Poštnina plačana v gotovini Leto LXXI., št. I84 a Ljubljana, četrtek 18. avgusta 1«$8 Cena Din 1.— iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Buuuutl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narod < velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DPBAVNIftTVO LJUBLJANA, finafllevn oiiei TfetoCon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 In Podrutniee : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva unča 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Koceoova uL X telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. hranimJca v Ljubljani št. 10.351 Odmev Hullovih izjav: Amerika bo stopila iz rezerve V primeru oboroženega konflikta Amerika ne bo ostala ob strani, bo takoj posegla v razvoj dogodkov — V to svrho bo spremenjen tudi zakon o nevtralnosti LONDON, 18. avg. br Angleški tisk danes obširno komentira govor, ki ga je imel po radiju ameriški zunanji minister Cordell H u 1 1. Zlasti podčrtava jo listi njegovo izjavo, da vztrajajo Zedinjene države na načelu nevmeša-vanja v notranje zadeve tujih držav in na načelu mirne poravnave nastalih sporov ter da je Amerika trdno odločena nastopiti vsepovsod v obrambo tega načela. Posebno važnost pa polagajo angleški listi na Hullovo izjavo, v kateri ie ostro obsodil agresivne metode in poudaril, da bi Zedinjene države v primeru kakega oboroženega konflikta ne mogle ostati ob strani, marveč da bi v duhu svojih načel posegle v razvoj dogodkov. V zvezi s tem se zatrjuje v dobro poučenih krogih, da bo že na skorajšnjem zasedanju ameriškega parlamenta pred ložena važna sprememba zakona o ne- vtralnosti Zedinjenih držav. V Ameriki se zavedajo, da lahko skoraj napoči čas, ko bodo Zedinjene države tvorile usodni jeziček na tehtnici. Zato se hočejo za tak primer pravočasno pripraviti in s spremembo zakona o nevtralnosti omogočiti, da lahko Zedinjene države v danem trenutku takoj stopijo iz rezerve. S tem pa hočejo Zedinjene države ob enem dokazati, da so pripravljene takoj nastopiti, da se prepreči novo svetovno klanje. LONDON, 18. avg. e. Danes se je v London vrnil finančni minister Simon. Vrnitev tretjega najmočnejšega člana kabineta v prestolnico, kjer se nahajata že predsednik vlade in minister zunanjih del, je izzvala veliko pozornost in razne komentarje. Službeno trde, da se je Simon vrnil, da izvrši nekatere resorne posle, mislijo pa, da je v resnici prišel zaradi resnosti splošne situacije. vakoj je obiskal ministrskega predsednika Chamberlaina, s katerim sta delj časa konferirala. PARIZ, 18. avg. e. Predsednik vlade in vojni minister sta imela včeraj daljšo konferenco z zunanjim ministrom Bonnetom o zadnjih mednarodnih dogodkih. LONDON, 18. avg. br. »Daily Mail« poroča, da je na predvčerajšnji seji češkoslovaškega vrhovnega vojnega sveta zunanji minister dr. K r o f t a obrazložil stališče francoske in angleške vlade. Anglija in Francija svetujeta Češkoslovaški, naj bo pripravljena, toda naj z ničimer ne izziva. Minister za narodno obrambo Mahnik se je izjavil proti mobilizaciji v odgovor na nemške manevre, ker lahko Češkoslovaška v danem primeru izvede popolno mobilizacijo v osmih urah. €rospodarsUo sodelovanje je najevrstejša osnova trajnega miru med narodi Lord Lansburry o organizaciji miru i čsl. poslanik dr« Lipa o pomenu gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in češkoslovaško Beograd, 18. avg. e. Na včerajšnji seji uprave jugoslovensko-češkoslovaške zbornice v Beogradu je prisostvoval novi češki poslanik dr. Lipa, ki ga je pozdravil predsednik Svetislav Marodič. Poslanik je v svojem govoru podčrtal pomen gospodarskih stikov med Jugosloveni in Čehoslovaki in poudarjal potrebo sistematičnega dela za poglobitev in razširjenje gospodarskih stikov med obema državama. Govoreč o pomenu skupnih zbornic je poudaril, da dosedanje delo opravičuje nado, da bo njihovo delo za gospodarsko zbližanje v skorajšnji bodočnosti kronano z uspehom. SOFIJA, 18. avg. e. Na svojem potovanju v jugovzhodno Evropo je prispel angleški laburistični poslanec lord Lansburrv v Sofijo. Domačim in tujim novinarjem je podal obširno izjavo, v kateri podčrtava, da prihaja v Sofijo, Bukarešto, Budimpešto in v Beograd zato, da pride v stik = posameznimi predstavniki teh držav, da ?liši njihovo mnenje o aktualnih vprašanjih in da deluje za odstranitev vzrokov, ki bi mogli dovesti do nove vojne v Evropi. V to svrho je posetil najprej mnoge iruge evropske države. Zdaj je prišel najprej v Sofijo, ker je bil nedavno sklenjen ?porazum, ki je. kakor kaže. zelo resen za-relek popolnega pomirjenja na Balkanu. £e bi vse podunavske države posnemale skandinavske države in ustvarile medsebojno sodelovanje in Če bi se ti dve skupini severne in jugovzhodne Evron« vzeli za mir. potem ne bi prišlo do nove vojne. Najučinkovitejši način, onemogoči- ti vojno, je gospodarski sporazum med posameznimi državami, tako je rekel bivši predsednik belgijske vlade in znani gospodarski strokovnjak van Zeeland. Mislim, — tako je dejal poslanec Lansburrv — Če bi skandinavske države in države jugovzhodne Evrope predlagale, da se skliče mednarodna konferenca