kolu-drovci Janko Budin. OSMICO je odprl Arnal-do Belota, Tržaška št. 4, Doberdob. Pristno krasko vince. OSMICO ima Košuta Boris v Križu št. 422 OSMICO je odprl Rade-tic Virgilij pri Sabljičih (Jamlje). OSMICO je odprla v Mavhinjah Gabrovec Norma (Angelini). Vabljeni. KMEČKI TURIZEM je odprl Lupine v Praprotu. OSMICA je v Slivnem na »Kračah«. MAGDA in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a, sta odprla osmico. Vabljeni. PRISPEVKI Viktor in Ana Žerjal darujeta 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na pok. prijatelja in delovnega tovariša Kiljana Ferluge darujeta Mara in Evgen Dobrila 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Doro ta Cok darujejo družine Voucne 80.000 lir za KD Lonjer-Ka-tinara. V spomin na Lauro Pertot darujeta družini Danieli in Cernjava 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 8. obletnici smrti Roberta Perose datujeta teta Anica in stric Uco 100.000 lir za MePZ Višava - Ferlu-gi' V spomin na drago mamo daruje Srečko Štolfa 250.000 lir za zgoniški cerkveni pevski zbor. t Sporočamo, da bo pogreb dargega Josipa Glavine danes, 6. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v katinarsko cerkev. Žalujoči sestri Ema in Pina ter nečaki Bruno, Marcela in Vilma. Lonjer, 6. julija 1996 Ob prerani izgubi dragega Gigija Bogatca iskreno sočustvuje s svojci KD Vesna - Križ. Ob izgubi dragega očeta izreka Eniju Bogatcu občuteno sožalje SK Brdina 6. 7. 1992 6. 7. 1996 Vasilij in Peter Micheli Štiri in 13 let (6.4.1983) je minilo odkar vaju je kruta usoda odtrgala od nas. Z veliko žalostjo se vaju spominjajo mama, papa in brat Sandy Kontovel, 6. julija 1996 6. 7. 1986 6. 7. 1996 Deset praznih obupnih let brez tebe, naš dragi nepozabni Viljem Berdon Iz dneva v dan se veCa naše hrepenenje po tebi, po tvojem glasu, pogledu in nasmehu, po tvoji živi prisotnosti. A tisti dan, ko te je voda zakrila, nam ne bo nikoli vec te vrnila. Samo spomin živi. Tvoja mama in brat Igor z družino Ricmanje, 6. julija 1996 OBRTNIKI GREDO SVOJO POT POKRAJINA ŠOLA / STALIŠČE KONZULTE V nevarnosti vzajemna blagajna gradbincev Sindikati proti razbitju ustanove Milijarde za posege na šolskih stavbah Pričakujemo da bo Občina držala besedo V ponedeljek srečanje . Približn0 štiri des etjo deluje v Gorici Pokrajinskem meril ako kakor tudi v druj Srediseih naše deže Vzajemna blagajna dek Cev s področja gradi Podajalcev in delavci °zirorna sindikati. T Outno je včlanjenih ne ?janj kakor 250 podje T1 zaposlujejo 1140 os akih petdeset podje 1 zaposlujejo okrog 1 olavcev, pa je te c Poslala pisno odpovi . i^gajna (Cassa edile) i 'jje po načelu vzajerm 1 s sredstvi, ki ''Plačujejo tako dela’ 'zaposleni), kakor de oajaici. Pobuda, ki a^uša uresničiti zadnjih mesecih, zla P° zaslugi skupi anjših (obrtnih) grad . Podjetij, ki name aJo ustanoviti no vzajemno blagajno, u gne ogroziti obstoj ( stoječe ustanove, prei Sem pa prizadeti zapos ne v gradbenih podjetj 'a to nevarnost so vcerajšnjem srečanji treti sindi ZVez (CGIL, CISL, 1 napovedali vrsto pc Sindikati name 'j Prihodnjih dne robno seznaniti v Poslene v gradbeni Potencialni nevar up orez ugodn storitev, ki jih je zagotavljala vza otagajna. Slišati je, da n ustanovitev p Magajne najbolj p a i odgovorni pi obrtniških zdrui Vendar pa bi utegnila pobuda, Ce bo uresničena (te dni naj bi pred notarjem podpisali ustanovni akt) oškodovati tudi podjetnike, oziroma obrtnike same. Sedež nove vzajemne blagajne naj bi bil v Vidmu in ne več v Gorici. Torej bi postali nekakšna depandansa Vidma. Podobno pobudo, kakor se trenutno vodi na Goriškem, oziroma v Deželi, so skušali uresničiti v Emiliji Romagni (v pokrajini Forli), pa je klavrno propadla. Zdi se, da želijo obrtniki ustanoviti svojo blagajno predvsem zaradi težavnega dogovarjanja z večjimi gradbenimi podjetji in ker menda želijo prihraniti del stroškov. . Goriška pokrajinska uprava načrtuje kar dvanajst posegov na področju šolstva. V mislih imamo seveda stroške za posodabljanje ali vzdrževanje šolskih stavb in naprav. Na prihodnji seji, ki bila sklicana za četrtek, 11. t.m. naj bi svetovalci odobrili kar dvanajst okvirnih načrtov za prav tolikšno število posegov v skupnem znesku 5, 3 milijarde lir. Iz dnevnega reda žal ni razvidno, če je v tem znesku zapopaden tudi strošek povezan s preselitvijo slovenske sekcije industrijskega tehničnega zavoda ”Galilei”v šolski center. Morda pa je ta strošek predviden v načrtu za srednjeročno obdobje, ki bo prav tako v razpravi. Jutri se pričenja 35.revija Seghizzi Teden, ki je pred nami bo v znamenju zborovske pesmi, oziroma 35. mednarodnega natečaja C.A.Seghizzi. Uvod v prireditev bo že jutri zvečer na gradu, kjer bo osem zborov nastopilo na koncertu (netekmovalnega značaja) ljudskih pesmi. Tako bomo lahko prisluhnili ženskemu zboru ”Come-nius” iz Bratislave, zboru ”Oroith Abesbatza” iz Baskije, zboru madrigalistov iz madžarskega Szek-szarda, ljubljanskemu zboru ”Ave”, ženskemu zboru "Cantabile” iz Moskve, mladinskemu zboru "Kamer” iz Rige. Kot zadnji bo nastopil zbor univerze iz San Joseja v Kaliforniji. Koncert bo ob 20.30 v prireditvenem šotoru na gradu. Nekateri od zborov, ki so že v Gorici bodo jutri dopoldne peli tudi pri cerkvenih bogoslužjih. V cerkvi pri Sv. Ani bo med mašo pel zbor iz baskovske dežele, v Stražicah pa napovedujejo nastop deklet iz Bratislave. Tekmovalni del letošnjega natečaja "C.A.Seghizzi” se bo pričel v ponedeljek v veliki dvorani UGG. Župan Valenti bi moral dati jasna in zavezujoča jamstva glede preureditve poslopja v Kapucinski ulici, kjer naj bi nižja srednja šola "Ivan Trinko” dobila tudi dokončni sedež. Zahtevo v tem smislu je na svoji zadnji seji oblikovala konzulta za slovenska vprašanja pri Goriški občini, v Četrtek. Uvodoma je Aldo Rupel poročal o sestanku, ki so ga imeli predstavniki staršev, šole, sindikata in družbenih organizacij, kjer so se odločili, da sestavijo dokument in ga izročijo županu. Valenti bo imel srečanje s starši, profesorji in vodstvom šole prihodnji ponedeljek, v prostorih šole pod Kapelo. Na omenjenem srečanju bo podrobno predstavil predlog rešitve, ki so ga oblikovali na občini. Ob upoštevanju dejstva, da je bilo predlaganih rešitev v zadnjem letu kar nekaj, pa je pričakovati, da se bo župan tokrat dejansko obvezal, in jamčil zato, da se predlog, oziroma načrt uresniči. Nekateri elani konzulte so v razpravi posebej podčrtali skrajno neprimerne pogoje v katerih deluje šola v ulici Cappella. V dokumentu, ki ga je ob predstavniku staršev in Sindikata slovenske šole podpisal tudi predsednik Konzulte Pavšič, je izražena zahteva, da se najbolj nujna popravila v poslopju opravijo v prvih štirih mesecih prihodnjega šolskega leta, kar bi omogočilo Čimprejšnjo preselitev šole. V tem času pa je treba poskrbeti, da se v ulici Cappella zagotovi dodatne prostore. V razpravi na seji konzulte je bila izrečena tudi bojazen, da se utegne prvi poseg (prenova inštalacij) zavleci veC kakor leto dni. Prav zato se od Občine, oziroma župana zahteva naj na javnem srečanju pojasni tudi Časovne roke. Četrtkova seja konzulte je bila zadnja pred počitnicami. Na njej so odobrili tudi poslovnik, ki ga bodo v kratkem posredovali županu in načelnikom svetovalskih skupin in potrdili dve osnovni smernici delovanja: zavzemali se bodo za aktivno sodelovanje na pobudah ob tisočletnici Gorice in za poglabljanje sodelovanja z rajonskimi sveti in drugimi izvoljenimi organi. Vsi maturanti na liceju izdelali Vseh šest goriških maturantov gimnazije -klasičnega liceja "Primož Trubar" je uspešno opravilo zaključno preizkušnjo. Včeraj so na oglasni deski šole objavili izide: Martina Černič 54/60, Jan Leo-poli 54/60, Petra Mičič 44/60, Paolo Posilippo 58/60, Daniel Radetti 58/60, Sara Terpin 60/60. Uspešno je opravilo maturo tudi vseh šest maturantov tržaškega klasičnega liceja. Komisija je bila namreč skupna za oba zavoda. Cepljenje psov proti steklini , v Ponedelje do na Gor Pnceli akcijo nega cepljenji Proti steklini. Želimo posebe zoriti na novos niki psov, ki n: skrbeli za vpis v Poseben regi: se vodi na žu vu- naj živali n: .vodijo na cep Zadeva se zdi j Pogled nekolik na, saj je mem b°lj pomembne Žival cepljena. in še inform Poteku ceplji Doberdobu: v deljek od 9. < ure v parku p: Prav tako v to 9- do lo. ure; 1 °d 10.15 do cepljenje na nah. io. julija terinar od 9. , ure na Palkiš °d 10.15 do 11 Jamljah. _________GOSPODARSTVO /POMEMBNA NALOŽBA___________ Novi sedež podjetja Look in La Goriziana Ivan Plesničar: odgovorna izziv in osnova za nadalnji razvoj V trgovsko-obrtniški coni na območju ulice Terza Ar-mata so včeraj odprli novi-skupni sedež podjetja Look in La Goriziana. Gre za pobudo mladih podjetnikov, ki so, kakor temu lahko rečemo, nase gore list. Ne gre sicer za novi gospodarski pobudi, kajti tako podjetje Look, aktivno na področju storitev, kakor la Goriziana, znano v mednarodnih prevozih in špediciji, sta aktivni že vrsto let. La Goriziana deluje že celih 40 let. Odprtje novega sedeža v ulici Her-mada pa je kljub temu zelo pomemben dogodek, je na včerajšnji slovesnosti povedal Ivan Plesničar, ravnatelj La Goriziane in lastnik Looka. Skupno nastopanje obeh podjetij (sodelovanje je urejeno pogodbeno) bo zagotavljalo komplet paleto storitev na področju prevozništva, špedicije, skladiščenja in drugih uslug in torej osnovo za nadalnji razvoj. Uresničitev investicije je olajšala Trgovinska zbornica z dodelitvijo kreditov. Na novem sedežu razpolagata podjetji z okrog 5000 kvadratnimi metri površine. Okrog 1000 kv. metrov je skladišča, oziroma delavnice, dodatnih 200 metrov zavzemajo najsodobneje opremljeni uradi, ostalo pa je nepokrita površina, kjer bo prostor za parkiranje tovornjakov in manipuliranje blaga.Plesničar se je v nagovora zahvalil vsem, ki so pomagali pri realizaciji pobude, posebej pa uslužbencem obeh podjetij (skupno jih 31). Slovesnega trenutka se je udeležil podžupan Noselli, ki je gopsodarsko pobudo pozdravil, priznanje pa je izrekel tudi predsednik SGZ Corsi. Slovesnosti ob odprtju novega sedeža se je udeležila množica gospodarskih partnerjev, predstavnikov ustanov, javnih upraviteljev in prijateljev, (foto Bumbaca) NOVICE V preiskavo o goljufijah vpleteni tudi karabinjerji Vojaško sodišče v Padovi se že dalj časa ukvarja z odkrivanjem primerov korupcije v vojski. Tako ali drugače naj bi bilo v preiskave vpletenih nekaj sto Častnikov in podčastnikov. Preiskavo so pa-dovski sodniki pred časom razširili tudi na kakih sto pripadnikov karabinjerskega zbora, ki so se, kot kaže, na goljufiv način, okoristili. Ustanovi, ki skrbi za administrativno plat, so s sodelovanjem goriškega podjetja Friultraslocchi dostavljali račune za storitve, ki pa jih dejansko nikoli ni bilo. Podjetje Friultraslocchi je imelo z administrativno službo zbora karabinjerjev za območje naše dežele sklenjeno pogodbo za opravljanje prevozov oziroma selitev. Pri vojaških osebah, zlasti pri častnikih in podčastnikih, ki so v službi pri karabinjerjih, je premeščanje na nove dolžnosti pravzaprav rutinska zadeva. Namestitvi v drugem kraju običajno sledi preselitev, saj gre v večini primerov za osebe, ki imajo družino. Do tu vse lepo in prav, vendar pa se zdi, da so preiskovalci odkrili, da je nekaj deset pripadnikov karabinjerskega zbora in tudi nekatere civilne osebe, zadevo izkorišCali.Pred preiskovalci so se tako, poleg vojaških oseb - častnikov in podčastnikov - znašli tudi civilisti. Antonio Simone, lastnik podjetja Friultraslocchi, bo imel kazenski postopek v Vidmu, vendar pred civilnim sodiščem. V težavah so se znašli tudi upravljala javnih tehtnic, menda tudi upraviteljica javne tehtnice v Standrežu. Po vesteh, ki so pricurljala v javnost, naj bi kakih dvajset vojaških oseb že priznalo vpletenost v goljufije in so se odločili za dogovorno kazen, proti kakih petdesetim pa se še vodi preiskava. Zamikal jih je terene Policijska obhodnica je vCeraj v prvih jutranjih urah v Pevmi priprla 30-letnega slovenskega državljana V.B., proti trem drugim osebam pa so vložili prijavo. Gre za dva slovenska in enega italijanskega državljana. Skupino so zasačih v Pevmi, na prostoru pred šolo, med rutinskim nadzorom. Kaj kmalu so ugotovili, da je bilo vozilo nissan terrana ukradeno. Fantje so si ga sposodih v ulici lunga, kjer stanuje tudi lastnik, 52-letni R.N. Težko ranjena kolesarka Težka prometna nesreča se je zgodila včeraj, nekaj pred 16.30 na državni cesti št. 305 v Ronkah, v križišču omenjene ceste z ulico Isonzo. Zelo težke telesne poškodbe je zadobila 70-letna kolesarka Maria Ines Schiavo iz Ronk, Matteot-tijeva ulica 10. Schiavovo so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico na Katinari. Schiavovo je z avtom zadela 2 2-letna Ilenia Sandrin iz Ronk. SKPD »F. B. SEDEJ« STEVERJAN 26. festival domače glasbe STEVERJAN ’96 DANES: ob 20.30 drugi tekmovalni nastop JUTRI: ob 17.30 finalni del festivala Razstava in pokušnja briških vin, razstava del Dore Maraž. S_____________IZLETI SPD Gorica priredi jutri izlet na Rdeči rob. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 6. uri s parkirnega prostora pri Rdeči hiši. Predviden je vzpon z jugozahodne smeri (planina Kuhinja, oziroma Leskovca). Hoje do vrha bo približno tri ure, za sestop pa približno dve uri. Vzpenjanje je precej strmo, saj je treba premagati nekaj nad 800 metrov višinske razlike. 