/Mmrsld X št,75(i (15.519) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govpu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7796600____ GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ # CREDIT0 C00PERATIV0 ZADRUŽNE KREDITNE BANKE FURLANIJE-jULIjSKE KRAJINE 1500 LIR POS1l«N6 PIACANA V GOTOVIM SPED. IN ABfl. POST. GB. 1 /50% TOREK, 2. APRILA 1996. Zasedanje ministrov za delo in gospodarstvo držav članic Huba bogatih v Lilleu se sicer Se ni končalo, a se je že zbralo kar nekaj receptov za boj proti vse bolj trdovratni brezposelnosti, H počasi načenja temelje najboga-tejših družbenih sistemov sveta. Obračun storjenega po zadnji podobni konferenci v Detroitu kaže, da je bilo na temo boja proti brezposelnosti v tem času največ energije porabljeno za besede, neprimerno manj pa za nova delovna mesta, česar se veliH po vesteh iz Lillea sodeč končno začenjajo zavedati. Zasilno delo tudi za konservativca Chiraca ni več rešitev, tako kot ne zadostuje večanje prožnosti, ah z drugimi besedami divje sproščanje trga dela po vzorcu z onstran Atlantika. Sam predsednik francoske republike priznava, da je treba najti ravnotežje med mobilnostjo dela in zaščito delavčevih pravic, med trgom in socialno varnostjo. VeliH so torej končno spoznali, najbrž tudi na osnovi osebnih Chiracovih izkušenj, da v nasprotnem primeru tvegajo slovo od socialnega mini. (Mimogrede, bo to spoznanje v primeru zmage desnosredinskih sil prodrlo tudi v Italiji?) Ce je Se nedolgo tega prevladovalo prepričanje, ah vsaj pobožna želja, da bo nov, ugodnejši konjunktumi ciHus avtomatično poskrbel za odpravo brezposelnosti, se je ta računica danes izkazala za nerealno. Primer Italije kaže, da je zaposel-nost v lanskem letu Hjub oživljeni gospodarsH rasti Se naprej padala, zdaj, ko se na obzorju riše nov zastoj, pa je marsikoga očitno zgrabila panika. Kam z milijoni iz proizvodnje izločenih ljudi? Kako preprečiti socialne spopade, katerih cena je danes tako visoka, da si je niti najbogatejsi ne morejo privoSCih? Receptov so v Lilleu že včeraj nanizali kar nekaj. V prvi vrsti usHajevanje posegov na področju dela, sporazumno uvajanje prožnosti trga dela, kapi-talov in proizvodov, spodbujanje razvoja malega in srednjevelikega podjetništva, prilagajanje davčne politike, usposabljanje, tehnoška prenova. Osnovni makroekonomski pogoj pa ostaja omejevanje javnobilanč-nih primanjkljajev, H so tudi v Lilleu glavni obtoženci za zaviranje zdra ve gospodarske rasti. I Še o izjavah Draga Ferša Prav je imel Primorski dnevnik in ne njegovi kritiki. Direktor Slovenske varnostno-obveSCevalne agencije Drago Ferš je namreč povedal, da italijanske tajne službe pritiskajo na slovensko gospodarstvo v Italiji z namenom, da ošibijo slovensko manjšino in Slovenijo, to pa počenjajo zato, da si politiki s tem početjem ne bi umazali rok. Nekateri pa so hoteli zadevo prikazati v drugačni luči in so celo obtožili slovensko zamejsko gospodarstvo, da sodeluje z italijanskimi tajnimi službami. Na 4. strani I Občni zbor Kmečke zveze V Prosvetnem domu na Opčinah je bil v nedeljo občni zbor Kmečke zveze, ki je potrdil globoko povezanost boja za naSe kmete z doslednimi prizadevanji v korist slovenske manjšine. Po poročilih predsednika Alojza Debelisa in tajnika Edija Bukavca in po obširni razpravi je občni zbor odobril dve resoluciji: prva povzema stališča in smernice, H so izšle iz občnega zbora, druga pa se zavzema za deželno organiziranost kmetov. Na 3. strani BREZPOSELNOST / ZASEDANJE MINISTROV G7 V LILLEU Na zatožni klopi tudi visoki javnofinančni primanjkljaji Brez zdrave gospodarske rasti ni dela - Chirac predlaga tretjo pot Danes v Primorskem dnevniku Vlada zamrznila imenovanja Dinijeva vlada je začasno zamrznila imenovanja v vodstvene organe javnih družb in podjetij. Stran 2 Finijev prihod buri duhove Danes pride v Trst predsednik NZ Fini, njegov prihod pa buri tržaške gospodarske duhove. Stran 5 Zavrnjena zahteva časnikarjev Tržaški pretor je zavrnil zahtevo časnikarjev »h Pic-cola«i, da se ponovno vrnejo na delovno mesto. Stran 5 5(Metnica KD Briški grič V Steverjanu je bila v soboto prva od prireditev ob zlatem jubileju društva Stran 8 Prevrnil se je traktor Gasilci so v Krminu izpod prevrnjenega traktorja potegnili 58-letnega kmeta Stran 8 Arianna Bogateč tretja v Anziu Sirenina jadralka Arianna Bogateč se s pospešenim ritmom pripravlja za nastop na olimpijskih igrah.. Stran 17 LILLE - Dve leti po sestanku v Detroitu so so predstavniki sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta spet zbrali na temo brezposelnosti, tokrat v francoskem Lillu, kamor jih je povabil Jacques Chirac in jim za uvod postregel s svojim receptom za boj proti tej naraščajoči socialni bolezni. Nakazal je tako imenovano tretjo pot, saj zasilno delo ne more biti alternativa za brezposelnost, in prav tej poti je bila posvečena ostra razprava ministrov za delo in gospodarstvo (Italijo je zastopal minister za delo Treu), ki je nakaza- la štiri glavne ukrepe za boj proti pojavu: nujno in neizbežno globalizacijo gospodarstva, iskanje novih virov dela, saj gospodarska rast ne bo dovolj močna, da bi sama odpravila brezposelnost, znižanje javnih primanjHjajev kot absolutna prioriteta in strukturni ukrepi za pospeševanje zaposlovanja. Da si brez zdrave gospodarske rasti, take torej, ki je ne bremenijo astronomski javni dolgovi, polne zaposlitve ni mogoče predstavljati, je potrdil tudi generalni tajnik OECD Jean Claude Paye. Na 9. strani »PONORELE KRAVE- London pristal na zakol ob pomoči Evrope LUXEMBURG - Evropska unija bo solidarna z Veliko Britanijo in ji bo pomagala pri selektivnem uničevanju najbolj rizičnih krav, a ne bo preklicala embarga na izvoz britanskega goveda in govedine. V Luxemburgu so torej včeraj ministri za kmetijstvo petnajstih držav članic Evropske unije dosegli okvirni dogovor, podrobnosti pa prepustili znastvenim in tehničnim odborom. Tako se bo danes v Bruslju sestal odbor za trgovino z govedino. Po dnevih oklevanja in čakanja, da se panika razširi po vsej celini, je London končno pristal, da bo za obdobje od petih do šestih let tedensko zaklal in uničil 15 tisoč glav goveda, ne da bi pri tem prehudo prizadel svoje mlekarske industrije. Krave naj bi zaklali in upepelili, ko bodo na koncu svojega mlečnega ciklusa. Francoski minister Philippe Vasseur je mnenja, da bo zaplet s »ponorelimi kravami« Evropo stal od 6.000 do 9.000 milijard lir. Na 11. strani _____OPČINE / OBČUTENA PROSLAVA NA STRELIŠČU_ Spomin na 71 talcev še živi Ideali svobode, bratstva in miru, za katere je pred 52 leti na openskem strelišču umrlo 71 talcev, so danes še kako živi in pomembni. To je bilo sporočilo nedeljske proslave na pobudo borčev-sMh organizacij, na kateri sta spregovorila Stojan Spetič in Claudio Tonel. Poleg borcev s svojimi prapori ter mladih tabornikov in talcev se je na proslavi zbralo veliko ljudi v dokaz, da je spomin na našo preteklost še živ in občuten, še posebno, ko »črna nevarnost« žal še ni izginila. Na 5. strani SINDIKAT SLOVENSKE SOLE NOVA IZHODIŠČA ZA RAZVOJ MANJŠINSKE ŠOLE V 3. TISOČLETJU M. PERTOT: ITALIJANSKI SOLSKI SISTEM V FAZI PRENOVE: IRRSAE NOVI IZZIVI IN NOVE MOŽNOSTI ZA RAZVOJ SLOVENSKIH VIŠJIH SOL M. BUFON: ANALIZA DEMOGRAFSKEGA RAZVOJA SLORI GORIŠKEGA OBMOČJA I. OREL: POTREBA PO NOVIH PROFESIONALNIH SOZ PROFILIH V OBMEJNEM GOSPODARSTVU KULTURNI DOM GORICA SREDA, 3. APRILA 1996 OB 18. URI BREZMEJNA FANTAZIJA Kaj vsega si ne izmislijo za popestritev 1. aprila RIM - Sala in vsaka potegavščina sta učinkoviti samo v primeru, da sta nepričakovani in možni. To seveda velja tudi za prvoaprilske šale, prav zato so se v Italiji začeli z njimi ubadati Ze v soboto, ko so se pojavili prvi telefaksi organizacije »pax tibi«, H je napovedovala, da bodo za sveti teden duhovniki za pol ure zakasnili molitve v znak protesta zaradi nezadostnih pokojnin. Sledila so pisma milanskega generalnega vikarja, ki je duhovnike pozval, naj na cvetno nedeljo ne delijo oljčnih vejic, ker bi s tem podpirali Prodijevo Oljko. V Astiju pa je neM tednik zapisal, da bo moral vsak volilec 21. aprila na volišču pustiti 10 tisoč lir. Na 11. strani NOVICE VOLILNA KAMPANJA / STAVKA NOVINARJEV Aretaciji v Palermu zaradi upravljanja grobov PAT TRMO - Agenti letečega oddelka iz Palerma so aretirali dva člana bratovščine »Gesu e Maria« 21-letna Fabrizia Costo in Giuseppa Corsaleja zaradi groženj in ustrahovanja dveh patrov, ki sta prijavila predstojnike bratovščine zaradi nepravilnosti pri upravljanju grobov na pokopališču SanfOrsola. Sodnik za preliminarne preiskave Giuseppe Tricoli je že izdal dva naloga o preventivnem priporu za Costo in Corsaleja; v okviru preiskave so že v zaporu štirje člani iste bratovščine. Brez televizije je tudi politika »manj privlačna« Dini zamrznil imenovanja - Oljka prireja 14. aprila dan okolja Popolni lunin mrk v noči med sredo in četrtkom RIM - Po repatici Hyakutake, ki jo lahko še vidimo na obzorju, bodo Italijani po vsej državi lahko sledili popolnemu luninemu mrku v noči med sredo in četrtkom; lunin mrk se bo začel v četrtek, 20 minut po polnoči. Sicer pa bo šlo za še kar pogost astronomičen pojav: popolnemu luninemu mrku je bilo v Italiji možno slediti 29. novembra 1993. Tokrat bo luna povsem prekrita ob 1.27, lunin mrk pa bo dosegal višek ob 2.10. Garant prepovedal varljivo reklamo Sandre Milo RIM - Obljube o gotovem dobitku na lotu preko iskanja srečnih številk v sistemu »astrolotta« (za ceno 100 tisoč lir in poštnih stroškov) in s pomočjo vpliva »zvezdnega kamna«; po mnenju garanta tržišča in za konkurence je to »varljiva« reklama prodaje po televiziji, ki jo oddaja družba Eurocasa na rimski televiziji Gbr, proizvod pa reklamizira Sandra Milo. Antitrust je ugotovil, da so sporočila reklamnega vložka zelo huda in da lahko zavajajo nepripravljene osebe, ki v trenutku potrebe lahko nasedejo varljivim obljubam. Zato je odredil, da mora televizijska postaja prekiniti oddajanje reklamnih vložkov in sporočilo retificirati. Župan vabi vaščane, naj kupujejo v vaški trgovini MASSIMENO (TRENTO) - Zupan Giorgio Ferraz-za, ki vodi majhno občino Massimeno, je občanom in turistom odposlal pismo, v katerem jih vabi, naj kupujejo blago v domači trgovini Famigha coope-rativa di Pinzolo, da bi s tem preprečili njeno zaprtje. Ko pa bi do tega prišlo, ugotavlja župan, bi zaprtje prav gotovo povzročilo nepoporavljivo škodo Massimenu; nobeno podjetje ni namreč pripravljeno, da bi v tem kraju odprlo tako majhno trgovino. S 96 prebivalci, od katerih jih 15 sestavlja občinski svet in odbor, je Massimeno najmanjša občina ne samo Tridentinske, ampak države. Luciano Lama ni več župan Amelie AMELIA (TERNI) - Občinski svet Amebe je včeraj vzel na znanje odstop župana Luciana Lame. Obenem je soglasno odobril dokument, v katerem se Lami zahvaljuje za opravljeno delo, predvsem pa za trud, ki ga je v teh letih vložil za sociokultumo in gospodarsko rast mesta in za pozornost do najšibkejših in otrok. Lama je odstopil iz zdravstvenih razlogov, župan Amebe pa je bil sedem let. RIM - Včerajšnji dan je nazorno pokazal, do kolikšne mere je politika odvisna od televizije. Včeraj so stavkali radijski in televizijski novinarji: poročila so sicer pripravili, a brez posnetkov. In glej naključje: včeraj se ni na političnem torišču dogodilo nič presenetljivo novega ali senzacionalnega, kot se to dogaja domala vsak (televizijsko normalen) dan. Tudi vroče predvolilne polemike so se (začasno) ohladile. Vest političnega dne je tako postala odločitev vlade, da ne bo do nadaljnjega imenovala novih voditeljev javnih družb in podjetij. Dini, ki je izjavil, da pred-stavljanjegova stranka edino novost skorajšnjih volitev, se je očitno »zadovoljil« s paketom ukrepov iz prejšnjega tedna, Prodi ga je pohvalil, ker ni nadaljeval s pretiravanjem. Oljka je oklicala za nedeljo, 14. aprila, »dan okolja«. Veltroni je poudaril, da se edino levosredinska koalicija zavzema za čisto okolje: desnica je zaploskala francoskim jedrskim poisku-som v Tihem oceanu, Berlusconijeva vlada se je v tem pogledu izkazala katastrofalno. Predsednica italijanskega Svetovnega sklada za naravo (WWF) Grazia France-scato ga je spomnila, da se tudi Dinijeva vlada, ki jo je podpirala leva sredina, ni preveč naprezala za okolje. Veltroni je bil sploh eden od protagonistov včerajšnje zelo skope politične kronike. Na skupščini Zveze zadrug je desničarski program primerjal z Reaganovo ekonomsko politiko v paradižnikovi omaki. Ni bil pa le polemičen. Iznesel je vrsto predlogov Oljke. Na prvem mestu je omenil šolsko vprašanje. Višja izobraževalna raven bo v prihodnosti odločujoča, je poudaril. Zaustavil se je še ob zaposlitveni dilemi. Milijoni italijanskih družin se preživljajo z manj kot 20 milijoni letnega dohodka, en odstotek prebivalstva si lasti tretjino vsega bogastva v državi, je opozoril. Skupščine Zveze zadrug se je udeležil tudi vodja Stranke komunistične prenove Bertinot-ti, ki je ugodno komentiral zadnje papeževe izja- ve o zlih vplivih tržišča, ko ustvarja revščino in nezaposlenost. Po Berti-notijevem mnenju bi bilo zelo koristno spet vzpostaviti dialog med komunisti in katoličani. Ligaš Bossi je ponovil svoj »ne« predsedniškemu sistemu, s katerim želi Fini potihem spet spraviti Italijo pod diktatorsko peto. Na desnem političnem bregu je pristaš Forze Ita-lia Di Muccio obtožil Veltronija, češ da »prodaja pornografijo« (v mislih je imel videofilme, ki jih bralcem ponuja dnevnik L’Unita, katerega odgovorni urednik je Veltroni), Dinija pa, da je D’Alemov kvizling. Skratka: na desni nič novega, televizijskemu »počitku« navkljub. ___________RIM / POJASNILO SODNIKA ROSSATA____________ Squillante je imel bančne račune v tujini Za hišni pripor so se odločili, ker Spuillante ni mogel več potvoriti dokazov RIM - Renato Squillante je lahko v hišnem priporu, ker so po njegovi aretaciji med drugim zbrali dokaze o obstoju računov v tujini, ki so bili na njegovo ime ali na ime njegovih sinov in so odkrili mehanizme, po katerih so zatem denar s teh računov prenašali na račune, ki jih je Squillantejeva družina imela v Italiji. Operacijo so prikazali tako, kot da bi šlo za dobiček pri borznih operacijah, kar sploh ni držalo. Tako piše v odloku milanskega sodnika za predhodne preiskave Alessandra Rosata, ki je navedel utemeljitve javnih tožilcev Boccassinijeve in Colomba, kar pomeni, da je se je zmanjšala nevarnost, da bi Squillante lahko potvoril dokaze. Poleg tega sta se zaradi njegove odstavke (zapustil je sodst- vo) in velikemu hrupu, ki ga je dvignila preiskava, zmanjšali tudi možnost bega in nevarnost, da bi svoje početje ponovil. Odlok, ki na kratko omenja, na čem je slonela hipoteza obtožbe ob aretaciji, zatem pojasnjuje izsledke dosedanje preiskave. O obstoju računov v tujini je sam Squillante govoril namestniku državnega pravdnika Misianiju. Operater na denarnem trgu Giorgio Aloisi pa je povedal, da je leta 1985 Squillan-teju predstavil Resinellija, ki je bil med vodilnim osebjem neke banke v Bellinzoni; zatem je Aloisi naj na račune, ki so jih Squillante in člani njegove družine imeli v Italiji, prenesel denar, ki je bil pri Bellinzoni (sodnikovi družini je akreditiral nekaj sto milijonov lir). O meha- nizmu, ki ga je orisal Aloisi, so preiskovalci našli sledove v zaplenjenem materialu. Poleg tega je nekaj dni pred aretacijo Attilio Pa-cifico šel v omenjeno švicarsko banko z očitnim namenom, da uredi vse potrebno, da bi »pomiril« Squillanteja (to je ugotovila švicarska policija). Milanski sodniki tudi sumijo, da ima Squillante račun še v neki drugi švicarski banki in so se za pomoč že obrnili do tamkajšnjih oblasti. Poleg tega so pri Efibanca že prišli do dokumentacije, ki se nanaša na njeno finančno poslovanje v korist grupe Fininvest in na odnose med samo Efibanco ter Cesarejem Previtijem, kar potrjuje, da je bilo pričevanje Stefanie Ario-sto verodostojno. ______POLITIČNE STRANKE / POSLOVNI OBRAČUNI ZA LANSKO LETO_ Italijanske stranke so lani zbrale skupaj za 51 milijard lir izgub Izjemi sto DSL in LS, ki imata pozitivni bilanci - Najbolj razsipna je Forza Italia Verniki podpirajo afriškega škofa, ki ga je kardinal Martini odstranil RIM - Italijanskim političnim strankam lansko poslovno leto kot kaže res ni bilo naklonjeno. Iz bilanc, ki jih te dni objavljajo, namreč izhaja, da so imele stranke lani skupaj za približno 100 milijard lir prihodkov, porabile pa so 151 milijard, kar pomeni, da imajo 51 milijard lir izgube. Leto prej so imele več kot 15 milijard lir presežka. Ce lanskemu primanjkljaju prištejemo izgube, ki so jih stranke nakopičile v letih, potem je skupni primanjkljaj 31. decembra 1995 dosegel 106, 4 milijarde lir in se glede na konec leta 1994 (ko je znašal 58, 7 milijarde) skoraj podvojil. Poslovno leto 1994 so skoraj vse stranke zaključile pozitivno (edina izjema je bila nekdanja Krščanska demokracija, ki je imela 14, 2 milijarde lir izgube), lani pa je prišlo do novega negativnega preobrata, pri čemer sta edini izjemi DSL s presežkom 4, 4 milijarde in Ljudska stranka z 1, 1 milijarde. Leto prej je imelo najboljšo bilanco Nacionalno zavezništvo (13 milijard dobička), ki pa si jo je lani hudo skvarilo (7, 4 milijarde lir izgube); med ostalimi velikimi strankami ima najbolj rdečo bilanco Forza Italia z 22, 8 milijarde lir izgube, potem ko je imela leta 1994 2, 7 milijarde lir presežka. Po dohodku je bila lani na prvem mestu DSL z 28, 1 milijarde, po izdatkih pa Forza Italia, ki je porabila 38 milijard lir, dvakrat več od svojih dohodkov (15, 2 milijarde). Finančno stanje italijanskih političnih strank (v milijonih lir) STRANKA DOHODKI IZDATKI OBRAČUN OBRAČUN PREMOZ. 1995 1995 1995 1994 STANJE FORZA ITALIA 15.218 38.029 -22.810 2.784 -20.026 LS (BIVŠA KD)* 961 14.911 - 13.949 -14.240 - 59.800 NZ. 12.825 20.309 - 7.483 13.590 3.205 SEV. LIGA 13.585 18.859 - 5.274 2.089 2.740 SKR 9.561 12.322 - 2.761 4.174 1.413 PROGRESISTI 2.269 3.520 - 1.250 1.631 381 CCD 3.839 4.925 - 1.085 1.778 692 CDU 2.512 3.544 - 1.032 - - 1.032 ZELENI 2.760 2.831 - 70 1.467 2.305 LABURISTI 492 502 - 10 18 8 PRI 2.224 2.221 3 634 - 1.529 DEMOKRATI 2.116 1.901 214 - 214 LS 3.627 2.494 1.133 - 1.133 DSL 28.119 23.639 4.479 3.132 -36.751 ‘Podatki za stranko pred razcepitvijo MILAN - Doslej so zbrali že več kot 4.500 podpisov in so trdno odločeni, da se najprej obrnejo do kardinala Martinija in če to ne bo zaleglo, do samega papeža. Verniki, ki sledijo mons. Milingu, temnopoltemu škofu iz Lu-sake v Zambiji, očitno ne bodo zlahka popustili. Kardinal Martini je namreč 66-letnemu Milingu, ki slovi kot izganjalec zlih duhov in ozdravitelj, prepovedal masevanje v milanski škofiji. Za ta korak se je odločil, potem ko se mu je pritožilo več vernikov in duhovnikov s področja Arluna v milanskem predmestju, kjer je Milingo enkrat na mesec maševal v neki montažni zgradbi. Vendar to ni bil edini razlog: med Milingo-vim maševanjem naj bi namreč prihajalo še do drugih nevšečnosti, ker so verniki pričakovali senzacijo. Poleg tega naj bi samo maševanje odstopalo od liturgičnega stila milanske škofije: Martini namreč nasprotuje vsakršnemu zadržanju, ki bi v ljudeh ustvarjalo pričakovanja o čudežih, kar pa prihaja do izraza med obredi afriškega škofa. Tudi sami verniki, ki prisostvujejo tem obredom, v veliki večini ne prihajajo iz tamkajšnjih župnij. Zato, pravijo na škofiji, bi Milingo lahko našel gostoljubje kar na njihovem ozemlju. oj za pravice kmetov ■ povezan z doslednim delom v prid manjšine * »Občni zbor je priložnost za podrobnejšo analizo gospodarskega in političnega stanja v državi s posebnim poudarkom na krajevni stvarnosti, ki ima poleg tistih, ki so skupni celotnemu državnemu obsegu, probleme, ki so vezani na specifiko obmejnega teritorija in s tem na odnose s sosednimi državami, v prvi vrsti s Slovenijo. S posebnim zanimanjem in pristopom doživljamo kot ustanova, ki združuje v veliki večini slovenske kmete, narodnostne probleme. Vedno poudarjamo in tudi danes želimo to podčrtati, da naSa prizadevanja v prid krajevnemu kmetijstvu, ne morejo biti ločena od doslednega boja za pravice slovenske manjšine, ne da bi pri tem bil na kakršen koli način prizadet večinski narod. Etnični skupini moreta in morata živeti v spravi in sožitju brez pregrad in prevarikacij v iskanju boljše bodočnosti za to zemljo, ki-jo je močno zaznamovala zapletena in boleča zgodovina.« V duhu teh uvodnih misli v sporočilu predsednika Alojza Debelisa, je v nedeljo potekal v Prosvetnem domu na Opčinah redni letni občni zbor Kmečke zveze, stanovske organizacije slovenskih kmetov na Tržaškem. Občnemu zboru pod geslom »Reforme za prosto in sodobno kmetijstvo«, je prisostvovalo veliko število članov in številni gostje, drugi pa so občnemu zboru poslali pozdravne poslanice. Med drugimi so bili, tudi s pozdravnimi in vsebinsko poglobljenimi nastopi, prisotni podpredsednik deženega sveta Miloš Budin, predsednik krovne organizacije SKGZ Klavdij Palčič, deželni predsednik vse- državne Zveze kmetov Italije Dante Savorgnan (vsedržavni predsednik Avolio je poslal poslanico), direktor Pokrajinskega kmetijskega nadzor-nistva dr. Degenhardt, predsednik deželnega Združenja kmetijskih zadrug Zanutti, deželni in pokrajinski tajnik SSk Martin Brecelj in dr. Peter Močnik, deželni svetovalec SKP Fausto Monfal-con, predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Marino Pečenik, ravnatelj pokrajinskega Združenja neposrednih obdelovalcev dr. Vito Rubert, župana dolinske in zgoniške občine Boris Pangerc in Tamara Blazina, predsednik Kmečke zveze za Goriško Ivan Humar z delegacijo, predsednik Kraške zadružne mlekarne Dario Zidarič, predsednik Zadružne kraške banke Pao- lo Mihč in še drugi, pokrajinska Associazione fra agricoltori, tržaška Trgovinska zbornica in deželni odbornik za kmetijstvo Zoppolato pa so poslali pozdravne brzojavke. Iz Republike Slovenije sta bila poleg obmejnih predstavnikov prisotna predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. Leo Frelih in predsednik sindikata slovenske kmečke zveze Ciril Smrkolj. Po izvolitvi Robija Ote za predsednika občnega zbora, sta podala svoji poročili predsednik Alojz Debeliš in tajnik Edi Bukavec, poročilo nadzornega odbora s sprejetim predlogom za razreš-nico dosedanjemu odboru, pa Marčelo Cok. Predsednik in tajnik sta v svojih poročilih podrobno razčlenila tako sploSni družbeno politični kot gospodarski po- ložaj v Italiji s posebnim ozirom na krajevno stvarnost, v tajniškem poročilu pa še posebej dejavnost Kmečke zveze v zadnjem enoletnem razdobju. Tako je poleg specifične problematike tržaškega kmetijstva v vseh njegovih pozitivnih in negativnih aspektih in sektorski razčlenjenosti, prišla do močnega poudarka tesna povezanost kmetijske st-vanosti in teritorija ter položaja slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem tudi v luči zaskrbljujočih napadov desnice na gospodarske in kulturne institucije manjšine, kako tudi v luči sedanjih napetih odnosov med Italijo in Slovenijo z direktnimi negativnimi posledicami za našo manjšino, ki se je znašla v nekakšni vlogi talca. Temam, ki sta jih razvijala predsednik in taj- nik Kmečke zveze, so v svojih posegih v zavzeti in vsebinsko bogati razpravi, pritrdili vsak iz svojega zornega kota in s pozicij pristojnosti, vsi udeleženci v razpravi, ki so tudi izrekli Kmečki zvezi priznanje za njeno dosledno zavzemanje za koristi kmetijskega sektorja in teritorija kot življenjskega prostora slovenske narodnostne skupnosti, kakor tudi za njeno strokovno svetovalno in administrativno delo v korist svojih članov in s tem tudi skupnosti. Občni zbor se je zaključil s soglasnim sprejemom dveh sklepnih resolucij s povzetkom bistvenih poudarkov iz poročil in razprave ter s soglasno izvolitvijo novega delno pomlajenega Glavnega sveta in drugih organov Kmečke zveze. j.k AVSTRIJA / BRUSELJ PRITISKA NA DUNAJ ZA IZVOZ PITNE VODE Koroška napovedala Evropski uniji odločen boj za svoje vodne rezerve CELOVEC - Dežela Koroška se bo odločno borila za ohranitev svojih velikih rezerv pitne vode v Karavankah in v Visokih Turah. Tako je koroški deželni glavar Christof Zematto odgovoril na prizadevanja Bruslja, po katerih naj bi Evropska unija s pristopom Avstrije dobila pravice tudi za koriščenje oz. izvoz koroške pitne vode v ostale države-članice EU. Koroški deželni glavar in z njim celotna deželna vlada takemu razmišljanju odločno nasprotujeta in poudarjata odklonilno stališče glede vsake prisilne razdehtve koroških vodnih rezerv oz. izvoz koroške pitne vode v druge države-članice unije. »Voda je ena izmed najbolj dragocenih življenskih dobrin, kar je za Koroško primarnega pomena,« je s tem v zvezi dejal Zernatto, ki je koroško stališče tudi že posredoval Evropski uniji. Na zadnjem zasedanju odbora regij pretekli teden v Bruslju je koroški deželni glavar poudaril, da oskrba z vodo ne sme postati »zadeva centralističnih stremljenj in odločanja«. O morebitnem (prostovoljnem) izvozu pitne vode naj odločajo regije same, je še dodal deželni glavar Koroške na zasedanju odbora regij EU, katerega podpredsednik je. Zemattove izjave v Bruslju je na svoji zadnji seji podprl tudi obor za varstvo okolja koroškega deželnega zbora, ko je ugotovil, da morajo o uporabi koroške pitne vode še naprej odločati koroški oz. avstrijski politiki in znanstveniki. V soglasno sprejetem sklepu zato Koroška poziva zvezno vlado na Dunaju, naj leta ne popušča Bruslju, ki bo - spričo vsebolj onesnaženih vodnih rezerv v Evropi - še naprej izvajal pritisk na Avstrijo. V pozivu dunajski vladi Koroška tudi