za rešitev gospodarskih vprašanj, da bi ta predlog sprejeli tudi Anglija in Amerika. Nova vojna bi bila za vso civilizacijo gotova propast. H koncu je Lansburrv podčrtal, da so sicer vezi med Anglijo in Francijo trdne, da pa bi bilo želeti, da bi se jima priključili tudi Italija in Nemčija, da bi se na ta način vsemu svetu odprli novi vidiki na poti k večnemu miru in vzajemnemu sodelovanju. Lansburrv bo 20. t. m. odpotoval v Bukarešto, 26. septembra pa pride v Beograd kjer bo ostal v«** Priprave za pogreb patra Hlinke Pokopan bo na občinske stroške — Vprašanje naslednika v vodstvu stranke še ni rešeno PRAGA, 18. avg. e. Pogreb patra Hlinke bo v nedeljo ob 16. Včeraj dopoldne je imel občinski svet v Ružomberku sejo, na kateri je sklep:«l o pogrebu, ki bo na stroške občine. Občina namerava postaviti Hlinki mavzolej. Pogreba se bo udeležilo nad 50.000 ljudi, prišli pa bodo tudi predsednik vlade, vsi slovaški bivši in aktivni ministri, predstavniki poljskih in rumun-skih manjšin ter delegacije avtonomistič-nih strank in tudi sudetskih Nemcev. Pogreba se bo udeležil tudi znameniti angleški publicist Seaton Watson. V politič- nih krogih doznavajo. da Hlinka ni določil svojega naslednika, vendar obstoja politična oporoka, ki je še niso odprli. Ni izključeno, da je za naslednika določen poslanec Sidor. Zmerni krogi in duhovščina so za dr. Tiso. dočim se Sidor opira na omladino, katere vrste ima za seboj. V krogih slovaške stranke se doznava, da bo vprašanje Hlinkovega naslednika zaenkrat odloženo. Verjetno je. da bo prvih,šest mesecev žalovanja sestavljen odbor petih oseb. ki bo vodil strankine podp 60 hiš pogorelo Prizren, 18. avg. e. V pretekli noči je huda nesreča doletela vas Kukuljevo. Sredi noči je nastal velik ogenj, ki je upepelil 60 hiš. Zgorela je tudi vsa živina razen one, ki je bila na paši. Grški bojevniki v Beogradu Beograd. 18. avg. e. Včeraj je prispela v Beograd delegacija grških rezervnih oficirjev in bojevnikov, ki je najprej položila venec na grob neznanega vojaka na A vali, nato se je pa odpeljala na Oplenac, kjer je položila venca na grob kralja Petra in kralja Aleksandra. Runciman se bo sestal s Hitlerjem * V Berlinu bi radi prepričali Buncimana o upravičenosti nemških zahtev LONDON, 18. avg. e. Londonski dopisnik »News Chroniclea« poroča iz Berlina, da pride prihodnji teden do sestanka med Hitlerjem in lordom Run cimanom. Ministrstvo za propagando je sicer demantiralo glasove, da je Hitler poslal lordu Run-cimanu vabilo za obisk, zatrjujejo pa. da je Runciman v razgovoru s pristaši SDP izrazil željo, da se sestane s Hitlerjem. To je Hitlerju sporočil po privatnem kurirju. Tudi Hitler želi, da se sestane z Runcimanom. toda pod pogojem, da pride iniciativa od Runcimana. Ta sestanek v Berlinu toplo pozdravljajo ter so prepričani, da bo Hitler prepričal Runcimana o upravičenosti nemških zahtev. Obisk lorda Runcimana bi imel značaj zasebnega sestanka, ker Runcimanova misija v Pragi nima službenega značaja. Mislijo, da bo posredoval za sestanek sam Henlein ali pa nemški poslanik v Pragi. Sestanek med Hitlerjem in Runcimanom bi bil verjetno ob povratku lorda Runcimana iz češkoslovaške v Anglijo. PARIZ, 18. avg. AA. V zvezi s težavami sudetsko-nemškega vprašanja piše »Echo de Pariš«, da je neobhodno potrebno, da pra?ka vlada in sudetsko nemška stranka pokažeta vso dobro voljo, če ne, se to vprašanje ne bo moglo rešiti. List opominja na ono, kar je lord Runciman dejal takoj po svojem prihodu v Prago, namreč, da more biti trajen mir zagotovljen samo na ta način, da bosta obe strani nekoliko popustili. »Epoque« piše: Govori se, da bo v primeru neuspeha Runcimanovega poslanstva angleški ministrski predsednik Chamberlain poslal še zadnji apel za mir in da bo zahteval sklicanje mednarodne konference, ki naj bi rešila sudetsko-nemško vprašanje. Nemški izvoz pada London, 18. avgusta, b. >Daily Tele-graph« objavlja zanimive podatke o nemškem uvozu in izvozu ter ugotavlja, da uvoz stalno narašča, dočim nemški izvoz rapidno pada. V primeri z lanskim letom je Nemčija uvozila letos za okoli štiri milijarde dinarjev več blaga, zlasti surovin. Silne se je povečal tudi uvoz mleka in krme. Posledica tega silovitega naraščanja uvoza je seveda vedno večje pomanjkanj - surovin. List sodi po informacijah iz zanesljivega vira, da bo Nemčija v kratkem začela veliko kampanjo za povečanje svojega izvoza. Pričakovati je, da se bo vnela huda gospodarska tekma med Nemčijo in zapadlima velesilama na vsem jugovzhodnem evropskem prostoru. Darujte za *2von£hov« sklad Grško-bolgarsko sodelovanje ATENE, 18. avg. e. Meseca septembra bo v Solunu sestanek grških in bolgarskih trgovskih zbornic, na katerem bodo razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Z grške strani obširno komentirajo bodoči sestanek in podčrtavajo dejstvo, da vlada zanj v grških in bolgarskih gospodarskih krogih in v vsej javnosti veliko zanimanje. Na sestanku bodo pretresali tudi vprašanja glede konkurence pri izvozu raznega blaga, ki ga obe državi izvažata v tujino. Sklenjen bo sporazum, da se obe državi izogneta tej konkurenci. Stavka pristaniškega delavstva v Franciji Pariz. 