53 ČESTITKE V Standrežu JAN PAULIN danes ugasne prvo svečko. Da bi zra-stel zdrav in priden fantek, v ponos svojim staršem, želijo vsi domači. S PRIREDITVE Na gradu bo drevi ob 21.15 v okviru gledališkega festivala nastopila skupina Fabrizio Ra-fanelli z delom "Poroka” Nikolaja Gogolja. Na fakulteti za ekonomijo v Trstu je uspešno diplomirala dr. Valentina Pahor ob pomembnem dogodku ji iskreno čestitajo tata Jurij, mama Dragica, Andrej, Guido in Mirjam □ OBVESTILA OBČINA DOBERDOB sporoča, da bo knjižnica od 8. julija do 2. avgusta zaprta. KNJIŽNICA V SO-VODNJAH bo zaprta od 8. do 31. julija. KINO GORICA CORSO 18.00-20.00-22.00»Gli anni dei ricor-di«. [T LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. GORICA / EUR ART 96 KOROŠKA / 27. KARANTANSKO POLETJE Razstava lepa, prostor neprimeren V Gorici se že izteka likovna razstava z naslovom EUR ART 96. Kulturno združenje Graphiti in odborniStvo za kulturo pri goriski občini sta z vrsto kulturnih organizacij Goriške, med temi je slovenska samo Center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, pripravila tudi letos razstavo, katere namen je predvsem razbiti poletno kulturno mrtvilo, ki vlada v Gorici. Gre za poskus oživitve go-riskega gradu, na katerega zahaja zelo malo Goričanov in Se manj tujih turistov, ker tam skorajda nimajo kaj videti. Prav zato so organizatorji postavili razstavo v sicer skoraj vedno prazne bivše grajske zapore, kar pa se je pokazalo kot neprimerno in neustrezno. Umetnine namreč zahtevajo svoj življenjski prostor in predvsem svetlobo, ki je v grajskih zaporih ni, ali pa je zelo slaba. Ker vsi vemo, da so zapori celega sveta temni, zapori na goriškem gradu pa so Se malce temnejši od ostalih, vemo, da so neprimeren kraj za likovne razstave, Ce ni seveda dobre razsvetljave, za le-to pa vemo, da ogromno stane. In te -razsvetljave namreč - na goriškem gradu skorajda ni, zato si lahko ogledujemo slike v poltemi, nemogočih, tesnih in vlažnih prostorih in Človek ima neprestano neprijeten občutek, da je razstava »skup nametana«, saj ni pregledna, posamezna umetniška dela veliko izgubijo že zaradi neustrezne postavitve. Ne vem, kakšen smisel ima prirejati sicer zelo dobro mednarodno razstavo umetnikov iz pretežno srednjeevropskega prostora, Ce jim pa potem ne nudiš ustreznega, dobrega razstavnega prostora. Organizatorji so poskrbeli za naravnost razkošen katalog razstave, v katerem je 'vsak umetnik na kratko predstavljen z odlomkom iz najbrž daljših predstavitev njegovega likovnega dela, likovni kritik Enzo Santese pa je poskrbel za dostojno predstavitev vseh raz-stavljalcev. NajveC likovnikov je iz Italije: Nicoletta Leghissa predstavlja svoja platna v mešani tehniki, njena dela imajo nadih tiste notranje utesn jenost, ki je značilna za sodobno slikarstvo. Salvato- re Puddu je pripravil večjo instalacijo na prostem z naslovom Poklon Sarajevu; umetnik skorajda boleče slika igro ptic ujetih med kri in živo, vse primerjave so seveda odveč. Goriski umetnik slovenskega porekla Paul David Red-fern je edini, ki je na goriski grad prinesel tako imenovano video umetnost in tudi nekaj slik, ki jih je izdelal s pomočjo računalnika. Adriano Velussi pa govori s svojimi olji o sodobnem svetu in ujetosti človeka med stroje in lastna hotenja. Avstrijo zastopajo Konrad Koller z akvareli, ki so zelo blizu tako imenovanemu stilu »arte povera«, saj so njegove debele ženske zelo ironične in skorajda smešno enostavno naslikane, Meina Schelan-der s svojimi mešanimi tehnikami predstavlja skorajda grafično slikovno govorico in govori predvsem o prostoru in Času, njen abstraktni ekspresionizem je sodoben in prijeten. In Se Lois Salcher, ki je zelo svež, saj uporablja za svoje slike zelo žive barve, zanima pa ga predvsem to, kako bo slika delovala v okolju, zato je ne moreš gledati v detajlih, moraš jo vzeti kot celoto v okolju. Iz Slovenije je na gradu v Gorici dobro poznani primorski slikar Zvest Apollonio (na sliki njegova starejša stvaritev). Apollonio v magični svet barv in abstraktnih kompozicij že poznamo, odkritje pa je slikarka Klementina Golija, ki na platnih na samosvoj naCin podoživlja naravo in njene lepote. Slovenec iraškega rodu Hamid Tahir, ki prihaja iz Teherana, že vrsto let pa živi in dela na Jesenicah, je v Gorico prinesel zelo prepričljive slike, na katerih prepleta realno in figuralno podobo z abstraktnimi kompozicijami, z mo- dernističnim nadihom si je Tahir ustvaril lasten in prepričljiv slikarski svet, ki nam govori o sedanjosti, prepletenosti spontanega trenutka, katerega pa slikar nadgrajuje z zelo premišljenimi abstraktnimi slikarskimi rešitvami, celotna kompozicija pa je vec kot samo oCesu dopadljiva. Manolis Thomakakis je umet-nik-kipar grškega rodu in je tudi edini, ki je na gradu razstavil plastike. Ce bi rekli, da je samo kipar, bi bilo premalo, saj Thomakakis ustvarja instalacije na odprtem, prav ta dimenzija pa daje njegovim stvaritvam samosvojo lepoto. S Puddujem je tudi edini, ki je na goriškem gradu razstavil svoja dela na dvorišču pred zapori in jih tako rešil prostorske ustesnjenosti, s tem pa jim je dal možnost, da so zaživela v prijetnem okolju. Republiko Makedonijo predstavlja na goriškem EUR ART 96 Dimitar Malidanov, prefinjen slikar in risar enostavnih in lepih podob iz narave, kateri je ostal zvest od samih začetkov lastnega ustvarjanja. V njegovih grafičnih listih lahko najdemo elemente rastlinskih listov, semen, posamezne delčke rastlin, ki so na grafikah včasih stilizirani, včasih pa prav prijetno in do onemoglosti povečani. Razstava EUR ART 96 v Gorici si gotovo zasluži večjo pozornost sirse publike, kajti Gorica je od moderne, sodobne umetnosti zelo odmaknjena, razstava pa je lepa priložnost, da spoznamo, kaj se novega dogaja na likovnem področju v samem osrčju Evrope. Zagotovo pa bi morali razstavo prenesti kam drugam, grajske ječe so prostor, ki razstavi delajo medvedjo uslugo, saj se vsak obiskovalec v njih počuti neprijetno, umetniška dela pa so na ogled v slabi svetlobi in na neprimernem mestu, zato so utesnjena in ne »zaživijo« tako, kot bi morala. Pobuda, ki so jo v Gorici izvedli že drugo leto, pa bi morala najti tudi vec razumevanja s strani občinske uprave, saj je ena redkih, ki prinašajo nekaj svežine v poleti sicer preveč mrtvo Gorico. Jurij Paljk Slovesen začetek poletnega festivala Otvoritve se je udeležil tudi Milan Kučan Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil je v Četrtek zvečer slavnostno odtvoril naj večji koroški poletni kulturni festival »Kara-tansko poletje« (Ca-rinthischer Sommer) v Osojah na Osojskem jezeru. LestoSnji festival bo potekal v znamenju prve pismene omembe Avstrije (Ostarrichi) pred točno tisoC leti, Častni gost na slavnostni otvoritvi v samostanskem dvoru pa je bil predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je -skupaj s Klestilom - na Bledu začeti sestanek obeh državnih predsednikov sklenil na Koroškem. Klestil je navzočnost najvišjega predstavnika Slovenije na otvoritvi najveCjega glasbenega festivala na Koroškem označil za viden izraz zbliževanja med obema sosednjima državama in ob tej priliki poudaril, da se Avstrija veseli nad uspešnim vključevanjem Slovenije v Evropo in v svet. »Proces velikih sprememb, ki se je zaCel leta 1989 je neustavljiv in ustvarja mir«, je poudaril avstrijski zvezni predsednik in kot dokaz zato navedel sedanje odnose med obema državama. Avstrijce in Korošce pa je pozval, naj se - bolj kot doslej - odpirajo tudi vzhodnemu in jugovzhodnemu delu Evrope. »Vloga Avstrije v Evropski unije je med drugim v tem, da ostalim Članicam posredujemo, da bolj poznamo tiste narode, od katerih smo sicer bilo dolgo Časa loCeni, s katerimi nas pa povezuje večstoletna skupna zgodovina«. Najvecji glasbeni festival na Koroškem letos prirejajo že 27. Do 30. avgusta bo nudil obilico viškov - od glasbenega teatra in izletov v svet opere do koncertov klasične in novodobne glasbe. Nastopili bodo svetovno znani umetniki, ansambli in orkestri, eden od viškov bogatega sporeda iz avstrijskega vidika bo brez dvoma praizvedba komične opere »Opera za Beljak« avstrijskega sk-ladadelja VVolframa Wa-gnerja, ki je namenjena tudi praznovanju le-tošnjetisoCletnice v Avstriji. Praizvedba je na sporedu 17. julija v kongresni hiši v Beljaku. Večina prireditev bo sicer v dvoru obnovljenega Čudovitega osoj-skega samostana, nekaj - posbej koncerte - pa bodo priredili v prav tako obnovljeni kongresni hiši in v Paracelsu-zovi dvorani v Beljaku. Na primer bo v 14. avgusta v kongresni hiši v Beljaku na sporedu jubilejni koncert ob 100. obletnici Češke filharmonije. PrviC po dolgih letih pa na letopnjem festivalu ne bo sodelovala Slovenska filharmonija. Ivan Lukan TRST / POBUDA KROŽKA »J. MAR1TAIN« Štirje »srednjeveški« večeri Včeraj predstavili program letošnje, že osme izvedbe Med stalnicami tržaškega kulturnega poletja je tudi prijetna »srednjeveška« pobuda, ki jo letos že osmič organizira krožek »Jacques Maritain« v sodelovanju s -tržaško občinsko upravo, podjetjem za turistično promocijo in Trgovinsko zbornico. Gre za glasbeno-gle-dališki festival, ki se sklicuje na srednjeveško tradicijo, odvija se na prostem na praznični, točneje na nedeljski večer. Letošnji program prireditve, ki je v prejšnjih letih vzbudila precejšnjo pozornost občinstva, so včeraj predstavili na tržaškem županstvu. Kot je v imenu organizatorjev povedala Rosanna Poletti, so tokrat izbrali dokaj različne predstave. Niz štirih »prazničnih večerov na trgu« se bo pričel v nedeljo, 14. julija, zaključil pa prvo nedeljo avgusta. Prvi in zadnji večer bosta bolj komično obarvana, drugi in tretji pa bolj resnobno, na prvem in tretjem se bosta prepletala glasbena in gledališka izraznost. Nedeljski večer 21. julija bo še najbolj »srednjeveški«, ker bodo nastopili razni Čarodeji, rokohitrci in podobno, ki so jih pred nekaj stoletji uvrščali med poulične umetnike. Teden kasneje pa bodo prišli na vrsto umetniki giba, ki doslej niso bi- li stalni gostje tržaškega poletnega festivala. Organizatorjem je bilo do tega, je še poudarila Polettijeva, da bi pripravili Cim pestrejši in raznolik program. Med izvajalci so predvsem že znane skupine, vec jih je bilo tudi že nagrajenih na tržaškem in na drugih festivalih. Vokalna skupina Polovox bo nastopila dvakrat, in sicer 14. in 28. julija, prvič bo ostali del programa zapolnila gledališka skupina Luoghi deli'arte, drugič pa gledališka delavnica Libero studio di arti sceniche. Na drugem letošnjem večeru se bo predstavila skupina La compagnia dei folli, na zadnjem pa Teatre studio giallo. Vse prireditve bodo na trgu pred katedralo pri sv. Justu, začenjale pa se bodo ob 21. uri. Ce bo seveda vreme naklonjeno, v primeru slabega vremena, ki ga baje napovedujejo vremenoslovni patri, bo predstava 14. julija v dvorani »Don Sturzo« na Trgu Rosmini, ostale pa bodo ponovili v ponedeljek zveCer ob isti uri. Bile so namreč zastavljene kot predstave na prostem in jih zato ni mogoče prenesti v dvorano. Tudi letošnji festival je tekmovalnega značaja, vendar bo tokrat zmagovalca določala publika in ne vec strokovna žirija. (bip) ŠTANJEL Prijeten zaključni večer natečaja Dia Kras ’96 V priredbi Fotokrožka Zarek iz Sežane je prejšnjo soboto stekel zaključni večer ex tempera Kras '96. Z vsemi oblaki, ki so lebdeh in spominjah na grde trenutke, ki so jih Stanjelci preživeli pred 50 leti, je ta dan vreme prizaneslo in prisotni bi se na prireditvi še zadržali, Čeprav so urini kazalci že nakazali prehod v. drugi datum. Večer so o tvorili gojenci glasbene šole iz Sežane-enota Komen in občuteno zaigrali na kro-maticno in klavirsko harmoniko; pod vodstvom prof. Miloša Mozetiča so nastopili harmonikarji Polona Tominec, Benjamin Grmek, Sandi Vrabec, Matija TauCer, na trobento pa je zaigral Boštjan Štolfa. V obnovljenem stolpu je bila na ogled fotografska razstava Foto Kina Klub Nova Gorica in na nov način oblikovanih uporabnih predmetov Mladovana Marka (inženirja Soških elektrarn in navdušenega ljubitelja fotografije) izdelanih iz grškega in kararskega kamna. V pritličju stolpa so v oskrbi družine Svagelj na prodaj razni predmeti, med njimi izstopajo »Šuštarjevo« veCno sonce, pa domači med, propolis in razne knjige. Na natečaj Dia Kras '96 se je prijavilo kar 48 navdušencev s 65 tuljavami (filmi iz Gorice, Trsta, Istre in vse Slovenije, s skupno 2198 diapozitivi). Člani ocenjevalne komisije in prireditelja so imeli res polne roke »okvirčkov«. Sprejetih in nagrajenih je bilo 123 del. Bogate nagrade so prejeti v kategoriji do 16. leta starosti Ana Zemva, Nika Lavrič in Samo Mozetič, med odraslimi pa Neva Močnik, Bruno Bizjak, Kandus Urban. Pohvali sta si prislužila Janez Papež in Samo Onic. prejete izdelke so cenjevati Andreja Peklaj, Dušan Miška, Flavto Mosetti, Dora Pečovnik in Karin Lavin, fotografsko Zvezo Slovenije je zastopal Rafael Podobnik. Prireditev je vodila in povezovala Vilma Colja. DV Tržaški oktet obiskal Slovenki konzulat v Trstu Tržaški oktet, ki obhaja 25-letnico svojega pevskega kulturnega delovanja, je v sredo zveCer prišel na prijateljski obisk na generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Na sedežu v ulici S. Giorgio je tržaške pevce sprejela generalna konzulka Vlasta Valencie Pelikan z vsemi svojimi sodelavci. Prisoten je bil oktetov sedanji umetniški vodja, znani tenorist Slovenskega okteta Danilo Čadež, ki je obudil nekaj svojih davnih spominov na slovensko petje v Trstu. Spregovoril je tudi predsednik te pevske skupine Boris Pangerc, ki se je med drugim zahvalil generalni konzulki, ker jim je pred desetimi leti zelo pomagala pri organizaciji pomembnega krožnega gostovanja po Jugoslaviji. Povedal je tudi, da se pevci sedaj pospešeno pripravljajo na izredno pomembno in obsežno gostovanje, ko se bodo jeseni napotili na daljno celino Avstralijo in tam v raznih mestih s pesmijo obiskali predvsem slovenske rojake v izseljenstvu. Svojim prijateljem na konzulatu so pevci seveda zapeli nekaj svojih najlepših pesmi iz sicer bogatega sporeda. _______GLASBA / SVNTHESIS 4_ Blesteč zaključek letošnje sezone Ansambel zapuščajo nekateri člani S celovečernim koncertom je v teh dneh sklenil sezono tudi harmonikarski orkester Synthesis 4; skupina, ki deluje pod okriljem Glasbene matice, je kronala svoje enoletno delovanje z nastopom, ki je prejšnji torek zvečer kljub nadležnemu deževnemu vremenu privabil v občinsko gledališče v Boljunec številne ljubitelje te glasbene zvrsti (foto KROMA). Pod vodstvom Claudia Furlana in z vezno besedo, ki jo je podajal Franko Korošec, je harmonikarski orkester predstavil razgiban in po značilnosti skladb pester koncertni spored. Orkestrsko izvajanje pa sta dopolnila še nastopa dua in kvarteta, ki ju sestavljajo elani ansambla. Tako sta se občinstvu predstavila Mojca Mihalič in Goran Ruzzier, v drugem delu koncerta pa še Štirje od najmlajših elanov sestava, in sicer Giulia Va-lassi, Erik Kuret, Jana Ban in Marko Kariš. Kot rečeno, je bil koncert po izbiri skladb široko zasnovan, da je lahko zadovoljil bodisi zahtevnega poslušalca in strokovnega poznavalca sodobnega področja harmonikarske glasbe, kot tudi vse, ki radi prisluhnejo spevnejšim melodijam in vabljivejšim ritmom. Tako se je koncert zaCel z Ehmeje-vo Romantisce Fest-Ouver-ture, skladbo mehkejših zvočnosti in melodično bogate medigre iz najnovejšega repertoarja orkestra. Spored sta nadaljevala Mojca Mihalič in Goran Ruzzier z Bachovima Preludijem in fugo v g-molu in pa VValdmanovo skladbo v jazzovskem ritmu Black and VVhite. Torkov koncert je kronal sezono, v kateri je harmonikarski orekster Synthesis 4 med drugim tudi uspešno gostoval na Koroškem: preteklega marca so se elani z dirigentom Claudiom Furlanom predstavili slovenskim rojakom v Bilcovsu in Sentprimožu. Tedaj so "krstili” del koncerta, ki so ga nato zaigrali tudi na srečanju z domačim občinstvom. V ta sklop sodita Praefugium št. 3, ki ga je Heinz Ehme mojstrsko "priredil” po Bachovem Preludiju in fugi v Cis duru, in razigrana Reverberijeva Mi-steriosa Venezia. Za skupino, ki je letos dosegla svojo polnoletnost, Synthesis 4 je namreč nastal leta 1978, je važna tudi preteklost, ki jo obeležuje kar lepo število zanimivih in zahtevnih skladb. Za to priložnost sta ponovno "zaživeli” dve: Brehmejev Tango iz obširnejše baletne suite in pa Doblerjeva Wer-ziade, prava ritmična preizkušnja v spretnosti tako za posamezne harmonikarje kot za tolkaliste. Svojevrsten je bil intermez-zo, ki so ga v drugem delu koncerta ponudili najmlajši elani orkestra: v kvartetu so zaigrali zgodbo o Muhi in komarju, ki jo je v sodobnem razglašenem slogu zapisal Ištvan Sabo. Koncert sta sklenili skladbi, ki sodita v bližnjo preteklost sestava: najprej Rapsodija ruskega skladatelja Atarova, ki je pot orkestra globoko umetniško zaznamovala in doživela laskave pohvale mednarodnih ocenjevalnih komisij, za konec pa še živahni Karnaval, prav tako iz vzhodnoslovanske glasbene zakladnice, tokrat pa "izpod peresa” Evgenija Derbenka. S tem je bilo sicer konec le uradno predvidenega koncertnega sporeda: nastop je - kot vselej doslej - spremljalo veliko navdušenje vseh, ki so se dogodka udeležili. Se posebno morda zato, ker je letošnji zaključni koncert za Synthesis 4 nekakšen mejnik: sestav, ki so se mu sicer v tej sezoni pridružili nekateri mlajši elani, bodo nekateri od "starejših” zapustili. Zato je bil torkov nastop v občinskem gledališču v Boljuncu obenem slovo od sedanjega sestava in pa spodbuden preizkusni kamen za bodoče delovanje orkestra, ki edini v naši širši okolici tako vztrajno in uspešno goji to glasbeno zvrst. Damiana Ota FOLKEST '96 / V PONEDELJEK V VILI MANIN Po uvodnih večerih prihaja Bob Dylan Kot prva je nastopila skupina Mau Mau V Četrtek zveCer je v Manzanu štartala maratona koncertov letošnjega Folkesta. Kot vsako leto bomo do konca meseca lahko v različnih krajih naše dežele, slovenske in hrvaške Istre ter Koroške sledili veC kot šestdesetim koncertom, na katerih bodo nastopile tako skupine kot posamezniki, nekateri so poznani le maloštevilnim strastnim ljubiteljem folk glasbe, nekaj pa je tudi slavnih osebnosti. Za uvod v petnajsto izvedbo Folkesta so prireditelji izbrali mlado perspektivno, a že uveljavljeno piemontsko skupino Mau Mau, ki je v Manzano privabila približno tisoC ljudi. Obujanje starih folklornih tradicij s prefinjenim ritmičnim tempom je pestri skupini Mau Mau omogočilo pot do uspeha. Njena zadnja dva albuma, Bass Paradis in Viva Ma-manera sodita med najboljše tovrstne italijanske plošCe. Njeni koncerti pa »zavedejo« poslušalce v ples, in tako je bilo tudi v Četrtek. V dobri uri in pol so Mau Mau zaigrali najbolj znane skladbe z dveh omenjenih plošč in tako uspešno zaceli Folkest, ki tudi letos poteka pod pokroviteljstvom piva Sans Souci. Festival se bo danes in jutri nadaljeval z nastopom francoske skupine Etienne Grandjean v San Giorgiu di Nogaro in Pa-gnaccu, v ponedeljek pa bo prvič v naši deželi nastopil velikan modernega folka Bob Dy-lan (na sliki, foto AWS). Petinpetdesetletni Robert Allen Zimmerman je živa legenda. Čeprav njegovi nastopi niso veC tako obiskani kot pred leti, je sleherni njegov koncert pravi dogodek. Dylan se je leta 1961 preselil v New York, kjer je začel z igranjem v folk klubih. Spoznal je Woodya Guthrleja, začetnika ameriške folk glasbe, in igral je s slavnimi bluesmani. Naslednjega leta je napisal »himno svobodi« dvajsetega stoletja. Blovvin’ in the wind, ki so jo kasneje v raznih priredbah peli prav vsi, od slavnih folksingerjev in rockerjev do tabornikov, od fantov na proti-vojaških pohodih v letih šestdeset in sedemdeset do slovenske mladine na majskem papeževem obisku v Sloveniji. Do prometne nesreče z motorjem leta 1966 je Dylan napisal na desetine skladb s politično in socialno vsebino, kot so Times they are a changing, Masters of war, Like a rolling stone, Highway 61 revisited, Just like a VVoman in druge. Mladina ga je imela za svojega, Čeprav ji je večkrat obrnil hrbet, kot leta 1964 na festivalu v Nevvportu, ko je namesto pričakovanih angažiranih skladb zapel nove intimistiCne popevke. No, Dylana je treba vzeti takšnega kakršen je: odličen kantavtor, a zelo kontroverzna osebnost. Zaprt sam vase, ne daje intervjujev, ne pusti se slikati na koncertih, popolnoma spreminja pesmi, tako da jih je zelo težko razumeti, njegov nosni glas pa zna vedno ustvarjati vzdušje »starih Časov«. V letih sedemdeset se je delno predal rock glasbi, predvsem zaradi sodelovanja s skupino The Band. Sodeloval je tudi s številnimi drugimi avtorji in glasbeniki, med katerimi stopa v ospredje predvsem sodelovanje s prvo damo folk glasbe, Joan Baez. Leta 1979 se je približal krščanstvu in plošCe prvih osemdesetih let so polne citatov iz Svetega pisma. Leta 1985 je bil med pobudniki Live Alda. Zatem je opustil vero in se ponovno vrnil začetnim protestnim temam in ponovno izdal nekaj dobrih plošC. Od samega začetka je stalno prisoten na številnih dobronamenskih koncertih. Za njegov petdeseti rojstni dan so v New Yorku priredili veliki koncert, kateremu je po televizijskih ekranih sledilo veC kot pol milijarde ljudi. Bob Dylan je pred nekaj meseci izdal novi akustični album Good as I been to you, v živo pa ga bomo lahko poslušali v ponedeljek v vili Manin pri Codroipu ob 21. uri. Aleš VValtritsch ____mittelfest Peti festival pred startom Letošnji Mittelfest se bo ZaCel 20. julija, vendar pa bodo vstopnice za posamezne predstave začeli prodajati že v ponedeljek in to ne samo v Ceda- . > temveč v vseh večjih centrih Furlanije-Julijske krajine m tudi v nekaterih pomembnejših severnoitalijanskih mestih. Kot poudarjajo organizatorji, pa je osrednji urad v Čedadu prejel že vrsto rezervacij za nekatere predstave, zato upravičeno pričakujejo, da bo tetosnji obisk precejšen. V Trstu in Gorici si bo mogoče nabaviti vstopnice v uradih agencij Utat in Appiani. Z vsebinskega vidika je letošnji gledališki, glasbeni, plesni, lutkarski in filmski festival srednjeevropskega prostora zapisan identiteti. Izbrano temo, ki po presoji organizatorjev označuje konec tega stoletja in prehod v tretje tisočletje, bodo skušali z raznih vidikov in na različnih izraznih umetniških področjih osvetlili na letošnji, Peti in na naslednji izvedbi. VASCO ROSSI IN BRYAN ADAMS Nedelja v znamenju rocka Videmski stadion Friuli bo jutri zveCer gostil enega najbolj pričakovanih glasbenih dogodkov sezone. Po triletnem premoru se v našo deželo vrača najpopularnejši italijanski rocker Vasco Rossi (na sliki, foto AWS). Vasco Rossi je spomladi izdal nov album z naslovom Nessun pericolo...per te, maja je koncertiral v nabito polnih športnih dvoranah, sredi junija pa je začel poletni del turneje, ki se odvija po nogometnih stadionih, saj so edina prizorišča, ki labko sprejmejo tisoče in tisoCe privržencev emilijanskega kan-tavtorja. Za videmski nastop so že prodali blizu 25.000 vstopnic, organizatorji Azaleje pa pričakujejo 30.000 glavo množico iz naše in sosednjih dežel. Skoda je, da se na isti veCer le nekaj desetin kilometrov stran, in sicer v Kopru, drugi, zelo zanimiv koncert, na katerem bo nastopil Bryan Adams. Na velikem odru, ki meri čez 70 metrov dolžine, bo pred Vascom nastopila sarajevska skupina Sikter, s katerimi je lani v Milanu priredil dvodnevni koncert za Bosno. Vasco bo stopil na oder ob 21. uri, spremljala pa ga bo osemčlanska skupina. Koncert bo trajal od dveh do dveh ur in pol, najavljen program pa predvideva tako pesmi zadnjega albuma Nessun Pericolo...per te, ki je v nekaj mesecih prodal skoraj milijon izvodov, ter seveda vse njegove najbolj znane uspešnice. Vsega skupaj bomo lahko poslušali približno trideset skladb, med katerimi bosta tudi priredbi skladb skupin Ramones in Rolling Stones. Po koncertu je videmska javna prevozna ustanova poskrbela za avtobusno povezavo z železniško postajo, kjer bodo, tokrat zadovoljne in utrujene ljubitelje italijanskega rocka, Čakali posebni vlaki, ki bodo ob eni uri ponoči odpeljali proti Trstu, Trbižu in Benetkam ter se mimogrede ustavil na vseh vmesnih postajah. AW V tem koncu tedna poleg Furlanije stopa v ospredje glasbenih prireditev tudi slo- venska obala. Drevi se bo v portoroškem avditoriju predstavila skupina The Dubli-ners, ki je komaj izdala album Further Along. Irska skupina je pred kratkim dobila novega pevca Paddyja_ Reillyja, ki je prej sodeloval tudi s KnopHerjem. Zabaven večer bo pred Dublinersi popestril nizozemski kitarist Hans Theessink. Povsem druga glasba bo zazvenela veCer kasneje, v nedeljo, na nogometnem stadionu v Kopru. Tu se bo namreč odvijala velika rock prireditev, na kateri bomo lahko poslušali domaCo skupino Sank rock, pevko Melisso Etheridge in kanadskega rockerja Bryana Adamsa. Gre za prvi nastop Adamsa v Sloveniji, ki je naši bližini že nastopil in navdušil občinstvo leta 1994 v Trevi-su. Adams se je pojavil na glasbeni sceni pri komaj šestnajstih letih v kanadskem Vancouverju. Njegov drugi album, Cuts Like A Knife mu je prinesel izreden uspeh v domovini. Severnoameriško tržišče je leta 1984 osvojil s ploščo Reckless (deset milijonov prodanih izvodov), ki je morda njegovo najboljše delo. Pesmi kot Summer of96, Kids vvanna Rock, Heaven so pa danes med najbolj priljubljenimi hiti kanadskega kantavtorja. Adamsova glasba je mešanica pristnega rocka in melodičnih balad z dobrimi besedili, ki govorijo v glavnem o njegovi mladosti in vsakdanjem življenju, pogosto .s picico ironije. V zadnjih letih se je lotil tudi socialnih tem in tudi v zasebnem življenju je precej angažiran v dobrodelnih in naravovarstvenih organizacijah. V zadnjih letih je zaslovel predvsem z melodičnimi baladami. V Kopru bo predstavil vrsto starih uspešnic in skladbe zadnjega albuma, 18 til I die, ki je izšel pred nekaj tedni. AW B De Michelisov sindrom Peter Božic Bistvo tega sindroma je, da predstavnik politične stranke na oblasti z državnimi instrumenti in v imenu države usmerja proračunski denar samo v tisto proizvodnjo in v tiste naložbe, ki njemu osebno in stranki prinašajo dobiček. Problem tiči v tem, da zaradi tega Italije gospodarsko še zdaleč ni vzel hudič, nasprotno, ostala in postala je sedma velika gospodarska sila na svetu, to pa zaradi tega, ker so tudi v tem delu »ekonomije« na enak način kot v tisti od politike in države neodvisni, strogo delovali ekonomski kriteriji uspešnosti in