zahteva, da bi avstrijski parlament sprejel načelno ureditev, da o avstrijskih vodnih rezervah na evropski ravni ne morejo odločati brez pristanka Avstrije. Ivan Lukan Na sliki: pitna voda iz Karavank in Visokih Tur je za Koroško primarnega pomena. Gostje in drugi udeleženci nedeljskega občnega zbora Kmečke zveze (foto Balbi/KROMA) Resoluciji z občnega zbora Kmečke zveze Občni zbor Kmečke zveze je na svojem zasedanju dne 31. marca 1996 na Opčinah skladno z nestrankarskim, demokratičnim in avtonomnim značajem organizacije soglasno odobril stališča in smernice, ki sta jih nakazala predsednik in tajnik v svojih poročilih ter osvojil misli, ki so izšle iz razprave zbora: z zaskrbljenostjo sledi političnemu dogajanju v Italiji, kjer preti nevarnost, da pridejo na vlado desničarske sile, kar bi ogrožalo demokracijo, v še hujši meri pa bi ogrožalo kulturno in ekonomsko življenje naše manjšine, ki je že pod hudim pritiskom in bi z zmago desnice, kot nas učijo izkušnje, bil pod vprašajem njen sam obstoj: obsoja poskuse pretvarjanja zgodovine in re-vanšizem, ki stremi po tem, da se rušijo odosi med tukaj živečima narodoma in med Slovenijo in Italijo, kar bi imelo tako za našo skupnost, kot za celotno tukajšnjo družbo, izredno negativne družbene in gospodarske posledice; izraža upanje, da bo Slovenija znala premostiti notranje razprtije in voditi do svoje manjšine odgovornejšo državniško nadstrankarsko politiko, ki bo znala zagotoviti slovenski narodnostni skupnosti v Italiji vse oblike podpore, ki jih njeno zaskrbljujoče stanje veleva; pričakuje od Italije, da bo tako na državni kot evropski ravni vodila kmetijsko politiko, ki bo znala ovrednotiti vlogo kmetijstva kot enakopravne gospodarske dejavnosti, kateri je v dobri meri poverjena tudi skrb za okolje in varstvo krajinske dediščine; občni zbor v celoti osvaja potrebo po postopni odstranitvi omejevalne proizvodne politike Evropske unije, ki zavira razvoj kmetijstva. Le v svobodnem in prostem kmetijstvu in ob upoštevanju njegovih krajevnih specifik bo sektor lahko sprostil svoje proizvodne potenciale; občni zbor izraža Zeljo, da bodo ta stališča dokončno osvojile tudi Dežela in ostale krajevne uprave. Z zadoščenjem ugotavlja pozitivne premike v teh smeri, ki se kažejo pri večjem upoštevanju in spoštovanju omenjenih uprav do primarnega sektorja. Izraz tega so izdelava Globalnega načrta za integriran razvoj kmetijstva v tržaški pokrajini ter številne pobude v prid krajevne kmetijske dejavnosti; zahteva, da se pri izdelavi načrta za Kraški park in pri njegovem upravljanju upoštevajo potrebe tradicionalnih kraskih dejavnosti, v prvi vrsti kmetijstva, za katere mora biti Park razvojno, ne pa omejevalno sredstvo; zahteva, da se celotno tržaško območje vključi v Kraško gorsko skupnost kot zapostavljeno območje; pozitivno ocenjuje sodelovanje med organizacijami, združen nastop slovenskih organizacij na pokrajinski ekonomski konferenci, na kateri je bil predstavljen skupen dokument, ki evidentira vez med kmetijstvom in slovensko narodnostno skupnostjo, ki ima svoje korenine na tej zemlji in je zato njen razvoj neločljivo vezan z razvojem kmetijstva; elani Kmečke zveze zaskrbljeno sledijo tudi stanju kmetijstva v Italiji, ki je v lanskem letu beležilo padec kmečkega dohodka, ob porastu proizvodnih stroškov in socialnih dajatev; odločno zahteva od države in dežele, da sprejme potrebne posege in pobude v korist kmetijstva ter jasno določi razvojne smernice primarnega sektorja, ki je kot v preteklosti, če že ne v večji meri, bilo po-tisjeno na rob političnega in ekonomskega dogajanja; občni zbor zaskrbljeno vzema na znanje krizno stanje zadružnih kmetijskih ustanov in izraža prepričanje, da se morajo najti ustrezne rešitve za njihov obstoj, ker bi sicer bilo tržaško kmetijstvo močno osiromašeno; z zadoščenjem pozdravlja poživetje delovanja Kmečke zveze iz Gorice ter izraža potrebo, da se slovenski kmetje v Furlaniji-Julijski krajini organizirajo v enotno deželno organizacijo in zato pooblašča novo izvoljene organe zveze, da uresničijo Deželno Kmečko zvezo; občni zbor ob koncu izraža svoje zadovoljstvo nad razvejanim in uspešnim delovanjem svoje organizacije, ki je na vseh ravneh, po dolgoletnem boju za priznanje svojega statusa, končno sprejeta kot enakovreden in samostojen sogovornik. V drugi sklepni resoluciji občni zbor Kmečke zveze ugotavlja potrebo po ustanovitvi Deželne kmečke zveze, za kar se že nekaj let odvijajo plodni stiki med slovenskimi kmeti tržaške, goriške in videmske pokrajine, za kar se je zavzel zadnji občni zbor goriške Kmečke zveze in o čemer so že večkrat razpravljali organi KZ. POGLEDI Politična načela in prostor Danjel Jarc Med politiko, planiranjem in urbanizmom so vedno obstajale močne soodvisnosti. Teorije planiranja iščejo njihovo utemeljevanje v političnih ideologijah, politika pa uresničuje svoje namene s podporo različnih oblik planiranja. Poleg tega je izvedba vsakega planiranja in poseganja v prostor družbena akcija in je zato močno odvisna od ideoloških načel politike. Vendar politika, ki pomeni v svoji izvirni opredelitvi med drugim državnoznanstvo ali znanje in umetnost vladanja, je pojem zelo različen od tega, kar so vsakdanje polemike strank in kar je volilna propaganda. Večkrat je namreč opaziti, da se oddalji od svojega osnovnega upravnega namena, od svojih izhodiščnih ciljev, npr. predlaganja boljših oblik države in uprave, se odmika od etičnih načel in se približa reklami, promociji, ter nezadržno uporablja retoriko in demagogijo. Politiki bi morali imeti kot osnovno etnično načelo poštenost in pravičnost, vendar v resnici je to le bajka in vsi točno vemo, da prevladuje predvsem v volilnem obdobju Machiavellijevo načelo, da smoter opravičuje katerokoli uporabljeno sredstvo. Ce je torej treba zmagati volitve in si pridobiti oblast, sta upravičena tudi laž in pretvarjanje resnice. Ne glede na to pa politični programi temeljijo na nekaterih vrednotah in ideoloških načelih, vsebujejo predloge in vrsto ukrepov, ki imajo kot končni cilj izboljšanje ali sprembembo družbene ureditve, in imajo seveda svoj vpliv na prostor. To pa pomeni da so urbanistični plani in razvojni programi neposredno odvisni od izbrane politike. Seveda so določeni interesi skupni celotni družbi in so uresničeni ne glede na vodilno politiko, vendar splošna zasnova družbenega in prostorskega razvoja prihodnosti je močno odvisna od programskih izbir strankarske koalicije, ki bo na oblasti. Ne gre za posamezne ukrepe in interese, ampak za celovito vizijo razvoja prihodnosti. Kljub temu, da je blokovski dualizem že dalj časa razpadel, obstajata in vzrajata še vedno obe »klasični« politični zasnovi družbe, države, gospodarstva, prostora, ki slonita na razUčnih življenjskih nazorih, na različnih kulturnih tradicijah in ki imata vsaka svoje zgodovinsko ozadje z napakami in vrlinami, mislim na ideološka načela levice in desnice. Dva življenjska nazora, ki svoje vsesplošne poglede stalno spreminjata in prilagajata novim družbenim in življenjskim zahtevam. Pomembno se mi zdi razmisliti o ideoloških načelih obeh življenjskih nazorov in zato se bom držal splošnih opredelitev in se ozrl na članek danskega strokovnjaka Kaia Lamberga (objavljenega v monografska številki Urban affairs annual revievvs, »Cities in a glo-bal society« R. V. Knighta in G. Gapperta, leta 1991), ki je sestavil zanimiv shematičen seznam načel levice in desnice. Opredehtev seveda velja za Dansko in je ne gre kar tako posplošiti, vendar je ta lahko spodbuden uvod v razmišljanje tudi v zvezi z našimi bližnjimi oko-Uščinami. Lamberg sestavi diagram s tem, da navede vrsto nasprotujočih načel in jih opredeli kot značilnosti zdaj enega in zdaj drugega tabora. Načelno levica v svojih programih poudarja bolj javni sektor, medtem ko gre desnici predvsem za interese privatnega sektorja. Stranke levice se zavzemajo za plansko in programsko urejanje družbe, desnica pa prepušča družbeno urejanje privatnim pobudam in lastnini. Svobodna podjetnost in tekmovalnost je adut desnice, medtem ko so tržišča, industrija, močne unije in solidarnost posebna skrb v levičarskih programih. Politika levice težki k višanju plač in polni zaposlenosti, desnici pa načelno skrbita predvsem finančna stabilnost in nizki davki. Stanovanjska politika pomeni za levico zagotovljeno socialno stanovanje, desnica pa poudarja pomen privatne lastnine. Kulturna svoboda in razorožitev sta ideološki načeli levice, moralne vrednote in močna vojaška obramba pa desnice. Ravno tako zakonitost in red označujeta konservativne struje, medtem ko je družbena kreativnost in ekspermentiranje lastnost naprednih sil. Na koncu pa še klasičen in že zastarel dualizem, ki zoperstavlja dva modela družbe, socialističnega in kapitališčnega. Čeprav omenjena načela spadajo že v tradicijo obeh političnih kultur in dokazujejo globoko nasprotje med obema nazoroma, v resnici so danes nekateri pogledi precej omiljeni in najbolj radikalna stališča pridejo na dan le kot izziv v trenutkih najbolj srditega političnega spopada. Lamberg navaja poleg klasičnega dualizma še drugo dvojnost značilno za sodobno dinamično družbo, in sicer politiko gospodarske rasti in po- litiko gibanja zelenih. Oba pogleda sta močno prisotna v današnji javnosti predvsem, ko je govora o prostorskih posegih in planih in prepričan sem, da se v tej »novejši« dvojnosti pravzaprav bije odločilna bitka za prihodnost. Razlika med dvojnosti-ma je predvsem v tem, da se v primeru klasičnega dualizma glede na razvoj prihodnosti pretežno iz družbenega vidika, medtem ko se v novejšem dualizmu zorni kot premakne na stran prostora, ključen problem razvoja ni več v drubženo-razrednih odnosih, ampak v izkoriščanju okolja, v uporabi naravnih virov,, energije in informacije. Pohtike, gospodarske rasti postavljajo kot osnovno vrednoto in razvojno načelo prav gospodarsko rast, kar z drugimi besedami pomeni, da se družba razvije le če narašča njeno gospodarstvo. Temeljno razvojno načelo je zato učinkovitost predvsem gospodarska. Taka politika podpira na splošno centralizacijo in tako imenovane moške vrednote (racionalnost, krepost itd.). Pomembna življenjska vrednota je tudi gmotno bogastvo. Programi tovrstne politike so predvsem usmerjeni v interes velikih teritorialnih enot in so osnovani na krepitvi težke tehnologije. Načelno politika gospodarske rasti podpira upravno vodenje s strani strokovnjakov in reprezentančno demokracijo. Nasprotno je ekologija osnovna vrednota politike gibanja zelenih. Njihovo temlejno načelo je razvoj v skladu z naravo in osnovni vir je okolje. Politika zelenih podpira decentalizacijo, ženske vrednote (občutljivost, materinskost itd.) in kvaliteto ži-veljnja. Načelno so njihovi programi usmerjeni v korist majhnih teritorialnih enot in podpirajo predvsem razvoj lahko tehnologije. Njihova upravna politika je naklonjena javni parteci-paciji, neposredni lokalni demokraciji in samoupravljanju. Na splošno velja, da so politike gospodarske rasti veliko bližje načelom desnice, medtem ko ima ekološka politika več skupnega z načeli levice, čeprav je jasno, da predlaga vsaka posebej lastnen ogled na razvoj prihodnosti. Nam pa ostaja izbira, če želimo potrošnsiški ali uravnovešeni razvoj, če nam je večja vrednota mercedes ali zdravje, če nam več pomeni pojem količina ali kakovost, tekmovalnost ali solidarnost, kajti znano nam je: »narod si bo pisal sodbo sam«. TV SLOVENIJA / DRAGO FERŠ POTRDIL SVOJE IZJAVE Italijanske tajne službe proti našemu gospodarstvu Ozadje napadov na slovenske banke in podjetja »V slovenskem zamejstvu v Italiji, posebno v Trstu, Gorici, se izredno prepletajo interesi ZRJ, Italije, srbske pravoslavne cerkve z obveščevalnimi intersi italijanskih obveščevalnih služb. Danes se to kristalizira v dogodkih, ki se odvijajo okoli banke v Gorici, TKB-ja v Trstu, Saftija in drugih. Vsi so usmerjeni seveda na uničenje gospodarske moči slovenske manjšine v Italiji. To niso naključja, to je organizirana dejavnost, ki jo, ki je inidrana s strani njihovih obveščevalnih služb zato, da se vlada, kot pravijo sami, ne bi umazala z grdimi posli« Tako je direktor Slovenske vamost-no-obveščevalne komisije Drago Ferš odgovoril novinarju TV Slovenija Urošu Slaku na izrecno vprašanje o dejavnosti italijanskih obveščevalnih služb. Izjavo Draga Ferša so vključih v TV tednik, ki je bil na sporedu v četrtek, 28. marca ob 20.30 na prvi televizijski mreži. Intervju je zadeval tudi druga vprašanja in tudi službe drugih držav. Tako je na primer o Avstrijcih Ferš dejal, da »zbirajo podatke o Luki Koper, zanimajo pa se tudi za podatke v zvezi z izgradnjo slovenskega cestnega križa. Pa ne zato, da bi se lažje vozil na morje, ampak zaradi določenih interesov, ki jih imajo do Hrvaške. Tudi to poznate: ah bo šlo za turinsko magistralo, ah bo šlo za druge. Zanimajo jih slovenske železarne, predvsem Zeležama Ravne. Preverjajo bonitete nekaterih firm, v to pa aktivno vključujejo svojo Kredietein-stalt« Direktor slovenske obveščevalne agencije je tudi dodal, da »je Sova zaznala, da se z obveščevalno dejavnostjo, vendar v manjši meri, ukvarjajo celo posamezne fimre, posamezna podjetja, posamezni gospodarski giganti iz tujine. Znani so primeri v Sloveniji Siemensa, Renaulta, Kredietein-staltain drugi.« Zanimivo je torej, da je v zvezi z Italijo Ferš navedel samo pritiske na gospodarske dejavnosti slovenske manjšine, medtem ko so tajne službe drugih držav širše razpredle svoje mreže. V televizijski oddaji so nastopih tudi nekateri politiki. Postavljeno jim je bilo vprašanje, ali je prav, da direktor vamostno-obvešCevalne službe daje take izjave. Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je dejal, da so bile nekatere formulacije »morda malo nerodne«, ni pa zanikal navedenih stališč. Član državnega zbora France Bučar je menil, da »direktorji obveščevalne službe sicer navadno ne govorijo o teh zadevah, ampak je skoraj potrebno našo javnost seznaniti s tem, da živimo pravzaprav v obdobju, ki je po svoje značilno ravno zaradi teže informacij.« Bivši direktor obvešče-valmne službe Miha Brejc, M je sedaj zelo aktiven v Janševi SDSS, pa je menil, da »šefi obveščevalnih služb nikdar v javnosti ne govorijo o konkretnih zadevah. Kadar se pojavljajo v javnosti, imajo vedno nek jasen cilj. Ce v javnosti omenjajo konkretna imena, to počnejo ali namenoma, torej z nekim ciljem, morda pa tudi nehote. Ampak če se to nehote zgodi, potem je to zelo nenavadno...« Skratka, Ferševih izjav ni nihče demantiral in direktor Sove je že drugič povedal isto. Jasno je, da ta stahšča nekaterim niso pogodu. To je bilo videti že takoj po njihovi prvi objavi, ki so jo nekateri časopisi v Sloveniji (namerno?) izkrivih, kar je bilo za nekatere dovolj, da so obtožih izkrivljanja informacij Primorski dnevnik. Izjava, ki jo danes navajamo, potrjuje, da smo zelo natančno zabe-ležili Ferševe izjave. To očitno ne gre v račun ricmanjskemu Borisu Gombaču, ki v svojem lističu z velikimi črkami naslavlja »Direktor Sove Drago Ferš izjavil, da Tržaška kreditna banka in Safti skupaj s tujimi obveščevalnimi službami spodkopavata slovensko gospodarstvo.« Kje se je Gombaču ta naslov posvetil, seveda ni znano. Zanj značilno pa je dejstvo, da je to svojo »novico« izkoristil za uvodni napad na naš dnevnik, kateremu je svobodno izbral vrsto pridevkov, očita pa nam, da smo prevzeli novico iz ljubljanskega Dnevnika »in jo v celoti prikrojih svojim interesom«, s tem da smo objavili »čisto nasprotno, kar je ljubljanski Dnevnik zapisal.« Priznamo, res je, da se naše pisanje ni v celoti skladalo s pisanjem ljubljanskega Dnevnika, prav tako pa je res, da je naše pisanje natančno povzemalo trditve šefe slovenske obveščevalne službe, kar izhaja tudi iz izjave, ki jo ponovno objavljamo danes. Res je tudi, da Ferša ni nihče demantiral, ne v Sloveniji (kjer so nekateri ocenili njegove izjave za neprimerne, nihče pa ne za neresnične), ne v Italiji, kjer so se obregnih ob stališče Slovenije o vojnih zločincih, ne pa o tajnih službah. Boris Gombač pa je te izjave po svoje priredil. Seveda Ferš ni povedal vsega. Morda bo kdaj le nastopil čas, da se bo začel dvigati zastor in da bomo lahko izvedeli tudi za tržaško dolgo roko rimskih tajnih služb. B.Br. Kam pes taco moli? Predsednik planinskega društva, dan zadruge Nas Kras, Član vodstva Zveze kulturnih društev, vodja kulturne ustanove, elan vodstva borčevske organizacije, predsednik Športnega društva, Ulmski ustvarjalec, elan vodstva Športne zveze, vodilni miljski zadrugar, nekdanji predsednik Športnega društva.. Kaj imajo ti ljudje skupnega? Vsi so Slovenci, pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Vsi so (ali so kdaj bili) delničarji največje slovenske banke v Italiji. Vse je v Četrtek, 14. marca 1996, v zgodnjih jutranjih urah, na domovih obiskala GnanCna straža. Pri vseh so opravili natančno hišno preiskavo. Sledila je preiskava njihovih delovnih mest. Ni izostala niti preiskava sedežev organizacij in društev, katerih aktivni elani so. Nazadnje so bili odvedeni na deželno poveljstvo davčne policije v Ul. Giulia 75. Tudi v naslednjih dneh so se morali na poziv preiskovalnih organov vrniti tjakaj. Istega tretmana so bili isto jutro deležni upravitelji banke, proti katerim je bila sprožena preiskava zaradi predložitve domnevno nepravilno sestavljenih gospodarskih obračunov za posloma leta od 1992 do 1994. Tu gre dodati, da delničarji, različno od upraviteljev, niso preiskovane osebe ampak osebe, ki naj bi bile seznanjene z dogodki. Toda vprašajmo se: s kakšnimi dogoditi naj bi bili seznanjeni delničarji? Prav gotovo ne gre za dogodke, ki bi bili kakorkoli povezani s sestavljanjem bilanc. Vendar o tem kasneje. Za spektakularnost je isti dan poskrbela finančna straža s svojo širokopotezno in odmevno akcijo nad TKB. Ocena, da je Slo za pravo racijo, ni pretirana. Banko so s svojimi vozih obkolili agenti finančne straže, popolnoma ohromili njeno dejavnost (vse zveze so bile prekinjene, onemogočen je bil dostop v nadstropja sedeža v Ul. F. Filzi), banko so poskusili raniti, želeli so skrhati zaupanje, ki ga uživa med klien-telo, saj so zahtevali odprtje varnostnih skrinjic, v katerih stranke hranijo svoje vrednosti. Vodstvo banke se ni uklonilo tej zahtevi in tudi državno pravdništvo je kasneje, ko ni vztrajalo na tem, neposredno priznalo, da bi bil tak poseg neupravičen. Preiskave so istega dne zajele se nekatem slovenska podjetja, med temi Salti (podobno kot TKB pregledujejo finančni stražniki poslovanje te družbe že od prej), ZTT in druga bodisi v Trstu kot drugje v Itahji. Zastavlja se vprašanje: čemu tako gromovita akcija, ko je davčna policija, ko so ji dostopni vsi podatki o delovanju bančnega zavoda, nepretrgano prisotna v prostorih banke že od septembra lanskega leta? Ali ni upravičen sum, da se je hotelo na ta način odgnati klientelo, prizadeti dobro ime zavoda in oslabiti banko? Gotovo ni naključje, da se je vse to dogajalo na predvečer zbora slovenskih delničarjev naj- večje slovenske banke v Italiji v kulturnem domu v Boljuncu, v petek, 15. marca 1996. Ce je kdo računal, da utegne racija prestrašiti slovenske delničarje, se je moral naposled prepričati, da je bil prej sprožen nasproten refleks: pritisk je delničarje, ki razmišljajo ekonomsko, ob tem pa ne zapostavljajo zavesti o narodni pripadnosti, moral le prepričati, da so sile, ki bi želele iztrgati banko iz slovenskih rok, še kako mogočne in dejavne ter da je treba strniti vrste. Prav ta volja je bila izpričana in potrjena teden dni kasneje na občnem zboru TKB, ko so delničarji odobrih bilanco, ki je zaradi visokih izgub spodjedla del glavnice, in sprejeli sklep o njeni reintegraciji, h kateri bodo lahko prispevali tako sedanji kot tudi novi delničarji iz vrst slovenske narodne skupnosti v Italiji. Napačno bi bilo, ko ne bi zabeležili še enega dogodka, ki se je zgodil dan pred občnim zborom TKB in nazorno priča, kako sta bili glavni slovenski banki v Italiji v zadnjih letih predmet »višjih«, slovenski narodni skupnosti sovražnih interesov. Ta domneva je dobila potrditev v izjavah direktorja slovenske civilne tajne službe. Trditev časnikarke Tanje Starič (TV Slovenija 1, Dnevnik 2 ob 19.30) »Itahjanske službe skušajo tudi gospodarsko uničiti slovensko manjšino v Italiji, kar kažejo primeri Tržaške kreditne banke, goriške banke in Saftija«, je direktor SOVE pospremil s komentarjem: »To niso naključja, to je organizirana dejavnost, ki je inicira-na s strani njihovih obveščevalnih služb, zato da se vlada kot pravijo sami, ne bi umazala z grdimi posli.« Izjava, ki je bila potrjena na TV Slovenija v Tedniku, dne 28. marca, potrjuje domnevo, da italijanska stran uporablja slovenske banke v Italiji, podobno kot vprašanje ezulskih nepreminin ali pa nazadnje fojb, kot obliko pritiska na mednarodno neizkušeno in nebogljeno Slovenijo v diplomatski igri, ki ima kot zastavek italijanski geopolitični vpliv na območju bivše Jugoslavije. To, da nekateri tako v Sloveniji kot tudi pri nas nočejo razumeti Ferševih izjav v tistem delu, ki zadeva Safti in TKB, samo potrjuje tezo, da je manjšinsko gospodarstvo po eni strani še naprej predmet neznosnih pritiskov v Italiji, po drugi pa političnih špekupacij v Sloveniji. Ob tem pa staja odprto bistveno vprašanje: zakaj so agenti finančne straže poleg upraviteljev vzeli pod drobnogled delničarje in torej slovensko lastništvo banke? Ali ni to alarmanten znak, poskus ošibitve strnjene fronte sicer dokaj frakcioniranega in zato ranljivega slovenskega lastništva? Ah ni že dovolj jasno, kam pes taco moli? Ali ni že čas, da Slovenija poseže tudi bolj neposredno preko svojih uradnih političnih predstavnikov? Branko Jazbec OBČUTENA SPOMINSKA SVEČANOST NA OPENSKEM STRELIŠČU POLITIKA / VOLILNA KAMPANJA Smrt talcev naj bo klic proti vsakemu nasilju Spetič in Tonel poudarila aktualnost antifašizma Finijev prihod buri gospodarske kroge Ogorčeni protesti zaradi srečanja predsednika NZ na tržaški trgovinski zbornici Tudi to nedeljo so pokrajinski odbori Vsedržavnih združenj partizanskih borcev, političnih preganjancev in deportirancev v nacističnih taboriščih pripravili na openskem strelišču" spominsko svečanost ob 52-letnici ustrelitve 71 talcev, ki so jih - kot preizkus veljavnosti krematorijske peci, prve zažgali v tržaški Rižarni. Vreme je bilo lepo, ljudi veliko in tudi sama svečanost je potekala v duhu, ki je vreden teh in vseh drugih žrtev, ki so padle v boju proti naci-fašizmu, ker so želeli ohraniti svojo osebno svobodo, svobodo svojih narodov, mir in možnost medsebojnega sožitja. Vse to je izzvenelo iz govorov, iz pesmi, pa tudi iz vzdušja, ki je prevladalo med udeleženci, zaskrbljenimi zaradi vse bolj pogostih napadov nacionalističnih in neofašističnih sil, ki želijo prav tu pri nas vzdrževati in netiti sovraštvo med tu živečima narodoma ter ustvarjati pogoje za nedemokratično, napeto vzdušje tudi pri reševanju vsakdanjih, kot tudi bolj splošnih problemov našega območja. O vsem tem sta na svečanosti spregovorila Stojan Spetič in Claudio Tonel, sodeloval je moški pevski zbor Tabor z OpCin pod vodstvom Sveta Grgiča, ob spominski plošči v spomin na žrtve pa so stali slovenski in italijanski partizanski borci s svojimi prapori ter mladi taborniki in skavti. »Svoboda, bratstvo in Z nedeljske spominske svečanosti na openskem strelišču (foto KROMA) enotnost enakopravnih narodov, zaščita manjšin, so vrednote, s katerimi lahko ponosno stopamo v Evropo. Imena žrtev smo morda že pozabili, tudi obličja nam bledijo iz spomina. Toda spomin na njih se prenaša skozi rodove preko trajnih vrednot, ki odklanjajo nasilje, sovraštvo, rasizem, ki želijo ustvarjati sožitje, kulturno pluralno družbo ob cim bolj odprtih in prijateljskih mejah. Prav je tako, da smo danes tu, da obnovimo solidarnost do žrtev, do današnjih rodov, ki se ji pravi naša skupna zgodovina,« je med drugim povedal Spetič, ko se je zaustavil tudi pri sedanjem dogajanju v državi in tudi tu pri nas. »Več kot 50 let je minilo od konca vojne, pa se moramo še ukvarjati in biti zaskrbljeni zaradi tiste "Črne niti”, ki jo tudi danes predstavlja desnica v našem političnem življenju. Antifašizem ni bil le trenutek v naši zgodovini, temveč predstavlja tisto vsesplošno idejo, ki je sprožila številne pozitivne pobude v državi, s katerimi moramo nadaljevati. »71 talcev, ki so na tem kraju izgubili življenje, so pripomogli k zmagi svobode, miru, proti fašistični diktaturi-in zatiranju. Dolžni smo jim zato hvaležnosti in ob tem tudi obveze, da bomo z bojem za te ideale nadaljevali v korist miru, medsebojnega sožitja, ki naj postane gonilna sila vsega našega življa,« je v svojem govoru poudaril Tonel. Govornika in program je predstavila prof. Ko-stanca Filipovič, ki je tudi poudarila, da je smrt 71 talcev klic proti nasilju, naše vsakoletno romanje na kraj usmrtitve pa dokaz naše Zelje po miru in sožitju. »V tem duhu vzgajamo mladino, seznanjamo jo z našo zgodovino, preteklostjo, da bo znala kljubovati novim Časom, ko se ponovno prebujajo Črni strahovi in se ponarejajo zgodovinska dejstva v Cisto določene politične namere.