18. avg. e. Stavka pristaniškega delavstva se je v zadnjem času poostrila. Vlada je odredila mobilizacijo pristaniškega delavstva in je vse delo postavila pod kontrolo vojne komisije Pariz, 18 avg. e. V Pariz je prispel ameriški general Pershing, ki bo posetil grobove v svetovni vojni padlih vojakov. Kljub visoki starosti in nedavno prestani bolezni je general še vedno krepak in čil. Na postaji ga je sprejel ameriški poslanik, s katerim se je nato odpeljal v veleposlaništvo. 13 angleških generalov upokojenih London, 18. avgusta. AA. Z d—aŠaJfaa dnem odhaja v pokoj 13 angleških gene« ralov, ki so dosegli po zatonu določen* starost za upokojitev. Med njimi sta tudi drva bivša- Sena vrbovnajja *~"—.....- — Djura Paunkovic V dunajskem sanatoriju Auerberg je umrl snoči II. podstarešina Saveza SKJ senator in predsednik Zveze zavarovalnic Jugoslavije Gjura Paunković. Mučila ga je zadnje čase želodčna bolezen. Njegovo zdravstveno stanje se je zadnje dni tako poslabšalo, da so mu zdravniki svetovali operacijo. Pred petimi dnevi se je odpeljal na Dunaj, kjer je bil v torek operiran. Operacija je bila sicer težka gle- de na njegovo zdravstveno stanje, vendar se je pa po nji dobro počutil. Včeraj popoldne so pa naenkrat nastale komplikacije, katerim je sledila smrt. Ob moževi smrtni postelji je bila pokojnikova soproga. Cim je Savez SKJ zvedel za Paunkovi-ćevo smrt, je odpotoval na Dunaj tajnik dr. Arsenijevič, da uredi vse potrebno glede prevoza pokojnikovega trupla v Beograd. O dnevu prevoza in pogreba bo Savez obvestil javnost pozneje. Gjura Paukovič je bil rojen 8. avgusta 1877 v Vršcu kot sin bivšega načelnika gradbenega ministrstva kraljevine Srbije. Gimnazijo je študiral v Beogradu, Kragu-jevcu in Kruševcu, univerzo pa v Curihu in Berlinu, kjer je bil leta 1900 diplomiran na filozofski fakulteti kot slušatelj peda-goško-psihološke stroke. Svojo karijero je začel kot gimnazijski suplent v Orlu v Rusiji, kamor se je moral zateči pred režimom Aleksandra ObrenoviČa Leta 1901. je vstopil v službo zavarovalnice Rossia v Petrogradu, kjer je ostal do 1909. ko je bil izvoljen za ravnatelja te podružnice v Beogradu. Na tem mestu je ostal do leta 1921. ko je bila ustanovljena v Beogradu zavarovalnica Rosia Fonciere, ki je njen generalni ravnatelj in član uprave ostal do smrti. Razen tega je bil pa zadnje čase tudi predsednik Zveze zavarovalnic kraljevine Jugoslavije. Ze leta 1919. je bil izvoljen za namestnika starešine Saveza SKJ. Leta 1929. je pa postal TI. namestnik starešine. Letos v marcu je bil imenovan za senatorja. Udeležil se je tudi letošnjega vsesokolskega zleta v Pragi še vedno služimo tujcu Pereče vprašanje eksistence siromašnih slojev ob naši severni meji Maribor, 17. avgusta Obmejna vprašanja niso samo nacionalnega, kulturnega in gospodarskega znača* ja. Ob naši meji zori pomemben problem socialne prirode. ki se tiče eksistence, uspevanja in napredka revnih, nižjih slojev obmejnega prebivalstva Na vročih obmejnih tleh sla začrtana predvsem dva sektorja, kjer se potreba reševanja socialnih probletnov stopnjuje do aktualnosti: 1. Bližnja mariborska okolica. 2. H a 1 o z e. Po mestih in t Tirih je no prevratu od s ločno zavladala ob naši meji nacionalna zavest. Oni. ki so bili tuje krvi in tujega mišljenja, so deloma odMi. deloma pa so se potuhnili. Naš živel j je v 20 letih svobode zorel v narodnostni zavesti, pa tudi v gospodarsko socialni osamosvojitvi. Kakor paradoks pa doživljamo Se danes v bližnji mariborski okolici pojjv. da imamo mnogo slovenskih viničarskih rodbin, ki Še danes služijo tujerodnemu gospodar; ju, s katerim mora govoriti v tujem jezi_ ku. Ta gospodarsko socialna odvisnost, ie morala v preteklih 20 letih vplivati tudi na nacionalno življenje vinif-arskega »loja v bližnji mariborski okolici. Trenutno stanje kaže, da bo treba preorati se precej ledine na polju narodnostne vzgoje in državljanske zavesti. Tujčeva gospodarska nadmoč je zapustila tu svoje globoke sles dove. Pametno in nujno reševanje t*>cial_ nih prilik je med najosnovnejšimi pogoji uspešnega bodočega vzgojnega dela med temi sloji, ki so še danes v odnosu gospo- darsko sociame odvisnosti od tujega Javlja, med katerim nahajamo še danes značilne predstavnike, ki vidijo v našem Človeku le primeren objekt etksploatacije. Drugo žalostno poglavje so pa nase H a-1 o z e. Tudi tukaj je naš Človedc, vLničar m dninar, mnogokje odvisen od tujerodnega gospodarja. Tod se je nagrmadilo ogromno gorja in bede. ki si je naš človek b svojo marljivostjo in delavnostjo ni zaslu* žil. Preko zime nimaio otroci teh revnih viničarjev in dninarjev niti obleke, da bi mogli iz hiše. Cele družine prespe zimo v pomanjkanju, bedi in lakoti. Socialna stran haloškega življenja udarja na plan z neverjetno silo in aktualnostjo. Na ta problem so bili posebej opozorjeni pred_ stavniki vsega jugoslovenskega novinarstva na seji centralne uprave JNU v Mariboru dne 7. avgusta. In tako se dogaja torej, da mora na! Človek, lačen in siro* masen, služiti tujcu, ki govori še dane* z njim v tujem jeziku, ki mu odmer a skromen košček