učinkovitosti poslov in naložb in tudi proizvodnje. Pri nas je drugače. Pri nas to slednje pravilo De Michelisovega sindroma ne velja. Pri nas je vseeno, če pri takem »prenosu« nastane velika gospodarska škoda. Zaradi tega pri nas ni mogoče govoriti o prerazporeditvi premoženja skozi oblast, politiko in državo, temveč o uničevanju. Navedel bom razvpiti primer TAM, kjer nam še nihče doslej ni pokazal pravega krivca za njegov dejanski potop. TAM je proizvajal zelo kakovostne tovornjake za težke terenske in meteorološke pogoje. V času bivše države so se za te tovornjake še kako zanimali tuji kupci, vendar je vsako povečanje proizvodnje za tuj trg preprečila JNA, češ, da je treba varovati v strogi tajnosti našo oborožitev, še več, JNA je celo omejevala in nazadnje ukinila svoja naročila. TAM ni proizvajal samo tovornjakov, proizvajal je tudi kolesne oklepnike. Imel je lastni razvojni team, česar Beograd ni imel! In zaradi tega je bil Beograd še bolj žolčen na TAM, vendar si ni mogel pomagati, ker sam tej proizvodnji ni bil kos. TAM je imel pred nosom slovenske železarne in zaradi tega tudi tako kakovostno jeklo, ki mu ga ni bilo para daleč naokoli, tudi zunaj ne. To jeklo so proizvajali za oborožitev in za najbolj obremenjene strojne dele. Prav zaradi teh prednosti, ki jih nihče v bivši državi ni bil sposoben doseči, je ostal TAM tudi pod takim pritiskom neuničljiv. Uničili smo ga sami, že v času, ko smo se pripravljali na osamosvojitev, zlasti pa po njej. V pripravah za osamosvojitev seje pojavil strokovno diletantski orožarski lobi, ki je izdeloval nekakšno avtomatsko orožje, Cesar se še kako dobro spominjamo iz TV oddaj. To je izdelovalo Gorenje Velenje in seje imenovalo Gorenje MGV. Po osamosvojitvi pa je skupaj z železarji ta lobi poizkušal izdelovati minomete in večcevne raketomete. Dobro, da pri preizkušanju ni bilo mrtvih. Orožarski lobi in železarji so bili prepričani, da se jim lahko posreči izdelovati oklepnike, ki se jim je izdelovanje tega orožja ponesrečilo. Ministrstvo za obrambo, ki mu je načeloval Janez Janša, je takoj kupilo licenco za policijski kole-snik avstrijskega izvora Pandur, ki pa je imel tako hudo konstruktorsko napako, da ga Avstrijci nikoli niso naredili. Ne glede na to, da je tudi ta licenca šla rakom žvižgat, so vendarle vsaj za nekaj časa prenesli vse ambicije za izdelavo oklepnika iz TAM v železarno, od stroke k diletantom torej in z licenco, ki je nihče ni hotel realizirati. In to je bilo dovolj, da je šla tudi v TAM proizvodnja oklepnika žvižgat rakom. Enak sindrom velja za nakup Pristave na Bledu z državnim denarjem za privatnika - družino Ciuha, ki naj bi ustanovila Fundacijo z nekakšnim kulturnim poslanstvom. Predstavljajte si, da bi jaz, ki sem Blejec, rojen na železniški postaji, prvi slovenski modernist v prozi in gledališki avangar-dist, zaslužen za kulturo še pa še, pravzaprav terjal in dobil od gospoda Bandlja na Bledu muzej, kjer bi bila razstavljena uniforma mojega očeta, ki je bil železničar na postaji, moje-knjige in po vsej železniški postaji video z mojimi igrami in posnetimi dramami za obiskovalce, železnico pa bi speljali kje drugje. In to zato, da ne bi vsega skupaj nemudoma in rigidno prodal v tujino. To bi se naj zgodilo s 500 slikami Jožeta Ciuhe. In koliko nas je še takih. Literatov zanesljivo nekaj desetin, nekaj desetin slikarjev, nekaj desetin glasbenikov in Bandelj ne bi imel drugega dela, kot da bi za državni denar kupoval po Sloveniji graščine in jih dajal zaslužnim, ki bi nas bilo kot listja m trave. In v čem je tisto slovensko uničevalno dopolnilo k sindromu De Michelisa? Spričo tega, da so enemu med stotimi na razpolago državni milijoni, drugim pa samo drobiž, čeprav je tisti le eden izmed nas, to pomeni, da državne kulturne politike ni več, da gredo uradniki s Cankarjeve, ki terjajo izpolnjevanje meril in kriterijev od stotine ljudi, lahko samo še domov. To pa pomeni, da tudi države in Bandlovega urada ni več. Kdo mu bo še kdaj kaj verjel? PREDSEDNIK VLADE JANEZ DRNOVŠEK SPREGOVORIL O AKTUALNIH VPRAŠANJIH Položaj Slovenije se krepi Kračunova kandidatura za zunanjega ministra poslana v državni zbor LJUBLJANA - Slovensld premier dr. Janez DmovSek je na včerajšnji novinarski konferenci spregovoril o aktualnih, predvsem zunanjepolitičnih vprašanjih. Na konferenci je bil tudi kandidat za novega zunanjega ministra dr. Davorin Kračun, za katerega je premier (vlada je predlog za njegovo potrditev včeraj že poslala v državni zbor) poudaril, da je primeren kandidat in da si je Kračun veliko izkušenj na mednarodnem področju pridobil že kot minister za ekonomske odnose in da je aktivno sodeloval pri slovenskem vključevanju v Svetovno trgovinsko organizacijo in Cefto. DmovSek upa, da bo pri glasovanju o novem zunanjem ministru državni zbor deloval državotvorno. LDS bo Kračuna podprla, obljubo o podpori je dala tudi krščanska demo- Rešitev vprašanja meja s Hrvaško je v prihodnjih mesecih nerealna, je dejal premier in ob tem poudaril, da Slovenija pri tem prej pridobiva, kot pa izgublja, poleg tega se bo njen status v pogajanjih ravno zaradi pridružitve EU še okrepil. kracija, k državotvornemu delovanju pa je premier pozval tudi predsednika ZLSD in druge parlamentarne stranke. Na vprašanje, kako komentira očitke, da ima premalo diplomatskih izkušenj, je dr. Davorin Kračun dejal, da je kot minister vodil kar nekaj proje- ktov, ki so povezani z mednarodnim uveljavljanjem Slovenije in da sicer »nima takih diplomatskih izkušenj kot Kis-singer«, vendar pa ga ne skrbi, da ne bi mogel opraviti dela, kot ga mora. Na pobudo Slovenske ljudske stranke, ki je predlagala izvedbo posvetovalnega referenduma o 68. Členu slovenske ustave, ki govori o lastninskih pravicah tujcev do slovenske zemlje, je premier Drnovšek odgovoril, da se je slovenska vlada že pred Časom opredelila za spremembo ustave, kar je tudi pogoj za sprejem v Evropo unijo in posredno tudi v zvezo Nato. Ce bi bil referendum izveden ali bi celo uspel, v kar pa premier ne verjame, bi to pomenilo ne samo oviro pri vstopanju Slovenije v EU in Nato, pac pa bi Slovenija ostala v nestabilnih balkanskih razmerah, proces integriranja v evropske in se- ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA Poslanci so svoje delo zaključili že v slabi uri LJUBLJAlNA - Poslanke in poslanci državnega zbora so včeraj sicer nadaljevali s 46. izredno sejo, vendar je bilo zasedanja konec že po slabi uri. Do takrat je poslancem kljub poskusom dela opozicije, ki je želela povzročiti nesklepčnost, uspelo sprejeti najprej uskladitveni amandma, za njim pa Se rebalans letošnjega proračuna. Od predlaganih amandmajev je v proračunu ostala le postavka, Id jo je predlagal poslanec Združene liste socialnih demokratov Miloš Pavlica in ki zagotavlja pol milijarde tolarjev za regresiranje šolske prehrane. Tako so v vodo padle pobude kot je na primer pobuda skupine poslancev, ki so predlagali zagotovitev skoraj dveh milijard tolarjev za nakup in adaptacijo stavbe Pravne fakultete in rektorata Univerze v Ljubljani, prav tako ni uspel Janez Podobnik, ki je zahteval 800 milijonov tolarjev novih sredstev za občine, brez stodvajsetih milijonov pa bo ostal tudi Zavod za varstvo in usposabljanje dr. Martina Borštnarja iz Dornave, ki naj bi denar prejel od vladnega urada za begunce. Z rebalansom se bodo proračunski prihodki zvišah na 599,2 milijarde (za 22,6 milijarde), odhodki oziroma poraba pa na 593,7 milijarde (25,5 milijarde), zaradi Cesar se presežek državnega proračuna z 8,4 milijarde znižuje na 5,5 milijarde tolarjev. Izredno sejo bo parlament nadaljeval v torek. (A. K.) vemoatlantske tokove pa bi se ustavil. Ce bo SLS nadaljevala s svojo pobudo, »se bo vlada sama intenzivno vključila v akcijo in sama predlagala referendum«. O vključevanju nase države v Nato se je premier pogovarjal tudi z ameriškim obrambnim ministrom VVilliamom Perryjem med njegovim obiskom pri nas. Slovensko-ame-" riški odnosi so izjemno dobri in prijateljski, sodelovanje v Natu bo to tudi formalno potrdilo. ZDA se zavzemajo, da bi bila Slovenija faktor, ki prispeva k stabilnosti v Evropi in da postane del stabilnega zahodnega sveta. »Slovenija sledi politiki Evropske unije«, je dejal premier, ko je pojasnjeval, zakaj se je vlada odločila za uvedbo Glavna tajnica SKD Hilda Tovšakova nam je povedala, da stranka načelno podpira Kračunovo kandidaturo za zunanjega ministra, dokončno pa se bodo o tem odločili na seji izvršilnega odbora stranke. Glavni tajnik Združene tiste socialnih demokratov Dušan Kumer pa je dejal, da »je stališče stranke, da KraCuna ne podpre«. vizumov za državljane Bosne in Hercegovine. Bomo med prvimi pridruženimi državami, ki bodo postale polnopravne Članice EU in vizumsko pohti-ko bomo morali povsem uskladiti s politiko, ki velja v EU, je dejal premier. Vseh dvostranskih vprašanj s Hrvaško v tem mandatu ne bo moC rešiti, bosta pa ministra za gospodarstvo obeh držav že v kratkem podpisala sporazum o JEK, vprašanje zdravstvenega zavarovanja pa je rešeno s kompromisnim dogovorom med obema ministrstvoma za zdravstvo. Premier pa je ob tem poudaril, da so biti nedavni pogovori s hrvaškim predsednikom vlade Matejem Graničem realni in konkretni. Jana Petkovšek NOVINARSKA KONFERENCA SKD 0 sodelovanju po volitvah Zahtevajo vnovično glasovanje o Deisingerju LJUBLJANA - O nekaterih aktualnih dogodkih v slovenski politiki so včeraj na novinarski konferenci spregovoriti predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle, podpredsednik državnega zbora Miroslav Mozetič ter vršilka dolžnosti glavne tajnice stranke Hilda TovSak. Peterle je tako zavrnil informacije, ki naj bi jih v javnost spravil generalni sekretar LDS Gregor Golobic in po katerih naj bi se na koalicijskem sestanku pred dnevi pogovarjali o oblikovanju povolilne koalicije. »Vse, kar sem v pogovoru o zagotavljanju politične stabilnosti v državi do vohtev na to temo dejal, je to, da bo mogoče po volitvah ena od obeh strank v vladi, lahko pa tu- di obe,« je dejal Peterle. Sicer pa je Peterle zanikal namigovanja, da na volitve ne bodo šli samostojno, po vohtvah pa so pripravljeni na pogovore o morebitnem sodelovanju s strankami. Peterle ni mogel mimo neimenovanja Mitje Deisingerja za sodnika vrhovnega sodišča, o čemer je povedal, da v poslanski skupini zahtevajo, da se na dnevni red redne seje uvrsti ponovno glasovanje o Deisingerju ter da upa, da bo tokrat uspelo. Vršilka dolžnosti glavne tajnice Hilda Tovsak pa je izrazila presenečenje nad dejstvom, da so na seji sveta RTV proti podaljšanju mandata generalnemu direktorju Žarku Petanu glasovali tudi ljudje, ki simpatizirajo z opozicijskimi strankami. (A. K) Srečanje v moji deželi POSTOJNA - Slovenska izseljenska matica in Občina Postojna pripravljata danes tradicionalno Srečanje v moji deželi za vse Slovence po svetu, njihove sorodnike, prijatelje in znance v domovini. Udeležence bo dopoldne pozdravil postojnski župan Josip Bajc, popoldne pa jim poleg župana občine Postojna spregovoril tudi predsednik Slovenske izseljenske matice Janez Bogataj. Sodelovanje Rdečega križa LJUBLJANA - Predsednik Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca Mario Enrique Villarroel Lander bo danes in v nedeljo na obisku v Sloveniji. Gost se bo udeležil tudi razširjene seje glavnega odbora RK Slovenije, kjer ga bodo seznanili s programi in aktivnostmi slovenskega RK in možnostjo nadaljnjega sodelovanja ter uresničevanja programov Mednarodenga RK. Unicefov tabor LJUBLJANA - Slovenski odbor za Unicef prireja med 15. in 22. julijem v letovišču Fiesa prvi Unicefov tabor. Udeleženci iz vse Evrope bodo svojo ustvarjalnost sproščali predvsem ob mislih pesnika Ivana Minattija (Nekoga moraš imeti rad in Tišine bi rad), pa tudi ob misli iz Malega princa (Kdor želi videti, mora gledati s srcem). Udeležence bosta v Ljubljani sprejela župan Dimitrij Rupel in predsednik Milan Kučan. Ukinitev programov HTV (le) preložena? LJUBLJANA - 15. julija letos naj bi RTV Slovenija prenehala preko svojih oddajnikov in pretvornikov prenašati programe Hrvaške televizije. Zaradi včerajšnjega predloga generalnega direktorja HTV Ivice Mu-driniča za obnovitev pogovorov z vodstvom RTV Slovenija, pa kaže, da le ne bo tako. Vodstvi obeh televizij sta se namreč že večkrat pogovarjali o delitvi stroškov obratovanja in vzdrževanja pretvornikov v Sloveniji in ureditvi področja avtorskih pravic, ki bi jih morala za predvajanje programa pri nas plačevati HTV, a doslej do dogovora še ni prišlo. Kot so nam povedati na HTV, predlaga direktor Mudrinič nova pogajanja že prihodnji teden. Takrat bo verjetno tudi znano, ati bo prekinitev predvajanja programov HTV le preložena, ati bomo lahko javno televizijo naših sosedov še naprej gledati prek 44 pretvornikov v lastni javnega zavoda RTV Slovenija, ki naj bi omogočili sprejem signala HTV okrog 250 tisoC slovenskim gospodinjstvom. V primem, da bo do ukinitve programov HTV prišlo, jih bodo verjetno slovenskim gledalcem ponudili kabelski operaterji. (T. U.) Fulton je zanikal prodajo Kanala A podjetju Pro plus LJUBLJANA - V včerajšnji Republiki smo objavili poročilo s tiskovne konference, na kateri je vodstvo produkcijske hiše Pro plus v prisotnosti dosedanjega večinskega lastnika Kanala A Vladimirja Poliča in predsednika nadzornega sveta Petra Rigla sporočilo, da je Pro plus postal 66-odstotni lastnik Kanala A. Včeraj pa smo v uredništvo dobili sporočilo predsednika uprave Kanala A Douglasa Fultona, v kateri trdi, da je ta informacija netočna. »Kanal A je z zanimanjem sprejel izjavo družbe CME, v kateri ta družba trdi, da je pridobila 66-odstotni delež Kanala A ter da bo Kanala A predvajal program Pop TV. Ti izjavi sta bili podani brez dogovora s Kanalom A in sta v celoti netočni. CIME ne more pridobiti lastninskega deleža Kanala A brez soglasne odobritve nadzornega sveta Kanala A. Nadzorni svet te odobritve ni nikoli dal in je tudi vpri-hodnje ne bo,« piše v sporočilu za javnost Do- uglas Fulton še pravi, da bo kanal A se naprej oddajal svoj »neodvisen in kvaliteten program, ki je namenjen slovenskim gledalcem.