« S svojim petjem je lepo slovesnost obogatil še zbor; udeleženci pa so odhajali v prepričanju, da so takšne proslave in svečanosti v tem Času še posebno koristne, potrebne in s strani naših ljudi moCno občutene. Neva Lukeš Volilna kampanja stopa tudi v Trstu v svoje najbolj vroče obdobje. Danes bo prispel v mesto vodja postfašisticnega Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, njegov prihod pa je že pred obiskom izzval gospodarsko-politicni incident, Ce ga lahko tako poimenujemo. Jabolko volilno-propa-gandnega spora je postal Finijev obisk na sedežu Tržaške trgovinske zbornice. Vodstvo zbornice je namreč poslalo elanom odbora in predstavnikom gospodarskih organizacij vabilo, da bi se udeležili opoldanskega srečanja s Finijem. Vabilo ni naletelo na ugoden odziv. Prav nasprotno. Slovenski elan odbora, predstavnik Kmečke zveze Edi Buka-vec, predstavnica združenja kmetovalcev Liliana Pessina, pa tudi sindikalne organizacije, združenje Confesercenti, združenje obrtnikov CNA in združenje industrijcev so poslale vodstvu trgovinske zbornice telegrame, v katerih protestirajo zaradi vabila na srečanje. Bukavec je v brzojavki zapisal, da je Tržaška trgovinska zbornica javna ustanova in da zatorej ne sme in ne more niti posredno biti instrument politične propagande, in to kar sredi volilne kampanje. Pessinova je menila, da se doslej Se ni dogodilo, da bi se tako pomembna institucija, kot je trgovinska zbornica, opredelila za eno od političnih komponent, kar je nezaslišano. Protestne puščice so letele seveda na predsednika zbornice Adalberta Donaggia, ki je sklical ZALOŽNIŠTVO / PRI »IL PICCOLO« Sodnik zavrnil zahteve Časnikarji so terjali takojšnjo vrnitev na delo Tržaški pretor Mauro Sonego je zavrnil zahtevo, da bi nemudoma spet sprejeli v službo Časnikarje »II Piccola«, ki so od 1. februarja letos v dopolnilni blagajni. Po njegovem mnenju jim namreC ne grozijo »hude in takojšnje ekonomske težave«, ker jim je na roko priskočil sindikat Časnikarjev, poleg tega pa je tudi Ote (družba, ki sodi v grupo Melzi in ki izdaja II Pic-colo) izrazila pripravljenost, da integrira za dopolnilno blagajno predvideni tratma. V svojem odloku je pretor še zapisal, da zakon na vsak način predvideva (tudi Ce ni razlogov za dopolnilno blagajno) pravico do poravnave škode, ne pa do delovnega mesta. Izključena je torej možnost, da bi zainteresirani časnikarji lahko spet takoj nastopili službo. Ponujata se jim dve možnosti: lahko nadaljujejo s pravdo ah pa vložijo novo zahtevo po takojšnjem ukrepanju, ki bi jo v bodoče narekovala morebitna huda gospodarska škoda. Na vsak način se bo sodna pot verjetno precej zavlekla, kar pomeni, da bodo odločilnega pomena pogajanja med podjetjem in sindikalnim odborom, ki so se nadaljevala' tudi včeraj popoldne. Za obnovo pogajanj se je zav- ’ zel tudi sodnik, potem ko je proučil pravdo, ki jo je zaCel sindikalni odbor zaradi kršitve dogovora iz februarja letos in ki je predvideval največ štiri dopolnilne blagajne ter dve predčasni upokojitvi (pri tem si je sodnik pridržal vsakršno odločitev v primeru, da ne pride do dogovora). Takojšnjo vrnitev na delovno mesto so po nasvetu sindikalnega odbora zahtevali Časnikarji, češ da je podjetje kršilo in enostransko spremenilo dogovor. Bivši predsednik deželnega sindikata (in obenem eden od tistih, ki so morali v dopolnilno blagajno) je sicer svojcas dosegel hipotezo sporazuma, ki pa ga je sindikalna skupščina na predlog sindikalnega odbora zavrnila in se je raje odločila za sodno pot. Po mnenju odvetnika, ki zastopa časnikarje, pa nikakor ni izključena možnost razveljavitve ukrepov v zvezi z dopolnilno blagajno, ces da podjetje ni predstavilo ustrezne prošnje. Ul. ROSSETTI / V KASARNI Mladi vojak skozi okno v smrt Svojci ne verjamejo v samomor Svojci 20-letnega Micheleja Schiozzija ne verjamejo, da je šlo za samamor, kot nasprotno trdijo na vojaški komandi. Včeraj pa ni bilo mogoče izvedeti, Ce je preiskava morebiti prinesla na dan kakšno novost, vse poteka v najveeji tajnosti. Schiozzi, ki je bil doma iz Trsta, Ul. Donatello 1, je služil vojaški rok v kasarni »Vittorio Emanuele« v Ul. Rossetti. V noCi na nedeljo je bil dežuren v spalnicah, do 1. ure so ga videli, da je še opravljal svojo dolžnost, zatem pa je izginil. Tisti, ki bi ga ob 1.30 moral zamenjati, ga je zaman klical, stopil je v kopalnice, kjer je opazil odprto okno. Pogledal je na dvorišče in zagledal negibno truplo, ki ga je osvetljevala luC. Vendar Michele Schiozzi ni ležal prav pod oknom, temveč nekaj metrov da-leC, pod nekim drugim oknom, ki pa je bilo zaprto. Nekateri domnevajo, da je morda hodil po napušCu ali pa se je v globino spustil diagonalno (tako bi bilo tudi razumljivo, zakaj je bil nekoliko daleč od zida). Bil je na mestu mrtev. Kaže, da za sabo ni pustil nobenega sporočila ali kaj podobnega. Kot smo dejali, svojci ne verjamejo, da se je mladi Schiozzi odločil za usodni korak. Pravijo, da je bil vedno veder, nasmejan, delal je načrte za prihodnost, vojaška suknja mu sploh ni težila, v petek je materi naročil, naj mu za nedeljo pripravi kosilo. Na noben način torej niso mogli slutiti tragedije, ki se je bližala. K vojakom je Schiozzi odšel novembra lani, torej ni bil veC med novinci, ki morajo požreti marsikateri grenko. Znal je izkoristiti tudi diplomo, ki jo je dosegel na navtičnem inštitutu Volta: vključili so ga v skupino, ki je skrbela za razna popravila, torej se ni dolgočasil. Navsedanje pa je bil le streljal od doma. Mati je še povedala, da so jih obvestili šele okrog 5. ure, kasneje pa jim niso dovolili, da bi vstopili v mrtvašnico. O tragičnem primeru so od-. prli dve preiskavi, eno vodi državno pravdništvo, drugo vojaške oblasti iz Padove. srečanje s Finijem. Trgovinska zbornica je nanje odgovorila s tiskovnim sporočilom, v katerem piše, da Donaggio ni dal pobude za srečanje, paC pa da je le »privolil prošnji relevantnega političnega dela italijanskega parlamenta.« Po njenem mnenju ne gre »odklanjati dialoga s tistim, ki zakonito predstavlja del italijanskih volilcev.« »Zbornica je institucija, ki mora iskati dialog tudi s strankami,« Ce pa bodo tudi druge tako pomembne politične sile »zaprosile za srečanje, se bo trgovinska zbornica odzvala nanje kot v sedanjem primeru.« Odgovor trgovinske zbornice je, žal, le polovičen. Seveda ji nihče ne krati pravice kontakti-ranja s političnimi strankami, zbornica pa ni pojasnila, zakaj to počenja prav v Času volilne kampanje. Kandidati Oljke danes na Opčinah V okviru volilne kampanje za skorajšne politične volitve se bosta drevi kandidata levosredinskega zavezništva Oljke prof. Fulvio Camerini in Paolo Ru-miz predstavila okoliškim volivcem na srečanju, ki ga Prodijevi odbori prirejajo v domu Brdina na Opčinah. Kandidata bosta predstavila Marino Vocci, koordinator Prodijevih odborov v drugem poslanskem okrožju, ki zajema okolico in predmestja, ter novinar Sandor Tence. Prof. Camerini kandidira za senat, Rumiz pa v drugem poslanskem okrožju. Srečanje se bo začelo ob 20.30. Kandidati Oljke pri SSk Slovenska skupnost bo priredila jutri na sedežu stranke v Ul. Gallina 5 volilno srečanje s kandidati Oljke prof. Fulviom camerinijem, Oraziom Bobbiom in Paolom Rumizem. Začetek ob 20.15. Rumiz o pridruževanju Slovenije EU Kandidat Olje za poslansko zbornico Paolo Rumiz je izrazil obžalovanje, ker je odbor državnega zbora za mednarodne odnose zavrnil španski kompromisni predlog o pridruženem članstvu Slovenije. »Ta odločitev bo upočasnila približevanje Slovenije Evropi,« je izjavil, obenem pa zaželel, da bi slovenski parlament popravil odločitev odbora državnega zbora, saj je Rumiz prepričan, da bi bila prisotnost Slovenije v Evropi prednost za Slovence in pogoj za razvoj odmejnega sodelovanja, torej prednost tudi za sam Trst. Camerini: zdravje ne sme biti vir dobička Kandidat Oljke za senat prof. Fulvio Camerini se je obregnil ob program desničarske koalicije, ki med drugim predvideva zmanjšanje prispevkov za zdravstvo. Tak ukrep bi bil porazen, je komentiral. Pomenil bi ukinitev bistvenih zdravstvenih služb, kar bi na lastni koži občutilo na tisoče družin. Javno zdravstvo bi bilo oškodovano v prid zasebnih zavarovalnic, zdravje pa ne sme postati vir dobička, ker je pravica do zdravja neodtujljiva, je podčrtal ugledni tržaški kirurg. Bobbio o davkih in Menii Kandidat Oljke za poslansko zbornico Orazio Bobbio se zavzema za korenito spremembo davčnega sistema. Slednji naj bi bil predvsem enostavnejši, tako odvisni kot neodvisni delavci bilahko plačevali nižje dajatve, med davki, ki bi jih bilo treba ukiniti, pa je omenil pristojbine na prvo hišo. Bobbio se je obregnil tudi ob kandidata desničarske koalicije Roberta Menio. Nacionalno zavezništvo in njen kandidat zavzemata v Trstu radikalne in ekstremistične pozicije, v katerih se sredinski volivci ne morejo prepoznati. Zato jih Bobbio poziva, naj glasujejo za Oljko. Kandidati Oljke v Miljah Prof. Fulvio Camerini, Orazio Bobbio in Paolo Rumiz so včeraj predstavih miljskim občanom program Oljke in še posebej svoje poglede na razvoj Trsta in njegove pokrajine. Današnja srečanja kandidatov Kandidati Oljke Camerini, Bobbio in Rumiz se bodo danes ob 12.30 srečali s predsednikom tržaške trgovinske zbornice Donaggiom, kateremu bodo predstavili predloge levosredniske koalicije za gospodarski razvoj Trsta. Predlogi Oljke za obrambo in razvoj zdravstva je naslov srečanja, ki ga koalicija Oljke prireja danes ob 18. uri na sedežu Salvemini. Sodeloval bo prof. Fulvio Camerini. Orazio Bobbio se bo ob 19.30, pred premiero v gledališču Rossetti'sreCal s sindikalnimi organizacijami delavcev, zaposlenih v gledališkem sektorju. NOVICE OPČINE / RAJONSKI SVET Boris Pahor danes v knjigami Minerva Gost današnjega popoldneva v knjigami Minerva v UL S. Nicold 20, ki ga prireja Skupina 85, bo tokrat slovenski književnik Boris Pahor. O avtorju in njegovih zadnjih delih bosta spregovorila Marija Pirjevec in Elvio Guagnini. Srečanje pod naslovom »Trst - Pariz: uspehi književnika Borisa Pahorja«, ki se bo začelo ob 18. uri, bo seveda tudi lepa priložnost za srečanje s tržaškim avtorjem. Pri Cerovljah razstrelili minometalni raketi V gozdiču pri Cerovljah so včeraj popoldne razstre-lili dve minometalni raketi, ki ju je bil dan prej po naključju opazil nedeljski izletnik. Raketi sta bila komaj zapazni med grmičevjem ter sta bili videti v dokaj slabem stanju, izvedenci pa so ugotovili, da je šlo za mini iz prve svetovne vojne, ki bi lahko še eksplodirali. Odtod poseg specializirane enote ita-lijanske vojske, ki je pod vodstvom marešala Stm-gnola raketi onesposobila. Ebner gost SSk Predsednik delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo Michl Ebner bo danes obiskal SSk. Prispel bo iz Slovenije, kjer je bil te dni na uradnem obisku skupno s predsednikom Evropskega parlamenta Klausom Henschem. Ebner se bo sestal z voditelji SSk, s katerimi vzdržuje redne stike še iz časov, ki je bil predstavnik Južnotirolske ljudske stranke v italijanskem parlamentu. V centru Giulia razstava o arhitektonskih pregradah V trgovskem centru II Giulia bodo danes ob 11. uri odprli fotografsko razstavo o arhitektonskih pregradah z naslovom Na tej strani zidu. Razstavo prireja združenje ANGLAT v sodelovanje z združenjem Legambiente in športnim združenjem Freedom. Razstavljenih bo nad 50 fotografij o pregradah, ki omejujejo življenje prizadetih ljudi v Trstu. V Zgoniku na ogled varianta regulacijskega načrta Zgoniška občinska uprava obvešča, da so do 27. aprila in sicer ob delavnikih od 9. do 11. ure ter ob praznikih'od 14. do 15. ure v občinskem tajništvu na razpolago občinstvu podrobnostni načrti variante St. 9 občinskega regulacijskega načrta. Zainteresirane Ustanove ter zasebniki lahko v tem obdobju vložijo pismene ugovore naslovljene na Zupana, na kolkovanem papirju za 20.000.- lir. Tudi morebitni grafični izdelki, ki so sestavni del ugovorov, morajo biti ravno tako kolkovani. V Nabrežini javna dražba za dodelitev čistilne službe Občina Devin-Nabrežina obvešča, da bo dne 19.4.1996, ob 9. uri javna dražba za dodelitev čistilne službe za dobo 12 mesecev v občinskih poslopjih in uradih po postopku 73. člena/c in 76. člena 1. in 2. poglavja pravilnika drž. računovodstva. Predvideni skupni znesek znaša 163.100.000 + IVA. Celotni razpis je izobešen na občinski deski. V ospredju nov načrt za avtobusne povezave na Krasu Načrt je bil ugodno ocenjen težave samo s končno postajo Na zadnji seji rajonskega sveta za Vzhodni Kras je bilo v ospredju vprašanje novega načrta avtobusnih povezav, ki ga je izdelalo mestno prevozno podjetje ACT. Načrt je bil nasploh ugodno ocenjen, pomisleki pa so bili izrečeni glede končne postaje v središču Opčin, pred tramvajskim postaja-liščem. V začetku seje, na katero so bili povabljeni predstavniki kulturnih, športnih, gospodarskih organizacij je svetovalec Albin Sosič počastil spomin na 71 talcev, ki so bili ubiti pred 52 leti na Opčinah. Sledila je predstavitev novega načrta, ki predvideva preustroj javne prevozne mreže. Kot smo dejali, je bil načrt ugodbo ocenjen, saj dejansko predvideva povezavo vsega Krasa (vsakih 40 minut bo npr. avtobus vozil z Opčin do Sesljana), krožno povezavo na samih Opčinah, do katerih bo odslej zadoščala po ena vozovnica, okre- pili bodo tramvajske vožnje itd. Kritična točka, kateri ne vidijo rešitve, pa je zaključna postaja za vse nove proge. Predvideno je, da bo nasproti sedanje tamvajske postaje, torej v centru Opčin, ravno pred poslopjem osnovnih šol (slovenske in italijanske). S tem v zvezi se odpira več vprašanj: tamkajšnji prostor namreč ni najbolj posrečen, saj že sedaj ne manjka nevšečnosti zaradi gostega prometa in s tem povezanega onesnaževanja, poleg tega bi izgubi-li parkirišče. Izšel je predlog, da bi končne postaje prenesli k Obelisku, kar pa bi prinašalo nove preglavice: daleč je od središča, posekati bi morali drevesa, izgubili bi razgledno točko. Drugih primernih prostorov pa tudi ni, poleg tega načrt sloni na zelo natančno izdelanih umikih in povezavah med eno in drago progo, tako da hi tudi najmanjša sprememba vse postavila na glavo. Pri Plavjah aretiran Koprčan, ki je ilegalno vozil Kurde v Italijo Za vsakega Kurda, ki ga je ilegalno pripeljal v Italijo, je prejel 400 nemških mark (nekaj več kot 400 tisoč lir). Za nekaj časa pa 29-letnemu Tomažu Makucu iz Kopra, kjer je imel avtomobilsko izposojevalnico, posel ne bo cvetel: pred nekaj dnevi so ga miljski karabinjerji prijeli kmalu po mejnem prehodu pri Plavjah, bil je v svojem dostavnem vozilu peugeot boxer. Odpeljali so ga v koronejske zapore, kjer je na razpolago državnemu prevdniku Frezzi, peterico kurdskih državljanov pa na kvesturo, kjer so zaprosih za politično zatočišče. Uradi kvesture so bili tokrat odprti tudi v nedeljo, ker so želeh omogočiti ureditev prošenj raznih priseljencev: v nedeljo je namreč zapadel rok za njihovo regu-larizacijo. Veliko je bilo takih, ki so čakali prav zadnji dan, večinoma so bili državljani iz bivše Jugoslavije. Rok pa ne velja za prošnje po pohtičnem zatočišču. ____VPISOVANJA SO ŽE V TEKU_ Privlačne letošnje počitniške pobude Dijaškega doma Slovenski Dijaški dom S. Kosovel je začel pred dnevi z vpisovanjem mladih za letošnje poletne počitniške pobude, ki bodo tokrat v Medvedjem Brdu, v Fiesi, kot vedno pa bo potekal v Dijaškem domu tudi že tradicionalni Dvojezični poletni center. O vsem tem in še o marsičem, kar spada v te pobude, smo se v Dijaškem domu pogovorili z vzgojitelji Sonjo Babič, Marijo Senica, Tomom Krašovcem in Eriko Košuta. Priporočilo, da starši vpišejo svoje otroke čimprej za letošnja letovanja, pa nam je dal ravnatelj doma Edvin Švara. »Naj starši ne čakajo na zadnje dneve za vpis, ker nam s tem otežijo naše delo. Ponujamo lepe in prijetne počitnice, kjer se bodo mladi dobro počutili, pa se istočasno še marsičesa koristnega naučili,« nam je-povedal. Potem je stekel naš pogovor z vzgojitelji, ki bodo vodili posamezna letovanja. Najprej s Tomom Krašovcem, ki bo vodil letovanje v Fiesi. »Lani smo imeli naše mlade v Portorožu, letos smo izbrali Fieso, kjer je dom, v katerem bodo mladi bivali, komaj 50 metrov oddaljen od morja. Dom lahko sprejme okrog 60 mladih, ki bodo imeli na razpolago učitelje za plavanje, lahko se bodo vozili s kajaki, spoznavali slovensko obalo, kraje v Istri in seveda obiskovali bližnji Portorož, Piran, Lucijo in še marsikaj. Letovanje bo potekalo v sodelovanju s Centrom za šolske in obšolske dejavnosti. Mislimo in upamo, da bo letovanje v Fiesi za naše mlade od 6. do 17. leta starosti, ki bo od 1. do 10. avgusta, prijetno in zanimivo,« je bilo mnenje Toma. Na Medvedjem brdu bosta letos dve letovanji. Prvega, ki se bo začel že 24. junija in bo trajal do 3. julija za otroke od 6. do 12. leta, bo vodila vzgojiteljica Marija Senica. »To bo prijetno in dobro organizirano letovanje, ki bo dalo možnost otrokom, da spoznajo matično domovino, njene lepote, da ne gredo samo na počitnice, temveč, da se marsičesa koristnega naučijo. Naučili se bodo med drugim živeti v naravi, skozi igro spoznavati naravo, rastlinstvo in živalstvo. In še bodo imeli priložnost lepih izletov v okolico,« nam je Marija povedala. Lani so si otroci ogledali živalski vrt v Ljubljani, imeli so priložnost, da se pobliže spoznajo z raznimi živalmi, lep pa je bil tudi dan, ko so jih obiskali starši. Druga skupina za večje od 12. do 17. leta bo na Medvedjem brdu od 4. do 13. julija. Vodil jo bo Goraz Pučnik, mladi pa bodo imeli na razpolago razne aktivnosti, ki v tem centru potekajo vse leto za slovenske dijake. Tako bodo tu na razpolago razni labortoriji, Orfov inštrumenta-rij, umetne stene za športno plezanje, možnost kolesarjenja z gorskimi kolesi, življenje v šotorih, bivakiranje in še vrsta zanimivih izletov in ekskurzij. V Dijaškem domu pa bo tudi letos - že šesto leto - na programu dvojezični poletni center, ki ga bo vodila Erika Košuta. Z njo bo tudi Fausta Si-sti, mislijo pa, da jim bo še kdo priskočil na pomoč. Center bo trajal od 10. junija do 30. avgusta, torej 11 tednov. V ta center prihajajo otroci obeh narodnosti od staršev, ki so v službi in ne morejo na počitnice s svojimi otroki. Otroci prihajajo v center že okrog 7.30, odhajajo iz doma ob 17. uri. Letošnji center bo posvetil posebno skrb slovenskemu jeziku in sožitju, nam je povedala Erika, ki nam je dala tudi nekaj podatkov o lanskem centru, v katerem je letovalo skupno okrog 120 otrok od 3. do 14. leta starosti. »Tudi letos bodo v dopoldanskih urah bolj vodene dejavnosti. Po kosilu bodo otroci prosti ter se bodo lahko igrali in nazabavali na peskovnikih, v bazenu in tudi pri drugih igrah. Pripravili bomo tudi krajše izlete za obisk bližnje okolice. Lani je z našim centrom sodeloval naš umetnik Rado Jagodic, ki je učil otroke izdelovanja predmetov iz gline. Tudi letos bodo skušali najti kakšno podobno dejavnost,« nam je še povedala Erika. Našim mladim se torej obetajo lepe, bogate in pestre počitnice. Zelja organizatorjev je, da bi se le-teh udeležilo čim več naših mladih. Neva Lukeš GLEDALIŠČE ROSSETTI / DREVI OB 20.30 V NEDELJO POPOLDNE V PROSTORIH TPK SIRENA Devica Orleanska na grmadi Koprodukcija med gledališčem Verdi in Stalnim gledališčem V gledališču Rpssetti bo drevi ob 20.30 krstna predstava opere »Devica Orleanska na grmadi« Arthura Honeg-gerja na besedilo Paula Claudela; to je prva koprodukcija v Italiji med operno ustanovo in stalnim gledališčem. Predstava je namreč sad sodelovanja med Avtonomno ustanovo občinskega gledališča Giuseppe Verdi in Stalnim gledališčem Furlanije Julijske krajine; v novi italijanski verziji Elia Bartolinija je za režijo poskrbel Antonio Calenda, sicer ravnatelj Stalnega gledališča. Dirigent in direktor je Bolgar Julian Kovačev, ki je pred nedavnim požel velik uspeh v Ferrari z VVagnerjevim Letečim Holandcem. Med glavnimi izvajalci sta igralca Daniela Giovanetti (v vlogi Device Orleanske) in Virginio Gazzolo (v vlogi patra Domenica) in pevci Patrizia Ciofi, Rosa Riccioti, Antonella Dalla Pozza ter tenor Aldo Bertolo. Sceno in kostume je pripravil Brano Buonincon-tri, koreografijo Aurelio Gatti, osvetljavo Claudio Schmid, zbor pa vodi Ine Meisters. »Devica Orleanska na grmadi« sodi prav gotovo med najvažnejše kulturne dogodke letošnje sezone. Med predstavniki oblasti, ki se bodo udeležili današnje predstave, bo tudi podtajnik pri predsedstvu vlade prof. Mario d’Addio. Na sliki prizor iz opere V Barkovljah praznik pomladi Tako lepega praznika pomladi so si Barkovljani in prijatelji domačega društva želeli, potem pa so ga tudi doživeli na prireditvi, ki je bila v nedeljo popoldne v prostorih TPK Sirena v Barkovljah. Program, ki ga je društvo ponudilo številnim obiskovalcem, je bil lep, pester in izredno zanimiv. Sodelovali so učenci domače osnovne šole (na sliki KROMA), ki so se predstavili z lutkovno igrico Muca Copatarica. Lepo so jo odigrali ter gre torej pohvala njim, pa tudi učiteljicam. Nastopila je tudi vokalna skupina Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot in je občuteno zapela sedem lepih slovenskih skladb. Glavni delež na prireditvi pa je imela gostja iz Slovenije Andreja Krvina, ki so jo pri nas spoznah že na prireditvi, ki so jo pripravili pred časom Tre-benci v svojem domu. Tudi tu je pokazala lectova srca in pisanice in prelepe butare, simbol velikonočnih praznikov. Povedala je, kako se izdeluje medeno testo za lectova srca, kako se jih krasi, kako morajo biti napravljene prave butare in še marsikaj. Veliko je bilo zani- manje za izdelke, ki jih je prinesla s seboj, pa tudi občudovanja ni manjkalo za izdelke iz lecta in butare, ki so del tudi naše zgodovine. Vse se je seveda zaključilo še z lepo in prijetno družabnostjo, ob kateri so se želeli udeleženci zahvaliti organizatorjem praznika, pa seveda učencem, učiteljicam, pevcem, zborovodkinji, gostji iz Slovenije, in še članom domačega dnlštva za lepo preživeto popoldne in večer, (ni) DRUŠTVO DELUJE ŽE 48 LET Najbolj zaslužni študenti prejeli štipendije SDD Slovensko dobrodelno društvo je konec prejšnjega tedna podelilo v svojih prostorih v Ul. Mazzini 46, letošnje Flajbanove štipendije in podpore, ki so jih deležni naši študentje. Društvo z uspehom deluje že 48 let ter bo torej čez dve leti praznovalo okroglo, pomembno obletnico, štipendije pa je letos podeljevalo že devetič. Na podelitvi je bilo tako, kot se za takšno prireditev spodobi. Bili so prisotni nagrajenci, njihovi starši, prijatelji in seveda tudi tisti, ki s simpatijo in zavzetostjo sledijo delovanju društva, med temi seveda elani in odborniki društva, ki prispevajo s svojim nesebičnim delom, da se ta vsakoletna praznovanja in srečanja z mladimi tako uspešno odvijajo in nadaljujejo. Prireditev je zaCel predsednik društva ing. Aljoša Vesel, o nagradah in podporah pa je spregovoril predsednik komisije za podeljevanje omenjenih štipendij in podpor prof.' Franko PišCanc. Komisija ni imela lahkega dela, je v svojem kratkem nagovoru poudaril predsednik, saj je med našimi študenti veliko takih, ki bi si štipendijo ali podporo še kako zaslužili. Morala je paC upoštevati svoje zmogljivosti; pri tem pa je izrazil zadovoljstvo in priznanje vsem, ki imajo uspehe pri študiju in izrazil željo, da bi jih lahko vključili morda v prihodnja podeljevanja štipendij in podpor. Prvi med nagrajenci je bil tokrat Alessio Stasi, doma iz Steverjana, ki je z odliko zaključil svoje študije na šoli Ivan Trinko v Gorici. Sedaj nadaljuje študije na tržaški univerzi. Dragic je prejela štipendijo Alenka Hrovatin iz Trsta, tretjič pa Vesna Cescutti in Metka Kodrič. Štipendije znašajo dva milijona lir. Podpore iz Flajbanove-ga sklada so prejeli: prvič Samuela Bandi in Monika Hrovatin, drugič pa Magdalena Pahor in Miran Devetak - prva iz Ja-melj, drugi pa iz Gorice. Skupno je društvo podelilo štipendij in podpor za 12.500.000 lir. Ge upoštevamo, da je komisija gledala na gmotno in socialno stanje družine, pa seveda na uCne uspehe kandidatov, na njihovo prizadevnost in angažiranost tudi pri drugih dejavnostih, ki nas zadevajo kot slovensko manjšino, kot na primer delo v raznih športnih in kulturnih ustanovah, potem lahko ocenimo delo komisije za določanje štipendij in podpor, kot zelo uspešno in pozitivno. O nagrajencih je spregovorila Vera Cok-Vesel, ki je o vsakem podala kratek življenjepis. Sledila je še prijetna družabnost, ko so se lahko med seboj pogovorili nagrajenci, njihovi starši in prijatelji in požrtvovalni elani Slovenskega dobrodelnega društva. Neva Lukeš NA OPČINAH Odprli prenovljeno gostilno Valeria Prejšnji petek je bilo v Gostilni Valeria na Opčinah res živahno, saj so po nekaj mesecih spet odprli obnovljene prostore do-maCe priljubljene gostilne. Številni prijatelji, klienti in, v imenu kolegov, predsednik gostincev SDGZ Lino Doljak, so Čestitali družini Fabčič za pogumen podvig prav v sedanjih nelahkih razmerah. Gospa Mira se je v imenu družine (na sliki KROMA še mož Edi, hci Valentina in sin David s soprogo Ivanko), ki upravlja gostilno od leta 1904, prisrčno zahvalila za ude- ležebo vseh in voščilo. Sedaj bo gostilna Valeria razpolagala z dvema, večjo in manjšo jedilnico, s sodobno opremljeno kuhinjo, sanitarijami in barom. Značilno gostinsko ponudbo pa bosta še naprej dopolnjevala istoimenski hotel, vedno na Narodni ulici, ki razpolaga z 10 sobami in 20 ležišči, ter bližnji bar Ka-narin, ki ga tudi upravljajo Fabcicevi. Mnogo poslovnega uspeha odbornici gostinske sekcije Valentini in ostalim želi Slovensko deželno gospodarsko združenje. Slovensko Stalno Gledališče Bratko Kreft Čf&afiisAi fumiecUfiinti Režija: Zvone Šedlbauer Danes, 2. aprila, ob 10. uri IZVEN ABONMAJA, ob 16. uri ABONMA RED H - Jutri, 3. aprila, ob 10. uri IZVEN ABONMAJA - V Četrtek, 4. aprila, ob 10. uri IZVEN ABONMAJA ob 16. uri ABONMA RED 1 VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 2. aprila 1996 DANA Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.34 - Dolžina dneva 12.47 - Luna vzide ob 18.18 in zatone ob 5.50. Jutri, SREDA, 3. aprila 1996 RIKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,6 stopinje, zraCni tlak 1012,1 mb ustaljen, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Cernivani, Fiammetta Tombacco, Jessica Budica, Anna Rezzano, Alberto Zucconi. UMRLI SO: 73-letna Agnese Laiso, 52-letni Mohamed Yasin, 75-letna Romilda Garbaz, 78-letni Vito Simeone, 84-letna Giuseppina Petretich, 66-letni Eugenio Marchi, 83-letna Maria Millanovich, 87-letni Rodolfo Gregori, 62-letna Silvana Pizziga, 58- letna nadia Luigia Ber-gamas, 83-letna Maria Braico, 59-letna Nerina Bo-nin, 90-letna Maria Vale, 59- letni Leo Jogan, 65-let-na Anna Maria Dimitri, 70-letna Giuliana Carmela Campisi, 82-letna Ermanna Belich, 73-letni Stellio Su-ber, 52-letni Gianfranco Daniele. u LEKARNE Od PONEDELJKA, 1., do NEDELJE, 8. aprila 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. . Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.30, 21.00 »Casino«, r. Martin Scorse-se, i. Sharon Stone, Robert De Niro, Joe Pešci, porepo-vedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Toy Story«, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Nome in codice Broken Arrovv«, i. John Travolta. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.00 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. J.Irons. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.50, 21.45 »Brave Heart«, i. Mel Gibson. NAZIONALE 2-16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Dead man vvalking - Condannato a morte«, r. Tim Robbins, i. S. Sarandon, S.Penn. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II flore del mio segreto«, r. Pedro Almodovar. NAZIONALE 4 - 17.00, 19.30, 22.00 »Ragione e sentimento«, i. Emma Thompson, Hugh Grant. MIGNON - 16.00, 22.00 »Bikini Strip«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »Nome in codice Broken Arrovv«, i. John Travolta. ALCIONE - 18.45, 20.10, 21.45 »Baby Birba«, i. Joe Mantegna, Lara Flynn, v angleščini. LUMIERE - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Va do-ve ti porta il cuore«, r. Cri-stina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. M PRIREDITVE SKD VIGRED vabi na RAZSTAVO- PRODAJNI SEJEM velikonočnih pirhov in priložnostnih roCnih del danes, 2. aprila od 18. do 20. ure. V PIVNICI III. Genera-zione v Boljuncu bodo v Četrtek, 4. aprila odprli razstavo “Oltre tutto" umetnice Giusy Grisafy; v petek, 5. aprila bo ob 21. uri koncert s skupino “Status Symbol“; v soboto, 6. aprila pa “ praznik piva" s točenim pivom HB in nagradami. □ OBVESTILA KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v Dolenjskih toplicah in Šmarjeških toplicah od 19. do 29. maja 1996. Informacije in vpisovanje - do 5.4.1996- na sedežu Krožka v Ul. Cicerone , tel. št. 360072 in 3720062 v uradnih urah. S IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja 17.aprila izlet v Begunje k Jožavcu, ogled Avsenikovega muzeja in nazaj grede ogled Cerkinškega jezera ob tem letnem Času. Vpisovanje v torek, 9. aprila, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360324. Danes praznuje svoj 82. rojstni dan Lucija Kozina iz Boljunca Da bi bila vedno tako mladostna, veliko sreče in zdravja ji Želijo sin Severine ter vnuka Breda in Peter E3 ČESTITKE Naši kolegici Mirjam in možu Davorinu se je pridružil ERIK. Iz vsega srca Čestitajo staršema in Eriku ravnateljica, podravna-teljica, kolegice, tajnica in tajnik ter neueno osebje osnovne šole O. Zupančič pri Sv. Ivanu. MALI OGLASI tel. 040-361888 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA sprejema vpisovanja za sledeča tečaja: ■ tečaj srbščine za poslovno uporabo (50 ur) - tečaj retorike oz. javnega nastopanja (40 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, UL Ginnastica 72, tel. St. 566360. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA _______ obvešča, da se bo v kratkem pričel tečaj za EXCEL 5.0 (30 ur) Na razpolago je še nekaj mest. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. St. 566360. PRODAM fiat 127 spe-cial, plačana taksa za vso leto, v dobrem stanju za 1.000.000 lir. Tel. št. 910148. PRODAM dva gobelina Cigan in ciganka, v okrivu 40x50 cm. Tel. v večernih urah na št. 0481/882307. PRODAM jahalno sedlo primerno za hipoterapijo prizadetih. Tel. št. 040/225468 ob uri kosila. 15.000 lir kv. m za vedno tvoja zemlja na Krasu. Tel. št. 0336/526389. PRODAJAMO trgovino z oblačili v Terezijanski Četrti po zelo ugodni ceni. Tel. v uradnih urah na št. 040/362660. PRODAM drva za kurjavo. Tel.v večernih urah na št. 0481/884161. LESTVE za vse potrebe in zahteve iz aluminija in lesa dobite pri Koršiču. Tel. St. 040/350150. ŠTEDILNIKI na drva-ostanki sezone - prodam po ugodni ceni. Tel. št. 040/54390. NUJNO kupim knjigi Cantarello - Grška književnost in Dokler - Grško/slovenski slovar. Tel. št. 040/572612. ODDAM v najem nere-zidentom lepo opremljeno približno 100 kv. m veliko stanovanje v sedmem nadstropju pri Sv. Jakobu, krasen razgled. Tel. na št. 212457 v večernih urah. PALAČE HOTEL najame vilo v okolici Vrha -Doberdoba ali Steverjana. Ponudbe poslati na Palače Hotel, Corso Italia 63, Gorica. RESNO DEKLE z delovno izkušnjo v domu za ostarele išCe popoldansko zaposlitev kot hišna pomočnica. Tel. St. 200882. 22-LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem D,E,CAP išCe kakršnokoli zaposlitev. Tel. št. 216940. 21-LETNI fant z vozniškim dovoljenem išCe resno zaposlitev. Tel. št. 200882. ISCEM gospo, resno, z voljo do dela hišnih opravil: CišCenje, pomoč pri kuhanju, likanju in drugo za dve Starejši osebi v dolinski občini. Po možnosti Slovenko in iz naše države. Tel.od 13. do 14. ure in ob večernih urah na št. 811396. PALAČE HOTEL išCe sposobno osebo za tehnično vzdrževanje hotela. Ponudbe pošljite na Palače Hotel, C.so Italia 63 -34170 Gorica. UNIVERZITETNA študentka nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. št. 231864. KIOSK PROST MEIN ENGEL je odprt v sesljan-skem zalivu. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto v sredo in četrtek. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO ima odprto Ivan Budin, Zgonik 50. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Tel. St. 229383 - zaprto ob Četrtkih. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. PRISPEVKI V spomin na Alda Babica darujeta Mirko in Pepka (PadriCe) 30.000 lir za KD Skala. V spomin na pok. Ido Gordini darujejo svojci 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin pok. strica Golarja, Nežice Špacapan, Marice Obad, Stane Stubelj in Janka Grilanca daruje Zmaga z družino 100.000 lir za cerkev v Samatorci. Ob 7. obletnici smrti mame Ivanke MarkCeve darujeta hčerki 100.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Danila Guštin darujeta Vilma in Zdravko Bizjak 50.000 lir za KD Prosek Kontovel. V spomin na Marijo Vremec in Teodora delVAnno daruje Marija Milič (Sama-torca) 50.000 lir za SK Kras. V spomin na Teodora DelVAnno darujeta Ivanka in Janko Simoneta 20.000 lir za SK Kras. V spomin na Bruno Marijo Rojc vd. Corossez daruje cerkveni pevski zbor Sv. Barbara 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob priliki retrospektivne slikarske razstave Marte Werk Volk daruje gospa Giovanna Baruchello 30.000 lir za Kulturno društvo Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob Luckota Švara darujejo Milka, Zofka in Miranda Kapun 50.000 lir za FC Primorje. Namesto cvetja na grob sestrične Mare Blažina darujeta Milka in Zofka 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na sina Borisa daruje mama 50.000 lir za cerkev v Samatorci. V spomin na Marijo Petelin in Dorota DelVAnno daruje Dragica KreševiC 50.000 lir za zgoniško cerkev. Živka Peršič daruje 15.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Marije Lupine por. Marušič daruje družina Slapnik 100.000 lir za obnovo sedeža SK Brdina. V spomin drage mame Kristine Rapotec darujejo sin Pepi in hčeri Nerina in Loredana 150.000 lir za KD Jože Rapotec in 150.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prebenegu. V spomin na Slavko Kocjan darujejo sosedje iz Kraške ulice št. 30, 32, 34 75.000 lir za Dom Ostarelih L. leralla in 75.000 lir za Kulturno društvo Kraški dom. V spomin na Alda Babica darujeta Milica in Denis 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Danico Košuta darujeta Lina in Mariano 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Kristino Parovel vd. Rapotec darujejo družine Vodopivec, Benci in Saia 50.000 lir za KD Rapotec Prebeneg in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prebenegu. Stojan Sosič daruje 50.000 lir za CPZ Sv. Jerneja. V spomin na Mileno Lukša daruje družina Furlan 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Q naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami IJ velik senčnat vrt IJ prostorno parkirišče PODARIM štiri male mucke ljubitelju živali. Tel. od 14. do 15. ure ali po 20. uri na tel. št. 226480. PODARIM ljubitelju živali psa križane pasme. Tel. št. 54397. ZARADI pomanjkanja prostora prodam kozo s kozličkom. Tel. št.040/ 226649 ob uri kosila. OSLIČKA starega osem mesecev prodaja Kmečki turizem Gruden/Zbogar v Samatorci št. 14. Tel. št. 040/229191. PRODAM golf 1600 bele barve pet vrat, letnik ’89 -november. Tel. 200783. MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUESI-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 Ob 1. obletnici smrti dragega Angela Gregori darujeta žena Mira in hčerka Sonja 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 50.000 lir za COS Fran Venturini iz Boljunca in 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ob 1. obletnici smrti Stanislave BolCiC Kozina daruje družina 100.000 lir za Dijaški dom. V spomin na prijateljico Bruno Rojc darujejo Lojzka, Majda, Vesna, Nerina, Alenka, Evelina, Jožica, Jolanda, Danila, Danica, Marina in Marge-rita 145.000 lir za Za-druženje »Starši skupaj«. Namesto cvetja na grob Marija Furlani daruje družina Umari Giorgio 20.000 lir za Zadruženje »Starši skupaj«. V spomin na Danico Košuta darujeta Viktorija in Nives Košuta 20.000 lir za SD Vesna. ODPRTO v ponedeljek 17. t.m. Ob slabem vremenu je vrt pokrit in ogrevan Ul. Eremo 259 blizu Katinare - Tel. 910342 Ob izgubi dragega oCeta izrekajo globoko sožalje svojemu bivšemu sodelavcu in sedanjemu upravitelju Aleksandru Stranju upravni odbor, direkcija ter uslužbenci podjetja Electra S.p.A. Ob nenadni izgubi dragega očeta Alojza izrekamo kolegu Sandrotu naše iskreno sožalje kolektiv Adriatherm SPREJEM OSMRTNIC j ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 NOVICE Danes četrto in zadnje otroško srečanje v Feiglovi knjižnici Ste kdaj pomislili, da je vrtiljak kaj Čudna naprava: voziš se in voziš, zdaj višje, zdaj nižje, zdaj hitreje, zdaj počasneje, pa se vendar venomer vrneš tja, kjer si to nenavadno potovanje začel. In nekaj podobnega so otroci doživeli tudi z lutkovnim Vrtiljakom, na 3. pomladanskem srečanju v Feiglovi knjižnici. Lutkar Cveto Sever iz Kranja je v živobarvni sceni igral, prepeval in recitiral, kako je svet odraslih različen od sveta obok: ”Drug drugega lovita, pa se nikoli ne ujameta”. Številna in izredno pozorna oboška publika si je ob koncu zasluzila lutko iz papirja: to je bilo presenečenje, ki si jo je vsak odnesel domov v spomin. Danes, ob običajni uri, se bodo obokom predstavili medvedki, ki ne morejo spati, ker jih je sbah teme. Za domačo nalogo, pravi vabilce: naučite se medvedje hoje! Priporoča Luiza, ki skrbi zato, da se vrtiljak vrti. Knjiga o glasbeniku R. Lipizerju V pokrajinski sejni dvorani bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo "Rodolfo Lipizer - testimonian-ze”. Pubbkacija je izšla pri založbi La Laguna, v počastitev stote obletnice rojstva goriškega skladatelja in glasbenega pedagoga. Knjigo je napisala in uredila skladateljeva hčerka Klena Lipizer. Zajema precej podroben opis dogodkov na področju glasbenega življenja in ustvarjalnosti v Gorici v obdobju od prvih let po prvi svetovni vojni do leta 1961. Gre za obdobje, v katerem je bila izrednega pomena goriška glasbena šola. V pripravi sta Se dve publikaciji, vendar pa je njun izid odvisen odpridobitve finančnih sredstev. Težave zaradi vkopavanja kablov na območju sodišča Občinska uprava obvešča da se bodo v prihodnjih dneh odvijala dela na območju ulic Filzi, Duca d’Aosta in 24. maja. Uslužbenci SITE bodo vkopavali kable za telefonijo. Dela bodo izvajali postopoma, po posameznih odsekih, kljub temu pa bo v prihodnjih dneh kar nekaj nevšečnosti in težav. Občinska uprava prosi za razumevanje in priporoča udeležencem v prometu, da upoštevajo navodila in znake na gradbišču. Izgubljeno-najdeno V uradu za najdene predmete hranijo, na razpolago zakonitim lastnikom, naslednje najdene predmete: pet mošnjičkov z različnimi vsotami denarja, pet koles, motorno kolo, denarnico s poročnim prstanom, dve uri, tri različne zneske denarja, fotografski aparat, zapestnico iz poldrage kovine. Prosvetno društvo »Podgora« - Župnija sv. Justa mučenca MEŠANI PEVSKI ZBOR »PODGORA« izvaja DUHOVNI POSTNI KONCERT v cerkvi sv. Justa mučenca v Podgori Četrtek, 4. aprila 1996 ob 2030, tako po sv. maši ob 19.00. SINDIKATI / SREČANJE Zakaj ne o delovnih mestih? Sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL so v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice priredile javno srečanje o delu in možnostih razvoja na Goriškem. Ni šlo za teoretsko razglabljanje, ampak za preverjanje stanja in evidentiranje skupne strategije za prihodnje srednjeročno obdobje, upoštevajoč predvidene spremembe v geopolitični ureditvi Evrope ter sprememb v mednarodni gospodarski ureditvi. Pobuda sindikalnih zvez sredi volilne kampanje je lahko izziv za politične sile. In prav gotovo je, če pomislimo, da so predstavniki takoimenovanega Pola svoboščin med številnimi gesli ki jih vihtijo na raznih shodih izpostavili tudi geslo, da so se tri največje sindikalne zveze že opredelile. Na take Na hrbtu vala Jutri, ob 20.30 uri, bo gost Ljudske knjižnice D. Feigel Mnoslav Košuta. Z založbo Devin bo predstavil svojo najnovejšo knjigo, zbirko člankov in govorov, Na hrbtu vala. Udeleženci in poslušalci - vsi smo vljudno vabljeni - bomo imeli priložnost, da z avtorjem pokramljamo o jeziku, o sporočilnosti Prešernovih proslav, o vlogi gledališča in o gledanju tržaškega intelektualca na silnice, ki nas pogojujejo a tudi navdušujejo. A.R. KRONIKA / VČERAJ V KRMiNU Ujet pod traktorjem Težka nezgoda se je včeraj, okrog 11. ure, pripetila v Krminu, na območju Krminske gore. 58-letni Giuseppe Bon je ostal dobesedno ujet pod prevrnjenim traktorjem. Stroj mu je poškodoval nogi, zadobil pa je tudi druge poškodbe. Reševalna akcija je bila zelo težavna, saj so morali gasilci s posebnimi blazinami prevrnjeno vozilo dvigniti in to na strmi in ozki poti med vinogradi. Ponesrečenega traktorista so po daljšem prizadevanju le rešili in pospremili v bolnišnico, kjer pa so si zdravniki pridržali prognozo. Kaki dve uri so bili zatem gasilci zaposleni z dviganjem prevrnjenega traktorja. (Foto Bumbaca -gasilci med reševanjem ponesrečenca). izpade je včeraj dokaj ironično odgovoril pokrajinski tajnik delavske zbornice CGIL Giuliano Bon, ki je ugotovil, da grobost, ki se kaže v tej volilni kampanji odraža pomanjkanje idej in jasnih načrtov. Namesto, splošnih koristi in splošnega napredka se zagovarjajo koristi samo določenih segmentov prebivalstva, kakor je bilo v primem pobude ”Tax day”. Ne glede na volilno kampanjo so sindikati sprožili pobudo o perspektivah in stategiji zaposlovanja. Osnovno izhodišče ostaja skupno in dogovorjeno nastopanje, takoimenovani teritorialni pakt. To je posebej izčrpno obrazložil pokrajinski tajnik sindikalne zveze CISL Vittorio Brancati, ki je nanizal kup podatkov, ki dokazujejo, da Goriška zelo zaostaja za gospodarskim "čudežem” oziroma razvojem, ki ga beležijo na severovzhodu države. Številke glede (ne)zaposlenosti na Goriškem kažejo na to, da smo bliže stanju v južni Italiji, kakor državnemu poprečju. Kako priti iz tega stanja ? Recept, ki ga ponujajo zagovorniki liberi-stične smeri v tej fazi ni primeren, saj bo brez takoi-menovane družbene solidarnosti težko uravnavati neenakosti. Poleg predstavnikov sindikatov in malih industrij-cev je na srečanju spregovoril tudi koordinator Teritorialnega pakta dr. Bevilac-qua in nanizal vrsto ugotovitev o vlogi Goriškega sklada in Proste cone na specifičnem področju zaposlitve, oziroma odpiranja delovnih mest. Srečanja se je udeležil tudi podpredsednik Državnega odbora za gospodarstvo in zaposlovanje (CNER), Silvano Veronese. BRIŠKI GRIČ / POBUDA V SKLOPU 50-LETN1CE Mladi oblikovali topel "Pozdrav” Zanimanje za nastop jazz baletne skupine Osrednja prireditev bo predvidoma 30. trn. KD Briški grič je v soboto priredilo prvo od pobud, ki jih načrtujejo v okviru 50-letnice delovanja društva. Izvajalci in sooblikovalci glasbenega, plesnega in recita-cijskega veCera so bili v glavnem mladi, kar je napovedovalo tudi geslo na domiselno oblikovanem vabilu "Pozdrav mladih”. Mladi in mlajši člani skupnosti prevzemajo skrb za nadaljevanje kulturnega izročila, je v uvodnem nagovoru poudarila, v imenu prirediteljev, Maja Humar, ki je, skupaj z Raffaello Va-rone povezovala posamezne točke dokaj pestrega sporeda, ki so ga oblikovali dekliški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, učenci osnovne šole Dobrovo na Orffo-vih instrumentih, elani plesnega kluba Urška iz VOLITVE/ FINI V GORICI Bratina in Preslamburgo bosta drevi v Gradišču Volilna kampanja ima različne odtenke, odvisno pač, od ljudi ki jo vodijo, od stopnje njihove politične kulture, od idej in načrtov. Kjer idej in načrtov primanjkuje se navadno uporabljajo nizki udarci in takim dogodkom smo priča vsak dan bolj. Vsekakor gre za pojav, o katerem bi veljalo Se posebej razmisliti, seveda pred volitvami, kajti po toči zvoniti, pravijo, nima smisla. Kar težko je napovedati vsa srečanja, predstavitve in druge dogodke na katerih naj bi si kandidati nabirali točke (glasove). Kandidat Severne lige za poslansko zbornico Ja-cumin - za senat je Milan Koglot - ponovno opozarja na vprašanje gradnje finan-carske Sole in na nesmisel, da se za objekt, katerega prisotnost bi bila bolj koristna v krajih, kjer imata' kriminalna dejavnost in utaja davkov neslutene razsežnosti in opozarja da bo objekt stal okrog 400 milijard lir. Kandidati Pola svoboščin prirejajo danes ob 18. uri srečanje v restavraciji Al Capriccio v Zagraju. Romoli in Luise pa napovedujeta pred tem, ob 16. uri, srečanje s tajnikom Nacionalnega zavezništva Finijem, v baru Morocco v Gorici. Naporen teden bosta imela tudi Darko Bratina in Mario Prestamburgo kandidata Oljke za senat in poslansko zbornico. Bratina, ki je sredi prejšnjega tedna v Rimu sprejel in vodil večjo skupino goriških dijakov, je bil ob koncu tedna na dvodnevnem potovanju na Dunaju, s kulturnim krožkom Rizzatti. Prestamburgo in Bratina bosta prisotna drevi, ob 20.30, na predstavitvenem srečanju v enoteki La Sere-nisssima v Gradišču, danes ob 9. uri pa imata srečanje z upravitelji in občani v Tržiču, na Trgu Republike. Nove Gorice, oziroma skupina, ki se ukvarja z jazz baletom, recitatorji KD Briški grič ter pevci zbora O. Župančič iz Standreža. Z zanimanjem in navduše-nejem je občinstvo sprejelo zlasti nastop plesalcev in mladih glasbenih poustvarjalcev iz osnovne šole Dobrovo. Oboji bodo, kakor se zdi, kmalu spet nastopili v zamejstvu. Večer se je sklenil z razstavo pirhov ter z obdarovanjem nastopajočih. Otroci so prejeli meniha, odrasli panajž-lahtnejsi pridelek Brd. Osrednja prireditev ob 50-letnici KD Briški grič bo predvidoma 30. aprila, ko naj bi izšla tudi publikacija o ustanovitvi in delovanju društva. (Na sliki - dekliški zbor Jezero zbor iz Doberdoba - foto Bumbaca). [_] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. KINO GORICA VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Va dove ti porta il cuore«. Film bodo predvajali samo danes. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Gorica obvešCa, da bo 32. seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani od 1. do 13. julija. Na razpolago sta dve štipendirani mesti in eno samoplačniško. Interesenti naj pismeno prošnjo predložijo Cimprej na tajništvo sindikata, najkasneje pa do 20. aprila. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 23. do 29. marca 1996. UMRLI SO:87-letna upokojenka Ottilia Bregant vd. Primožič, 96-letna upokojenka Justina Brezavšček vd. Guarnieri, 87-letna upokojenka Erminia Schiozzi vd. Diluvi, 73-letni upokojenec Francesco Ca-pocefalo, 88-letni upokojenec Alfredo Pettarin, 96-letna upokojenka Maria Pian vd. Visintin, 71-letna gospodinja Bruna Visintini por. Silli, 86-letni upokojenec Donato Tudor, 68-letni Luigi Bensa, 70-letni upokojenec Alberto Soprani, 84-letni upokojenec Albino Antonio Calligaris, 89-letna upokojenka Blanca Montevecchi vd. Cattani, 99-letna upokojenka Maria Cicuto por. Bigatton, 86-let-na upokojenka Caterina Devetak vd. Paulin, 64-letni upokojenec Giordano Bre-gantini, 55-letna gospodinja Diana Kersevan por. Zuzic, 63-letni upokojenec Francesco Esposito, 80-letna upokojenka Anna Volpis, 86-letni upokojenec Augu-sto Trojar, 74-letna upokojenka Maria Colautti vd. Gratton, 80-letni upokojenec Gino Sacilotto, 97-letna upokojenka Bianca Donda vd. Pian, 93-letni Roberto Gaspardis. OKLICI: inženir Giorgio Bensa in študentka Polona Strnad. POGREBI Danes, 9.30, Germano Lescovez, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.25, Ida Blason vdova Zu-liani, iz splošne bolnišnice v Gradišče; 10.30, Ampelio Litleton, iz splošne bolnišnice v San Michele al Ta-gliamento; 11.10, Giglia Rosa Maggi por. Mania, iz splošne bolnišnice v Tržič; 12.45, Gisella Gobet vdova Gnot, iz bolnišnice sv. Justa v Krmin, 13.15, Milton Clausero, iz splošne bolnišnice v Videm; 13.15, Candi-do Medeot, iz splošne bolnišnice v Faro. FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918 1 1 1 COSMETICS ITALV | |SS I FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL 040 - 365424 FAK 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA I RTOPRIMA* COSMETICS ITALV BREZPOSELNOST / VRH SEDMIH CLANIC KLUBA BOGATIH V FRANCIJI Chirac odpri »tretjo pot« za armado brezposelnih Zasilno delo ni rešitev, izrabiti je treba potenciale visoke tehnologije LILLE - Med brezposelnostjo in zasilnimi delovnimi možnostmi obstaja še »tretja pot« razvoja in prav iskanje te poti je glavni cilj vrha sedmih industrijsko najrazvitejših držav sveta, ki se je zaCel vCeraj v severnofranco-skem Lilleu. Dvodnevno zasedanje ministrov za delo in za gospodarstvo je odprl francoski gostitelj Jacques Chirac, ki je izjavil, da bo srečanje priložnost za neposredno soočenje med »bolj prožnimi trgi« - kot so severnoameriški, kjer se plaCe gibljejo navzdol, zaposlenost pa je neprimerno boljša - in med trgi, kjer so delavci bolj zaščiteni, a ostaja raven brezposelnosti visoka. Toda alternativa ne more biti obvezno med zasilnim delom in brezposelnostjo, je dejal Chirac, iskati je treba tretjo pot, ki mora sloneti na sanaciji javnih financ s pomočjo strukturnih reform, ki bodo sposobne zaščititi socialno kohezijo in omogočiti izpolnjevanje potreb našega Časa. Absolutna prednost gre torej sanaciji javnih računov, takoj za njo pa po Chiracovem mnenju pride problem zaposlenosti, za katerega je treba v naj-vecji možni meri izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije, posebno informatske. Res je sicer, da nove tehnologije odpravljajo nekatera delovna mesta, predvsem roCno in manj plaCano delo, je dejal francoski predsednik, a v zameno ustvarjajo novo zaposlitev, veliko novih delovnih mest, ki zahtevajo večje sposobnosti in ponujajo boljše plače. Nadaljnja naloga, ki je pred nami, je nova organizacija dela, za katero bo treba z »resničnim dialogom med stranmi« odpraviti nasprotovanje podjetij in delavcev, meni Chirac, ki si želi tudi razvoja storitev z visokim deležem delovne sile, ki naj bi teme- Nemški minister za gospodarstvo Gunter Rexrodt (AP) Ijil na zasebnem podjetništvu in na naklonjenosti javnih oblasti. Francoski predsednik je svoj uvodni poseg zaključil z opozorilom, da ustvarjanje novih delovnih mest predpostavlja tudi uravnovešen razvoj svetovne trgovine in uravnotežen finančni okvir, v katerem bo mogoče uresničiti globalizacijo gospodarstev. Temu cilju pa bi se mu morali pomembno približati na prihodnjem vrhu G7, ki bo junija v Lyonu. Zaključki včerajšnjega prvega dne vrha v Lilleu, ki se ga za Italijo udeležuje minister za delo Tiziane Treu, so v dobri meri zasnovani prav na Chiracovih izvajanjih, strnemo pa jih lahko v štiri bistvene točke: globalizacija gospodarstva je neizbežna in tudi potrebna; oživitev gospodarske rasti ne bo dovolj močna, da bi avtomatično odpravila brezposelnost; zmanjšanje javnih primanjkljajev je prioritetna naloga; za pospeševanje zaposlovanja so potrebni strukturni ukrepi. Iz intenzivne razprave sodelujočih je izšla tudi potrditev Chiracove teze, po kateri je za reševanje brezposelnosti treba najti »tretjo pot«, ki naj odpravi naraščajoči pojav zasilnega dela kot edine alternative pomanjkanju dela. Veliko pozornost sta v Lilleu zbudila tudi posega generalnega tajnika OECD Jean Claude Payea in direktorja Mednarodne organizacije za delo (ILO) Michela Hansenne-ja, ki sta vztrajala pri pozitivnih učinkih gospodarske globalizacije. Namesto, da bi jo ovirali, sta dejala, jo je treba pospeševati z makroekonomskimi in še posebno s strukturnimi posegi, posvarila pa sta pred teža-njami po Cim večji fleksibilnosti trga dela, ki vodi v nevarna socialna trenja. O makroekonomskem koordiniranju med Članicami G7 in o medsebojnem nadzorovanju makroekonomskih politik je govoril tudi predsednik Evropske komisije Jac-ques Santer, prvi dan zasedanja pa se je končal z obračunom dela, ki je bilo narejeno po zadnjem vrhu o brezposelnosti v Detroitu leta 1994. Nobenih obetov na kratek rok LILLE - Tudi v Italiji, takjo kot v Franciji in Nemčiji, bo brezposelnost rasla še vse prihodnje leto, upadala pa bo na Japonskem in v Veliki Britaniji. Predvidevanja je vCeraj v Lilleu razgrnil generalni tajnik OECD (organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) Paye, ki je napovedal, da se bo povprečna stopnja brezposelnosti v naši državi gibala med 11, 3 in 11, 8 odstotka. Obstaja tveganje, je opozoril, da delitev sveta med industrializiranim severom in po-drazvitiin jugom nadomesti enak model na področju zaposlitve v vsaki posamezni državi. Prav zato bi bilo nesprejemljivo zavirati globalizacijo trgov, tako kot ni mogoče sprejeti oblik maskiranega protekcionizma. Cilj po Payevem mnjenju torej ni zaustavitev procesa globalizacije, ampak iskanje ad hoc politik, kot je na primer politika defiskalizacije za spodbujanje delovne mobilnosti. Omejena gospodarska rast v zadnjih dveh desetletjih je glavni vzrok za današnjo visoko brezposelnost v industrijsko razvitih državah, ugotavlja v svoji analizi mednarodna organizacija za delo ILO. Visoka stopnja brezposelnosti je v prvi vrsti rezultat nezadostnega povpraševanja po delu, ugotavljajo njeni analitiki, ki ne pripisujejo velikega pomena drugim vzrokom, kot je npr. tehnološki razvoj, ki po njihovem mnenju zaposlenost le pospešuje, Čeprav na drugačni, višji kakovostni ravni dela. Recept orga-nizacioje ILO sloni na treh temeljnih ukrepih: izboljšanje mednarodnih mehanizmov koordiniranja gospodarskih in davčnih politik; znižanje obrestnih stopenj na kratek in srednji rok; ustavitev naraščanja javnega dolga na srednji rok. Posebno zadnja dva ukrepa sta seveda še posebno nujna za Italijo, za katero so londonski ekonomski analitiki prav včeraj izdelali nova predvidevanja, Zal ne ravno rožnata. Glavna ugotovitev vrste analiz agencije Stan-dard&Poor in bančnega kolosa HSBC je ta, da bo upočasnitev gospodarske rasti zapletla predvideni manever za omejevanje javnega primanjkljaja. Za obe ocenjevalni hiši bo stopnja italijanske gospodarske rasti v tem letu padla pod dva odstotka zaradi upadanja izvoza in še vedno šibkega notranjega povpraševanja. Načrtovani sanaciji javnega dolga grozijo torej nove težave, v Lilleu pa je jasno prišlo do izraza, da se evropske Članice G7 z neurejenimi javnimi raCuni ne bodo mogle izviti iz oklepa brezposelnosti. Brez sanacije javnih financ si namreč ni mogoče zamišljati zdrave gospodarske rasti, brez nje pa ni upanja v oživitev zaposlovanja. LIRA TOR SRE ČET PET PON 1567,1 1581! 