zaslužka, ki ne zadošča niti za golo življenje. Našemu človeku se slabo godi. Težko in s trnjem posuto ie njegovo življenje, gospodar tujec pa ima vsega v izobilju, Cesar si poželi njegovo srce. Ti in drugi kričeči primeri nam narekujejo dolžnost, da vzporejamo z nacional-no kulturnim delom ob meji tudi potrebe gos pod a rak ega in socialnega značaja, ki jih ne smemo puščati več v nemar, kakor smo jih doslej. To je nujna zapoved naaj razpolaga v novi sezoni z mojstrsko solanim tenorjem A. Manoftevskega. ki je dorastel tudi najnapornejšim in največjim opernim vlogam. Pa tudi v vrstah ljubiteljev drame vlada prepričanje, da se bo v novi sezoni posrečilo dvigniti kvaliteto mariborske drame, kar vsi mariborski kulturni krogi iskreno šele. Mariborčani zelo radi čitajo inozemske časopise in revije potrošijo letno okrog 250*000 din Maribor. 17. avgusta Mariborčani silno radi čitajo, kar doka-zajejo številke o prodanih časnikih in časopisih, ki se uvažajo v našo državo. Vsako leto izdajajo Mariborčani za inozemske časopise in revije okrog 250.000 din, v katerem znesku pa niso vračunane razne knjige in publikacije, ki prihajajo v Maribor po pošti ali železnici. V zuesku četrt milijona dinarjev, ki ga izdajajo Mariborčani za Inozemski £isk, so zapopadeni le Časopisi in revije, ki jih razpečava Agencija za promet novina i časopisa na tukajšnjem glavnem kolodvoru, ki ima, kakor znano, izključno pravico za prodajo tujih časopisov ki revij v naši državi. Ta agencija /nalaga vse mariborske knjigarne in trafike s tujimi časniki, le knjige in večje revije do- bavljajo knjigarne direktno od inozemskih založništev. Največ tujih časopisov prihaja iz Nemčije in sicer za okoli 150 000 din letno. Drugo mesto zavzema Češkoslovaška, odkoder prihaja v Maribor za okoli 60.000 din letno raznih časopisov in revjj. Nekaj časopisov prihaja v Maribor rudi 12 Madžarske, Italije Ud. Po priključitvi £vstrije k Nemčiji prodajajo danes v Mariboru od tujih časopisov največ graško »T a g es post« in »Volkischer Beobacr ter*, \ 1 t » * V > M 1 S *« Ti Vi rv' '* a.. .» i j . j : 1 hei J ,! i 1 j j «* Od češkoslovaških časopisov se v Mariboru največ čita »Prager Presse«. »Prager Tagblatt« in »češke Slovo«, pa tudi »Narodnv politika« je zelo priljubljena. Mariborske Is okoliške novice — Smrtna kosa« Po težki bolezni je umrl v 66. letu starosti splošno priljubljeni posestnik in bivši gostilničar >Pri Pohorcu« g, Jernej Očka. Pokojni se je že med vojno naselil na Teznem, kjer si je s svojo žila-vosrtjo ustvaril lepo gospodarstvo in s svojim pohorskim humorjem pridobil mnogo prijateljev. Njegova hiša je bila vedno odprta pomoči potrebnim, zlasti je podpiral šolsko mladino in je bil nekaj let predsednik kr. šol. odbora in član občinske uprave. Podpiral je tudi delovanje vseh tukajšnjih društev. Pogreba v sredo se je udeležilo skoraj vse Tezno, kar priča, kako priljubljen je bil. V slovo so zapeli pevci »Drave«, godba pa je igrala žalostinke. Ob odprtem grobu je spregovori! poslovilne besede g. VisoeniJk iz Razvanja. Naj bo med nami pokojniku svetal spomin, rodbini Očkovi pa izrekamo k bridki izgubi naše sožalje. — Ker je prodajal žensko perilo sumljivega izvora, hoteč spraviti ga v denar, je policija včeraj aretirala brezposelnega rudarja Ivana Kolska iz Šmarja pri Jelšah, stanujočega v Razvanju. Ljudem je ponujal Kolsek zelo poceni svilene srajce in predpasnike, dokler ga ni izsledilo oko postave. Pri zaslišanju je izjavil, da je perilo dobil v dar od raznih dam ter da je hotel blago vnovčiti. ker je v stiski. Policijska oblast pa njegovega zagovora ni mogla vzeti na znanje, ker obstoja sum. da si je Kol-šek prisvojil te predmete na nepošten način. Po temeljitem zaslišanju so ga odvedli v policijske zapore. — Nezgode brez konca. Z drevesa je padla in si zlomila obe roki 13-letna železni carjeva hčerka Rozinka Kolerjeva iz Tezna Ptujska cesta 71. Reševalci so jo prepeljali v bomico. — Zgodba o sedmih jurjih. Upokojeni nadučitelj M. J. je bil v neki gostimi, čez pol ure se je vrnil domov in ugotovil, da mu je ta čas izginilo iz listnice 7000 din. Takoj je obvestil o tem policijo, ki je ubrala pravilno sled ter izsledila nekega Raj-munda Borovčnika iz Crne, ki je pri zaslišanju priznal, da je ukradel denar, ne pa 7000 din. V njegovem stanovanju v Vojaš-niški ulici so našli samo še 4100 din. Borov-čnik je zatrjeval, da je bil v listnici samo ta znesek, dočim se je prizadetemu J. M. posrečilo dokazati, da je imel omenjenega dne pri sebi 7000 din. — Poroka. Poročili so se Alojzij Legvart in gdč. Tilka Pras, nadalje trgovski nameščenec Ernest Šuman in gdč. Roza Marči-oeva, Franc Andrej, delavec državnih železnic in gdč. Ana špesova, tovarniška delavka. Bilo srečno! — Iz prosvetne službe. Meščanskošolski učitelj g. Prane šegula je bil premeščen iz Maribora v Baštoo. — Modrasja zalega. V Hotinji vasi pri Slivnici je pičil modras 20-letnega posestniškega sina Franca Kamensčka, ki so ga prepeljali v mariborsko bolnico. — Fantovske sadevačine. Pri Gornji Bistrici je še neizsledeni napadalec navalil na 25-letnega delavca Vladimir j a Slokarja in ga pobil na