« Predsednik nadzornega sveta Kanala A Peter Rigl tega sporočila zaenkrat ni želel komentirati. Iz dobro obveščenih krogov pa smo izvedeti, da gre za nedokončane pravne probleme, ker je kreditodajalec, ki je bil partner v Kanalu A, odprodal svoj kredit dragemu kreditodajalcu (Scandinavian Broadca-sting) in pogodba od odprodanega deleža še ni v veljavi. Tako do razrešitve spora ni mo-goCe pričakovati programa Pop TV na frekvencah Kanala A. Tudi na predstavništvu podjetja Pro plus smo izvedeti, da datum, kdaj bo signal Pop TV viden prek frekvenc Kanala A, še ni znan, dejali pa so tudi, da problem lastništva dekliške družbe Kanal A ni njihov problem ter da v tem dejstvu vidijo le novo možnost za sodelovanje. (JaK, A. K.) SPORAZUM S HRVAŠKO O ODPLAČEVANJU DOLGA ITAUJI Ugoden dogovor o delitvi bremena Slovenija bo poravnala 62 odstotkov zneska LJUBLJANA (STA) - Slovenija in Hrvaška sta ob Četrtkovem delovnem obisku hrvaškega zunanjega ministra Mateja Uraniča v Ljubljani izmenjali noti o razdelitvi dolga po Rimskem sporazumu iz leta 1983, ki ga je z Italijo podpisala nekdanja SFRJ. Slovensko zunanje ministrstvo je vCeraj sporočilo, da bo naSa država v skladu z dogovorom s Hrvaško plačala 62 odstotkov tega dolga, Hrvaška pa 38 odstotkov. To razmerje je zdaj dokončno in za slovensko stran razmeroma ugodno, saj je Zagreb sprva zahteval, da bi Slovenija odplačala kar 70 odstotkov dolga, Hrvaška pa 30. Rimski spora-zum iz leta 1983, ki sta ga nasledili Slovenija in Hrvaška, določa, da bo SFRJ kot odškodnino za imetje, upravičenja in deleže, ki so navedeni v 4. členu osimske pogodbe iz leta 1975, italijanski vladi izplačala 110 milijonov ameriških dolarjev. Omenjeni 4. člen osimske pogodbe je vseboval dogovor, da bosta SFRJ in Italija ™nprej sklenili sporazum o »globalni in pavšalni odškodnini za imetje, upravičenja in deleže italijanskih fizičnih in pravnih oseb na delu ozemlja, navedenega v 1. Členu mirovne pogodbe z Italijo iz leta 1947, zajetem z mejami SFRJ, ki so jih nacionalizirale ali z drugimi ukrepi omejile jugoslovanske vojaške, civilne ah krajevne oblasti po prihodu jugoslovanskih oboroženih sil na to ozemlje«. To ozemlje je danes zajeto v treh slovenskih in le eni hrvaški občini - Umagu. Rimski sporazum iz leta 1983 doloCa, da bo izplačilo 110 milijonov dolarjev odškodnine izvršeno v 13 enakih letnih obrokih, začenši s 1. januarjem 1990, na račun, ki ga je imelo italijansko ministrstvo državne blagajne pri Banca dltalia v Rimu. SFRJ je na ta račun, kot je bilo dogovorjeno, v letih 1990 in 1991 odplačala prva dva obroka dolga. Država je potem razpadla in Slovenija je poleg ostalih nasledila tudi Rimski sporazum. Zdaj sama redno plačuje letne obroke svojega de- la dolga po tem sporazumu. Plačevanje sicer ni neposredno, saj italijanska stran Ljubljani Se ni sporočila številke računa, kamor bi lahko nakazovali denar. Zato Slovenija svoj delež nakazuje na poseben fiduciarni raCun pri Dresdner banki v Luxembourgu. Letošnji obrok je že vplačala in do konca maja je na fiduciarni račun po podatkih Banke Slovenije, objavljenih v majski številki Biltena, skupno vplačala 27, 23 milijona dolarjev. Na zunanjem ministrstvu so poudarih, da je Slovenija doslej odplačala že skoraj polovico svojega deleža dolga iz Rimskega sporazuma. Ocenjujejo pa tudi, da se bodo »stvari premaknile« tudi na italijanski strani, saj je na nedavnem srečanju predsednikov obeh vlad Janeza Drnovska in Romana Prodija v Rimu italijanska stran izrazila interes za rešitev tega vprašanja. Slovenija in Hrvaška bosta Italijo v kratkem obvestili o doseženem dogovoru ter o obvezi obeh držav, da bosta svoj delež dolga tudi izplačali. HDZ zahteva razveljavitev mostarskih volitev MOSTAR, HAAG (Reuter, STA) - Pet dni po tem, ko si je mednarodna skupnost oddahnila zaradi korektnega in nemotenega poteka lokalnih vohtev v Mostarju - na katerih je sestrska stranka vladajoče SDA za las zmagala pred mostarsko HDZ -, je tamkajšnja mestna volilna komisija sporočila, da je na volišču v Bonnu prišlo do kršitev. Zaradi tega utegnejo volitve v etnično razdeljenem mestu na Neretvi (na sliki, foto: UroS Potočnik) na zahtevo HDZ razveljaviti. Predstavniki haaskega sodišča so vCeraj sporocih, da bodo zaceli izkopavati posmrtne ostanke žrtev pokolov, ki so bili v BiH in na Hrvaškem zakopani v množična grobišča Strokovnjaki bodo najprej začeh preiskavo grobišč, v katerih so bosanski Srbi po padcu Srebrenice zakopah pobite Muslimane. Pri izkopavanjih bo v prihodnjih treh mesecih sodelovalo 20 preiskovalcev in strokovnjakov iz tožilčevega urada haaskega sodišča, med katerimi bodo strokovnjaki lokalnih oblasti, pripadniki Iforja in predstavniki organizacije Zdravniki za človekove pravice. Haaško sodišče je za nedoločen Cas preložilo zaslišanje bosanskega Hrvata Dražena Erdemoviča, ki je priznal, da je sodeloval pri pokolu Muslimanov v Srebrenici. Strokovnjaki so namreč sklenili, da Er- demovič, ki je osrednja priCa haaških tožilcev, ne more sodelovati pri zaslišanju zaradi posttravmaticnega stresa. Predstavniki sodišCa so vCeraj zavrnili zahtevo dveh ameriških odvetnikov, ki zastopata Radovana Karadžiča, po prisotnosti na sodišču med zaslišanji, ki KaradžiCa bremenijo odgovornosti za genocid. Odvetnika sta želela prisostvovati zaslišanjem zato, da bi ugotovala, na podlagi katerih dokazov so tožilci izdali nalog za Karadžičevo aretacijo. V Stockholmu pa se je vCeraj začelo 5. letno zasedanje Parlamentarne skupSCine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki se ga udeležuje tudi slovenska parlamentarna delegacija. Sodelujoči so razpravljali zlasti o položaju na območju nekdanje Jugoslavije, pri Čemer je predsednik Varnostnega foruma Flavio Cotti zatrdil, da bodo volitve v BiH potekale v predvidenem roku, torej 14. septembra, in dodal, da sodelovanje obtoženih vojnih zločincev, kot je KaradžiC, na volitvah utegne uzakoniti etnično sovraštvo in nasilje. Dopisnik Reuterja iz Sarajeva je poročal, da je pododbor OVSE z odločitvijo, da je KaradžiCeva Srbska demokratična stranka nezakonita, še dodatno razburkal ozračje v Bosni. SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV BALKANSKIH DRŽAV V SOFIJI NOVICE Okrvavljeni polotok se želi znebiti slabega slovesa V ospredju pogovorov so gospodarski in varnostni odnosi - Slovenija na srečanju sodeluje kot opazovalka SOFIJA (Reuter, M.K.) - Danes in jutri gosti Bolgarija zu-nanje ministre balkanskih držav, ki so se zbrali, da bi obno-vib razrahljane vezi med državami in oprali Balkan slabe-8a slovesa, ki ga je ta dobil med krvavo vojno v nekdanji Jugoslaviji. Prišli so zunanji ministri Grčije, Turčije, ZR Jugo-riavije, BiH, Makedonije, Romunije, Albanije in Bolgarije. Novenija in Hrvaška sta na sestanek poslali opazovalce. Glavni temi pogovorov s*-a gospodarski in vamos-^ odnosi. Bolgarski zuna-n)1 rohiister Pantelej Karasi-toeonov je dejal, da je ta sestanek zelo pomemben za vse države. Ministri želijo začeti z odkrivanjem sku- pnih interesov vseh udeleženk sestanka, pri Čemer se ne bodo pogovarjali o težavah v odnosih med posameznimi državami. Na pogovorih sodelujejo tudi opazovalci iz ZDA, Rusije, Nemčije, Velike Britanije in Francije, poleg njih pa še mednarodni posrednik v Bosni Carl Bildt, poslanci Sveta Evrope, Evropske unije in številnih drugih organizacij. Bolgarijo so za kraj srečanja izbrali zaradi ugodne zemljepisne lege in dobrih odnosov s svojimi sosedami. Ministri bodo govorili o regionalnih vlaganjih, razvoju prometnih, energetskih in telekomunikacijskih povezav ter borbi proti organiziranemu kriminalu, trgovini z drogami in terorizmu. Jutri naj bi podpisali »sofijsko Deklaracijo o stabilnosti, varnosti in sodelovanju«. Bolgarski zunanji minister Georgij Pirinski bo sestanek verjetno izkoristil v svoji predvolilni kampanji pred predsedniškimi volitvami, ki bodo letos. Ljubomir Frckovski, makedonski zunanji minister, se je pritožil, češ, da so mnogi ministri poslali namestnike in da Grki govorijo o »nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji«. Svojo odsotnost je že opravičila turška predstavnica Tansu Ciller, ki ima prenatrpan urnik in ne more priti v Sofijo. ZDA na sestanku zastopa VVilliam Montgomery, bivši veleposlanik v Sofiji, ki ima v Beli hiši trenutno funkcijo svetovalca za Bosno. Iz Rusije prihaja namestnik zunanjega ministra Nikolaj Afanasijevski, Francija, Velika Britanija in Nemčija pa so v Bolgarijo poslale zunanje ministre. P R E M IS L E K O O D_N O S I H MED L J UB^L JA N O j N ZAGREBOM Nas morajo res Američani naučiti, kaj je to sožitje? Na žalostno sivem in pustem hrvaškem političnem nebu je opozicija vse dlje od pozicije; beri: vse dlje je od možnosti, da se nekoč dokoplje oblasti. Ozračje na Hrvaškem je pod vodstvom , Z in njenega nacional-poputizma izrazito ne-izrazito, kar zadeva nagib na levo ali desno, zato so manjše stranke prisiljene tekmovati s HDZ v patriotizmu, namesto da bi z drugačnimi programi poskušale priti na vrh. Kljub temu so takoimenovani pravaši organi-rirak nekakšno ustanovitveno skupščino, na kateri naj bi se vse stranke, ki se ponosno razglašajo za dedinje Stranke prava, združile v »močno konservativno, nacionalistično stranko«. Levica (SDP) se skriva pod okriljem meščanskih strank m kljub nenehnim govoricam in poskusom ustvarjanja koalicije po vzoru italijanske Oljke ostaja sama s svojimi desetimi odstotki volilcev. Medtem se igra »povuci - potegni« v Bosni nadaljuje. Naprej je moral Clinton sam od Tudmana zahtevati iddnitev Herceg-Bosne, potem se je Perry]u mudilo v Sarajevo in Mostar, kjer je urejal nesporazumi med federalnimi partnerji. Očitno je res, da obveščevalna služba v ZDA »rada da« (finančno podpre svoje sodelavce). Milan Rakovac Američani v Bosni ne popuščajo in učinkovitosti ameriških sil, ki ima gotovo »globlje vzroke«, smo lahko priče vsak dan. Kaže se v uspešnem delovanju principa palice in korenčka, za katerega smo na Balkanu očitno zelo dovzetni. Znak učinkovitosti sodelavcev Cie je tudi Karadžičev odstop in njegova odpoved kandidaturi na volitvah. Očitna je v upehu generala Kleina, ki je dosegel mimo reintegracijo vzhodne Slavonije in Baranje. Človek se kar ne more znebiti občutka, da je prava tragedija, da se Američani niso v dogajanja vmešali že leta 1991 in je morala najprej Evropa pet let dokazovati svojo impotentnost. Razlogov za optimizem ne daje niti neprestano zategovanje odnosov Ljubljana - Zagreb. »Ribiška kriza«, diplomatske note, ostre izjave ..., potem spet umiritev. Najprej BiseviC zagotovi, da se bodo pogovori nadaljevali, potem se Granič in Thaler presrečno smehljata v kamere in napovesta postopno rešitev problemov... Spor o Piranskem zalivu pa ostaja - začarani krog. Kaj pa, če bi tudi Hrvati in Slovenci poklicali Američane? Tudman in Kučan bi se prijetno namestila v prelepem blejskem ambientu. Na vrat na nos bi pridrvel tudi prezaposleni Christopher in prisrčno zaCel pogajanja s: »Hey guys, what‘s up?« (Zdravo fanta, kaj bo dobrega?) Potem bi preznojeni kartografi z nadzvočno hitrostjo izrisovali in brisali mejne Črte. Vipavski pinot bi, kot znoj z obrazov, tekel v potokih, mi pa bi, kot v starih časih CK ZKJ, zrli v televizijske sprejemnike in pričakovali končni izid. To, kar se dogaja med Ljubljano in Zagrebom, se mi zdi vse bolj podobno slabo režirani farsi. Churchill je dejal, da boš, če hočeš nekaj rešiti, to tudi rešil. V nasprotnem primeru bos ustanovil komisijo. Očitno nam ni do rešitve piranskega spora. Zdi se, da vzdrževanje napetosti zelo godi slovensko-hr-vaškemu nacional-egoizmu. Slovenija obnavlja enotni kulturni prostor. Čudovito. Kaj, če bi še Slovenci in Hrvati priznali italijanski »enotni kulturni prostor«? Seveda so napori italijanske unije, da bi dosegla teritorialno enotnost, nesmiselni. To pa velja tudi za nepripravljenost obeh držav, da bi uredili vprašanja zaščite italijanskih manjšin. Na osimske sporazume se sklicujemo vedno le takrat, kadar nam to ustreza; drugi strani pa zmanjkuje potrpljenja. Cas bi že bil, da pokažemo, kako si predstavljamo sožitje. Evropska komisija pojasnjuje ozadje jedrskega »škandala« BRUSELJ (STA) - Evropski parlament je od Evropske komisije v Bruslju vCeraj zahteval pojasnila v zvezi z študijskim obiskom skupine slovenskih novinarjev, ki so si aprila ogledali jedrske elektrarne v Belgiji, Nemčiji in na Švedskem. Evropska komisija se je na obtožbo s strani evropskih parlamentarcev, ces da gre za »nezaslišan poskus vpliva na javno mnenje v Sloveniji in resno kršitev nevtralnosti Evropske komisije na področju uporabe jedrske energije« odzvala s pojasnilom, da je obisk pripravila na prošnjo slovenskih oblasti, ki so predlagale tako seznam novinarjev kot vsebino programa. Program obiska je komisija pripravila skupaj s slovenskimi oblastmi in ni temeljil na predlogu jedrskega lobija Foratom, Čeprav je bil »po nesreči« program natisnjen na papirju s Foratomovo glavo, je povedal Nico VVegter, tiskovni predstavnik komisarja Hansa van den Broeka, zadolženega za skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Tiskovni predstavnik je obžaloval to »napako« ter zatrdil, da Foratom ni pripravil programa, temveč je komisiji samo pomagal navezati stike z jedrskimi elektrarnami. Za izvedbo programa je poskrbel van den Broekov oddelek komisije, kajti studijski obisk je v celoti financiral program Phare za pomoč srednje- in vzhodnoevropskim državam. Nadaljevanje individualnega dialoga z zvezo Nato BRUSELJ (STA) - Državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ignac Golob in državni sekretar v obrambnem munstrstvu Gorazd Vidrih z delegacijo bosta v sredo na sedežu Nata opravila naslednji krog pogovorov v okvira ti. intenzivnega dvostranskega dialoga na osnovi Natove širitvene strategije. Njun sogovornik na bo pomočnik generalnega sekretarja Nata Gerhard von Moltke, ki je zadolžen za politična vprašanja in vodi posebno skupino za individualni dialog z zainteresiranimi partnerskimi državami. Predsednik državnega zbora potuje v Bruselj LJUBLJANA (STA) - Jožef Skolc bo prihodnji teden obiskal Bruselj, kjer se bo sestal z najvisjimi predstavniki belgijskega in Evropskega parlamenta. V torek se bo najprej sestal s predsednikom poslanskega doma belgijskega parlamenta Langendriesom in se bo srečal s predsednikom Evropskega parlamenta Ha-nschom. V sredo se bo Školč udeležil tretjega sestanka Klausa Hanscha s predsedniki parlamentov pridruženih članic EU iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki bo namenjen razpravi o medvladni konferenci o reformi petnajsterice, stroških širitve unije in drugih sorodnih vprašanjih. V četrtek se bo Skolc sestal še s predsednikom belgijskega senata Svvaelenom. NOGOMET / ATLANTA h TENIS / VVIMBLEDON KOLESARSTVO / 6. ETAPA TOUR DE FRANCE Maldini izbral osemnajst nogometašev za olimpiado Na pot bodo »azzurri« odšli v ponedeljek Dež še naprej glavni protagonist Moška finalista še nista znana - Pri ženskah danes v finalu Stefti GrafzArantxo Sanchez Boogerd v zadnjem kilometru presenetil najboljše šprinterje Danes se karavana seli v Alpe RIM - Cesare Maldini je včeraj izbral 18 nogometašev, ki bodo branili barve Italije na olimpijskem nogometnem turnirju v Atlanti. Ekpia bo v ZDA odpotovala v ponedeljek, do začetka olimpijskih iger pa se bo pripravljala v New Jerseyju. • Potniki za Atlanto so naslednji: vratarja: Gianluigi Buffon (Parma), Gianluca Pagliuca (Inter); obrambni igralci: Antonino Bernardini (Roma), Fabio Cannavaro (Parma), Salvatore Fresi (Inter), Fabio Galante (Genoa), Alessandro Nesta (Lazio), Christian Panucci (Milan), Alessandro Pistone (Inter); vezni igralci: Raffaele Ame-trano (Udinese), Massimo Brambilla (Parma), Massimo Crippa (Parma), Fabio Pecchia (Napoli), Damiano Tommasi (Roma); napadalci: Marco Branca (Inter), Marco Delvecchio (Roma), Cristiano Lucarelli (Cosen-za), Domenico Morfeo (Atalanta). Prvo tekom na OI bo reprezentanca Italije odigrala 21. julija proti Mehiki v Birminghamu (VVashing-ton Dc) Steffi Graf osmič v finalu VVimbledona (AP) LONDON - Dez je Se naprej glavni protagonist 110. teniškega turnirja v VVimbledonu. Včeraj so na osrednjem igrišču le uspeh odigrah odločilni tretji set med prvo nosilko Steffi Graf in Japonko Kimiko Date. Grafova je dobila odločilni tretji niz proti Japonki in tako slavila s 6:2, 2:6 (pri tem stanju so polfinalni dvoboj prekinili v četrtek zaradi teme) in 6:3. V finalu se bo branilka vvimbledonskega naslova pomerila s svojo tradicionalno tekmico Aranbco Sanchez Vicario. Precej manj sreče z vremenom sta imela Američana Todd Martin in Mali-Vai VVashington. Po dveh urah in 43 minutah igre - toda zaradi dežja je srečanje trajalo precej dlje - so njun dvoboj zaradi hudega naliva prekinili pri stanju 2:2 v nizih. Martin si je zagotovil prvi niz s 7:5, v drugem je bil boljši VVashington s 6:4, Martin je spet povedel z zmago v tie breaku v tretjem nizu, četrti niz pa je bil spet v rokah temnopoltega VVasningtona, ki je dobil set s 6:3, toda takrat se je spet ulilo in dvoboj so prekanili. Drugega polfinalnega srečanja med Krajickom in Stoltenbergom sploh niso začeli. ABC LES BAINS - Mladi Nizozemec Michael Boogerd je dobil Šesto etapo kolesarske dirke Po Franciji od Senansa do Aix les Bainsa v skupni dolžini 207 kilometrov. Boogerd je do zmage prišel v zadnjih 1500 metrih, ko je nekoliko pospešil in za sekundo pustil za seboj glavnino, v kateri so bili vsi najboljši. Nizozemec je profesionalec šele dve leti, včerajšnja zmaga pa predstavlja zanj doslej največji uspeh. V Sprintu za drugo mesto je bil najmočnejši Nemec Erik Zabel, tretji pa Laurent Jalabert. Rumeno majico je še naprej obdržal Stephane Heulot. Ves čas dirke je močno deževalo, kar je kolesarjem povzročalo precej težav. Tistim, ki so se ze poslovili od Toma, pa se je včeraj pridružil še nekdanji svetovni prvak Američan Lance Armstrong, ki je odstopil po približno sedemdesetih kilometrih. Danes se kolesarska karavana seh v Alpe. Na sporedu bo namreč 199 km dolga etapa od Cham-beryja do Les Arcsa. S to etapo se bo dejansko začela prava bitka za končno zmago. Vrstni red 6. etape (Senans -Aix les Bains, 207 km): 1. Michael Boogerd (Niz) 5 m 5 minut 38 sekund; 2. Erik Zabel (Nem) +1 sekunda; 3. Lament Jalabert (Fra), 4. Andrej Gmil (Ukr), 5. Fabio Baldato (Ita), 6. Jasper Skibby (Dan), 7. Andrea Tafi (Ita), 8. Rolf Sorensen (Dan), 9. Paolo Foma-ciari (Ita), 10. Zbignievv Spmch (Pol) itd. vsi v času Zabela; skupni vrstni red: 1. Stephane Heulot (Fra) 34 ur 55 minut 27 sekund; 2. Mariane Piccoli (Ita) + 20; 3. Alex Ziille (Svi) +4:05; 4. Lament Jalabert (Fra) +4:06; 5. Jevgenij Berzin (Rus) +4:08; 6. Abraham Olano (Spa) +4:12; 7. Bjarne Riis (Dan) +4:16; 8. Mi-guel Indmain (Spa) +4:17; 9. Rolf Jaermann (Svi) +4:20; 10. Chris Boardman +4:22 itd. NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Prvoligaši od drugega kola Prvo kolo 24. avgusta na sporedu pa bo samo ena tekma MILAN - Včeraj so določili pare pr- vembra) pa bo v veljavi klasični sivega in drugega kola italijanskega no- stem dveh tekem, ki bo veljal tudi v gometnega pokala za sezono 1996/97. polfinalu (29. januarja in 26. februarja Prvo kolo bo na sporedu 24. avgusta, 1996) in v finalu, ki bo na sporedu 4. drugo pa 28. avgusta. in 11. junija 1997. V prvem kolu bo na sporedu ena Pari prvega kola (24.8) so na-sama tekma (z morebitnimi podaljški slednji, za zmagovalca pa je naveden in enajstmetrovkami). Tudi v drugem tudi nasprotnik v drugem kolu (28.8): kolu bo na sporedu ena sama tekma, Empoh/Reggina - Milan; Spal/Atalan-domačin pa bo slabše uvrščena ekipa, ta (23/8, TV) - Reggiana: Lecce/Genoa V primeru neodločenega izida po 90. - Sampdoria (27/8, TV); Brescia/Luc- minutah igre, bodo 1. septembra odi- chese - Vicenza; Como/Cremonese -grah povratno tekmo, pri čemer bodo Udinese; Castel di Sangro/Cesena -v primeru enakega rezultata po 90. Roma; Gualdo/Torino - Bologna; Pi-• minutah na drugi tekmi igrali po- stoiese/Cosenza - Fiorentina; Avelli-daljške.in izvajali tudi morebitne no/Venezia - Lazio; Ascoli/Bari - Ve-enajstmetrovke. rona; Ancona/Pescara - Parma; Mon- Tretje kolo, po enakem sistemu kot za/Padova - Napoli; Chievo V./Saler-drugo, bo na sporedu 23. oktobra z nitana - Cagliari; Ravenna/Palermo -morebitno povratno tekmo 6. novem- Inter (29/8, TV); Nocerina/Piacenza -bra, od četrtfinala dalje (13. in 27. no- Perugia; F.Andria/Foggia - Juventus. KOŠARKA / Al LIGA Državno prvenstvo se bo začelo 22. septembra RIM - Komisar košarkarske Lige Angelo Rovah je včeraj objavil datume za tekmovanje v Al ligi, medtem ko bodo datumi za A2 določeni, ko se bo vedelo za točno število vpisanih ekip. Prvenstvo s 14 ekipami se bo začelo 22. septembra, redni del pa se bo končal 19. marca 1997. Osmina finala v play offu bo na sporedu od 25. marca do 1. aprila, četrtfinale od 6. do 17. aprila, polfinale od 20. aprila do 4. maja, finale pa od 6. do 17. maja. Italijanski pokal se bo s šestnajstino finala začel 20. avgusta (povratne tekme bodo 1. septembra), »final four« pa bo na sporedu 21. in 22. marca prihodnje leto. Osmina in četrhna finala pokala bosta na sporedu v septembru (3. in 5. oziroma 8. in 12.). Tekma za superpokal med Stefanelom iz Milana in Mashem iz Verone bo 15. septembra. Kraj bodo še določili, tam pa bodo tudi uradno predstavili letošnje prvenstvo. Kot običajno bo tudi v tej sezoni na programu Ali star game, ki jo bodo odigrah 22. februarja 1997. KOTALKANJE / MEMORIAL PAULIN Ekipa Trsta slavita pred Gorico in slovensko vrsto V Gradišču je bila na sporedu druga trofeja v umetnostnem kotalkanju za memorial »Fabio Paulin«, največ uspeha pa je imela tržaška ekipa, ki je zbrala 62 točk, drugo mesto je osvojila Gorica, tretji pa so bih kotalkarji iz Slovenije. V tržaški ekipi velja posebej omeniti nastop pole-tovke Tanje Romano (na sliki) , ki je z najvišjimi ocenami tekmovanja zanesljivo zmagala pri dekletih. Romano je skupšno dobila 31, 3 točke, pri čemer je za težavnost svojega programa dobila poprečno oceno 5,1, za stil pa 5, 3 točke. NOVICE Po Vianiniju še Laezza pri Pallacanestro Trieste TRST - Vodstvo tržaškega košarkarskega prvoligaša Pallacanestro Trieste si je po četrtkovem podpisu centra Alberta Vianinija včeraj zagotovilo še 23-let-nega playmakerja Aniella Laezzo iz Neaplja, ki pa je zadnje sezone igral za Mash iz Verone. Benetton iz Tre viša pa je najel 231etnega Američana irskega rodu Glenna Sekundo. Visok je 203 cm in tehta 100 km. Lani je bil najboljši strelec (14 toekna tekmo) in drugi skakalec (6 skokov na tekm) v ekipi Perm State University, ki sodi med deset najboljših univerzitetnih moštev v ZDA. fina dober met za tri točke, igra pa na mestu krila. Z njim je benetton podpisal triletno pogodbo. Di Matteo bo pri Chelseaju zaslužil tri milijarde letno LONDON - Roberto Di Matteo je včeraj v Londonu podpisal štiriletni dogovor z angleškim prvoligašem Chelseajem. V štirih letih bo Di Matteo dobil približno 12 milijard lir. Nosil bo majico s številko 16, njegov soigralec pa bo Gianluca Vialli. Oba nogometaša je želel Ruud Gullit, ki je pri Chelseaju trener in igralec. Obvestila ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in v Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. SK DEVIN obvešča elane in prijatelje, da bo društveni Športni praznik 27. in 28. julija v Praprotu. Seja za organizacijo praznika bo v torek, 9. julija ob 20.45 na sedežu v Cerovljah. »SISTEMA TRIESTE« / ZA POMOČ TRŽAŠKIM EKIPNIM ŠPORTOM Košarki in rokometu naj bi se kasneje pridružili še drugi športi Kot smo že poročali, so pred dnevi v krožku družbe Assicu-razioni Generali v Trstu uradno predstavili družbo Sistema Trieste, ki so jo ustanovili z namenom, da bi nudila finančno in organizacijsko podporo košarkarskemu in rokometnemu prvoligašu, ki zastopata Trst na najvišjem nivoju na italijanski in tudi evropski sceni. Družba je pravzaprav nastala že pred dvema letoma, ko je Stefanel s selitvijo v Milan nepričakovano zapustil Trst in pustil ekipo brez vodstva, organizacijske strukture in igralcev. Tedaj so ekipi priskočili na pomoč Illy, Janoušek in še nekateri drugi podjetniki, ki so z velikimi težavami uspeh vpisati ekipo v prvenstvo in jo obdržah v družbi najboljših. Letos so v družbo pristopih novi člani - naj omenimo le Dukcevicha, Tržaško hranilnico in zavarovalnico Assicurazioni Generali - obenem pa jo preuredili tako, da je postala »hol- ding« t.j. glavna družba v skupini, kjer ima lastništvo družb Pallacanestro Trieste, Pallama-no Trieste in Sistema Trieste Servizi. Prvi dve se bosta ukvarjali izključno s športno dejavnostjo, tretja, ki jo bo vodil znani rokometni strokovnjak Giuseppe Lo Duca, pa bo opravljala storitve, potrebne za uspešno delovanje športnih ekip, kot so sklepanje pogodb s sponzorji, reklame, abonmajske kampanje, knjigovodstvo, reševanje davčnih problemov ipd. V bodoče namerava Sistema Trieste razširih svojo dejavnost še na druge športne discipline, obenem pa pritegniti še druge družbenike. V kratkem naj bi tako pristopil znani podjetnik Lucchini, družba Iniziahve Im-mobiliari in še dragi. Svoj delež lahko prispevajo tudi zasebniki, ki jim je pri srcu razvoj športnih dejavnosti v našem mestu. Zaenkrat je družbi uspelo dejansko odpraviti vse dolgove in vzpostavih solidno finančno bazo, ki košarkarski ekipi omogoča vpis v prvenstvo. Varčevalna politika v prejšnjih letih, ko ni pri košarki niso izdali velikih vsot za nakup igralcev, se je obrestovala, saj bodo od sezone 1997/98 po znani razsodbi Bosman vsi igralci prosti in bodo lahko neposredno sklepali pogodbe z ekipami. Kdor je torej investiral v teh letih milijardne vsote za nakup igralcev, bo dejansko utrpel veliko izgubo. Kar se ekipe tiče, bo skoraj gotovo nastopala v Al ligi. Okrepila se je že z Angležem ameriške šole Herrimanom, ki lahko igra v različnih vlogah, dokončno je odkupila Massima Guerro, triletno pogodbo pa je podpisal tudi center Benettona Vianini. Ekipo bodo dopolnili še nekateri igralci, ki so že nastopali v lanski sezoni (brez dvoma Tonut, Gironi, Gori, Pol-bodetto) in dva tujca (en režiser in eno krilo-center). Ce bo vodstvo najelo dva solidna igralca, bo prav gotovo ekipa močnejša kot lansko leto, tudi upoštevajoč dejstvo, da se mnogi italijanski igralci selijo drugam (predvsem v Grčijo) in da izgle-da, da se ostale ekipe iz spodnjega dela lestvice nikakor niso okrepile. Obenem gre poudarih, da bo v vseh ekipah nastopal po en igralec iz Evropske unije, zaradi česar bodo ob posrečeni izbiri le-tega pridobile predvsem manj kotirane ekipe. Odprto je še vprašanje sponzorja. Kaže pa, da ima vodstvo kluba več možnosti in izbira tisto, ki je najbolj ugodna. Poudariti gre nazadnje še, da bodo v prihodnji sezoni verjetno predvajali vsako nedeljo drugi polčas ene od tekem košarkarske Al lige po drugem sporedu Rai od 19. do 19.45 in bo torej košarka prvič v zgodovini neposredni tekmec nogometu, ki je doslej imel glavni delež v nedeljskih televizijskih sporedih. (Marko Oblak) GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1996 Od 9. do 14.7. bo na programu opereta »Can-tando sotto la pioggia«, glasba Nado Herb Brovvn; od 27.7.