15733 15683 1568,7 Zaspan začetek tedna na trgih MILAN - Na italijanskih trgih se je teden začel razmeroma mirno, z liro, ki si je nekoliko opomogla po zaslugi dokončne odločitve vlade o defi-skalizaciji državnih vrednostnih papirjev, katerih lastniki nimajo stalnega bivališča v Italiji. Na milanskem borznem trgu se je sestanek razživel komaj v končnici in nadomestil večji del izgube, ki jo je zbral Cez dan. Zadnji Mibtel je nazadoval za 0,29 odstotka, skromnost poslov pa ponazarja podatek, da njihova vrednost ni presegla bornih 363 milijard lir. Kot zanimivost naj navedemo, da so delnice Banco di Napoli pridobile 9,63 odstotka. TURIZEM / ZADNJI PODATKI Avstrija navzdol po lestvici turističnih velesil DUNAJ- Avstrija je lani v tekmi turističnih držav za goste izgubila nadaljnjih nekaj mest. Po najnovejši študiji svetovne turistične organizacije Word Turism Organization (WTO) je alpska republika po številu prihodov gostov zaostala za Madžarsko in Poljsko in na lestvici za leto 1995 zasedla z 18 milijoni prihodov le še deseto mesto. Leta 1990 je bila Avstrija na tej lestvici še šesta. Toda WTO je Avstrijcem sporočila tudi pozitivno vest. Alpski republiki je namreC uspelo ubraniti šesto mesto na lestvici najbolj uspešnih turističnih držav glede na iztržek. Turisti so v državi pustili 13 milijard ameriških dolarjev, in to kljub nazadovanju v preteklem letu. Vse bolj glasna kritika gostov, da je Avstrija postala predraga, pa bi morala biti povod za odgovorne za turizem, da bolj odločno vplivajo na politiko cen v turizmu, kajti drugače bo Avstrija v mednarodni konkurenci le težko obdržala svoje sedanje »mesto pod soncem«. Na lestvici prihodov turistov v minulem letu vodi Francija s skoraj 61 milijoni pred Španijo in ZDA (obe 45), sledijo pa Italija (29), Kitajska in Velika Britanija (po 23), Madžarska (22), Mehika (20), Poljska (19) in Avstrija (18). Pri dohodku od turizma pa so leta 1995 največ iztržile ZDA (58 milijard dolarjev) pred Fancijo in Italijo (po 27 milijard dolarjev), Španijo (25), Veliko Britanijo (17), Avstrijo (13), Nemčijo (12), Hongkongom (9), Kitajsko in Singapurjem (po 8 milijard dolarjev). Ivan Lukan 1. APRIL 1996 v LIRAH E i valuta nakupni prodajni 9 1 ameriški dolar . 1549,00 1590,00 nemška marka 1048,00 1076,00 S francoski frank 306,00 316,00 sl holandski gulden 932,00 961,00 s s belgijski frank 50,50 52,60 SI funt šterling irski šterling 2357.00 2431.00 2428.00 2505.00 f 5 danska krona 270,00 279,00 li grška drahma 6,30 6,70 kanadski dolar 1139,00 1174,00 1? japonski jen 14,30 14,90 |1 švicarski frank 1295,00 1334,00 avstrijski šiling 148,40 152,90 33 s norveška krona 240,00 248,00 ri švedska krona 231,00 238,00 i| portugalski escudo 10,00 10,50 španska pezeta 12,40 13,00 § avstralski dolar 1213,00 1249,00 8 madžarski florint 11,00 14,00 3 slovenski tolar 11,30 11,80 s hrvaška kuna 265,00 290,00 1, APRIL 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1554,00 1584,00 nemška marka 1052,00 1070,00 francoski frank 306,00 316,00 holandski gulden 931,00 956,00 belgijski frank 50,69 52,49 funt šterling 2352,00 2432,00 irski šterling 2424,00 2519,00 danska krona 270,00 280,00 grška drahma 6,31 6,91 kanadski dolar 1137,00 1172,00 švicarski frank 1298,00 1323,00 avstrijski šiling 148,11 152,61 slovenski tolar 11,50 11,80 1. APRIL 1996 v LIRAH 23. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1568,720 — ameriški dolar 1.4533 14573 1.4613 ECU — 1964,350 — funt šterling 2.2344 2.2414 2.2484 nemška marka 1058,730 310,670 irski funt 2.3005 2.3075 2.3145 funt šterling 2392,300 kanadski dolar 1.056 1.06 1.064 holandski gulden — 946,270 — nizozemski gulden 89.194 89.304 89.414 belgijski frank — 51,522 — švicarski frank 122.96 123.06 123.16 španska pezeta — 12,596 — belgijski frank 4.8513 4.8613 4.8713 danska krona — 274,300 — francoski frank 28.063 29.123 29.183 irski funt — 2467,440 — danska krona 25.802 25.862 25.922 grška drahma — 6,492 — norveška krona 22.843 22.903 22.963 portugalski escudo kanadski dolar 10,256 1156,450 I švedska krona 21498 21.558 21.618 japonski jen — 14,586 — italijanska lira 0.924 0.928 0.932 švicarski frank — 1312,630 — avstrijski šiling 14.197 14.217 14.237 avstrijski šiling — 150,550 — španska peseta 1.1838 1.1878 1.1918 norveška krona — 244,080 — portugalski escudo 0.9595 0.9625 0.9655 švedska krona 235,640 japonski jen 1.3838 1.3853 1.3868 til iška 1 narka avstralski dolar - ooo,o*ju 1229,560 - finska marka 31,115 32.195 32.275 ____V BENEŠKI PALAČI GRASSI BO ODPRTA DO DECEMBRA_ Razstava o Grkih, ki si jo je vredno ogledati »črni konjenik« na steklu. Hrani muzej v Paestumu KOROŠKA / KONCERT KKZ Koroška poje v znamenju sodelovanja treh deže BENETKE - Razstavo »Grki na Zahodu« so v Benetkah odprli šele 24. marca, odprta bo skoro do konca leta, 8. decembra. Že po obisku v prvih dneh lahko sklepamo, da bo obisk v palači Grassi rekorden. Prireditelji so prepričani, da bodo presegli tisto že kar magično številko 850.000 obiskovalcev, ki so jo imeli na eni prejšnjih razstav. Marsikdo upa, da bodo ob koncu lahko govorili o milijonu obiskovalcev. Vse to se bo seveda odražalo v številu prodanih katalogov (60.000 lir) ter cele vrste spominkov, razglednic in podobnega, kar je na takšnih razstavah že nekaj običajnega. V palači Grassi v Benetkah so doslej priredili vrsto uspelih razstav potem ko so po zaslugi Agnellijevih iz Turina obnovili eno najbolj častitljivih palač na Canal Grande. Na prvi smo lahko občudovali slike in dokumente o italijanskem in drugih futurizmih in kasneje je v raznih krajih Italije ter Evrope bila kar cela vrsta razstav o gibanju, ki je v prvih desetletjih našega stoletja zajel vso Evropo, od Italije do Rusije, in v katerem so se znašli tudi nekateri naši tukajšnji likovni in literarni umetniki. Kasneje so v palači Grassi priredili tudi razstavi o Feničanih in Keltih. Bili sta to prvi razstavi o dveh velikih narodih, o katerih je dotlej bilo, razen v šolskih knjigah in učenih razpravah namenjenih ozkemu številu ljudi, bolj malo znanega. Stotisočim obiskovalcev so se odprli novi svetovi. Priprave na sedanjo razstavo z naslovom »Grki na Zahodu« so se pričele še, ko je bil minister za kulturne do- brine znan novinar Alberto Ronchey. Predsednik znanstvenega odbora je postal Gio-vanni Pugliese Carratel-li, za ureditev razstave je poskrbela znana italijanska arhitektka Gae Aulenti. Zakaj »Grki na Zahodu«? V antičnem svetu so Grki bili predvsem mornarji. Enako kot danes. Ko so utrdili svoje »polis«, svoje male državice, so se podali na pot v Sredozemlje. V mali Aziji, na obalah Severne Afrike, na Apeninskem polotoku in na Siciliji, ter še dlje v Franciji, na iberijskem polotoku, na Sardiniji, so se izkrcali in, kjer se je le dalo, zgradili svoje nove domove. Zrasla so nova mesta, nastale so nove državice. Nekatere so ohranile vezi z matično domovino, druge so se tako osamosvojile, da so šle v spor in vojno s prvotno domovino. Znana je vojna med Sy-rakuzo in Atenami. Takšnih spopadov pa je bilo veliko več. Najbolj množično so se Grki naselili v Južni Italiji in na Siciliji. Zgodovinski izraz »Ma-gna Grecia«, ki je sicer kasnejši, iz latinske dobe, ni odveč. Imena cele vrste krajev ob morju in tudi v notranjosti, so še danes grška: Neapelj, Syrakuza, Akragas, da omenimo le nekatera, so grškega izvora. Ce potujemo po Južni Italiji in še zlasti po Siciliji, bomo videli gledališča na prostem, svetišča, spomenike in veliko zgradb, ki so odraz starogrške kulture. Ni je razlike med podobnimi ohranjenimi stavbami v današnji Grčiji. V marsikaterem primeru je kakšna zgradba na Siciliji še bolje ohranjena kot podobna v Grčiji. Da so se antični Grki najbolje počutili na Siciliji ni prav nič čudnega, saj so razmere na tem otoku na las podobne tistim na grškem polotoku ali na otokih. Se zlasti v Južni Italiji je cel kup malih, krajevnih muzejev, v katerih hranijo spomenike preteklosti. Kar iz 69 takšnih znanih ali manj znanih italijanskih muzejev so prišli eksponati na sedanjo razstavo v Benetkah. Na tak način si jih bodo lahko ogledali stotisoči. Poleg tega so v Benetkah na ogled še eksponati iz nekaj desetih muzejev iz Avstrije, Danske, Francije, Nemčije, Grčije, Anglije, Libije, Španije, Švice, Nizozemske, ZDA in Vatikana. Na ogled v Benetkah so sedaj veliki kamniti in bronasti kipi, mali okrasni predmeti, slikovite vaze in druga posoda, orožje, itd, itd. Ko gremo v palačo Grassi, moramo biti potrpežljivi. V tem letnem času nikakor ne hodimo tja ob koncu tedna. Niti v dopoldanskih urah ne, saj je tam sedaj vse polno dijakov, ki so na šolskih izletih. Ce si želimo pobliže ogledati sedanjo razstavo, bomo potrebovali nekaj ur. Najbolje je, da tja gremo v popoldanskih urah. Zakaj potrebujemo nekaj ur? Antični predmeti so razstavljeni sredi dvoran. Na stenah pa je podrobno, žal v premajhnih črkah, opisana zgodovina grške naselitve v Južni Italiji in na Siciliji. Precej časa bomo potrebovali, da preberemo vse, kar je tam napisano, izplačalo pa se bo, saj bomo na tak način ne le obujali spomin na znanje iz šolskih let, marveč bomo izvedeli še marsikaj novega in zanimivega. Razstava je prirejena kronološko, začenja se še na Kreti in na grškem polotoku ter otokih še veliko časa prej, ko so Grki zapluli proti Zahodu, iskali ter našli nova njim prijetna ozemlja. Marko VValtritsch CELOVEC - Koroška prestolnica je v nedeljo bila povsem v znamenju pevske revije »Koroška poje«, osrednjega koncerta, ki ga vsako leto prireja Krščanska kulturna zveza, ena izmed obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev. Prireditev v Domu glasbe je privabila veliko število poslušalcev iz vseh krajev dvojezične Koroške, aktivno pa so tradicionalno prireditev s svojimi nastopi oblikovah zbori in pevci iz treh dežel -Koroške, Furlanije Julij-ske-krajine in Slovenije. Predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer je v svojih pozdravnih besedah izpostavil geslo letošnje pevske revije »Pesem povezuje« in ob tem dejal, da je kulturna organizacija, kot je Krščanska kulturna zveza, od nekdaj spodbujala in podpirala povezovanje slovenskih društev in še posebej pevskih zborov s partnerji v Sloveniji, v slovenskem zamejstvu in v nemško govorečih predelih Koroške. »Letošnja revija Koroška poje zato naj bi bila manifestacija tega povezovanja in utrjevanja prijateljstva znotraj dežele in preko njenih meja,« je poudaril predsednik KKZ. Krščanska kulturna zveza je - sledeč letošnjemu geslu pevske revije - izbrala prav nekaj tistih slovenskih zborov na Koroškem, ki že imajo partnerje v deželi ali v sosednjih državah. Publika je zato z velikim navdušenjem lahko pozdravila poleg domačih zborov tudi Mešani pevski zbor »Koledva« iz Krope, Višarski kvintet iz Ukev, Mešani pevski zbor »Ruda Sever« iz Gorišnice, APZ »Tone Tomšič« iz Ljubljane in pevsko združenje iz Grnunda na Gornjem Koroškem. Od domačih slovenskih zborih pa so revijo obihkovali MePZ SPD Radiše, MoPZ »Vaščani pojo« iz Gornje vesce pri Bilcov-cu, MePZ SKD »Peca«, MePZ »J.P. Gallus« iz Celovca in MePZ SPD »Danica« iz Sentpri-moža v Podjuni. Pevska revija, kateri so kot častni gostje mdr. prisostovali ljubljanski škof Alojzij Uran, predsednik Slovenske prosvete v Trstu Marij Maver, predstavnik generalnega konzulata R. Slovenije v Celovcu konzul Marko Vrevc, predsednik Narodnega sveta Nanti Olip, ravnatelj Slovenskega dušno-pastirskega urada Jože Marketz, tajnik Slovenske prosvetne zveze Janko Malle, se je iztekla z družabnim srečanjem vseh sodelujočih zborov oz. pevskih skupin. Ivan Lukan Na vazi je naslikan ribič, ki prodaja tunino. Ohranjena je v muzeju v Cefaluju na Siciliji _____BORIS PAHOR V FRANCOŠČINI Druga izdaja Pred kratkim je v Parizu izšla že druga izdaja prevoda romana Borisa Pahorja Nekropola, ki v francoščini nosi naslov Pelerin parmi les ombres (Romar med sencami). Knjigo je izdala založba La Table Ronde, ki je isti roman že pred nekaj leti izdala. Tokrat je knjiga izšla v žepnem formatu, kar pomeni, da vlada zanjo veliko zanimanje; to je namreč pri francoskih založbah pogoj za izdajo knjig v zbirkah žepnega formata. Sicer pa je v francoskih knjigarnah v prodaji tudi Pahorjev roiman Spopad s pomladjo (s francoskim naslovom Printemps difficile), ki je izšel lansko leto pri založbi Phebus. Na sliki: naslovna stran nove francoske izdaje Pahorjevega romana. JSotis Pahor PELERIN PARMI LES OMBRES LJUBLJANA / OBČNI ZBOR h Pomembno poslanstvo Slovenske matice Med novimi člani upravnega odbora tudi Tržačan Boris M. Gombač LJUBLJANA - Prejšnji teden je bil v Ljubljani občni zbor Slovenske matice, znanstvene in kulturne ustanove, ki brez prekinitve deluje od leta 1864. Matica lahko iz tega dveletnega obdobja pokaže odlične knjižne izdaje z različnih področij, od izvirne in prevodne filozofije, preko leposlovja, zgodovinopisja, arhitekture do literarnozgodovinskih in jezikovnih študij. Med knjigami, ki so imele v javnosti in med bralci največ odmeva, velja omeniti Zamisel mesta Fedja Koširja, Ljubljanska knjiga v redakciji Andreja Inkreta, dve knjigi Fenomonelogije Tineta Hribarja, prevode Heideggerja in nov prevod Aristotelove Niko-mahove etike, Potresi v Sloveniji Vladimirja Ribariča. Tu so seveda še številne druge izdaje, ki izhajajo v skladu z visoko zastavljenimi znanstvenimi in estetskimi kriteriji. Pri teh kriterijih Matica vztraja, kljub temu, da tovrstne izdaje niso komercialno zanimive in zaradi tega tudi izginjajo iz programov drugih slovenskih založb. Tudi zadi tega se je ustanova pred časom znašla v materialnih težavah, ki pa so zdaj, kot je bilo sporočeno na občnem zboru, v glavnem odpravljene. Tripartitni sporazum med Slovensko matico, Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za znanost je ustvaril najosnovnejše pogoje za to, da bo lahko najstarejse slovensko znanstveno in kulturno društvo nadaljevalo svoje delo za slovensko kulturo in znanost. V obdobju med dvema občnima zboroma je Slovenska matica v denacionalizacijskem postopku znova pridobila svoje premoženje, ki ji je bilo v petdesetih letih odvzeto in dano zgolj v upravljanje. Tudi to dejstvo bo omogočilo normalizacijo njenega delovanja. Ne nazadnje je lepša tudi zunanja podoba Maticine stavbe na Kongresnem trgu z obnovljeno fasado. K delu Matice sodi poleg založništva tudi prirejanje znanstvenih sestankov, predavanj, in simpozijev. Najpomembnejši dogodek s tega po- dročja je bil zagotovo lanski dvodnevni simpozij Slovenska trideseta leta, ki je poglobljeno osvetlil različne vidike tega pomembnega, a Se ne povsem razumljenega obdobja nase politične in kulturne zgodovine. Na občnem zboru je bilo slišati mnenje, da se Matica premalo ukvarja z aktualnimi problemi slovenske družbe, vendar je predsednik Joža Mahnič pojasnil, da namen Matice ni, da bi kakorkoli politično posegala v dogajanja v naši družbi, zmeraj pa se je oglasila, kadar je Slo za pereča vprašanja slovenske kulture, šolstva, pa tudi temeljnih demokratičnih principov. Na obenem zboru je bil izvoljen tudi 20 članski upravni odbor, ki ga sestavljajo v glavnem dosedanji, nova člana pa sta prof. dr. Janez Kmajc in dr. Boris M. Gombač. Za predsednika je bil Se za naslednje dveletno obdobje izvoljen prof. dr. Joža Mahnič, ki je po mnenju udeležencev občnega zbora slovensko matico doslej vodil izjemno uspešno. LJUDJE IN DOGODKI Torek, 2. aprila 1996 »PONORELE KRAVE« / VRH MINISTROV ZA KMETIJSTVO PETNAJSTERICE Evropska unija je obljubila pomoč, London pa bo zaklal vse rizične krave Evropa pa do nadaljnjega ne bo preklicala embarga na izvoz britanskega goveda in govedine V francoskih mesnicah reklamirajo domačo govedino z razpoznavnim žigom »VF« (AR) LUKSEMBURG - Evropska unija bo solidarna z Veliko Britanijo, a ne bo preklicala embarga na izvoz britanskega goveda in govedine. To so v bistvu včeraj v Luxemburgu sklenili ministri za kmetijstvo petnajstih držav Članic Evropske unije na svojem izrednem vrhu o bolezni »ponorelih krav«, ki je za-dobila evropske razsežnosti. London je torej končno klonil in po dnevih oklevanja pristal, da bo za obdobje od petih do šestih let tedensko zaklal in uničil 15 tisoC glav goveda. Kot je povedal britanski minister za kmetijstvo Douglas Hogg, naj bi postopoma likvidirali vse krave, ki imajo več kot tri leta. Najprej naj bi ugonobili naj starejše krave, dm- VELIKA BRITANIJA / PO PISANJU ČASOPISOV Položaj naj bi bil še bolj dramatičen Povzročitelj BSE naj bi okužil pitno vodo - Britanskim prašičem pa grozi tuberkuloza LONDON - Po mnenju britanskega raziskovalca Harasha Narasha je bila lani kar ena tretjina v Veliki Britaniji zaklane živine okužena z gobasto encefalopatijo goveda (BSE), tako da je po njegovem nesmiselno zaklati samo rizično govedo (nad tri leta starosti), temveč bi morali testirati vso zaklano govedo, preden bi ga poslali v prodajo. Njegove zahteve so morda pretirane, nekateri celo trdijo, da je Harasha Narasha ekološki skrajnež, a sodeč po izjavah drugih, britansko »pristnejših« znastve-nikov, je položaj morda še bolj dramatičen. Sunday Times, ki je posredoval mnenja številnih znanstvenikov, navaja, da morda zapletov ne bi rešil niti zakol vsega britanskega goveda, ker se baje povzročitelj goveje encefalo- patije že nahaja na poljih, v podtalnici in seveda tudi v vodovodnem omrežju. Tega pa niso zakrivile »ponorele krave« temveč brezvestna industrija, ki ni iz klavniških odpadkov proizvajala samo beljakovinske moke za krmo temveč tudi umetna gnojila. Z njimi pa je baje povzročitelj človeške in goveje encefalopatije končal s polj v skoraj vse vodne vire. Seveda pa je treba take vesti sprejeti s precejšnjo mero skepse, ker britansko časopisje za vsako ceno išče senzacionalistične vesti in z njimi krmi bralce. Tako je nedeljski Ob-server zapisal, da je med britanskimi živinozdravniki zavladal preplah, ker se bojijo, da bo med britanskimi prašiči izbruhnila epidemija tuberkuloze. Kar polovica prašičev, ki so jih zaklali v dveh britanskih klav- nicah, naj bi bila okužena s posebnimi bakterijami, ki naj bi bile podobne tuberkuloznemu bacilu. Časopis je obenem izrazil sum, da je do okužbe prišlo zaradi uporabe sporne krme za prašiče, ki vsebuje kot polnilo in preparat proti prašičji driski tudi šoto. V njej pa so našli okuženo ptičje govno. Kljub takim senzacionalističnim in zastrahujočim vestem pa postopoma ponovno narašča prodaja govedine v Veliki Britaniji. Angleži so se kot kaže naveličali prisilnega posta, med drugim vedno več britanskih zdravnikov domneva, da porast obolelih zaradi Creutzfeldt-Jakobove bolezni ni treba pripisati bolezni »ponorelih krav« temveč avtogeni mutaciji te nekoč senilne, a sedaj mladostniške demence. ge pa naj bi namenili izključno za pridobivanje mleka, tako da bi jih zaklali in zažgali, ko bi se končal njihov mlečni ciklus. V Luxemburgu vCeraj niso govorili o ceni celotne operacije, London pa je že navajal, da bi morala Evropska unija kriti 80 odstotkov vseh stroškov. Edini, ki je včeraj spregovoril o stroških, je bil francoski minister Philippe Vasseur. Po njegovem bo zaplet s »ponorelimi kravami« Evropo stal od 6.000 do 9.000 milijard lir. Petnajsterico je včeraj najbolj skrbelo iskanje globalnega kompromisa, ki naj bi raznim znanstvenim in tehničnim odborom poveril iskanje specifičnih posegov. Globalnega kompromisa baje niso še dosegli, ker se vsi bojijo plaza zahtev. Zaplet s »ponorelimi kravami« ni namreč prizadel samo Velike Britanije temveč skoraj vse članice, ker je povsod padla prodaja govedine. Danes naj bi se torej v Bruslju sestal odbor za govedino, ki naj bi poiskal rešitve za premostitev sedanje prodajne krize. Položaj je namreč vse prej kot rožnat. Znanstveniki še vedno niso pojasnili, kako prehaja povzročitelj spuž-vaste encefalopatije (BSE) z goveda na Človeka in povzroča Creutzfeldt-Jako-bovo bolezen. Vsekakor pa je italijanska delegacija na luksemburškem vrhu vše-raj od evropske Komisije zahtevala pojasnila glede BSE. Velika Britanija naj bi leta 1990 sprejela ostre ukrepe proti BSE, kljub temu pa so po tem datumu ugotovili kar 25.000 »ponorelih krav«. Hindujci bi nudili »zatočišče« britanskim »ponorelim kravam« LONDON - Ob možnosti, da bi morala Velika Britanija zaklati in zažgati vse rizično govedo, so britanski hindujci predlagali, naj bi »ponorele krave« prepeljali v Indijo in jih tu osvobodili. Cena prevoza bi stala kakih 2.400 milijard lir, kar je precej manj kot zakol in sežiganje. Hasmukh Shali, predstavnik za tisk hindujskega združenja VVorld Council of Hindus, je prepričan, da je na človeka prenosljiva goveja encefalopatija kazen bogov, ki se zgražajo, ker ljudje jedo »sveto žival«. Egipčan oklal ženo, ker mu ni skuhala uvožene govedine KAIRO - Neki Egipčan iz Aleksandrije je s kuhinjskim nožem oklal svojo ženo, ker mu iz bojazni pred boleznijo »ponorelih krav« ni hotela skuhati uvožene govedine, ki ji je mož prinesel domov. Kot je zapisal dnevnik Al Vafd, je žena v kritičnem stanju, moža pa so aretirali. Ta je ženo najprej poskušal zlepa prepričati, ko pa je ta vztrajala, da zanjo sumljive govedine ne bo skuhala, je mož dobesedno ponorel in zagrabil za kuhinjski nož. Zaradi ene »ponorele krave« so zaklali kar 124 glav goveda PARIZ - Včeraj so v bretanijskem Plourachu zaklali vseh 124 glav goveda na neki kmetiji, ker je ena krava zbolela za govejo encefalopatijo BSE. Kot predvideva francoska zakonodaja, so krave takoj zažgali v upepeljevalniku. Do sedaj so v Franciji zabeležili samo 16 primerov »ponorelih krav«. Vsakič pa so takoj uničili cele Črede, tako da jim je za razliko od Angležev uspelo zajeziti epidemijo goveje encefalopatije. Strah okužil tudi Nemce BONN - Strah pred boleznijo ponorelih krav je okužil tudi navidezno racionalne Nemce. Združenja živinorejcev in mesarjev so namreč navedla, da je povpraševanje po govedini padlo od 50 do 65 odstotkov. Minister za kmetijstvo Jochen Borchert je zato pozval prebivalstvo, naj ne naseda iracionalnemu strahu, ker je nemška govedina vama. Ljudje se namreč izogibajo celo hrenovkam, ker se bojijo, da so v njih goveji možgani. Resnici na ljubo, v nekaterih nemških krajih so v hrenovkah res tudi goveji možgani, a to so posebne hrenovke, prave deželne specialitete, na katerih pa je izrecno navedena njihova sestava. V Švici trije primeri »ponorelih krav« ŽENEVA - V zadnjih dveh tednih so v Švici zabeležili tri nove primere »ponorelih krav«. Od začetka leta so torej v Švicarski konfederaciji ugotovili 21 primerov goveje encefalopatije, lani pa jih je bilo kar 68 primerov. EU ni prepovedala uvoza švicarskega mesa, to je storila le Nemčija, ki ocenjuje, da švicarska govedina ni zanesljiva. PRVOAPRILSKE ŠALE Naivneži so včeraj nasedali s '■ RIM - Prvi april je že tradicionalno dan, ko si ljudje privoščijo najrazličnejše šale in burke