tla. Težko poškodovanega Slokarja so prepeljali v bomico. — Ptujski hišni posestniki so zborovali te dni pri Zupančiču. Izčrpno poročOo o drudtvenem delovanju je podal predsednik dr. Sluga. Izčrpen referat o delovanju osred nje organizacije za Slovenijo ter neštetih intervencijah pa je Imel zvezin predsednik g. Frelih. — Brusnice. . . Včeraj je bilo med prodajalkami brusnic na mariborskem trgu precejšnje vznemirjenje. Vse prodajalke so bOe pozvane na tržno nadzorstvo, kjer so jih zaslišali m sicer na podlagi prijave nekaterih mariborskih trgovcev, Ki zatrjujejo, da se nekateri prodajalci oziroma prodajalke brusnic obrtni* padajo a prodaje. Tržno nadzorstvo je skušalo dognati, katere prodajalke nabirajo same brusnice in katere so preprodajalke. Mestno tržno nadzorstvo je po zasliševanju izročilo vso zadevo mestni obrtni oblasti, ki bo po potrebi uvedla postopanje. — Huda žeja. Domačini in gostje so popili na Mariborskem tednu 15 do 20 vagonov piva, vina pa okrog 3 vagone. — Redek pojav. Pri Mariji v Brezju je bilo na Veliki šmaren tradicionalno žegna-nje, ki pa je letos izjemoma poteklo brez noža in krvi. — S pohorskega lesnega trga. Prejeli smo: >Povpraševanje po pohorskem lesu, ki ga spremljajo naši flosarji po Dravi tja do Beograda in še dalje, je sedaj izredno živahno. Dasi je cena zdarvemu pohorskemu lesu dejansko poskočila, je radi vpliva nekaterih Židov sedaj celo padla, pri čemer pa so prizadeti izključno kmetje in tudi flosarji«. — Stavka v ribniških kamnolomih traja že 24 dni. Skupno stavka 280 kamnolomnih delavcev. — Prepovedano. Literarni večer, ki so ga nameravali prirediti nekateri mlajši pisatelji in pesniki v Ljudski univerzi, je policija prepovedala. — Tezenske novice. Ob Vodnikovi ulici med tovarno »Kovina« in mestnim vodovodom bo zgradil lastnik tehnične pisarne g. Pinter novo tovarno za stroje, ki so potrebni naši tekstilni industriji in bo tovarna najbrže že do jeseni pod streho. Tako dobimo letos poleg Hutterjeve tovarne za izdelavo obleke, ki je bila preurejena iz bivših prostorov Ahtikove gostilne na Tržaški cesti, še eno tovarno. Iz Trbovel! — Kronika težkih nesreč. V torek in sredo se je pripetilo v nasi dolini več težkih nesreč, kakršnih že dolgo nismo beležili. Najtežja nezgoda se je pripetila včeraj (torek) popoldne 16-letnemu sinu trgovca g. Franca Paša. S trio ponesrečenca, 16-letni Janko Božič je odnekod prinesel samokres, ki ga je razkazoval svojemu nečaku. Menda pa ni vedel, da je samokres nabit in vprav v trenuku, ko je imel Božič cev obrnjeno proti svojemu nečaku, je počilo in krogla je nesrečnega fanta zadela v trebuh. Tukajšnji zdravniki so nesrečnega fanta takoj operirali in je verjetno, da bo ostal pri življenju, četudi je poškodba smrtno nevarna. — Druga nesreča se je pripetila včeraj na tekovadisču Društvenega doma, kjer je padel telovadec Hacin z droga tako nesrečno, da si je zlomil obe roki. Popoldne pa so pripeljan v tukajšnjo ambulanto neko kmetico is Gaberskega, ki jo je pri grabljenju detelje pičil gad v nogo. K sreči je bil avto g. Araenska takoj pri roki, tako da je bita adravniaka pomoč še pravočasna. — Danes (sredo) opoldne pa se je dogodila na železnici pri predoru med Trbovljami in Hrastnikom težka nesreča, katere žrtev je postala žena železniškega delavca Kede Rudolfa. Keše-tova je nesla, kakor vsak dan, tadi danes opoldne kosilo svojemu možu, ki Je delal pri popravilu železniške proge med Hrastnikom in Trbovljami, onstran predora proti Hrastniku. K sreči je šla po tira, po katerem je domnevala, da ne bo vozfi v smeri, v kateri je Sla, noben vlak. Ni pa vedela, da je železniška uprava drugI tir radi popravila na progi aacaano zaprta in da so voaHi začasno val vlaki v obeh smereh le po desnem tiru. To je bOo za njo usodno, T tistem časa je uei^oatl iz Trbovelj po desnem tiru, po katerem js Keše-tova korakala, vlak in strojevodja je šaman dajal signale, da se naj Kadetova a ttra ran akne. NesreCnica je bila pa kljob a%i» lom lokomotive oči vidno trdno prepričana, da vozi Jak po levem tiru 1a se m niti ozrla naaaj. ▼ zadajam trenutku strojevodja via. ka ni mogel več ustaviti in lokomotiva je nesrečno Kešetovn z vso sDo zadela ter jo treščila ot> progo, kjer ja »osa vestna obležala. Prihiteli so selecnicarji, Id so na-sreemeo prepeljali na trboveljsko postaja, odtod pa v bomico, kjer se je ugotovilo, da ima strto hrbtenico in prebito lobanjo. Njeno stanje je brezupno. — — Včerajšnji živilski tr* js bil zelo slabo obiskan, čeravno je bil plačilni dan šele pred dvema dnevoma. Dsssss so bile na trga prve češplje po 6 din kg, groedje se je nekoliko pocenilo in so ga ponujali po 8.— din kg, drage eo pa še vedno breskve in sicer po 8.— din, hruške .po 6.—, jabolka po 4.— do 5-—, paradižniki po 4.— din. paprike po 4 komade aa 1 Din, pa tudi jajca se dražijo in jih je bilo danes le 12 za 10.