- do 2.8. opereta »Scugnizza« Maria Coste. Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich (9-12, 18"21) ali 0336/264842). ^ okviru Festivala operete se bodo v raznih krajih Furlanije odvijali koncerti orkestra Gledališča Verdi z naslovom »Operetna fantazija«. Naslednji koncerti bodo: danes, 6. julija, ob 21. uri v Čedadu, Piazza del Duomo; v nedeljo, 21. julija v Morteglianu - Villa di Var-mo; v torek, 23. t. m., ob 21.30 v Sacileju na Prireditvi Estate Giovani; v sredo, 24. julija, KOROŠKA ob 21. uri v Trstu, na Pomorski postaji; ter v petek, 26. julija, ob 21. uri v Lignanu, Arena Alpe Adria. Predprodaja vstopnic pred koncertom ali v dvorani Tripcovich. KOPER 3.Primorski poletni festival Titov trg: Danes, 6. t.m., ob 21.30 - Ririe Woodbury Dance Company (ZDA) - plesni veCer. Vrt pokrajinskega arhiva : V ponedeljek, 8 t.m., ob 21.30 -Premiera lutkovne predstave M. Jesih »Zvezda in srce» , režija Matija Milčinski. V torek, 9. t.m.: Kopališki park: ob 18.30 -»Teatro del sole« - Italija; Titov trg: od 19.00 do 21.30 - Papilu delavnica - Buffeto (Rusija) in Billy Bernhard (Nemčija); Vinakoper klet: ob 21.30 - VeCer z Izstokom Mlakarjem. ROZIK V podružnici na Humu: danes, 6. julija bo °b 20.30 koncert kvarteta godal »Rožmarin«. Borovlje Pri Cingelcu: Danes, 6. t.m., ob 20.00 - Slo-vestnost ob 15. obletnici MPZ Borovlje. ŠINTJAKOB v požu Farni dom: Danes, 6. t.m., ob 20.30 - Wie- ner Tschuschenkapelle in Ghorwane »Povratna igra«. RADIŠE Kulturni dom SPD Radise: Jutri, 7. t.m., ob 14.00 - Slavnostno odkritje Spomenika preganjanja. DOBRLA VAS V Samostanu - SPD Srce: v sredo, 10. julija, bo ob 20. uri koncert »Dežela ob Dravi -Land an der Drau«. Sodelujejo: kvartet bratov Smrtnik, MePZ iz Grebinja, MePZ Srce in kvartet Almrose iz Radentheina. BEKSTANJ Grajska arena: V ponedeljek, 8.t.m., ob 20.00 - Bekstanjski festival: Koncert Pasadena Roof Orkestra iz ZDA. V TINJE Dom prosvete Sodalitas: V ponedeljek, S.t.m., ob 20.00 - Predavanje »Amerika pred J volitvami - dvoboj med generacijama«. H TRSI Grad Sv.Justa 9tTi, 7. t.m., ob 21.30 - Koncert makedonske ^jpine Anastasia. Predprodaja vstopnic pri ržasko koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11. novembra 1996 in se zaključila L aprila 1997. Juhi, 7. t.m., koncert Vasca Rossija. Folkest Na trgu Castello v Vidmu bo v torek, 9. t.n 20.30 - Koncert Loua Redda. lolmecu bo danes, 6. t.m., ob 20.30 - S ^Razafindrakoto. ?n ^n' ^orgiu di Nogaro bo danes, 6.t.m., < -30 - Etienne Grandjean. p Fagnaccu jutri, 7.t.m„ ob 20.30 - Etiem Grandjean. UGNANO Danes, 6.t.m., Festivalbar. KQP|r^ ’’ 7- t.m., koncert Briana Adamsa. PASSARIANO Villa Manin- Folkest V ponedeljek, 8. t.m., - Koncert Boba Dylana. Razstave 8® TRSI Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: 113 °8*ed je razstava »Trieste. Real ta, immagi-ne, immaginazione«. Muzej Revoltella a ogled je razstava umetnin Nina Perizija (1935-1993) Galerij® Bassanese: na ogled je razstava 'ka Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Rornagnano Sesia 28078». ržaska turistična ustanova-Ul.S.Nicolo 20 , 0 jubja je na ogled razstava del slikarke Rucie Danielis. Turistična ustanova v Sesljanu 0 Iti- t.m. je na ogled razstava slikarja Piera Fina. BGLJUNIC Pivnica III. generazione: razstavlja Giusy Grisafy. šlANJIL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona. JOOROSKA CILOVEC Dom umetnikov - Do 13. julija je na ogled razstava JusefaMikla. alerija Ars Temporis: Do 15. septembra je na ogled razstava nakitni objekti »Cermak und Cermak« Deželni muzej -Do septembra je na ogled posebna razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem« Deželna galerija - Na ogled so dela Melitte Moschik. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 13.7. je na ogled Fotorazstava »Asservate-Auschvvitz, Buchenvvald, Yad Vashem« - Naomi Teresa Samon. Od 13.t.m. bo na ogled etnološka razstava o lanu. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). TINJE Dom prosvete: Na ogled je razstava Erike Jellitsch »Spomini na svili«. DOBRLA VAS Samostan: Do 17. julija je na ogled razstava del Valentina Omana. ROŽEK Galerija Sikoronja: Do 28. t.m. je na ogled razstava del Konrada Kollerja. Grajska galerija - Do 30. septembra je na ogled razstava del (pokrajinarstvo) Veronike von Degenfeld . GLEDALIŠČA r m® m SNG OPERA IN BALET Župančičevo 1. Liubliana tel: 061/331-945 aZMUnare*. mteemm auroaSC* t umiMt* Poletna sezona v sodelovanju s Festivalom Ljubljana: 15. julija, ob 21. uri: F. Mendelssohn: SEN KRESNE NOČI 22. in 26. julija, ob 21. uri: J. Massenet: MANON 24. julija, ob 21. uri: E. d'Albert: MRTVE OCI MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Sreda, 21. asvgusta, ob 20.30, v Ljubljanskih Križankah. TITOV TRG KOPER Danes, 6. julija, ob 21.30: RIRIE & WOODBURY DANCE COMPANV (foto). Plesna skupina iz ZDA s koreografijami: Ascension, Llnvasion, Fifty Years, Tenmile, Dummy VValtz, In Our Own Image, The Catch. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljano tel: 061/312-860 A. T. Linhart: TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI Sreda, 10. julija, ob 20. uri, za IZVEN. PREMIERA. Četrtek, 11. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Petek, 12. julija, ob 20. uri, za IZVEN. Predstave bodo na Ljubljanskem gradu. METELKOVA Ljubljano GROMKI FESTIVAL Torek, 9. julija, ob 21. uri: Gledališka predstava Teatra Gromki: PRAVA REC, EDO. Nastopata Metka Trdin in Drago Milino vic. FESTIVAL LENT MARIBOR ŽIVA URA Turn - Narodni dom Ulična gledališča na festivalu Lent: Danes, 6. julija, ob 12. uri: Irrvvisch (Avstrija). Jutri, 7. julija, ob 12. uri: Gledališče Fourklor (Slovenija). CANKARJEV DOM Razstave Miro Potočnik: SKRIVNOSTI LJUBLJANICE. Razstava podvodne fotografije. (do 28. julija) Arheološka razstava ljubljanskega poletja 1996: POZDRAVLJENI, PREDNAMCI! Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka. (do 25. avgusta) Blagajna je do 1. septembra odprta le eno uro pred zadetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA AVDITORIJ PORTOROŽ Danes, 6. julija ob 21. uri: THE DUBLINERS. HALA TIVOLI Celovško 25. Ljubljano Torek, 9. julija, ob 21. uri: SEX PISTOLS. Punk koncert. FESTIVAL LENT MARIBOR Danes, 6. julija: PIHALNI ORKESTER KUD POSTA. Veliki oder, ob 19.30. SALLY ROSE BAND. Veliki oder, ob 21.30. THE ZAGREB JAZZ POR-TRAIT. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. MARKO BRECELJ. Jurčkov oder, ob 20. uri. DON MENTONI. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. Jutri, 7. julija: SOUL FINGERS. Veliki oder, ob 21.30. AD LIB QUARTET. Pri Minoritskem samostanu, ob 21.15. ALL CAPONE STRAJH TRIO. Jurčkov oder, ob 20. uri. MARTA ZORE & BAND. Oder pri Stari trti, ob 21. uri. ŠKOFJELOŠKI POLETNI VEČERI Danes, 6. julija ob 20.30, razvaline Starega gradu: Pevska skupina KATICE. KOPRSKI STADION Jutri, 7. julija, ob 20. uri: BRYAN ADAMS. Gosta: Melissa Etheridge in Sank rock. Pop rock koncert. METELKOVA Ljubljana GROMKI FESTIVAL Ponedeljek, 8. julija, ob 21. uri: solo nastop violinista Branka Brezavščka, sledi literarni večer pesnika Uroša Zupana. Četrtek, 11. julija, ob 21. uri: jazz koncert Tomaža Groma (kontrabas) in Draga Ivanuše (klaviature). Petek, 12. julija, ob 21. uri: solo koncert kitarista in kiparja Boštjana Novaka. FESTIVAL LJUBLJANA 44. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL: Križanke, 8. julija ob 21. uri: DNA NOCHE DE FIESTA Y BAILE. OSCAR D'LEON EL LEON DE LA SALSA. Križanke, 9. julija ob 21. uri: Plesna skupina RIRIE - WOODBURY iz ZDA. Križanke, 10. julija ob 21. uri: LATIN JAZZ: ARTURO SANDOVAUS LATIN TRAIN. Informacije in prodaja vstopnic pri blagajni Festivala Ljubljana vsak delavnik med 11. in 19. uro (rezervacije med 10. in 11. uro), v soboto med 11. in 13., ter uro pred predstavo na prizorišču. RAZSTAVE GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana 4. VELIKA NAGRADA RISBE ALPE-JADRAN Razstava bo na ogled do 31. avgusta. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana Giinter Brus Bliskoviti vpadi v vnaprej dane ideje Razstava bo na ogled do 25. avgusta. MALA GALERIJA Slovenska 35. Lubljana Zora Stančič CHIAROSCURO. Razstava bo na ogled do 1. septembra,-GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper Karel Zelenko Pregledna razstava grafik. (Do 24. julija) BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31, Liubliana Marko A. Kovačič Zatišje pred viharjem. Razstava bo na ogled do 9. avgusta. GALERIJA ZDSLU Komenskega 8. Liubliana Junoš Miklavc LOKANTAYA-WORLD'S END Razstava bo na ogled do 27. julija. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje SODOBNA SPANSKA GRAFIKA Razstava bo na ogled do 20. julija. GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper TELO ANGELA Skupinski razstavni projekt umetnikov iz Slovenije in Italije. Slike, kipi, fotografije, videoinštalacije, prostorske postavitve in posegi virtualne resničnosti. (Do 15. avgusta) DOLENJSKI MUZEJ Muzejska 7. Novo mesto 4. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE OTOCEC. Razstava bo na ogled do 30. septembra. GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Glavni trg 24. . Sloveni Gradec Stefan Marflak Pregledna razstava slik 1981-1996. (Do 21. julija) GALERIJA AUSTROTEL Miklošičeva 9. Ljubljana V galeriji je do 10. avgusta na ogled razstava grafik akademske slikarke Milene Gregorčič. GRAD PODSREDA KOZJANSKI PARK EVROPSKO UPORABNO STEKLO Pregledna razstava, 600 predmetov devetdeset oblikovalcev iz dvanajstih evropskih dežel od Skandinavije do Sredozemlja. (Do 29. septembra) Sobota, 6. julija 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Z" z Horoskop zapisal B. R. K. ff M v(7(Vc M 13HV>KmO ‘snmvNHAV 'mzo ‘VIONH ‘aosmvzod ‘omL ‘JHVN :OUABJOpOy\ :A3US3X RAI 3 slovenski program S RAI 1 7.00 9.00 9.40 10.20 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.30 15.55 17.55 18.00. 