na račun prijateljev in znancev. Prvoaprilske šale pa se ne omejujejo več na zasebno življenje posameznika, ker so jih osvojili mediji, ki že leta dobesedno tekmujejo v domiselnosti. Okužile so domala ves svet, najbolj razširjenje pa so v državah nekdanjega komunističnega bloka, kjer si nekoč takih šal niso smeli privoščiti. Rusi so torej po letih resnobnosti in komunističnega puritanstva kljub praznim želodcem, vse večji revščini in kriminalu odkrili smisel za humor. Se več, časopisi in televizija so jih tokrat nakrmili s pravim plazom prvoaprilskih šal, na katere pa ni nasedel samo nekdanji na humor nena-vajeni ruski proletariat, temveč celo homoristično bolj prekaljeni in manj naivni Čehi. Tiskovna agencija Itar-Tass je namreč objavila vest, da je skupina izvedencev dume, spodnjega doma ruskega parlamenta, začela s proučevanjem obnovitve Varšavskega pakta, s katerim naj bi Atlantskemu zavezništvu odgovorili na širjenje pakta Nato proti Vzhodu. Na Češkem so tako številne radijske postaje obsodile to »prvoaprilsko vest« kot dokaz »ruskih imperialističnih teženj«. Mednarodnih posledic pa ni imela prvoaprilska šala Komsomolca, ki je v daljšem članku dokazoval, kako je sedanji voditelj ruskih komunistov Genadij Zjuganov nezakonski sin Vladimirja Iljiča Lenina. Politično obarvana pa je bila beograjska prvoaprilska šala, po kateri naj bi srbski predsednik Miloševič Draškovičevi Srbski stranki obnove v znak sprave ponudil 12 ministrskih mest v novi prenovljeni stranki. Tuji dopisniki so se več ur trudili, preden so ugotovili, da je šlo za prvoaprilsko šalo. V pričakovanju političnih volitev so bile v Italiji prvoaprilske šele predvsem politično obarvane. Ljudi so vabile na neobstoječe volilne sho- de. Žrtev takih šal je bil tudi premier Lamberto Dini. Včeraj so se namreč v Rimu pojavili plakati o konvenciji Dinijeve liste, na kateri bodo zbirali podpise »za davčne olajšave, za poravnavo zaostalih zneskov za pokojnine in za priznavalnine uglednim osebnostim«. Seveda to ni bil navaden burkež, ker je tiskanje plakatov vse prej kot poceni zadeva. Cenejša je bila šala časopisa La voce di Mantova, ki je za včeraj napovedala striptiz Marine Ripa di Meana, a je bila vsekakor uspešna, saj se je na Trgu Sordello v Mantovi zbralo ogromno radovednežev. Precej včerajšnjih prvoaprilskih šal pa je bilo vezanih na bolezen »ponorelih krav«. Tako je belgijski La Derniere Heure svoje bralce presenetil z vestjo, da se bo belgijska nogometna reprezentanca kljub izpadu v tretjem kvalifikacijskem kolu udeležila evropskega prventstva, ker so se Danci odpovedali udeležbi iz bojazni pred boleznijo »ponorelih krav«. Radio RTL pa je sporočil, da državne nogometne ekipe ne bo več treniral Paul van Himst, tremveč bivši kolesar Eddy Merckx. Le Soir pa je sam postal Žrtev prvoaprilske šale, ker je nekdo nekega novinarja prepričal, da je napisal članek o fundaciji Hitlerjvih oboževalcev, ki naj bi ponujala brezplačne vstopnice za opero. Časopis je včeraj priznal, da so ga prelisičili in se je zato bralcem opravičil. »Ponorele krave« so kraljevale v Franciji, kjer pa so te šale razkačile živinorejce in prebivalce južnofran-coskega Montaubana, kjer naj bi ustanovili posebno zavetišče za britanske »ponorele krave«. S »ponorelimi kravami« se je ubadal tudi predsednik spodnjega doma ameriškega kongresa Newt Gingrich, saj so v ZDA objavili njegov laZni komunike, po katerem je postal vegeta-rianec, ker se zaradi »ponorelih krav« boji govedine. V novozelandskem VVillingtonu so prometniki in policisti včeraj preklinjali 1. april, ker so se ure in ure otepali s prometnimi čepi, ki jih je povzročila prvoaprilska šala raznih zasebnih radijskih postaj. Te so namreč sporočile, da je v pristanišču nasedel cel trop kitov ork. Radovedneži so se trumoma podali k pristanišču in s svojimi vozili zatrpali vse ceste. S prometnimi konicami so se ubadali tudi v Iranu, a ne zaradi prvoaprilskih šal. Za Irance je namreč 1. april nesrečen dan. Po perzijskem koledarju je to trinajsti dan po perzijskem novem letu, ki se začne ob spomladanskem enakonočju. Prastaro verovanje še iz Zoroastrovih časov trdi, da je treba zapustiti svoje domove in se podati v naravo, v vodne tokove pa je treba vreči šop pšeničnih poganjkov in si zaželeti kaj dobrega. Nič čudnega torej, da so bile vse ceste natrpane z vozli, do zastojev pa je prišlo na cestah ob rekah in potokih, za stanovanjske tatove pa je bil včerajšnji dan prava trgatev. PREMIRJE V ČEČENIJI Ruski policisti namesto vojakov Z uporniki bi se pogajal tudi Mihail Gorbačov GROZNI (Reuter) - Rusko obstreljevanje uporniških oporišč v Čečeniji je vCeraj ponehalo, potem ko je ruski predsednik Boris Jelcin napovedal skorajšnjo ustavitev vojaških operacij. Vseeno je v noči na ponedeljek v spopadih pri vasi Vedeno življenje izgubilo 28 ruskih vojakov. Številni ruski vojaki dvomijo, da bodo borci za samostojnost kavkaške republike sprejeli Jelcinovo zahtevo, naj ustavijo spopade. V spopadih pri vasi Vedeno na jugovzhodu države je bilo ranjenih 69 ruskih vojakov. »Uporniki na številnih mestih utrjujejo položaje,« je povedal neki ruski višji Častnik. Ruski vojaki, ki pregledujejo dokumente ob vstopu v čečensko prestolnico Grozni, dvomijo v skorajšnjo ustavitev spopadov in napovedujejo, da separatistični uporniki ne bodo zlahka privolili v ustavitev ognja. »To je partizanska vojna in takšne vojne je težko končati,« je dejal ruski vojak Dimitrij. »Vojaki so se navadili na puške ter občutek varnosti in avtoritete. Temu se ne bodo zlahka odpovedali.« Jelcin je v nedeljo javnosti sporočil svoj novi mirovni načrt in ukazal ustavitev ognja do polnoči, Cesar se uporniki v vasi Vedeno niso držali. Ruski predsednik je upornikom ponudil pogajanja z njihovim voditeljem Džoharjem Duda-jevom, vendar pa naj bi ta potekala prek posrednikov. Nekdanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov se je ponudil za mirovnega posrednika in dejal, da bi lahko pripravil okvir za pogajanja. Tudi ruski vojaški predstavniki ne vedo dobro, kaj pomeni predsednikov ukaz, naj se ustavijo vojaške operacije. »Predsednik je ukazal ustavitev vojaških operacij opolnoči - danes ne bomo izstrelili niti naboja,« je dejal poveljnik ruskih enot v Čečeniji Vja-Ceslav Tihomirov. »Na- daljevale pa se bodo posebne operacije proti prepovedanim vojaškim enotam in teroristom, vendar ne tako intenzivno kot prej. Izvajali jih bodo pristojni organi, zlasti organi za notranje zadeve.« Če se bodo vojaške enote umaknile iz Čečenije, bodo ključno vlogo v spopadih z uporniki odigrale posebne policijske enote OMON. Ruska politika v Čečeniji, ki je del Jelcinovega mirovnega načrta, bo oblikovanje »otokov miru«, kamor uporniki ne bodo imeli dostopa: prebivalci bodo morali obljubiti, da upornikom ne bodo dovolili vstopa na to območje, rusko poveljstvo pa bo obljubilo, da teh območij ne bo napadalo. Jelcin je napovedal tudi postopen umik ruskih enot in dejal, da bodo morali v republiki pred slehernimi pogajanji izvesti parlamentarne volitve. Za Moskvo je določena mera avtonomije sprejemljiva, zavrača pa popolno samostojnost Čečenije. Prizori iz časov intifade se ponavljajo BIR ZBIT (Reuter) - Na Zahodnem bregu je prišlo do spopadov med izraelskimi vojaki in palestinskimi demonstranti, ki so jih napadli s kamenjem (na sliki, telefoto: Reuter) . Nemiri so izbruhnili po mirnem zborovanju približno dva tisoč študentov univerze Bir Zeit, ki so tako izrazih svoje nasprotovanje izraelskim aretacijam 376 njihovih kolegov, ki so jih varnostni organi izvedb prejšnji teden v obsežni akciji iskanja Hamasovih teroristov. Na zborovanju so vzklikali tudi gesla proti načelniku palestinske policije Gaziju al Džabaliju, ki je ukazal sobotni vdor policistov v univerzo Al Nadžah. Ob koncu zborovanja je več kot dvesto Palestincev odšlo proti cesti, ki vodi do židovskega naselja v bližini mesta Bir Zeit, m začelo s kamenjem obmetavati vozeče avtomobile. Izra- elske varnostne sile so demonstrante skušale razgnati s solzilcem in streli v zrak. Protestnike so skušali umiriti tudi palestinski policisti, vendar brez uspeha. V spopadih ni bilo ranjenih. Demonstracije so potekale tudi na glavnem mejnem prehodu med Izraelom in Gazo, kjer je približno dvesto otrok z oljčnimi vejicami in napisi Dovohte mojemu očku na delo zahtevalo ukinitev zapore palestinskih avtonomnih območij. Izraelske vlade demonstracije verjetno niso prepričale, kljub temu pa je včeraj Peresov kabinet potrdil, da se bo lahko v prihodnjih dneh na delo v Izrael vrnilo tri tisoč Palestincev, starejših od 45 let, ki delajo na kmetijskih posestvih. Izrael je popolno blokado avtonomnih območij uvedel 25. februarja, po vrsti terorističnih napadov v Jeruzalemu in Tel Avivu. NOVICE Baltske države se ne bodo nikoli pridružile SND MOSKVA (STA) - Predsednik Latvije Guntis Ul-manis je dejal, da se baltske države ne bodo nikoli povezale s Skupnostjo neodvisnih držav, v kateri je vseh ostalih dvanajst nekdanjih sovjetskih republik. Ruski predsednik Boris Jelcin je namreč v petek ob podpisu sporazuma o še tesnejši Skupnosti integriranih držav (SED), M so ga podpisale Rusija, Belorusija, Kazahstan in Kirgizija, dejal, da je ta sporazum odprt tudi za druge države, in med njimi navedel članice SND, baltske države in Bolgarijo. Ta izjava je zbudila val ogorčenja v Sofiji, bolgarski predsednik Zeljo Zelev pa je zadevo označil kot prvovrsten mednarodni škandal. Jelcin s predsednikom kitajske skupščine MOSKVA (STA, dpa) - Ruski predsednik Boris Jelcin se je včeraj v Moskvi sešel s predsednikom kitajske ljudske skupščine Qiao Shijem. Agencija biterfax je sporočila, da so bili pogovori namenjeni predvsem Jelcinovemu obisku na Kitajskem, kamor naj bi ruski predsedniok dpotoval še ta mesec. Boris Jelcin je povedal, da bo med obiskom v Pekingu beseda tekla predvsem o mejnih vprašanji in umiku vojaških enot obeh strani z mejnega območja. Pred srečanjem z Jecinom se je Qiao Shi sešel s predsednikom sveta federacije Jegorjem Strojevim. Predsednik kitajske skupščine je na večdnevni obisk v Rusijo iz Ukrajine prispel v nedeljo. Kongres madžarskih socialistov BUDIMPEŠTA (dpa) - Peti strankarski kongres madžarske socialistične stranke (MSZP), ki se je končal v nedeljo, je potrdil stabilizacijsko usmeritev socialistično-liberalne koalicijske vlade, ki jo vodi Gyula Hom. Pred tem je minister za privatizacijo Tarnaš Suchman na presenečenje številnih opazovalcev odstopil. Homa so člani socialistične stranke v soboto zvečer z veliko večino vnovič izvolili za predsednika MSZP. Minister za privatizacijo Tarnaš Suchman je v nedeljo dopoldne izstopil iz MSZP in njene parlamentarne frakcije. Dejal je, da je odstopil zato, ker ga njegova stranka kljub uspešnemu vodenju ministrstva za privatizacijo ni izvolila v novo, petnajstčlansko predsedstvo stranke. Suchman je dodal, da je vladi še naprej na voljo kot neodvisen strokovnjak. Horn je to ponudbo sprejel. Madžarski premier je v sobotnem govoru elanom MSZP napovedal konec padanja realnih osebnih dohodkov in hkratno nadaljevanje varčevalnih ukrepov socialistično-liberalne vlade. Lani so se namreč realni osebni dohodki na Madžarskem zmanjšali za kar dvanajst odstotkov. H ODMEVI h Velik korak naprej v krvavi nočni mori LONDON - Zahod je izredno zadržano pozdravil zadnji ruski načrt za rešitev Čečenskega vprašanja, saj ni povsem jasno, kakšni so Jelcinovi motivi in možnosti za rešitev te noCne more. Zahod si želi le konec petnajstmesečnega spopada, ki je zahteval vsaj 30 tisoč življenj, pa tudi to, da bi junija Jelcin zmagal na predsedniških volitvah, saj v njem vidijo največji up za rusko prihodnost. Konec vojne v uporniški kavkaški republiki ali zgolj korak v tej smeri bi nedvomno pomagal Jelcinu na poti do novega predsedniškega mandata, vendar pa so diplomati dokaj zadržani do njegovega zadnjega načrta in dvomijo v možnosti za njegov uspeha. Številni komentatorji ostro kritizirajo Jelcina, kar dodatno manjša njegov ugled demokratičnega reformista. Američani so storili le previden korak in od Jelcina zahtevah zgolj obljubo, da bodo ruske enote zapustile Čečenijo. »Hkrati s tem, ko smo pozdravih njegove obljube, pričakujemo njihovo izvršitev,« je dejal predstavnik Bele hiše. »Čeprav smo razumeli, da se Jelcin v Čečeniji srečuje z zahtevnim položajem, smo bili prepričani, da je bila uporaba sile pretirana.« Britanska diplomacija meni, da se morajo pogajanja med rusko in čečensko stranjo začeti nemudoma. Številni evropski diplomati so napovedati, da se bodo njihove države zmerno odzvale na mirovni načrt; ko so podpirali Jelcina, jih je namreč vojna v Čečeniji spravljala v neroden položaj. »Resnica pa je, da nihče od tega načrta ne pričakuje kaj prida. Ne Čečeni, ne ruski vojaki tam, ne mi,« je dejal neki evropski diplomat. Jelcin je zavrnil temeljni zahtevi upornikov: umik ruskih enot in popolno samostojnost republike. Zato je le malo možnosti, da bo vodstvo upornikov sprejelo mirovni načrt. »Vojne še zdaleč ni konec,« je zapisal Frankfurter Allgemeine Zeitung. »Pretite je bilo preveč krvi, želja Čečenov po svobodi je še naprej enako trdna kot njihova predanost islamu.« Skoraj vsi opazovalci se strinjajo, da je načrt Moskve preveč oster in da zrcali voljo po nadaljevanju vojaškega reševanja spora. »V tem spopadu ima interes preveč skupin: generali, ki hočejo zmagovit konec po vseh neuspehih; čečenski uporniki, ki se hočejo maščevati za mrtve sorodnike in porušene domove; nacionalisti in komunisti v Moskvi, ki nameravajo preprečiti Jelcinovo zmago na volitvah,« je še pisalo v FAZ. Italijanska La Stampa pa je zapisala, da je Jelcin storil velik korak naprej, saj je pokazal določeno pripravljenost za pogajanje z Dudajevom, Čeprav le posredno. »To je velik korak naprej v primerjavi s stališči, ki jih je Moskva zastopala v zadnjih petnajstih mesecih, ko je bil govor le" o banditih, ki jih je treba razorožiti.« Nicholas Doughty / Reuter BIH JE POSTALA ČLANICA SVETOVNE BANKE Z obnovo dežele se ne sme čakati Hrvaški general Blaškič pred haaškim sodiščem - Perry o »novi Evropi« SARAJEVO, TIRANA (Reuter, STA) - Bosna je včeraj tudi uradno postala Članica Svetovne banke, katere predsednik James VVolfensohn je v Sarajevu podpisal sporazum o treh paketih posojil, ki bodo v veliko pomoč pri obnovi porušene dežele. Svetovna banka je Bosni - še pred polnopravnim članstvom - namenila 150 milijonov dolarjev posojU. Polnopravno Članstvo, o katerem so se direktorji Svetovne banke dogovorili prejšnji mesec, bo omogočilo financiranje obsežnih projektov obnove Bosne, ki jih bo usklajevala Svetovna banka. Včeraj so podpisali sporazume o financiranju obnove cest, mostov in letališč, vnovičnem zagonu kmetijske proizvodnje in obnovi vodovodnih omrežij v vrednosti 270 milijonov dolarjev. Svetovna banka bo v obliki ugodnih posojil zagotovila 75 milijonov dolarjev, ostalo pa bodo priskrbeti drugi donatorji, med katerimi so tudi evropske vlade in mednarodne agencije. Uradniki Svetovne banke menijo, da bo obnova Bosne zelo zahtevna naloga. Obnoviti ali zgraditi bo treba 60 odstotkov hiš, postaviti 59 mostov, pri obnovi gospodarstva pa bodo morali začeti z ničle. Predstavnik Svetovne banke Klas Bergman je prepričan, da bodo na bruseljski konferenci največjih donatoric - potekala bo 12. in 13. aprila - zagotovili še sto milijonov dolarjev in s tem pokriti primanjkljaj v predvidenem financiranju obnove. Toda dvomi o dolgoročni stabilnosti Bosne in proračunske težave držav donatoric so dotok denarja zelo upočasnili. Zlasti muslimanske oblasti se pritožujejo, da svetovni voditelji preveč oklevajo pri pisanju čekov. »Edini način, da dosežemo stabilen mir, je, da države sledijo zgledu Svetovne banke in nam pomagajo zaCeti proces obnove,« je de- jal bosanski premier Hasan MuratoviC. Toda mirovni posredniki so začeli groziti, da pomoči ne bo, če se Srbi, Hrvatje in Muslimani ne bodo dosledno držali določil daytonskega sporazuma. Morebitne donatorje namreč skrbi, kaj se bo zgodilo po odhodu Natovih sil. Bosanski Srbi so včeraj poskrbeli za uresničitev ene od zahtev mednarodne skupnosti, saj so iz zapora v Banjaluki izpustiti še 15 ujetnikov, za katere pa se še ne ve, ati so hrvaške ali muslimanske narodnosti. Po oceni Mednarodnega komiteja Rdečega križa naj bi bosanski Srbi Se vedno zadrževali 28, Muslimani prav toliko, Hrvati pa še 40 vojnih ujetnikov. Hrvaški general Tihomir Blaškič je vCeraj v spremstvu svojih odvetnikov Zvonimira Hodaka in Nele Pe-dišič odpotoval v Haag, kjer bo kot prvi Hrvat prostovoljno stopil pred sodnike Mednarodnega sodišča za vojne zločine. »Povedal bom vso in zgolj resnico, saj sem nedolžen,« je dejal Blaškič, ki ga je haaško sodišče novembra lani skupaj s še petimi Hrvati obtožilo preganjanja muslimanskega prebivalstva na politični, rasni in verski osnovi. Obtožnica, ki Blaškiča bremeni zločinov proti človeštvu, hudih krši- tev ženevskih konvencij in kršitev vojnega prava, temelji na dejstvu, da je BlaškiC poveljeval enotam HVO, ki so od maja 1992 do maja 1993 v LaSvanski dolini zagrešile kazniva dejanja nad muslimanskim prebivalstvom. Obtožnico je potrdila sodnica haaskega sodišča Gabrielle Kirk McDonald. Tihomira Blaškiča, ki se je odločil prostovoljno sesti na zatožno klop haaškega sodišča, bodo po prihodu v Haag pridržati v zapora, nato pa bo v hišnem pripora in pod strogim nadzorom. Prvo zaslišanje naj bi bilo že danes. Ameriški obrambni sekretar VVilliam Peiry pa je vCeraj na konferenci o varnosti na jugu Balkana, ki so jo pripraviti v albanski prestolnici in ki so se je udeležili Se obrambni ministri Albanije, Bolgarije, Turčije, Makedonije in Italije, potrdil odločilno vlogo Severnoatlantske zveze pri zagotavljanju evropske varnosti in izjavil, da je Nato temelj evropske varnosti in prvi med najpomembnejšimi elementi gradnje »nove Evrope«. Perry je med drugim poudaril, da je med obiskom na Balkanu zaznal močna nasprotja med porušenim Sarajevom ter obnovo in razcvetom v dragih prestolnicah vzhodne in srednje Evrope, vključno s Tirano, Sofijo in Skopjem. »Novo Evropo« je Perry poimenoval Marshallova Evropa po znanem ameriškem državniku in njegovem načrtu za obnovo porušene Evrope po drugi svetovni vojni. Zdaj naj bi namreč »dokončati njegovo vizijo«. TOREK, 2. aprila 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV 13 FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče Danes, 2. aprila, ob 10. uri (izven abonmaja) in ob 16. uri (red H): Kreftova komedija »Krajnski komedijanti«. Ponovitvi jutri, 3. aprila, ob 10. uri (izven abonmaja) in v Četrtek, 4. aprila, ob 10. uri (izven abonmaja) in ob 16. uri (red I). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: »Giovanna d’Arco al rogo« Arthurja Honeg-gerja v gledališču Rossetti. Gledališče Rossetti Danes, 2. aprila, ob 20.30 premierska predstava v koprodukciji gledališča Verdi in Stalnega gledališča F-JK: »Giovanna D’Arco al rogo« Arthurja Honeggerja. Režija Antonio Calenda, dirigent Julian Kovatchev. Predstava v abonmaju: odrezek St. 2. Ponovitve: jutri, 3.4., ob 16. uri (red D); Četrtek, 4.4., ob 20.30 (red B); petek, 5.4., ob 17. uri (red S); torek, 9.4., ob 20.30 (red C); sreda, 10.4., ob 20.30 (red E); četrtek, 11.4., ob 20.30 (red F); petek, 12.4., ob 20.30 (red H); sobota, 13.4., ob 20.30 (red L); nedelja, 14.4., ob 16. uri (red G). Spazio Rossetti: danes, 2. aprila, ob 16. uri Internet in video. Vstop prost. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063). Gledališče Cristallo - La Contrada Od 13. do 28. aprila bo na sporedu predstava »Galina vecia« z Ariello Reggio in Oraziom Bobbio. KOROŠKA CELOVEC: Mestno gledališče: danes, 2.4., ob 19.30 musical »Anatevka«. Pri Joklnu - Društvo pisateljev in KD Pri Joklnu: v četrtek, 18.4., ob 19.30 literarni večer »Slovenska beseda današnjih dni«. RAPIŠE Pred kulturnim domom - SPD RadiSe: v" soboto, 6.4., ob 22. uri Velikonočna bakla-da. LEPINICE Kulturni dom - SPD »Jepa-Baško jezero«: v ponedeljek, 8.4., ob 20. uri vigredni koncert s plesom. ŽELEZNA KAPLA Na pokopališču: v nedeljo, 14.4., ob 11. uri spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pa-sterka-Lenarta Kulturni spored bodo oblikovali Lovski pevski zbor in recitatorji. RAZNE PRIREDITVE FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Knjigarna Minerva (Ul. S. Nicolo 20): danes, 2.4., ob 18. uri »Trst - Pariš: uspehi književnika Borisa Pahorja«. O avtorju in njegovih zadnjih izdajah bosta spregovorila Marija Pirjevec in Elvio Guagnini. GLASBA TRST Stolnica Sv. Justa Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96 V četrtek, 18. aprila, bo ob 20.30 na sporedu zadnji koncert abonmajske sezone GM: M. Bizjak (orgle) in S. Slokar (čelo). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 koncert VVurttembergisches Kammerorchester Heilbronn, solist M. Andre (trobenta). Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V četrtek, 4. aprila, ob 20.30 nastop kitarista Frederica Zigante. Na programu Sor, Bach, Villa-Lobos, Tansman in Albeniz. Univerza - Avla Magna (Trg Evropa) V ponedeljek, 15. aprila, ob 18. uri koncert »Glasba v Avli Magni«. Nastopil bo »Trio lu-lius«. GORICA Kinodvorana Korzo Srečanja jazz glasbe: jutri, 3. aprila, ob 21.00 - nastop indijskega kvarteta tolkal Trilok Gurtu »Crazy Saints«. RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu: v Četrtek, 4.4., otvoritev razstave »Karel Tei-ge. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Miroja. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure. Sedež letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 16.4. razstavlja slikar Carmelo Vranich. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita. Art Gallery: razstavlja Etko Tutta. SKEDENJ SKD Ivan Grbec (Skedenjska ul. 124): na ogled je retrospektivna razstava Marte VVerk-Volk. Urnik ogleda: ob sobotah in po- nedeljkih 17-19; ob nedeljah 10-12. RICMANJE Baragov dom: do Velike noči je na ogled razstava »NaSe stare fotografije«. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: . do 6.4. razstavlja Robert Kozman. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA_______________________ CELOVEC Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«. Galerija Pri Joklnu: razstava slik »Impresije« Janeza Oswalda. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, crfio». ■ ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Galerija »Anin«: do 15.4. razstava v spomin Valentinu Mišiču. SPITAL OB DRAVI Etnološki muzej v gradu Porcia: na ogled je razstava iz čebelarskega muzeja v Radovljici. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva I. Ljubljana tel: 061/221-511 Sofokles, H. Miiiler: FILOKTET Danes, 2. aprila, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 3 VEČERNI in IZVEN. RAZPRODANO! W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM Petek, 5. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala drama P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Jutri, 3. aprila, ob 20. uri. PREMIERA. Četrtek, 4. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. M. Jesih: LJUBITI Petek, 5. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Nemška hiša GradiSCe 6-8 I. Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Danes, 2. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 4. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950 Eugen d’Albert: MRTVE OCI Četrtek, 4. aprila, ob 20. uri. PREMIERA. Dirigent Milivoj Surbek, režiser FrantiSek Preisler. F. Mendelssohn-Bartholdy: SEN KRESNE NOČI Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Danes, 2. aprila, ob 15.30, za abonma TOREK POPOLDANSKI in IZVEN. Danes, 2. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. 50. PONOVITEV. T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Danes, 2. aprila, ob 19.30. Gostovanje v Hrastniku. E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Jutri, 3. aprila, ob 19.30, za abonma RED O in IZVEN. A. Jarry: KRALJ UBU Četrtek, 4. aprila, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 4 in IZVEN. Petek, 5. aprila, ob 19.30, za abonma RED V in IZVEN. Mala scena T. Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Petek, 5. aprila, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. Sobota, 6. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Ljubljana tel: 061/332-288. 210-491 Gledališče Ane Monro: DIVA DIV ANO VA Petek, 5., in sobota, 6. aprila, ob 20. uri. Sobota, 6. aprila, ob 17. uri: TRNKOVA SOBOTAZA Lutkovna predstava za otroke. LS US: KUŽEK IN MUCA. Nedelja, 7. aprila, ob 20. uri: IMPROLIGA. Tekma državnega prvenstva v gledališki improvizaciji. Spopadli se bosta ekipi Cadolfius in Piloti. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Krekov trg 2 tel: 061/314-962 Veliki oder Darka Ceh: ZIMSKA PRAVLJICA Četrtek, 4. aprila, ob 17. uri. Sobota, 6. aprila, ob 11. in 17. uri. Kulturnica, Židovska steza 1 LUTKOVNA DELAVNICA 4. in 5. aprila od 17. do 19. ure. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11, Ljubljana tel: 061/125-33-12 A. Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA Četrtek, 4. aprila, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 tel: 063/25-332 Z. Hočevar: SMEJCI Gostovanje v KD Španski borci v Ljubljani. Četrtek, 4. aprila, ob 20. uri. Petek, 5. aprila, ob 20. uri. Oderpododrom Pavel Kohout: PAT ALI IGRA KRALJEV Sobota, 6. aprila, ob 20.30, za abonma ODERPODODROM 7. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Drama Ivo Svetina: BABILON Četrtek, 4. aprila, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Sobota, 6. aprila, ob 20. uri, za red SOBOTA in IZVEN. F. Villon: VELIKI TESTAMENT Petek, 5. aprila, ob 20. uri, za abonente in IZVEN. Opera in balet S. S. Prokofjev: ROMEO IN JULIJA Jutri, 3. aprila, ob 19.30, za red RUMENI, abonente in IZVEN. G. Verdi: TRAVIATA Petek, 5. aprila, ob 18. uri, za abonente in IZVEN. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana tel: 061/312-860 A. T. Linhart - A. Rozman-Roza: PUSTI OTOK Jutri, 3. aprila, ob 19.30, za IZVEN. F. Sehovič: KURBE Četrtek, 4. aprila, ob 19.30, za IZVEN. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Marv Chase HARVEr Rje&črka: Vida Ognjenovič ftrototf/tita kemošja o tiso mkitmflk ljudeh, M ptt imjo vda nevsakdanje tdsve. Mtd njimise rnsm/ei pojava fesf In pa! visok zajec. KdogevteiinMene? In kdor gs vidi, JenoraTsnoimltn? PREDPREMIERA s reda, 3. april ob 20. mrl PREMIERA Četrtek, 4, april ob 20. uri CANKARJEV DOM MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14, Ljubljana NEURESNIČENI PROJEKTI ZA RAZDEJANO MESTO Odprtje arhitekturne razstave bo danes, 2. aprila, ob 20. uri. Na fotografiji VVilliam Alsop, Glasba Danes, 2., in jutri, 3. aprila, ob 9.30 in 11.30: GLASBENA MATINEJA ZA MLADINO: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Lovrenc Arnič. Program: B. Ipavec, P. I. Čajkovski, N. Rimski-Korsakov. Četrtek, 4. aprila, ob 21. uri: Jazzovski veCer: RAY BROWN TRIO. Nepozabno srečanje z legendo jazzovske glasbe. Petek, 5. aprila, ob 20. uri: ZELENI ABONMA. Simfonični orkester RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium Musi-cum in Komorni zbor RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. Solistki:- SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana Danes, 2. aprila, ob 19.30 v Mali dvorani: PODIPLOMSKI RECITAL, na katerem bo nastopila flavtistka Mojca Rozman. Program: Hindemith, Petrič, Franck. Četrtek, 4. aprila, ob 19.30 v Veliki dvorani: KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA ŠTUDENTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. Ana Pusar-Jeric, sopran; Sabine VValter, alt. Zborovodji: Mirko Cuderman, Matjaž Scek. Program: G. Mahler. Gledališče Petek, 5., torek, 9., sreda, 10., Četrtek, 11. aprila, ob 20. uri: Matjaž Fa-ric: ROMEO IN JULIJA. Razstave Bojan Brecelj MODRA SPILJA. Razstava bo na ogled do 5. aprila. RAZSTAVA STARIH- BAVERJEVIH PLAKATOV. (do 4. aprila) Četrtek, 4. aprila, ob 20. uri: odprtje razstave: Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja: Mrtve duše. Solisti: Viktorija Zimšek, violina; Tanja Petrej, oboa; Ana KavCiC, flavta; Boštjan Lipovšek, rog. Glasbeno vodstvo red. prof. Ciril Škerjanec. Program: J. S. Bach, J. J. Quantz, W. A. Mozart. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 5. aprila, ob 22. uri: tretji anarcho-punk bard core festival. Nastopajo: BIJEŠ ZDRAVOG RAZUMA, Zagreb; NOT THE SAME, Trbovlje; RADIKALNA PROMJENA, Zagreb; VERBALNI DELIKT, Zagreb. GALERIJA KRKA Šmarješka cesta 6. Novo mesto Jane Štravs Fotografije Razstava bo na ogled do 10. aprila. BUNKER Gerbičeva 51. Liubliana Leon Matek BUNKER Razstava bo na ogled do 5. aprila. GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper Hans Arp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940-1956 (do 5. maja). GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Liubliana Irena Jeras-Dimovska in Boge Dimovski Grafike in skice Razstava bo na ogled do 5. maja. GALERIJA ILIRIJA Tržaška 40. Ljubljana V galeriji je do 12. aprila na ogled razstava absolventov Mestne šole za risanje in slikanje. RAZSTAVIŠČE DUKA Gradiška 9. Vipava Mojca Smerdu in Klementina Golija Kipi in slike. Razstava bo na ogled do 8. aprila. AVDITORIJ Senčna pot 10. Portorož Lado Jakša, Luciano Kleva SURREALISTRA Razstava bo na ogled do 20. aprila. TOBAČNI MUZEJ Tobačna ulica 5. Liubliana V muzeju je do 12. aprila na ogled razstava grafik iz zbirke grafičnega muzeja Rogaška Slatina. VEDEŽEVANJE 090 44 09 Blagajna je odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA H TENIS / KEY B1SCAVNE Nemka Sfeffi Graf in Američan Andre Agassi zanesljiva zmagovalca No lestvici ATP vodi Muster KEY BISCAVNE -Na teniškem turnirju v Key Biscaynu sta slavila Steffi Graf in Andre Agassi. Grafova je v finalu s 6:1 in 6:3 premagala Američanko Chando Rubin, Agassi pa je slavil nad Goranom Ivaniševičem (na sliki AP) , ki pa je finalni dvoboj predal že po treh igrah v prvem nizu (3:0 za Agassija) zaradi bolečin v vratu. Na lestvici najboljših teniških igralcev pa ni prišlo do sprememb. Na vrhu je Se naprej Avstrijec Thomas Muster s 4470 točkami, pred Samprasom (4451) in Agassijem (4210). FORMULA 1 / VELIKA NAGRADA BRAZILIJE Druga zaporedna zmaga D. Hilla Pri Ferrariju so zadovoljni s tretjim mestom Schumacherja - Precej težav z gumami SAO PAULO - Damon Hill je dobil tudi drugo letošnjo dirko v formuh 1 za VN Brazilije in močno povečal vodstvo v skupnem seštevku svetovnega prvenstva. Drugi je bil Francoz Jean Aleši, tretji pa Nemec Michael Schumacher. Lep uspeh sta dosegla Finca Mika Hakkinen s četrtim in Mika Salo s petim mestom. Zadnjo točko je za šesto mesto osvojil Francoz Olivier Panis. Dirka se je začela v zelo težkih pogojih. Vsega je bil kriv močan dež, ki se je ulil dobro uro pred Startom. Vsi so štartali z gumami za dež, zanimivo pa je začelo postajati na polovici dirke, ko se je proga nekoliko osušila in je posijalo sonce. Hill, ki je najbolje izkoristil prvi Startni položaj, si je med tem že nabral 15 sekund prednosti, ki jo je nato obdržal do konca. Na mestih od drugega do petega so drug za drugim vozili Ville-neuve, Aleši, Barrichello, Schumacher in Frentzen. V 27. krogu je svoj nastop v pesku končal Jacques Villeneuve. Prvi se je za gladke gume odločil Hill, sledila pa sta mu Schumacher in Aleši. Največ je ob tem izgubil Barrichello, ki je že pred tem vzel gume za dež, zato so ga gladke gume stale dodatnega postanka v boksu, kar ga je potisni- lo na četrto mesto, deset sekund za Schumacherjem. Po petnajstih krogih je bil že tik za Nemcem, vendar se je med dvobojem zavrtel in odstopil. Damon Hill je po zmagi dejal, da je bila dirka zaradi slabih vremenskih pogojev zelo težka, Schumacher pa je povedal, da so s tretjim mestom pri Ferra-riju zadovoljni, ker je to trenutno njihov skrajni domet, a jih pred nadaljevanjem sezone čaka še veliko dela. Izidi (71 krogov, 307 km): 1. Hill (VB, VVilliams - Renault) 1.49:52.976 (povprečna hitrost 167.673 km/h), 2. Aleši (Fra, Benet-ton - Renault) +17.982, 3. Schumacher (Nem, Ferrari), 4. Hakkinen (Fin, McLaren -Mercedes), 5. Salo (Fin, Tyrrell - Yamaha), 6. Panis (Fra, Ligier Mugen), 7. Irvine (VB, Ferrari) vsi +1 krog Skupno: 1. Hill 20; 2. - 3. Villeneuve in Aleši 6; 4. Hakkinen 5; 5. - 6. Irvine in Schumacher 4; 7. - 8. Berger in Salo 3; 9. Panis 1; konstruktorji: 1. VVilliams - Renault 26, 2. Benetton - Renault 9, 3. Ferrari 8, 4. Mc Laren - Mercedes 5, 5. Tyrrell - Yamaha 3,6. Ligier - Mugen 1. Naslednja dirka bo že v nedeljo v Buenos Airesu za VN Argentine. (S.D.) HOKEJ NA LEDU / SP SKUPINE C n Kazahstan gre v B skupino, Slovenija na koncu osvojila tretje mesto V skladu s pričakovanji JESENICE - Na Bledu in Jesenicah se je v nedeljo končalo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine C. V B skupino je napredovala reprezentanca Kazahstana, pa Čeprav si je zadnji dan celo privoščila spodrsljaj z Romunijo. Toda prvo mesto so si Kazahstanci zagotovili že prej. Reprezentanca Slovenije je zadnji dan visoko premagala Hrvaško, skupno pa je osvojila tretje mesto. To je v skladu s pričakovanji in precej več kot leto dni poprej, vendar pa ni mogoče zamolčati dejstva, da so v slovenskem taboru na tihem pričakovali precej več: to je uvrstitev v B skupino. Toda Kazahstanci so bili boljši, Slovenija pa nikakor ni razočarala, možnosti za napredovanje pa si je zapravila že na premieri, ko je izgubila s Kazahstanom z 2:4. IZIDI ZADNJEGA KOLA: Slovenija - Hrvaška 13:2 (4:0, 6:1, 3:1), Kazahstan - Romunija 3:4 (1:1, 1:1, 1:2), Kitajska -Madžarska 2:8 (1:2, 0:5, 1:1), Ukrajina - Estonija 5:2 (1:1,3:0,1:1). KONČNI VRSTNI RED: Kazahstan 12, Ukrajina 12, Slovenija 10, Estonija in Madžarska 7, Romunija 6, Kitajska 2, Hrvaška 0. IDEALNA POSTAVA SP: vratar - Eremejev (Kazahstan); branilca -Zajc (Slovenija) in Proteinski (Kazahstan); napadalci - Stepaničev (Ukrajina), N. Zupančič (Slovenija), Krijajev (Kazahstan). NOVICE MOTOCIKLIZEM / VELIKA NAGRADA MALEZIJE Boks: Gianfranco se vrača in napoveduje pohod na svetovni naslov RIM - Italijanski boksar Ginafranco Rosi se lahko spet vrne na ring. Zaradi uživanja nedovoljenih poživil so Rosija 17. maja lani po srečanju za svetovni naslov v supervvelterski kategoriji proti Američanu Vemonu Phillipsu kaznovali z dvoletno prepovedjo nastopanja, zdaj pa so kazen suspendirati. Rosi je ves Cas trdil, da ni jemal poživil, pri 39. letih (dopolnil jih bo 5. avgusta) pa napoveduje nov pohod na svetovni naslov. Ker italijanski predpisi ne dovoljujejo nastopov boksarjev, ki so prekoračili 35. leto starosti v Italiji, bo naslov naskakoval druge. Po vsej verjetnosti v Ameriki, njegov končni cilj pa je boj s svetovnim prvakom po verziji WBC in DBF Terryjem Norrisom. Toda pred tem mora Rosi osvojiti naslov Wbo, katerega so mu odvzeli po dvoboju s Phillipsom. Rosi računa, da mu bo trenutni šampion Bronco Mc Kart omogočil možnost, da se bori z njim. »Z naslovom WBO v žepu pa me Norris ne bo mogel odbiti,« je prepričan italijanski boksar. Italijani slavili v vseh treh razredih Cadalora najhitrejši do 500, Biaggi do 250 in Perugini do 125 ccm S AH ALAM - Italijan Luca Cadalora (na sliki AP) je zmagal na uvodni dirki letošnjega svetovnega prvenstva za motocikliste v razredu do 500 ccm. Italijan je vodil po 11. krogih, nato pa so morali dirko zaradi težja prekiniti. Brazilca Alexan-dra Barrosa je premagal za vec kot pet sekund, medtem ko je tretji Spanec Carlos Checa zaostal še za nadaljnih deset sekund. Cadalora je prevzel vodstvo v 10. krogu, ko je prehitel Japonca Tadayukija Okado, ki je imel pole-position. Potem pa je dirko prekinil močan naliv, po polurnem Čakanju pa so motociklisti nadaljevali z dirko. Cadalora je nadaljeval tam, kjer je pred nalivom končal. Na stezi je sicer vseskozi vodil Avstralec Michael Doohan, vendar v skupnem seštevku prvega in dragega dela dirke je bil v vodstvu Cadalora. Morda bi italijansko zmago lahko celo ogrozil, toda nekaj krogov pred koncem je imel težave z motorjem, tako da je na koncu osvojil le 5. mesto. Vec sreče z vremenom so imeli motociklisti v nižjih kategorijah, ki so štartali pred kraljevsko elito. V Cetrtlitrskem razredu je bil brez prave konkurence branilec naslova svetovnega prvaka Massimiliano Biaggi, na zmagovalne stopničke pa sta se povzpela tudi Japonec Harada in Spanec D’Antin. Tudi v razredu do 125 ccm je bil najhitrejši italijanski motociklist, in sicer Perugini. Izidi - 500 ccm (33 krogov. 115.665 km): 1. Cadalora (Ita, Honda) 47:24.151, 2. Barros (Bra, Honda) 47:29.872, 3. Checa (Spa, Honda) 47:39.385, 4. Russell (ZDA, Suzuki) 47:47.544, 5. Doohan (Avs, Honda) 47:50.680; 250 ccm (31 krogov, 108.655 km): 1. Biaggi (Ita, Aprilia) 45:06.934, 2. Harada (Jap, Yamaha) 45:21.679, 3. DAntin (Spa, Honda) 45:39.992, 4. Jacque (Fra, Honda) 45:44.055, 5. Ruggia (Fra, Honda) 45:46.412: 125 ccm (29 krogov, 101.645 km): 1. Peragi-ni (Ita, Aprilia) 44:46.542, 2. H. Anki (Jap, Honda) 44:46.947, 3. Otti (Nem, Aprilia) 44:47.300,4. Tokudome (Jap, Aprilia) 44:47.327, 5. Alzamora (Spa, Honda) 44:47.809, 6. Rossi (Ita, Aprilia) 44:53.921 (MAn) NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI - NEDELJSKI IZIDI Nogomet Italijanska A liga IZIDI 28. KROGA: Juventus - Parma 1:0, Atalan-ta - Torino 1:0, Bari - Roma 1:2, Inter - Fiorentina 1:2, Lazio - Vicenza 3:0, Napoti - Cagliari 0:0, Padova - Cremonese 1:2, Piacenza - Milan 0:2, Udinese -Sampdoria 2:4. VRSTNI RED: Milan 59, Juventus 51, Fiorentina 50, Inter 44, Parma 43, Lazio in Roma 42, Vicenza in Sampdoria 38, Udinese 34, Atalanta in Cagliari 33, Napoti 32, Piacenza 28, Cremonese in Toriono 25, Bari 22, Padova 21. PRIHODNJI KROG (6. 4.): Cagliari - Piacenza, Cremonese - Inter, Fiorentina - Padova, Milan . Lazio, Parma - Napoti, Roma - Udinese, Sampdoria -Bari, Torino - Juventus, Vicenza - Atalanta. B liga IZIDI 28. KROGA: Ancona - Salemitana 0:1, Bologna - Avellino 4:0, Foggia - Pescara 1:0, Genoa -Cosenza 3:0, Lucchese - Perugia 2:1, Palermo - Brescia 2:0, Pistoiese - Chievo 0:0, Reggiana - Cesena 1:0, Reggina - F. Andria 2:2, Verona - Venezia 2:1. VRSTNI RED: Verona 48, Salemitana in Reggiana 43, Cesena 42, Bologna 41, Perugia 40, Lucchese 39, Pescara, Venezia in Palermo 38, Genoa in Cosenza 37, Chievo 36, F. Andria 35, Ancona 34, Brescia in Avellino 33, Reggina 32, Foggia 29, Pistoiese 25. PRIHODNJI KROG (6. 4.): Avellino - Ancona, Brescia - Foggia, Cesena - Lucchese, Chievo - Palermo, Cosenza - Pistoiese, F. Andria - Verona, Perugia - Reggina, Pescara - Genoa, Salemitana - Reggiana, Venezia - Bologna. C2 liga: zmaga Triestine Triestina - Fano 2:1 (1:0) Strelca: Tiberio v 15. in 80 minuti, Pivetta v 52. min. avtogol. TRIESTINA: Nioi, Pivetta, Birtig, Natale (od 87. min. Apollonio), Zanotto, Tiberio, Camporese (od 71. min. Colombotti), Pavanel, marži (od 74. min. Palombo), Gubellini, Marsich. IZIDI 28. KROGA: Cecina - Forli 1:3, Fermana -Tolentino 2:1, Giorgione - Baracca Lugo 1:0, Ponte-dera - Livorno 0:1, Rimini - Imola 1:2, San Dona -Treviso 0:1, Temana - Centese 3:1, Triestina - Fano 2:1, Vis Pesaro - Ponsacco prekinjena pri izidu 0:0 v 87. minuti zaradi slabosti sodnika. VRSTNI RED: Treviso 58, Livorno 53, Temana 49, Triestina 47, Fermana 44, Vis Pesaro 40, Giorgione in Rimini 39, Forli 38, San Dona 36, Pontede-ra 34, Imola in Ponsacco 33, Fano 29, Baracca Lugo in Tolentino 28, C ecina 19, Centese 10. PRIHODNJI KROG: Ponsacco - Triestina Slovenska nogometna liga IZIDI 24. KROGA: Beltinci - Izola 3:0, Hit Gorica - maribor Branik 0:0, Rudar Velenje - Mag korotan 0:1, SCT Olimpija . Biostart Publikum 3:0, Primorje - Mura 1:0. VRSTNI RED: Hit Gorica 47, Mura 42, SCT Olimpija 41, Rudar 33, Biostart 32, Beltinci 31, Primorje in Mag 30, Maribor Branik 29, Izola 8. PRIHODNJE KOLO (6. 4.): Mag - Hit, Mura - SCT Olimpija, Biostart - Rudar, Maribor Branik - Beltinci, Izola - Primorje. Košarka Al liga: tesen poraz Illyja ScavoBni - Dly Čara 94:89 (52:45) Scavolini: Rossi 5, Magnifico 8, DellAgnello 8, Conti, Pieri 4, Daniels 30, Riva 25, Costa, Thompson 14, Labella. Illy: Gironi, Tonut 11, Guerra 26, VVilliams 27, Zamberlan 6, Pol Bodetto 2, Piazza 5, Crudup 12, Giacomi, Zambon. PM: Scavolini 16:20; Illy 9:9; 3T: Scavolini 10:19 (Rossi 1:2, Daniels 7:11, Riva 2:6); Illy 8:22 (Tonut 3:5, Guerra 3:6, VVilliams 1:5, Zamberlan 0:3, Piazza 1:3) IZIDI 2. KROGA PO SISTEMU URE: Cagiva Va-rese - Viola Reggio Calabria 84:82, Madigan Pistoia - Cx Orologi Siena 82:84, Scavolini Pesaro - Illy-cafle Trst 94:89, Olitalia Forti - Mash jeans Verona 77:74, Teorematour Milano - Benetton Treviso 78:83, Nuova Tirrena Rim - Stefanel Milano 91:97, Teamsystem Bologna - Buckler Bologna 87:71. VRSTNI RED: Teamsystem in Buckler 40, Stefanel, Cagiva 36, Benetton 34, Nuova Tirrena, Scavolini 32, Madigan 30, Viola 26, Mash, Olitalia 24, Cx 22, Teorematour in Illycafie 8. PRIHODNJI KROG (3. 4. ob 20.30): Teamsystem - Stefanel, Benetton - Cagiva, Madigan - Olitalia, Scavolini - Viola, Mash - Gx, Illycaffe - Buckler, Teorematour - Nuova Tirrena. A2 liga: Brescialat tesno izgubil Jcoplastic Neapelj - Brescialat 106:104 (55:58) JCOPLASTIC: Di Lorenzo 15, Corvo 7, Jent 34, Masper 32, Bonsignori 6, Gattoni 7, Volpato 2, Ver-derosa 3, Savio, Amoroso. BRESCIALAT: Fumagalli 28, Borsi, Davis 37, Sfiligoi 6, Milesi 6, Foschini 3, Mian 18, Gilardi 6, Conti, Kristančič. IZIDI: Reyer Benetke - Panapesca Montecatini 94:110, Juve Caserta - Reggiana Reggio E. 81:60, Jcoplastic Neapelj - Brescialat Gorica 106:104, II Mene-strello Modena - Auriga Trapani 92:81, Casetti Imola - Polti Cantu 76:86, Koncret Rimini - Floor Padova 78:73, Banco Sardegna Sassari - Turboair Fabria-no 71:68 VRSTNI RED: Polti 44, Juve 38, Reyer 36, Koncret 32, Panapesca 30, Floor, Reggiana, Brescialat in Jcoplastic 28, Casetti 24, B.Sardegna in Turboair 20, II Menestrello in Auriga 18. PRIHODNJE KOLO (3.4.) Juve - Reyer, Panapesca - Brescialat, Floor - Reggiana, Jcoplastic - Banco Sardegna, Casetti - II Menestrello, Turboair - Polti, Auriga - Koncret. Slovenska odbojkarska liga Za prvaka Moški IZIDI 6. KROGA: Maribor Marles - Olimpija 3:2 (15:4, 8:15, 15:13, 12:15, 15:11), Salonit - Pomurje 3:0 (15:11,15:4,15:1). VRSTNI RED: Maribor Marles 8 (14:9), Salonit 8 (14:10), Olimpija 8 (15:11), Pomurje 0. Prva tekma za prvaka (na tri zmage) bo v soboto 6. 4. v Mariboru med Mariborom Marles in Salonitom. Maribor ima prednost domačega igrišča. Ženske IZIDA 6. KOLA: Infond Branik - Cimos 3:2 (15:11,11:15,15:8,10:15,15:7), Novo mesto - Bank Austria 0:3 (11:15, 9:15,4:15). VRSTNI RED: Branik 50, bank Austria Bled 34, Cimos 28, Novo mesto 20. Prva tekma za naslov prvaka bo v soboto 6. 4. med Infbndom Branik in bank Austrio. Igra se na tri zmage, Mariborčanke imajo v morebitni peti tekmi prednost domačega igrišča. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 121 X22 211 1111; DOBITKI: 13 (259 dobitnikov) 40.922.000 lir; 12 (6274 dobitnikov) 1.686.000 lir. Totogol PRAVILNA KOMBINACIJA: 2-5-7-10-14-19-27-29; DOBITKI: 8 (19 dobitnikov) 262.007.000 lir; 7 (2221 dobitnikov) 1.678.0000 lir; 6 (68.431 dobitnikov) 53.900 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: X2 22 12 21X2 11; CORSA PIU: 2 - 11; DOBITKI: 14 (1 dobitnik) 1.325.955.000 lir; 12 (23 dobitnikov) 28.186.000 lir; 11 (612 dobitnikov) 1.059.000 lir; 10 (7696 dobitnikov) 84.000 lir. L JADRANJE / REGATA V ANZIU V šibkem vetru Bogatčeva tretja Slovenka Dekleva druga za Nizozemko Maffhis - Natrpan spored do Atlante Približevanje olimpijskim igram v Atlanti je za Arianno Bogateč v znamenju napornih treningov in zahtevnih tekmovanj. Pretekli teden se je naša najboljša jadralka v Anziu udeležila pomembnega mednarodnega tekmovanja v okviru »circui-ta euroolimp«, na katerem so, razen Angležinje Robinsonove in Kanadčanke norveškega porekla Mober-gove ter še nekaterih posameznic, nastopile praktično vse najboljše tekmovalke v razredu evropa na svetu. Skupno jih je bilo 41 v predstavništvu 18 držav. Razmere za rega-tiranje s šibkim (od 1 do največ 5 m na sekundo) in zelo spremenljivim vetrom res niso bile idealne. V takšnih razmerah sta se najbolje znašli Nizozemka Margareth Matthis in slovenska reprezentantka Vesna Dekleva, ki sta bili do zadnjega v boju za prvo mesto, na koncu pa je po desetih preizkušnjah tesno prevladala nizozemska jadralka. Za Vesno Deklevo, ki najbolje jadra prav v šibkem ve-'tru, je bil rezultat v Anziu eden najboljših na njeni športni poti. Bogatčeva se je uvrstila na 3. mesto, kar je vsekakor zelo dober rezultat, čeprav njen oče in trener Bruno meni, da bi lahko dosegla več. Njen zaostanek za vodilnima je bil namreč precejšen. Najbolje se je Sirenina jadralka odrezala prav v prvi regati, ki jo je tudi osvoji- la, v šesti regati pa je bila tretja. »V tej fazi priprav Arianna predvsem preizkuša materiale. Izbira o tem, s kakšnimi jadri in jambori bomo nastopili na igrah v ZDA, bo padla šele okrog 15. maja«, nam je povedal Bruno Bogateč po povratku iz Anzia. Arianno čaka do začetka iger zelo natrpan spored. Konec tedna bo odpotovala v Murcio v Španiji, kjer bo do 18. aprila evropska selekcija za nastop na igrah. Od tam se bo naša jadralka naravnost preselila v sosednjo Francijo, v kraj Hjeres, kjer bo od 21. do 28. aprila tradicionalna regata, na kateri naša jadralka vedno dosega izvrstne rezultata (enkrat prva in enkrat druga). Že 7. maja se bo Sirenina jadralka mudila v Copenhagnu na Danskem, konec istega meseca pa bo sledil še nastop na Nizozemskem. V naslednjih dveh mesecih bo torej naša jadralka' doma le dobrih deset dni. Zadnjič pred nastopom na igrah se bo na olimpijsko regatno polje v Savannahu podala 5. junija, tam pa bo ostala vse do 15. junija. Dokončno se bo v ZDA preselila 6. julija. Rezultati v Anziu: 1. Matthis (Niz) 30 točk (posamezne uvrstitve 3, 3, 1, 10, 1, dskv., 1, 5, 3, 3); 2. Dekleva (Slo) 33 točk (5, 2, 3, 2, 6, 2, 3, 6, 10, 4); 3. Bogateč (Ita) 65 točk (1, 14, 5, 5, 9, 3, 14, 13, 5, 10). KOŠARKA / KONEC .1. DELA KONČNICE V B LIGI Jan Budin: Biella glavni favorit za napredovanje Budin bo jutri igral na »all-stars« tekmi B ligašev v Vicenzi »Pri Jadranu super-sezona« - Po praznikih v San Lazzaru Jadranovci so sklenili prvi del končnice prvenstva B lige s porazom v Solesinu proti Rinaldiju iz Padove. Biella pa je v tem kolu v Čedadu zanesljivo zmagala, tako da je povečala svojo prednost predd Jadranom in Ri-naldijem na štiri točke. Je prvo mesto že oddano? , smo vprašali Jana Budina, gotovo v tem delu najboljšega Jadra-novega predstavnika. »Biella gotovo ostaja nesporni favorit za prvo mesto in s tem tudi za napredovanje v višjo ligo. To je sorazmerno mlada, toda tudi zelo izkušena ekipa. Ker je večina igralcev tega moštva profesionalcev, trenira tudi dvakrat dnevno, kar se seveda pozna. Na primer na zadnji tekmi, ki smo jo igrali doma proti njim, je prišlo jasno do izraza prav to: v prvem polčasu smo jim bili enakovredni, v drugem polčasu pa smo mi z veliko težavo dosegali koše, oni pa z neverjetno lahkoto. Izredno težko bo nadoknaditi štiri točke razlike, ki nas ločijo od Bielle. Dejstvo je, da odslej moramo zmagati prav na vseh tekmah, če hočemo ujeti tega nasprotnika.« V soboto v,Padovi ni šlo od rok... »Tudi v Padovi smo zelo dobro igrali vprvem polčasu, ko smo zasluženo vodili. V drugem polčasu pa nam ni šlo od rok. Se sam ne vem, kaj se nam je zgodilo. Gotovo je, da smo v napadu precej grešili zaradi čundih izbir pri metu na koš, drugi vzrok za poraz pe je bil nedvom- no ta, da so domači košarkarji imeli kar 12 skokov v napadu več kot mi. To pa je bila seveda zelo velika prednost, saj so oni imeli dvanajst metov več od nas.« Jan bo danes odpotoval v Vicenzo, kjer bo opravil trening za jutrišnjo »all-stars« tekmo B lige. Igrala bo reprezentanca A in B proti selekciji C in D skupine. Od Tržačanov je poleg Budina na seznamu tudi Marco Pilat, ki igra pri Piombinu v A skupini. »Upal sem, da me bodo izbrali za to tekmo, kar je seveda priznanje zame in tudi za društvo. Sanje so se mi uresničile. Mislim, da bi tudi nekateri drugi jadranovci zaslužili mesto v tej selekciji, toda na tem srečanju lahko nastopijo le igralci letnika 1973 in mlajši.« Pri Jadranu ti torej ne manjka zadoščenj? Kaj pa za naslednjo sezono? »Bila je to zame zares super-sezona. Dobil sem spet samozavest, prepričanje v samega sebe, kar sem v zadnjih treh letih, preden sem prestopil k Jadranu, izgubil. Spet uživam v igranju košarke, kajti tu sem med prijatelji, tu je pravi šport, povsem drugače, ko je bilo med profesionalci. Tu igraš za ekipo, medtem ko je v profesionalnem športu in zato tudi v profesionalni košarki povsem drugače. Glede prihodnje sezone pa ni odvisno od mene. Osebno bi seveda še kako rad ostal pri Jadra- Jan Budin pri metu na koš na tekmi z Biella (Foto KROMA) V KOŠARKARSKI C2 IN D LIGI / VSI TRIJE CETRTOLIGAŽI USPEŠNI C2 liga IZIDI 24. KOLA: Arte - Pom 71:85, Bor Radenska - Gradišča 91:95, Barcolana - Ardita 66:69, Manzano - Porcia 100:86, SGT - Intermuggia 107:95, Staranzano - Pagnac-co 68:78, Spilimbergo - Virtus 88:77, Udinese - Marti-gnacco 82:89. VRSTNI RED: Martignacco 42, Pom 38, Manzano 36, Gradišča 34, Ardita 32, Porcia 30, Pagnacco 28, Spilim-treigo 22, SGT, Staranzano in Intermuggia 20, Udinese in Barcolana 18, Bor Radenska 12, Arte 8, Virtus 6. PRIHODNJE KOLO: SGT - Bor Radenska D liga IZIDI 23. KOLA: Adi Ronchi - Kontovel 58:76, Cicibo-na Helvetius - Largo Isonzo 70:58, Cus - Momo Gib 100:92, Dom Agorest - Goriziana 117:110, Senatorš -Lega Nazionale 58:76, Libertas - Grado 62:76, Santos -Adi Fanin 91:60, Scoglietto - Inter 77:80. VRSTNI RED: Cidbona Helvetius 38, Cus in Santos 34, Goriziana in Gradb 32, Adi Rinchi 28, Dom Agorest 26, Kontovel in Inter 24, Momo Gib 18, Largo Isonzo, Libertas, Adi Fanin in Lega Nazionale 14, Senatorš 12, Scoglietto 8. PRIHODNJE KOLO: Cus - Kontovel, Grado - Dom Agorest. Momo Gib - Citibona Helvetius. Bor Radenska zadovoljil kljub porazu Cicibana Helvetius ponovno uspešna - Pred zasledovalcema ima 4 točke naskoka Po dolgem obdobju slabih iger in zaporednih porazov so naše članske ekipe, ki nastopajo v prvenstvu C2 in D lige končno zaigrale tako kot znajo, sad tega pa je popoln izkupiček točk v D ligi ter časten poraz Bora Radenske, ki je kljub negativnemu razpletu povsem zadovoljil s prikazano igro proti enemu izmed boljših moštev C2 lige. C2LIGA Bor Radenska - Gradišča 91:95 (37:39) BOR: Spadoni nv, Susani 6 (1:1, 1:2, 1:2), Perčič 23 (5:8, 9:15, -), D. B arini 10 (5:8, 1:4, 1:1), M. Simonič 8 (2:2, 3:12, 0:1), Carbonara 15 (2:2, 2:3, 3:7), Bosser nv, Rasman 1 (1:2, 0:2, -), Pettirosso 6 (-, 3:3, -) Grbec 22 (2:5, 4:10,4:7); trener Krečič. Met za dva 23:51, met za tri 9:18, skupno 32:69 (46 %), pm 15:24. SON: 26. PON: Rasman (37), Perčič (38), 3T: Grbec 4, Carbonara 3, Susani 1, B arini 1. GRADIŠČA: Celega 17, Merljak 27, Moretti nv, Spes-sot 3, Medeot 9, Castelli nv, Merlin 17, Stefani 9, Sansa 5, Zussino 8; trener Dose. SON: 24. 