— din. Suša na Gorjancih Podira d. 16. avsrusta Le redko se oglašamo. Danes pa vendar* ie par vrstic kot znalo težkih in hudih potom porabimo. Da bj je imeli za umivanje, pranje pomivanje — kie neki! Kar je .!e. se mora preudarno razdeliti na kuho za živi* no Vodnjaki so usahnili in srečna hiša, ki se more pohvaliti, da ie pri njej Se kai malega vode. Ljudje in živina — vse trpi. Dve dekleti sta urebli iarek. pa sta morali skoro uro daleč do neke mlak uže ia sta &e vsaj malo lahko oprali. Tako ie pri na=. Trpimo in čakamo dež?.! Kako se sliši čudno, pa \e vendar res, d-a ie v vasi več vina neso vole. .. Kako bo z našim poljem, si misli lahko vsakdo sam. Ajda je poseiana, ali komaj na vsakih 10 korakov je pognala iz tal bilka, niive se zde kakor neobdelane in saauseene. Takisto slabo kaže sadje, ki ua bo bore malo. Več kot preveč je nadlog in skrbi, vse si želi da Y>\ dobili kaj kmalu zopet dež. Iz €d.ja —c M^dtupne «01*0 i«Ke teKme za prvenstvo v plavanju, skokih in vvaterpolu bodo v nedeljo 21. t. m. dopoldne v fioga-ski Slatini, v soboto 20. t. m. zvćer pa .bodo propagandne plavalne tekme. Ker se bo uoeletilo prvenstvenih tekem mnogo t'k.rn~valcev iz s.ovenskiii žup in tudi :s zagrebške žrup_ ( bo prireditev zelo zanimiva in bo gfotovo privabila mnogo Sokolu naklonjenega občinstva. —c ISSK Maribor ; SK Celje. V nedeljo 21. t. m. bo g".»-štovalo pomlajeno moštvo I£-3Jv I.Iajribora v Celju in do nastopalo ob 16.30 na Glaziji v prijateljski tekmi proti enajstorici SK Celja, ki se je v zadnjem ča«u močno okrepila. Tekma bo gotovo zopet privabila mnogo občinstva. Ob 15. se pričela predtelema mladin. —c Napad s samokr. «om in dve nesreči. V ponedeljek je neznan moški v gozdu v Polžanski vasi pri Šmarju pri Jelšah ustrelil s samokresom proti 19 letnemu posestnikov emu sinu Martinu iz Vcdeno-v:ga pri Šmarju in ga. zadel v levo bedro. Pri delu v Sodinovi c pekarni na Ljubečni pri Celju je pa4el 29 letni delavec Anton Iven-čnik iz Razgora pri škofji vasi v torek dva metra globoko in si zlomil 1 vo roko v zapestju. Pri delu v hotelu I Evropi« v Celju je padel 19 letni slikarski pomočnik Franc Stiplcvšek iz Celja v torek opoldr^e iz prvega nadstropja ter se hudo poškodoval po glavi in ostalem telesa. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. —c »CJmria je v Tovarniški uUci 8 v Gaber ju 58 letna delavčeva žena Helena Ltskovškova. V Vitanju je umrla v sredo 73 letna zasebnica Jožefa Musijeva, sestra vitanjskega župnika g. Musija. —c Planinska mo&a bo v nedeljo 21. avgusta ob 10. dopoldne pri Mozirski koći na Golteh. Opravil jo bo kaplan g. Lojze Sunčič, ki je znan planinec. Celjanom priporočamo, da se poslužijo juega izletniškega vlaka, ki ima v šmartnem ob Paki zvezo na izletniški avtobus do Mozirja, odkoder je do Mozirske koče dve uri in pol hoda. Tudi za povratek je priporočljiv izletniški avtobus in vlak. ki prihaja v Celj-e ob 21.45. š A Turnir v Osijeku V VIII. kolu šahovJcega turnirja v Osijeku je bilo odigranih le 7 partij, ker je tudi Herbatin zapustil turnir. Lesnik je po lepi igri porazil Careva, majhno senzacijo pa je vzbudil poraz Rajkovića po Sikosku, ki polagoma prihaja v formo. Partija Ba-jer Jonke je bila prekinjena. Martini«* je porazil Spasojevića. Pavlović pa Cindrića, dočim sta Mjjer in Turk remizirala. Rabar je porazil SuDarića in tako prišel v vod-Srtvo. ŠiSka ie imel prost dan. Po VIII. kolu je stanje naslednje: Rabar 6 in pol, Pavlović 5 in pol. Carev 5, Jonke 4 m pol (2), Lešnik in Šiška 4 in pol, Miler. Rajković in Šubarić 4, Avirović m Sikošek 3 in pol Turk m Mart i nič 3, Bajor 2, riprbatin in Cindrić 1 in pol. Spa-sojević pol SPORT ZAGREBŠKA CONCORDIJA NE PRIDE V LJUBLJANO Današnje zagrebške »Novosti« poročajo, da je zagrebška Concordija umaknila svoje prijave as sodelovanje na tekmovanju aa državno prvenstvo poedincev v lahki atletiki, ki se prične danes* na stadionu v Ljabljani. Conoordijs j« poslala savezni upravi pismo, v katerem navaja, da je bil spored tekmovanja za prvenstvo spremenjen na zahtevo ljubljanskega podsavez« odnosno Priroorja z motivacijo, da lahko atleti tega kluba nastopijo v vseh disciplinah, v katerih so prijavUeni- Concordija smatra, da predstavlja to hud precedens. Dalje navaja v svojem protestu, da je zastopnik Primorja Danilo Sancin na neki seji izjavil, da bo ukrenil vse potrebno, da prepreči nastop lahkoetleta Kotnika (Concordija). Concordija vidi v tem nadaljeva-oje politike nepravičnega in neza&luienega favoriziranja Danila Sen čina in njegovih ielj* ia se boji, da bi prišlo na prvenstvu v Ljubljani do nepravilnosti in šikanacij kakor preteklo leto pri troboju mest, ko je šlo vse po njegovem diktatu. Zaradi tega u miči svoje prijave. Gooeordiji je žal, da zaradi tega trpi slovenska sle tika m slovenski atleti, & katerimi jih vele iskreno spoftao tovarištvo m simpatije. Iz Kranja Si2 (lil). Dol-o pričakovana borba med navedenima nasprotnikoma sa pokal > Združene a trgovcev* je končana in se t odo - vodarji* do prihodnje borbe ponašali kot lastniki prehodnega pokala. Tekma ae je vršila v nedeljo ob 6 po* poldne, Hodil pa je & Janža v obojeeuran; tsko samovoljnost. Takoj v price>tku se je pokazalo, da imajo >vasjarji< v svoji sredi par povprečno dobrih igraleev. kar so «ne-trovci« občutili, ko so kni:ilu eden za dru-cjim padli vsi 3 spoli. Toda tudi Miietrovcic niso obupali. Posameznike kot na. pr. Loza rja sj videJ povsod, zdaj v obrambi, zdaj v napadu in ie tretji gol padel po njegovi krivdi, ker se ni drža4 svofega mesta. Tudi njegova ambiciozna želra, da bi >vagar5 jems zabil uol. se ni uresničila. Vendar čo tud-i ostali ^metrovcU pokarali voljo, da rezultat popravijo. Branilec Kovačič je več* krat brcnil v znak. kot v žoao 6 eimer Je obliko mnogo zabaval. Pri publiki selo popularni Bajd ie iffral tako. da se je bati da ga kot nbvo nogometno zvezdo ne >ku-pra% kak svetovni klub. V sredini drugega polčasa ie pa moral radi preiniidkeflja udarca zapustiti teren. Predao pa je potekla prva polovica igre, se je po zaslugi razer-banega napada potresla mreža >vagarjev:. V drusem polčasu so se napadi oteh moštev meniavali. Pri >Vasi^ ie briljiral (za publiko) Humar, ki je sto odstotno zaposlil levega halfa pri »mernK Franceljna. T-jdi dole* Pogačnik je ^ kakšnim driblingom dokazat, da ie včasih itrral v reprezentanci Farovžke .-oke. Kazne komične akrie obeh možtev so dopolnjevali še razni dobri dov* :ipi. Troti koncu dru^e^ja polča-sa je pre&s* netil >vauoc. kot tudi publiko Živko. ki ie s solo akcijo preigrel halfa in obrambo in postavil rezultat 3:2 ter žel ogromen aplavz. Tedaj je pa >v«ga« postala divja, hotee rezultat zvišati, kar sta pa preprečila oba famozna beka. se več pa sreča. Klasa zase i£ bil tudi 20lman :metra . \Mrovci ohrabreni po drugem zeoditku bi bili že surur= no rezultat izenač-ili da ni sodnik ze r^eoro v mraku iero zaključil. T>kmi je prisostvo-valo prpcei obnn?tv,i. nienj drugim tudi g. župan z e. soprogo in g. Berjak, predsednik združenja, ki je pozdravil nogometaše in »vasarjemc izročil prehodni pokal. Iz L'|?ftomera — Dirke. Kasaške in iialopsike jesenske konjake dirke Kola ishačev in vozačev v Lmtomeru bodo 4. septembra na dirkališču na Cvenu. Na sporedu je 7 dirk. — g kolesom na Opleoae Znani MaU strov borec in nacionalist Muh?? Prane, posestnik v Krčeh. je bil pretekli teden na Opiencu. kjer se je poklonil manom kralja Zedinitelja. Vso pot tja in naxaj je prevozil s ko!eč»om, tja se je vozil dva in pol dneva, rwaz*i i pa tri dni. Povsod, kjer se je med potjo ustavil, je bil prisrčno sprejet ter se je vrnil z lepim' spomini in navdušen za nacionalno idejo. Strelske tekme v Kranju Kranj. 11. avgusta Strelska družina V Kranju je priredila 31. julija in 7. avgusta celodnevne nagradne tekme z vojaškimi puškami in flober-tovkami na strelišču v Struževem. Tekmovanja se je udeležilo 78 strelcev iz Kranja, Ljubljane, Tržiča, Domžal. St. Vida, Novega mesta in iz drugih krajev Postrelilo se je nad 2000 voj. nabojev in 1500 kap&lov za flobertovko. Oba dneva ie vladalo na strelišču živahno vrvenje. Rezultati tekmovanja SO pokazali, da so naši strelci na višku kondicije ter se doseženi uspehi lahko primerjajo z onimi drž. prvakov, saj je bilo doseženih 221 točk od 300 dosegljivih, z vojaško puško brez naslona v vseh treh stavih. Najboljša ekipa je bila kranjska, ki je dosegla 361 točk in s tem priborila druž. pokal. Siedi Ljubljana s 336 točkami, nato Domžale s 307 točkami in Tržič s 151 točkami. Na »Zmagovalni« tarči je dosegel voj. ref. Ločniškar iz Kranja 221, kapetan Per Franjo iz Ljubljane 194 Rozman Franc H Kranja 190, Košnik Stane iz Kranja 174, Pavlic Vinko iz Domžal 169 in IgLar Gvido iz Železnikov 163 točk. Vsi ti so prejeli lepa darila, a Ločniškar razen tega tudi diplomo z naslovom »Prvak gorenjskih strelcev za L 1938«. Na »Splošni« tarči so si priborili 1. mesto Pavlic Vinko iz Domžal s 96 točkami, 2. nagrado Smole Avgust iz Kranja 93 točk. 3. Ogrič F. iz Novega mesta 91 točk. 4. nagrado Čeme. 5. mesto kap. Per iz Ljubljane. 6. nagrado Bitenc Ivan iz Kranja itd. Na 20 krožni malokal. tarči so dosegli: 1. nagrado Grabner Pavla iz Kranja vseh 100 dosegljivih točk in tn brez naslona, 2. nagrado Lukman Ivanka iz Kranja 98 točk. 3. Bohorič M. iz Kranja 92 točk. 4. nagrado Klasek Nada iz Kranja 72 točk in 5. nagrado Zaje M. 52 točk. Na 5. krožni moSci tarči so se plasirah: 1. nagrado je dobil Pavlic Vinko iz Domžal % 22 točkami. 2. nagrado je dobil luster Anton iz Tržiča z 21 točkami in 3. nagrado je prejel Bohorič Franc 12 Kranja z 20 točkami. Na lovski tarči »Srnjak« sta dosegla Derča Ivan iz Kranja in Bukovnik Janez po 57 točk, 3. nagrado je dobil Smole Avgust iz Kranja. 4. nagrado pa Bitenc Ivan iz Kranja, oba po 54 točk. Daril je bilo nad 60 in vredna so biLa nad 2500 din. Organizacija tekme je bila v rokah vodje g. Cirila Jakofčiča, ki je vložil mnogo truda v svoje delo, da je šlo vse gladko. Potmagali so mu gdč. Grflbnerj^ in Lukmanova ter Ivan EScar, ki je vodil blagajno. Razen teh pa rudi odborniki družine, katerim se odbor na tem mestu iskreno zahvaljuje. Zahvaljuje se tudi vsem, ki so z darili in prispevki v gotovini omogočili to lepo prireditev. Vrednost dobitkov je daleč presegala čisti dobiček prireditve S hvaležnostjo je treba omeniti še kranjske tovariše lovce, ki so omogočili udeležbo na tekmi tudi gorenjskim lovcem, čeprav nekateri odborniki gocenjske^a lovskega društva naše družine ne upoštevajo. Za svoje člane lovce sa je oseboo aelo potrudil z nabiranjem daril §. Gjuro Simunac iz Kranja; njemu se morajo louci v prvi /tihvaliti, da so prišli na svoj račun. Ramo ob rami so strelci in lovci v pr!j t.ljafci solidarnosti na nedelji;Jl tekmah doka/ali, da soo na pravi poti bratskega sodelovanja kljub nestrpnosti tistih, ki so jim strelske družine trn v peti. KOLEDAR >: Oetrtek. 