18.15 18.35 19,50 20.00 20.45 22.55 23.00 0.00 0.20 2.00 3.35 4.10 I Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo, risanke Film: Mogli pericolose (kom., It. '58, i. S. Kosci-na, R. Salvatori, D. Gray) Mednarodni baletni maraton Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Konj kot prida (i. A. Lan-sbury, Jeny Orbach) Izžrebanje lota Dnevnik Film: Bine Dolphin - L’ avventura continua (pust., ZDA ’90, i. T. Free-man, G. Valerio) Sedem dni v parlamentu Film: II coraggio di parla-re (dram.. It. ’87, i. G.L. Schiavoni, R. Cucciolla) Izžrebanje lota Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan Dok.: Tocco e ritocco Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Giochi senza frontiere - Igre brez meja (vodi Ettore Andenna) Dnevnik Posebnosti Tgl Dnevnik 1, zapisnik, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Film: Naufraghi sotto co-sta (dram.. It. ’92, r. M. Golli, i. S. Ferilli, T. Pa-lazzo, C. Spadaro) Variete: Studio Uno (r. A Falqui, ’62 - ’63, 6.) Dok.: Srečanje z Dinom De Laurentiis Doc Musič Club - Izbor mednarodne glasbe F RAI 2 Nan.: Paradise Beach TV film: Corsa per un so-gno (dram., ZDA ’92) Tgr v Evropi, 10.00 dnevnik,10.05 Evropski dnevi Nan.: Zdravnik med medvedi Dnevnik Aktualno: Potrebujem te Dnevnik Aktualno: Dalle parole ai fatti - Od besed k dejanju Film: Non ti conosco piu amore (kom., It, ’80) Izžrebanje lota Aktualno: Cercando cer-cando (vodi I. Moscato) Film: II ritorno del pisto-lero (vestem, ZDA ’67) Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Ispettore Tibbs Šport in kratke vesti Variete: Go-Cart Dnevnik TV film: Indagine oltre la vita (fant., ZDA '94, i. J. Gedrick, G. Hudson) Aktualno: Europa con-viene (vodi D. Calastri) Dnevnik Film: Abissinia (It. ’92) Film: Alto tradimento RAI 3 Pregled tiska Film: Anteiope Cobbler (kom., It. ’91) Film: Miltoni che scotta-no (kom., VB ’68) Film: I compagni (dram., It. '63, r. M. Monicelli) Dnevnik, deželni progr. Aktualno: V Evropi Šport: Tour de France Deželne vesti, dnevnik Tg3 Extra, 14.30 Okolje Italija Šport: Tour de France, žensko kolesarstvo, golf, rally RAI, tenis Vreme in dnevnik Deželne vesti Šport: VeCemi Tour Film: Mister Roberts (kom., ZDA ’55, i. H. Fonda, J. Lemmon) Dnevnik, deželne vesti Film: Gane di paglia (dram., ZDA ’91) Dnevnik in vreme Šport: tenis, 1.30 kotalkanje, 2.00 jadranje Variete: Fuori orario, vmes filmi RETE 4 ITALIA 1 It Slovenija 1 Nan.: Giudice di notte, Otroški variete, vmes ri- 7.00 Love Boat, 8.00 Ra- sanke, Ciao ciao mattina, gionevoli dubbi, 9.00 Giochiamo con..., itd. nad. Un volto, due don- Variete: Ai limiti della ne, 10.00 Zingara, 10.30 realtš 11 dono della vita, 11.45 Nan.: MacGyver, 11.30 La forza deli’ amore, TJ. Hooker vmes (11.30) dnevnik Odprti studio, 12.45 Fatti Nan.: Hiša v preriji e misfatti, 12.50 Šport Dnevnik studio Rubrika o medicini Variete za najmlajše Ciao Nan.: Christy, 17.15 Ar- Ciao Parade, vmes ri- nold sanke Aktualno: Agencija Nan.: Don Tonino, 16.00 Variete: Gosi come siamo Professione vacanze, (vodi Paola Saluzzi) 18.00 Tarzan (i. Wolf Nan.: Jeffersonov! Larsen) Dnevnik in vreme Odprti studio, vreme, Variete: Game Boat 18.50 Šport studio Film: Tradimento (dram., Nan.: Palm Springs, It. ’82, i. M. Merola) 20.00 Gli amici di papa Film: Oscuri presagi (i. Bob Saget) (dram., ZDA ’91, i. T. Film: Apache - Pioggia di Russell, J. Russo), vmes fuoco (pust., ZDA ’90, i. (23.30) dnevnik Sean Young, N. Gage, Pregled tiska Tommy Lee Jones) Film: Runaway (pust., ZDA ’84, r. M. Crichton, |§) CANALE 5 i. Tom Selleck, K. Alley, C. Rhodes) Aktualna odd.: Fatti e misfatti Na prvi strani Italija 1 šport Nan.: Flipper Nan.: Star Trek - The Aktualno: Oddaja o Next Generation otroških boleznih Pianeta Bambino Film: Vado a vivere da ^1 solo (kom., It. '82, i. J. Icle 4 Cahi, L. Buzzanca) Nan.: Otto sotto un tetto, 12.00 Nonno felice (i. G. 17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Bramieri), 12.30 Časa Dogodki in odmevi Vianello Nad.: Amore gitano Dnevnik TG 5 Nan.: Beverly Hillibillies Sgarbi quotidiani Glasba: Slot Machine Nad.: Beautiful Film: Cielo giallo (pust., Nan.: Sisters ZDA ’49, i. G. Pečk) Otroški variete Bim Bum Nam: 11 diluvio Bam in risanke Nad.: Amore gitano Nam: Perry Nason Nan.: Pappa e ciccia Variete: Vinca il migliore (vodi Gerry Scotti) ® MONTECARLO Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima sprint (vodita Gabibbo, e 20.00, 22.30, 0.40 Dnev- Miriana Trevisan) nik, 19.50 TMC Šport Variete: Sotto a chi tocca m Dober dan, Zap Zap (vodijo Pamela Prati, Ga- Avtomobilizem špare in Zuzzurro) Tour de France Večerni dnevnik Tg5 Nan.: Kenguru Skippy Zanimivosti o nan: 11 ri- Nan.: Sister Kate torno di New York Police M Film: Una strega in para- Department diso (kom., ZDA ’58, i. Film: La moglie in vacan- Kim Novak, J. Stewart) za, 1’ amante in citta Film: Appuntamento con (kom., It. ’80, i. L. Banfi) la morte (dram., Fr. ’86) Sgarbi quotidiani Nan.: Charlie's Angels 9.00 9.10 9.25 9.40 10.05 10.40 10.55 12.25 13.00 13.05 14.25 15.20 16.10 16.55 17.25 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.15 19.30 19.50 20.10 21.40 22.30 22.55 23.25 0.40 1.05 1.10 Videostrani Radovedni Taček: Zaklad Živalske pravljice: Papuanski pingvin Charlie Mavrica Čarnega jezera Zgodbe iz školjke Učimo se tujih jezikov: angleščina Hugo, povodni konj, ameriški film Eisteddfod '95: Ave na tekmovalnem odru Poročila Lingo, ponovitev Mesta sveta: Lizbona, 1. del švicarske dok. serije Tednik, ponovitev Christy, 21. del serije Ogenj ena moč, 7. del Otroški program: Operacija Strogo zaupno TV dnevnik 1 Alpe Jadran Ozare Hugo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip Poletni 3x3, prenos Namibijska plemena, 2, del ameriške dokumentarne serije Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme, šport Mojster kung fuja, francoski film Sova: Večni sanjač, 2. del ameriške nanizanke Poročila TV jutri, videostrani IT Slovenija 2 Euronevvs Poglej in zadeni, pon. Mleli] Mostovi Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV Rdeča gostilna, francoski cb film Znanost, od blizu, 19. del Atlanta pred Atlanto Tenis - Grand slam, finale (Z), prenos 100 let olimpijske slave, 3. del športnega filma Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper 4x4, oddaja o ljudeh in živalih Zaljubljeni Blume, ameriški film Sobotna noC Tour de France Euronevvs IB Koper 14.30 15.00 18.00 18.45 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.30 21.00 22.15 23.15 Euronevvs Tenis - Grand slam, finale (2), prenos Slovenski program TV Poper, kabaretno-satiricna oddaja Primorska kronika Nikar TV dnevnik Vsedanes Juhi je nedelja, verska oddaja Globusov tik tak, ponovitev Na počitnicah z O. J., filmi, ki jih delajo otroci Sredozemlje Četrtki gospe Julije, 1. del tv nadaljevanke Režija: Paolo Nuzzi e Mas-simo Scaglione. Igrajo: Claudio Gora, Martine Brochard in drugi. Vsedanes Radio Live, glasbena oddaja, vodi Angelo Baiguera GtO Hrvaška 1 TV koledar Poročila Otroci iz Avstralije, 25. del avstralske serije Tarzan - Človek opica, ameriški film Dnevnik Prizma 13.20 15.10 16.00 16.50 Ogrska kontesa iz Zagreba, dok. oddaja Briljantina Vsi poročevalci sveta Poročila 16.55 18.20 19.15 19.30 Sinovi viharjev David Copperfield, 1. del Na začetku je bila beseda Dnevnik 20.10 21.00 22.50 Hrvaške županije: Splitsko-dalmatinska županija, dok. oddaja Melodije hrvaškega Jadrana '96, prenos Dnevnik 23.10 1.50 Polnočna premiera: La meglie nella cornise, 2. del nadaljevanke Melodije hrvaškega Jadrana, razglasitev zmagovalca r Slovenija 1 4.30- 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 2'00- 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; "00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 utranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.35 uristični napotki; 10,05 Kulturna panora-mQ; 11 -SO S knjižnega trga; 12.05 Na da-našnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo;; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 5.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Do-Qodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; °.15 Utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 0.00 Radio na obisku; 23.05 Literarni nok-Turno; 22.30 Informativna odd.; 23.30 Igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8,30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni ^al; 8,40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.40 Obvestila; 14.00,17.00, 18.00 Glasbene želje; 16.15 Popevki tedna; 19.30 Šport ln VaSe melodije; 22.23 Heavy metal. Slovenija 3 7-00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši uimetniki; 11.25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja dela; 15.00 Zborovske skladbe; \^30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbena tradicija 20. st.; 18.05 Roman: Bili so Trojanci...; 18.25 Glasb, ciklus; 19.30 Don Pasguale; 22.0 Do polnoči; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30,, 17.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Cestne razmere, delo; 9.15 Napoved terena; 9.45 Du jesl, zabavno in humorno; 10.40 Povver play; 10.45 -11.20 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Svežih 20 modrih; 18.00 Poletni pr. z Aleksom; 21.00 Glasba; 22.00 Zrcalo. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6,00 Almanah; 6.30 Drobci; 8,05 Horoskop; 8.40 Nogomet; 9.00, 9.30 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 11.00 Med vrsticami; 11.15 Dorothy in Aliče; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.50 Sigla singel; 14.45 Teen redakcija; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Fish eye; 19.30 Šport; 20.00 RMI, Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7,20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Benečije; 8.40 Soft mušic, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert simf. glasbe; 11.30 Car indijskega juga (E. Frelih, prip. M. Sardoč); 11.40 Revival; 12.00 Od bose noge do vesoljske rakete, nato slov, lahka glasba; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasbeni predah, nato (13.30) Števerjan 96; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 14.40 New Age; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden C. De-bussyija; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Jazz glasba; 19,20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 UT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsm št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG X 16 Sobota, 6. julija 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA ^RTOIcIa f) O 10/24 CA GORA ^V> GRADEC 15/28 O S. GRADEC 10/26 MARIBOR °15/28 O PTUJ CEUE O 13/28 M. SOBOTA O 15/29 N. MESTO O 14/2P, ZAGREB 14/29 O Slovenija: Zjutraj bo precej jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno. Proti večeru bodo nevihte. Najvišje dnevne temperature bodo od 24 do 29 stopinj Sosednje pokrajine: V Alpah bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma tudi nevihtami. Ob Jadranu inv krajih vzhodno od nas bo večji jdel dneva sončno. N DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 05.18 in zašlo ob 20.55. Dan bo dolg 15 ur in 37 minut. Luna bo vzšla ob 24.07 in zašla ob 11.50. ob 14.34 najvišje 37 cm, ob 20.54 najnižje -12 cm. Jutri: ob 1.54 najvišje 11 cm, ob 8.13 najnižje -32 cm, ob 15.32 najvišje 35 cm, ob 22.33 najnižje -14 cm. Vreme bo na počutje in razpok nje ljudi vplivalo obremenimo, olože- ----------r-----------------Ino, zato se bodo vremensko občutljivi ljudje slabo počutili, bodo nemimi, potrti in razdražljivi. Moteno bo tudi spanje. TEMPERATURA VODA POSTAJA st. C Mura Gornja Radgona 13,2 Sava Radovljica Sava Šentjakob 9,9 Sava Hrastnik 11,1 Sora Suha 11,4 Ljubljanica Moste 12,1 -X V- POSTAJA Gradaštica Dvor Savinja Veliko Sirje SoCa Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje Jadransko morje Koper 19,7 9,5 13,6 11,3 9,4 9,4 TEMPERATURE IN Snežna odeja je dokaj sestiaena in VIŠINE SNEGA V GORAH utrjena, vendra zaradi toplega vremena zmehčana, v višjih legah pa ponoči °C zamrzne, tako da zjutraj in del dopol- 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 25 20 15 11 8 5 zamrzne, tako da zjutraj in del dopoldneva drži človeško težo. Na območjih, kjer so še večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje. md O KRANJSKA GORA , 9 GRADEC 10/22 MARIBOR O 15/22 9/20 TRŽIČ 12/22 O KRANJ M. SOBOTA O 15/23 OVIDEM 14/24 CEUE O 13/22 GORICA^ q 14/24 UUBUANA 14/23 6$. N. MESTO O 14/22 ZAGREB 14/24 O V Sloveniji: V nedeljo in ponedeljek bo spremenljivo oblačno s plohami m posameznimi nevihtami. Nekoliko hladneje bo. SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Potoka stoletja med Charlesom in Diano pred dokončno razvezo LONDON - Po skoraj desetih mesecih pogajanj se končno bliža svojemu epilogu poroka stoletja med britanskim prestolonaslednikom in Diano. Charles je namreč Diano seznanil s svojo zadnjo ponudbo. Kaj vsebuje, se ni znano. V prejšnjih dneh se je šušljalo, da ji bo ponudil »odškodnino« od 40 do 50 milijard lir. Za tak kredit se je namreč pogajal z raznimi britanskimi bankami, ki mu ga bodo izdale, saj zanj jamči kraljica Elizabeta. Na potezi je sedaj Diana, ki pa ni zahtevala samo cele gore funtov, temveč še naslov vase veličanstvo in funkcijo častne veleposlanice Združenega kraljestva, ker je navsezadnje mati bodočega kralja VVilliama. Kot kaže, se kraljica baje ne upira zadnjim dvem zahtevam, pod pogojem, da Diana ne bo ponovno v zobeh bulvarskega tiska. Charles bi svoji bivši ženi raje plačeval letno odškodnino, ker bi to lahko storil brez bančnih posojil. Navsezadnje letno prejme od zemljiških in drugih rent 12 milijard lir. Diana pa se je temu uprla, ker jo bi lahko Charles pogojeval, in je zahtevala enkratno odškodnino, s katero bi si lahko dokončno uredila življenje. Charles je torej moral za pomoč prositi svojo mamico, ki je kot kaže pristala, samo da bi se znebila nepredvidljive snahe. Za stare izpite novi triki HONG KONC - Namesto nekdanjih listkov z zapiski izpitnim komisarjem azijskega vzhoda in jugovzhoda sedaj delajo sive lase mobiteli, miniaturizirani elektronski notesi in prav tako miniaturizirani radijski sprejemniki in oddajniki. Od Tajske do Japonske in od Singapurja do Kambodže se azijski študentje poslužujejo najsodobnejše tehnologije, da bi prelisičili izpitne komisije. Pri tem so bržkone celo bolj domiselni od njihovih zahodnih kolegov. V Bangladešu je izključitev 5.000 goljufivih maturantov povzročila prave poulične spopade s policijo. V Plinom Penhu so na pomoč poklicali vojsko, ki je za-stražila šolska poslopja, in zaprla za promet vse bližnje ceste, s katerih bi lahko s pomočjo radijskih oddajnikov pomagali maturantom. Na Tajvanu je policija priprla podjetno mamico, ki je svojemu sinu po radijskih valovih dajala navodila za maturitetno nalogo. V LR Kitajski, kjer še ni takih elektronskih pripomočkov, pa so si omislili še boljšo prevaro. Za nekaj manj kot 300 tisoč lir lahko neuspešni študentje najamejo nekoga, ki bo namesto njih uspešno opravil maturo, ker komisije sestavljajo samo tuji člani.