18. avgusta katoličani: Helena. Branislava DANAŠNJI: PB1RKDITVE Ksbo Matica: Gospodar podsamlja Kino Sloga: Ana Karenina Kino Union: Nataljka iz Poltave Ksjio Šiška: Charlie Chan v Egiptu DEŽVRNE LEKARNE £teoes; Mr. Le as tek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komotar, Vič — T:iaSka cesta. Hrvatstvo In katoličanstvo »Kaiafički tjednik*, gltt^uo ssjfajswsk4£fl nadšktifn dr. h\i ŠMićs NuprmrfJM o ndnoša jih med kutofii m m Hrva^lfvof ter pnhaja do zaklju^k . dn o6o/f ipatf* skupiti. »Znano je. kako opr r.-:C:i 't*/o s hr-\wntske nacionalistična str.in' MMSSfOtftSfl ic >n simbiozo s katofikko cerkvi m. Vsu hr\\,t-ska preieklost je katoliška. V ksfoJIČJ gledajo Hrvati moč in kulturno prednost hrvatstva. Vez. ki nas \c/e Hrvate 7 zapadom in njegovo kulturo ter cfHfljavfJp je katofičanst\'o. Cllir.n: vzrok znktti ljubimo svojo domovino m narodru> *t\\rt: ne lezi v okviru intere&ov kaiidičnnsiva. W. Pavel je ljubit svoj Hdonki njrtd tudi takrat, ko je odpadel ou Mesije. Mi bnino ljubili sxx>j narod \-edno m brc/:" In če bi tudi krenil na stranpoti 'l\tkr.tf bomo pobijali n/ei«ove zmote toda narodne pra\'ice in narodna s\*obod^ nam h .t tudi v naprej sveta. Cerkev je faftko prvfl režimi;, ne more pa biti proti n.rodu. Praktično socialno izživljanje fesSuACaffUf vm r* motjotJe samo v spajanju z narodno mislijo. SI as katoliški patriotizem ni m Icre&no rodoljub je. niti nasa ljubezen do naroda na odpoved,« S tem je »Katolički tjednik« rnova potrdil mišljenja tistih realnih politikov. Id so vedno opozarjali merodajne beinlra, sLe kroge, naj ne aasecCsjb razmm političnim pilpogačicam. ki obljubljajo, da bodo osnova// s frankovci, n^/ndovoljneži iz HSS m organiziranimi hrwitskimi katoličani neko novo hrvatsko fronto, ki bi bila pozneje kos likvidirati dr. Mačka. Usmiljenfce Is? solnčne Kopeli Milanski kardinal Schuster je izdai nedavno posebni pastirski list, v katerem pojasnjuje zahteve katoliške cerkve £{yde moralnih norm pri prebivanju fantkr,\ ri deklic na morju in v planinah, kl^rdinal z zadovoljstvom u&oiavl>&. da upoštei ajo fašistične oblasti zelje cerkve pri upravljanju mladinskih letnih taborišč, ki stoje pod nadzorstvom duhovnikov in raznih redovnic. Posebno lepo so se obnesla tabo-nšča s sončnimi kopališči, katere upravljajo usmiljene sestre. Tudi minister dr* čvrkić obsoja dr. Mačka Za dr. Korošcem se je oglasil sedaj tudi minister za pošte in telcgjrat m ustrv napadel predsednika HSS ob priliki njegovega prihoda v Beograd, Dejal je. »da obsoja s prijatelji vse tiste, ki hodijo se poklanjat v Kupinec namesto na Oplenac Saj-botj pa moramo obsoditi to, da se vttditelj dela našega naroda še m utegnit ogledati si naše svetišče na (Jplcncu.« Nezaposleni Ljubljančani Ljubljana, 18. avgusta Ogla&am se v imenu nezaposlenih družin, skih rednikov, Ljubljančanov. Marsikdo izmed nas ne more razumeti, zakaj smo tako zapostavljeni in čedalje bolj smo zagrenjeni, pac zaradi bede. ker nas boli trpljenja naših družin, ki jim ne moremo pomagati. Ko tavam po ljubljanskih ulicah dan za dnem, opažam, da so v raznih delih mesta zaposleni številni mladi delavci, ki jim očitno Se ni treba preživljati družin. Teh besed ml ne narekuje zavist, pač pa trpljenje, in če so dandanes že vsi ljudje sebični, menda ni največji greh. če je sebičen, tudi nezaposleni družinski reclnik ter v svoji sebičnosti pričakuje, da bi mu priznali prednost pri zaposlitvah pred samci in kmečkimi sinovi. Zdi se mi, da nam, revnim domačinom, meščanom, delajo veliko krivico, čo zaposlujejo pri mestnih uelih samce, dokler je nezaposlenih Se toliko družinskih rednikov. Mnogo nas je, ki nam grozi deložacija, ker nimamo sredstev niti za najskromnejše preživljanje ter ne moremo plačevati stanovanj. Hujše je pa, da se bliža zima, ko bo že manj upanja za zaposlitev. Dolgo amo trpeli in molčali, a večno molčati ne moremo; vsa vrata so nam zaprta. Obračamo se na urad*, klanjamo se ponižno pred gospodi In načelniki, a povsod na« hladno zavračajo: Nimamo! Prejšnje čase smo prejemali na socialnem uradu vsaj skromne podporice. 6t nam niso mogli dati nakazila za delo. Najsi so nas odpravljali z lepimi ali grdimi besedami, praznih rok nas vendar niso vselej odslovili in podpora je vsaj zalegla za nekaj! kosil in večerij. Ali se naj izselimo z družinami iz Ljubljane, čeprav smo sem pristojni, in kam naj se napotimo? 2fv človek ne more v zemljo, takšnega, počasnega umiranja pa tudi ne more prestajati leta in leta. Mislimo, da bi se moral kdorkoli spomniti na nas. rnču* nati z nami. saj smo vendar ljudje m imamo pravico živeti. Zdi se nam ,da je to socialno vprasanle. ki ga ni mogoče odpraviti zgolj z besedo: Nimamo! V RESTAVRACIJI — Če se ne motim, sem vam naročil zrezek. — Da. gospod. , — Čudno, kako ste zrasli, odkar se nisva I videla, — pravi gost natakarju.