3T: Merlin 5, Celega 1, Spessot 1. Sodnika: Cancelheri (Casarsa), Tozzo (Pn) Po katastrofalnem začetku, ko so gostje zaigrali v NBA slogu, borovci pa kot poprečna in prestrašena ekipa mini-basketa (11:32), je trener Krečič opravil več menjav, kar je, ob razumljivem padcu zbranosti Gradišče, želo nepričakovane sadove. Belozeleni so zaigrali kot še nikoli letos in z razpoloženim Carbonaro ter z učinkovitim Perčičem nadoknadili ves zaostanek V drugem delu je nekaj časa vladalo izenačeno stanje, zatem pa so si postavnejši gostje, z bivšim borovcem Merlinom na čelu, spet priigrati vidnejšo prednost. Grbec, Pettirosso in Perčič so se borili kot levi in vse do konca ostali tesno za petami očitno boljšim nasprotnikom, ki so bili tudi v zadnjih minutah tekme bolj učinkoviti z Merljakom in »velikanom« Zussinom. Številna publika (kljub slabim rezultatom v prvenstvu se na tekmah Radenske vedno napolnijo tribune) je tokrat kljub porazu zadovoljna zapustila Stadion 1. maja, saj so borovci le zaigrali precej dobro in z veliko mero požrtvovalnosti, čeprav je bilo naivnih napak še vedno preveč. D LIGA Cidbona Helvetius - Largo Isonzo 70:58 (30:28) CIOBONA: Persi 13 (5:10, 4:6, 0:1), Filipčič 11 (5:6, 3:4, 0:1), Jogan (-, 0:2, -), A. Zuppin 12 (2:2, 5:11, -) Iz. Bajc, Possega 8, (4:5, 2:5, -), Tomšič 13 (1:6, 3:9, 2:5), P. Furlan 6 (-, 3:5, -), Križmančič 7 (1:4, 3:7, -); trener L. Furlan. Met za dva 23:49, met za tri 2:7, skupno 25:56 (45 %), pm 18:34. SON; 25. I£)N: Križmančič (35), 3T: Tomšič 2. L. Isonzo: Cappellari, Del Bello, Zanello 19, Martini-gh, De Corti 11, Minore 8, Tulliani 10, Colautti 6, Verze-gnassi 2, Minocci 2; trener Campanile. SON: 27. 3T- Zanello 1. Sodnika: De Rossi in D’Angelo (Videm) Kljub slabi igri v napadu (pod 50% met iz igre in kar 16 zgrešenili prostih metov) so cicibonaši strli žilav odpor gostov, ki pa niso bili enakovreden tekmec. Zlasti v drugem polčasu so plavobeli, z dobro obrambo, držali Tržičane stalno na desetih točkah razdalje in bi ob boljših odstotkih pri metu zaključili tekmo z visoko zmago. Trener Luka Furlan, ki je imel tokrat težave pri sestavi moštva (Pieri bolan, Battilana poškodovan, Possega je igral kljub vročini) je bil po prvem polčasu razburjen, po koncu tekme pa je bil spet nasmejan: »Sedaj je vsaka zmaga zelo dragocena, saj imamo ponovno 4 točke naskoka in neumno bi bilo, če bi si prednost zapraviti zaradi nezbranosti in napačnega pristopa do igre.« Po daljšem času sta v istem kolu slavila tako Dom Agorest kot Kontovel. Domovci so si v goriškem derbiju z Goriziano (sicer brez Tosorattija) prvič letos privoščili eno od vodilnih ekip, pri čemer so biti Di Cecco, Corsi, Campanello, Franco in Jarc neustavljivi. Kontovelci pa so prekinili zmagovito serijo peterke iz Ronk, ključ zmage pa sta bila dobra skupinska igra in čvrsta obramba. (VJ) nu. Tako pa bodo verjetno odločali drugi.« Na dlani je, da je Jan vnesel v Jadranovo ekipo novo svežino, saj ni naključno, da so jadranovci z njegovim prihodom po »novembrski borzi« napravili velik kakovostni skok ter si prislužili mesto v končnici za napredovanje. Jadranovci se bodo v prvenstvu spet vrnili na igrišče po velikončnih praznikih, ko se bodo v soboto, 13. t.m. v San Lazzaru pri Bologni spoprijeli z Malagutijem, ki so ga v prvem delu zasluženo premagali. Za velikonočne praznike bodo imeli štiri dni proste, z delom s polno paro za drugi del končnice pa bodo nadaljevali v torek. (bi) HOKEJ / C LIGA Poletovci nimajo več možnosti za uvrstitev v play off Valchiampo - Polet Elettroantoni 6:2 (1:0) POLET: Biasizzo, Cer-vo, Fonzari, Rados, Moj-mir Kokorovec, Bognolo 1, Calligaris 1, Kalik, Per-chini, trener Tirello. Glede na to, da poletovci nimajo več možnosti, da se uvrstijo v »play-off«, je trener Tirello na tej tekmi dal prav vsem igralcem večjo »minu-tažo«. Opensko moštvo je tako visoko izgubilo proti ekipi, ki jo je v prvem delu prvenstva zanesljivo premagalo (4:1), saj je poleg tega igralo tudi brez standardnega vratarja Ra-dosa. Kolo pred koncem sta že znani ekipi, ki bosta nastopili v končnici prvenstva. To sta UG Goriziana in Thiene. OSTALA IZIDA: UG Goriziana - Bassano 3:0, Ferroviario - Breganze 5:10, Thiene proste. VRSTNI RED: UG Goriziana 19, Thiene 16, Polet Elettroantoni, Breganze in Bassano 10, Valchiampo 9, Ferroviario 2. PRIHODNJE KOLO (13.4.): Polet - UG Goriziana (v Pierisu); Valchiampo - Thiene, Bassano - Ferroviario, prost Breganze. Dva poraza Poletovih dečkov Mladi poletovci so igrali v Bassanu dve tekmi. Proti B ekipi so tesno izgubili z 2:3, potem ko so po prvem polčasu že vodili z 2:0 (oba gola je dal Spadoni), proti A ekipi pa je bila premoč gosi-titeljev več kot očitna in' poraz z 0:14 (0:7) je bil neizbežen. POLET: Biasizzo, Spadoni, Križmančič, Suc, •Perenich. V PROMOCIJSKI LIGI / ZASLUZENA ZMAGA PRED MNOŽICO NAVIJAČEV Juventina slavila tudi v Sovodnjah Štandrežci odkrito govorijo o napredovanju V sovodenjskem taboru napetost prevelika Sovodnje - Juventina 0:2 (0:1) Strelca M. Devetak v 33. in Cecotti v 83. minuti SOVODNJE: Gergolet, Černič (od 81. min. Florenin), TomSiC, Tomizza, Hmeljak. F. Devetak (od 66. min. V. Peteani), Zotti (od 46. min. Sambo), Interbartolo, Goriup, Fajt, Businelli JUVENTINA: Zanier, Kaus, Bastiani, Trevisan (od 69. min. Romano), Villani, Tommasone, M. Devetak, M. Peteani, Tabaj (od 83. min. Trampuš), Montina, Cecotti (od 89. min. Gambino) Tudi v povratnem derbiju promocijske nogometne lige so slavili Štandrežci. Igralci predsednika Marchija so povsem zasluženo odnesli tri točke Sovodenj, saj so stopili na igrišče zelo zbrani in odločni. V obrambi so igrali brezhibno (Tommasone je popolnoma onesposobil Go-riupa), na sredini so večkrat rdečega, srečanje pa je bilo korektno, le nekateri kontakti med igralci so bili bolj »moški«. A preidimo na kroniko. Po začetnem žvižgu so imeli nekaj vež od igre gostje. Prvi strel pa je izvedel Goriup, toda žoga je sla daleč preko vrat. Nekaj minut zatem pa je Gergolet brez težav ubranil strel Bastianija. Sledili so poskusi Businellija, Trevisana, Fajta in Cecottija, a brez uspeha. V 33. minuti pa je padel prvi zadetek. Štandrežci so izvedli dolgo podajo s sredine igrišča do domačega kazenskega prostora. Do žoge je prvi prišel Fulvio Devetak, za njim pa je bil Marko Devetak. Branilec Sovodenj in vratar Gergolet sta se nekoliko obotavljala, kar je izkoristil igralec Juventine, ki je iz roba kazenskega prostora poslal žogo v prazno mrežo. Zadetek pa je igralec Juventine drago plačal, saj si je ob velikem ve- izenačenja pa je prišel drugi zadetek za goste. Bastiani je izvedel kot z leve strani in Cecotti je povsem sam v kazenskem prostoru z glavo preusmeril žogo v mrežo. Do konca je manjkalo še sedem minut. Sodnik je srečanje podaljšal za dodatnih pet, a končni izid se ni spremenil in tako Juventina lahko še upa v napredovanje. Sovodenjci pa se bodo morali po dveh zaporednih napredovanjih letos zadovoljiti »samo« z visoko uvrstitvijo. (ES.) Štandrežci zmagali tudi na tribunah Zmaga Juventine... in ne sarno .na igrišču. Štandrežci so tudi izven igrišča prepričljivo dobili »navijaški« derbi. Nekaj minut pred tekmo sta se na igrišče prikradla navijača z zabojem v rokah. Le kaj bo to, so se spraševali ljudje. Bil je puran, zaščitni znak Juventine, ki se je prav Juventina je bila boljša in navijači niso skrivali veselja (F. S. R.) izvajali presing, tako da domačini niso imeli časa za oddih. V napadu pa je bil Montina stalno nevaren. Kaj pa Sovodenjci? Domačini so morda preveč občutili srečanje. Igrali so zmedeno, v obrambi so bili v težavah tudi pri enostavnih podajah, na sredini se je le Tomizza enakovredno kosal z nasprotniki, v napadu pa sta bila Goriup in Businelli vedno obkoljena od štandreške obrambe. Celotno srečanje ni bilo preveč privlačno in priložnosti ni bilo mnogo. Sodnik Fontana iz Lodija v Lombardiji je pokazal kar šest rumenih kartonov in enega selju slekel majico, sodnik mu je zato pokazal rumeni karton, to pa je bil že njegov drugi in strelec zadetka je tako moral predčasno v slačilnico. Do odmora je imel priložnost še Tomizza, iz ugodnega položaja pa je streljal visoko čez gol. V drugem polčasu so vsi pričakovali na naval Sovo-denjcev. Res so domačini več napadali in spravili Standrež-ce na njihovo polovico igrišča, a slednji so se brez večjih težav branili. Edino nevarnejšo akcijo sta izvedla Tomšič in Goriup v 75. minuti, Zanier pa je akcijo prekinil z lepim posegom. Namesto na sredi igrišča šopiril do začetka tekme, potem pa so ga gostje ljubeznivo odnesli na klop. Neuspešen pa je očitno ostal poskus, da bi z majhim topom izstrelili na igrišče glavo »vrzote«. Tem bolj uspešno so z raketami streljali Juventinini ultrasi pod vodstvom diskvalificiranega Daria Kovica. »Potem ko sem prejšnjo nedeljo dobil opomin in sem vedel, da ne bom mogel igrati derbija proti moji vasi, sam sem namreč iz Sovodenj, nisem spal cel teden.« Zastave, transparenti, trobente, glas stare, dobre harmonike, skratka, Stan-drežci so v derbi zastavili vse možne sile in zasedli glavno »tribuno«, medtem ko so se resnici na ljubo manj številni sovodenjski vroči navijači postavili za južna vrata. Ob začetku drugega polčasa se je med gledalci pojavil tudi strelec do tedaj še edinega gola Marko Devetak, ki pa je s pivom v rokah že praznoval. Simpatični Marko je po končani tekmi takole ocenil zmago: »S tem, da smo odlično pokrili Goriupa smo vedeli, da močno ohromimo njihovo igro. Pravzaprav je na igrišču bila le ena ekipa, Juventina. Zdaj moramo napredovati, če ne napredujemo smo... neumni.« No, Devetak je razumljivo rabil bolj sočen izraz. Standreški trener Franco Zuppichini je bil prav tako preveč vesel, da bi povedal kaj posebno tehtnega. »Odlično smo pokrivali prostor, naš pressing je bil zelo učinkovit in oni niso mogli graditi svoje običajne igre. Uveljavili smo moč našega kolektiva.« Kolektiv je sicer bil vsa ta leta tudi adut Sovodenj, toda v nedeljo se je v stroju »belo-plavih« nekaj zataknilo. Ali pa ne? Rafael Ferfolja, popularni »Moko« je videl čisto različno tekmo:- »Juventina naj se kar zahvali našim igralcem. Igrali smo samo mi, zgrešili veliko priložnosti, oni pa so dali gola.« V slačilnici same sklonjene glave in tišina, ki si je kronist skorajda ni upal prekiniti. Marko Fajt »Bili smo preveč napeti in zato nismo bili dovolj koncentrirani. Ali igramo spontano ali pa ne igramo.« In žal Sovodenjci, razen redkih izjem, tokrat niso igrali. To je priznal tudi vedno razpoložljivi trener Angelo Cupini: »V vseh zadnjih tekmah smo bili preveč napeti in za ta pričakovani derbi še toliko bolj. Juventina je igrala bolj mimo in se to pot resnično izkazala kot odlično moštvo, za kar čestitam vsem njenim igralcem in trenerju. Zmago so si povsem zasluzili. Toda tudi naših fantom ne smemo kar tako vsevprek grajati, ker so po štirih letih samih zmag zdaj zgubili ta derbi. Zal mi je predvsem za ljudi, ker vem, kakšno pričakovanje je vladalo tu v Sovodnjah za ta derbi.« (D. Križman) NOGOMETNI KOMENTAR Sovodenjski derbi zasenčil ostalo dogajanje V prvi amaterski ligi še vedno na vrhu Zarja pred Primorjem vokotniku se je zbralo res lepo število ljudi. Na tribunah pa so se bolj izkazali gostujoči navijači, ki so nato pozno v noč proslavljali zmago. Na vrhu lestvice sta tako Juventina (ocena 8) in Staranzano, ki je premagal Rivignano, ki zdaj zaostaja dve točki. Sledi Mossa, zaosti la za Juventino peta v gosteh in 13. v celotnem prvenstvu. Sovodnje pa so doživele že tretji poraz na domačih tleh in šesti letošnji. V pivi amaterski ligi so vse tri naše predstavnice remizirale. Najbolj razburljivo je bilo na proseški Rouni, kjer so gledalci videli kar 6 zadetkov. Za Primorje (e) je to četrti remi pred domačo publiko. V Bazovici so domači navijači upali v nov uspeh Zarje (6) , saj so domačini povedli že v prvi minuti, gostje pa so nato le izenačiti. To je bil tretji prvenstveni remi na domačih tleh za Bazovce. Križani (6+) pa so brez zadetkov dosegli drugi remi v zadnjih treh srečanjih. Vrh lestvice ostaja nespremenjen: Zarja je še vedno prva, drugo je Primorje, četrta pa Vesna. Prihodnjo nedeljo bodo vsi igralci počivali zaradi velikonočnih praznikov. Prvenstva se bodo nato na- in Gajo (pričetek ob 10.30). Ostala zanimiva srečanja pa bi morala biti: Sovodnje - San Canzian, Vesna -Union in Reanese - Primorje. Statistični podatki - 5 srečanj, od katerih en derbi; 6 osvojenih točk(l zmaga, 3 remiji, 1 poraz); 6 danih in 6 prejetih zadetkov, 1 enajstmetrovke v korist, 1 proti, izključen 1. Zanimivosti - Juventina - Sovodnje 2:1. To ni rezultat dodatnega srečanja, temveč obračun letošnjih tekem med goriškima ekipama. Moštvi sta se letos namreč srečali trikrat. Prvič - septembra, v pokalu za amaterje so na domačih tleh slavili Sovodenjci z izidom 2:0. Strelca: Tomizza iz enajstmetrovke in Fajt Nato sta se ekipi srečah decembra v 11. kolu promocijskega prvenstva in zmagali so Štandrežci z zadetkom Trevisana iz prostega strela. Tretje srečanje pa je bilo v nedeljo. V nedeljo je tri zadetke za Primorje dosegel Pescatori, pred njim pa je tak podvig uspel petim igralcem: La Calamiti proti Venusu, Sir- Najboljši strelci: Miclaucich in Smilovich 15, Pescatori 13, La Calamita 12, Šircelj 11, Zocco, Osmanhodžič, Gregorič in P. Gergolet 10, Rebetz 9, Tomizza, Subelli in Lacoseljac 8. Postava tedna: št. 1 Zemanek (Vesna), 2 Bastiani (Juventina), 3 Tomšič (Sovodnje), 4 Tomizza (Sovodnje), 5 Tabai (Juventina), 6 Tommasone (Juventina), 7 Zucchi (Primorje), 8 Altarac (Zarja), 9 Pescatori (Primorje), 10 Montina (Juventina), 11 Tognetti (Zarja). ' E3. IZIDI IN LESTVICI Promocijska liga IZIDI 26. KOLA: Aiello - Flumignano 1:4, Cussi-gnacco - San Canzian 0:1, manzano - Torviscosa 2:1, Ponziana - Mossa 2:0, Ruda - Pro Fiumicello 1:0, San Luigi - Maranese 1:1, Sovodnje - Juventina 0:2, Staranzano - Rivignano 1:0. VRSTNI RED: Juventina in Staranzano 48, Rivignano 46, Mossa 43, Sovodnje 42, Aiello in Maranese 39, Manzano 38, San Canzian 37, Ponziana 36, Flumignano 35, Cussignacco 32, San Luigi 29, Ruda 21,'Torviscosa 13, Pro Fiumicello 11. PRIHODNJE KOLO (14. 4.): Juventina - Ruda, San Canzian - Sovodnje 1. amaterska liga IZIDI 26. KOLA: Basaldella - Opicina 2:1, Buiese -Vesna 0:0, Cividalese -"Tavagnacco 0:0, Medeuzza -Union 91 1:1, Pagnacco - Aurora 2:0, Pradamano -Reanese 0:1, Primorje - Torreanese 3:3, Zaraja - Foiga-ria 1:1. VRSTNI RED: Zaraja 48, Primorje 46, Basaldella 43, Vesna 41, Union 91 in Reanese 39, Pagnacco 37, For-garia, Cividalese in Medeuzza 35, Torreanese 33, Opicina 30, Tavagnacco 29, Buiese 27, Aurora 19, Pradamano 16. PRIHODNJE KOLO ( 14. 4.): Reanese - Primorje, Tavagnacco - Zarja, Vesna - Union 91. V 26. KOLU PRVE AMATERSKE LIGE Naše tri enajsterice tokrat vse neodločeno Zarja in Primorje sta doma osvojila samotočko - Vesna pri skromnem Buieseju igrala brez golov Zarja - Foigaria 1:1 (1:1) Strelec: Altarac v 2. min. ZARJA: Cocevari, Dussoni, Grgič, Štrukelj, Kalc, Sclaunich, Titonel (od 63. min. Ferlu-ga), Altarac, Prisco, Tognetti, Gregorič V nedeljo so zarjani na domačem igrišču iztržili le točko, a ostajajo še naprej sami na vrhu lestvice. Neodločen izid je povsem pravičen, kajti Zarja ni pokazala tiste igre, ki smo jo videli na prejšnjih tekmah. Tokrat so Ba-zovci zadovoljiti le v prvem polčasu, ko so že v drugi minuti prišli v vodstvo z Altarcem po lepi podaji kapetana Tognettija. Zgledalo je, da bo Zarja povsem nadigrala zmedene nasprotnike. Kmalu po golu je Altarac z volejem za las zgrešil vrata. V 14. minuti je bil spet na vrsti Tognetti, ki je lepo preigral dva nasprotnika in silovito streljal, vendar je vratar gostov strel ubranil. Igra je bila povsem v rokah zarjanov, ki so še nekajkrat ogroziti nasprotnikova vrata. V 45. minuti pa je prišlo do nepričakovanega preobrata. Iz prostega strela s kakih 35 metrov se je žoga najprej odbila od Zarjinega zidu, nato pa je isti igralec gostov z močnim strelom premagal vratarja Coceva-rija. V drugem polčasu smo prisostvovali grdi in neprivlačni igri, kjer ni mogoče omeniti niti ene dobre akcije ne na eni ne na drugi strani. Omeniti velja tudi, da je moral zaradi prekrška nad nasprotnikom domači igralec Kalc predčasno v slačilnico. (IZ) Primorje - Torreanese 3:3 (0:1) Strelec za Primorje Pescatori v 46. (llm), 53. in 59. minuti PRIMORJE: Babich, Braini, M. Stoka, Škabar, Leghissa, P. Stoka, Zucchi (od 80. min. Štolfa), Mislej, Miclaucich, Crevatin, Pescatori. Nihanja v igri Prosečanov postajajo zaskrbljujoča. Ce je bila to prej zaradi težav s poškodbami opravičljivo, pa so tokrat Proseča-ni nespametno zapravili važno priložnost. Primorje je v prvem delu zaigralo zaigrali brez pravega cilja. Terenska premoč in dolga posest žoge v vseh 45. minutah nista privedli do enega samega nevarnega strela na vrata Ta-vagnacca. Gostje so se brez težav branili in celo povedli v 16. minuti. Stanje se je le spremenilo v drugem polčasu. Branilec Torreaneseja je že v prvi minuti z roko zaustavil predložek Stoke in iz enajstih metrov je Pescatori izenačil. Ze v naslednjem napadu so gostje presenetiti rdeče-ru-mene in nepazljivega sodnika (žoga je šla med akcijo z igrišča) ter spet povedli. Domačini pa so spet našli pravo pot do vrat nasprotnikov. Najprej je iz ugodnega položaja v kazenskem prostoru netočno zaključil Leghissa, že v 53. minuti pa je Pescatori brezhibno izvedel prosti strel in spet izenačil. Na vodstvo ni bilo treba dolgo čakati. Spet je bil strelec Pescatori, ki je dosegel svoj tretji zadetek z zelo lepim volejem v 59. minuti. V nadaljevanju so Prosečani brez težav nadzorovali potek tekme in še nekajkrat nevarno ogroziti vrata Torreaneseja. Ko so že bili prepričani v zmago, pa je gostom uspel podvig in iz prostega strela so v 84. minuti dosegli tretji zadetek.. (SJvi) Buiese - Vesna 0:0 VESNA: Zemanek, Soavi, Pipan, N. Sedmak, Giovini, Leonardi, Lacoseljac, Grassi, Zocco, Žerjal (od 75. min. Ricci), P. Sedmak. Kaže, da kriška Vesna ne more zmagati proti ekipam, ki se borijo za obstanek v ligi. Tudi proti Buieseju so se Križani morali sprijazniti z delitvijo točk. Kljub temu, da ni bilo zadetkov, pa je bila tekma zelo privlačna. Križani so bili blizu zadetka že v prvi minuti, ko je domači branilec žogo nehote poslal za las mimo svojih vrat. Vesna je imela nato še tri izredne priložnosti. Prvič je Soavi korak pred gol črto žogo z glavo preusmeril preko gola, nato je bil po hitrem protinapadu pred vratarjem domačinov sam Zocco, ki pa je zgrešil vrata, tretjič pa se je izkazal domači vratar, ki je ubranil strel Zocca. Pet minut pred koncem prvega polčasa pa je Zemanek rešil svoja vrata z izrednim posegom in prestregel pot žogi, ki je letela v njegov zgornji kot. V drugem polčasu se je Zemanek zopet izkazal in močan strel z glavo odbil v kot. Nato so Križani stalno napadali do zadnje minute, vendar jim sreča ni bila naklonjena niti v 88 minuti, ko bi sodnik lahko dosodil 11-metrovko zaradi prekrška nad kapetanom Soavijem. (S. K.) ŠPORT -SE Torek, 2. aprila 1996 ___________________TENIS / MOŠKA B LIGA___________________________ »Mala« Gaja pokazala zobe »velikemu« Virtusu Na Padričah sta Jaka Božič in Aleš Plesničar premagala prva nosilca Bolonjčanov Izgubiti in biti srečni: je to mogoče? Na Pa-dričah je bilo v nedeljo natančno tako. Gajin teniski odsek je v srečanju drugega kola kvalifikacijske skupine italijanskega moškega ekipnega prvenstva proti bolonjskemu Virtusu - kljub porazu z 2:4 - doživel svoj veliki dan. Čemu veselje kljub neugodnemu rezultatu? Zaradi prepolnih stopnišč ob robu pokritih igrišč; zaradi fantastične zmage Aleša Plesničarja (na sliki) proti nasprotnikovi številki dva (nekako tako, kot če, denimo, 400. igralec na svetu premaga Samprasa); zaradi sanjskega prvega seta Boruta Plesničarja, zaradi utrinkov vrhunske igre v »ATP dvoboju« med Jako Božičem in Rigagnolijem, predvsem zaradi opojne misli, ki je iz točke v točko - in vse do zaključnih preizkušenj v dvojicah - vse bolj prevzemala naš tabor in gledalce, da lahko Gaja pripravi prvovrstno senzacijo, potem ko je dvoboj začela z edino željo, da ne bi doživela sramotne katastrofe. Res veliko zadoščenje, če vrh tega vemo, da so superfavorizirani gostje iz Bologne pred tekmo dajah vtis zdolgočasenih izletnikov, ki jim neobo-digatreba obvoz podaljša pot v turistični raj -zaključno fazo s šestnajstimi najboljšimi moštvi. Narobe, šesterica emilijskih profesionalnih dru-gokategomikov je na Krasu preživljala težke ure, čeprav sodeč po rangu ni bilo niti enega dvoboja, v katerem ne bi Startala kot izraziti favorit. Medtem ko je Gajin četrti mož Tiziano Del De-gan (C2) po hitrem postopku predal dvoboj z zanj premočnim dolginom Crocettijem (B4), se je v dvoboju Številk dva na sosednjem igrišču odvijala prava, dve uri in pol trajajoča drama. Aleš Plesničar (B4) je 'izkoristil začetno nonSalantnost Campidonica (B2), enega tridesetih najboljših B-kategorenikov v Italiji, in takoj povedel s 3:1. Campidonico je hitro spoznal, da pred sabo nima nebogljenega juniorja, kot si je mogoče mislil, in je z raznolikimi udarci povedel s 5:4, Aleš pa je v deseti igri predal set, potem ko je imel na voljo kar pet zaključnih žog za izenačenje. Toda od drugega seta dalje je naš mladi tenisač kot stroj vračal vsak nasprotnikov udarec in ga presenečal z »bombami« z osnovne črte, a tudi z lepimi voleji, ki so večkrat spravili na noge gledalce. Se pred koncem Aleševe mojstrovine je njegov brat Borut (Gl) v prvem setu z izrednim nastopom povsem nadigral Virtusovega Številko tri Postori-na (B3). V mislih gledalcev si je utiral pot sanjski obet: vodstvo v zmagah z 2:1 še pred nastopom Gajinega velikokalibrskega orožja, slovenskega reprezentanta Jake Božiča! Borut je v uvodnem setu ODBOJKA / DE2ELN1 FINALE MLADINCEV Premočna združena ekipa Espego že tretjič zapored osvojila deželni naslov Zdaj ga čaka Sisley - Koimpex (4.) ni zadovoljil Mladinke: prvaku Bmetersu seje dobro upiral le Koimpex, vValovke na 3. mestu Koimpex S preostalimi štirimi tekmami se je v nedeljo v Repnu zaključil deželni finale v ženski odbojki za kategorijo mladink. Zmagal je Bmeters, videmski pokrajinski prvak, kar ne predstavlja nobenega presenečenja, saj ekipo sestavljajo igralke, ki vse nastopajo v Cl ligi. Gre za mlado in zelo perspektivno skupino, ki ji veliki uspehi niso neznani. Iste igralke so namreč v lanski sezoni v kategoriji deklic osvojile absolutno tretje mesto na državnem finalu. Edine, ki so se Bmetersu solidno upirale in ki jih torej Videmčanke niso pregazile, so bile igralke Koimpex. Proti boljšim nasprotnicam so opravile res dober nastop in Bmeters je moral vseskozi igrati z najboljšo postavo, da je lahko strl odpor slogašic. Te so se potem v popoldanski tekmi pomerile Se s pordenonskim prvakom Domovipom in ga brez težav odpravile. Kljub utnijenosti (vse naše igralke so v soboto nastopile tudi na tekmi D lige) so zaigrale zbrano in umirjeno in s preudarno napadalno in obrambno igro tudi zasluženo slavile. S to zmago so tako osvojile drugo mesto na tem deželnem finalu, kar predstavlja za Slogo nedvomno velik in nepričakovan uspeh. Nas drugi zastopnik goriski prvak Val se je z Domovipom pomeril zjutraj. Po prvih dveh dokaj lahko osvojenih nizih so goriske igralke v tretjem sicer popustile, a nato v zadnjem zopet vzpostavile pravilno razmerje sil. S to zmago si je Val tudi priigral tretje mesto, saj je popoldne čakala le še tekma z Bmetersom, ki je bil seveda absolutno boljši. Tekmam je sledilo sicer skromno nagrajevnje, na katerem je podpredsednik deželnega odbora FIFA Graziano Dallarmi nagradil Bmeters s pokalom, ostale nastopajoče ekipe pa s plaketami. Nedeljski izidi: Koimpex - B Meters 0:3 (10:15, 7:15, 8:15), Val - Domovip Porcia 3:1 (15:5, 15:13, 11:15, 15:3), B Meters - Val 3:0 (5:8, 15:4, 15:4), Koimpex - Domovip Porcia 3:0 (15:3, 15:6, 15:7) Končni vrstni red: Bmeters 6, Koimpex 4, Val 2, Domovip Porcia 0. KOIMPEX: Babudri, Blažina, Furlan, Grgič, Kocjančič, Mamillo, Mauro, Molassi, Sosič VAL: Miklus, Černič, Zavadlav, Blasizza, Tomšič, Covi, Humar, Tosoratti, Uršič, Kocjančič, Zuccarino. (INKA) z odličnim serviranjem in dovršenimi napadi dokazal sebi in drugim, da ima vse možnosti, da se čimprej prebije med drugokategomike. V naslednjih dveh setih naš igralec žal ni vzdržal začetnega ritma, menda predvsem psihično. Za njegovega nasprotnika je bilo to konec nočne more in začetek preporoda. Pri rezultatu 2:1 za Virtus se je začel že kar težko pričakovani dvoboj med Številkama ena. Jaka Božič in Rigagnoli sta postregla z nastopom, kakršnega tržaškim ljubiteljem tenisa skoraj ni dano videti. Dvajsetletni Jaka je začel nekoliko obremenjeno, čutil je odgovornost, po prvem izgubljenem setu se je sprostil, dobil drugega, v napetem tretjem setu pa zmagal po tie breaku. Božič predstavlja za Gajo nedvomno posrečeno izbiro: ne le zato, ker je odličen igralec, ampak Se posebej, ker je resen, miren in skromen fant. Pred prvenstvom je sebe uvrščal nekje med kategorijama B2 in BI, v nedeljo pa je odpravil enega boljših Bi igralcev v Italiji. V igrah dvojic Bolonjčani niso dopustih novih presenečenj in tako dosegh zmago, za katero prav gotovo niso pričakovah, da bo tako težka. Gaja pa je doživela poraz, ki ima priokus velikega uspeha. (A. Koren) Gaja - Virtus Bologna 2:4 Del Degan - Crocetti 2:6, 0:6; A. Plesničar -Campidonico 4:6, 6:1, 6:3; B. Plesničar - Postori-no 6:1,1:6, 2:6; Božič - Rigagnoli 3:6, 6:2, 7:6; A. Plesničar/B. Plesničar - Rigagnoli/Tonioni 4:6, 4:6; Božic/Del Degan - Gampidonico/Postorino 4:6, 2:6. Ostali izid 2. kola: TC Padova - TC Firenze 0:6. Vrstni red: Firenze in Virtus Bologna 4, Gaja 1, Meran in TC Padova 0. Prihodnje kolo (14.4.): Firenze - Meran, TC Padova - Gaja. Združena ekipa 01ympie, Soče in Vala Espego je tretje leto zapored osvojila naslov mladinskega odbojkarskega prvaka Furlanije Julijske krajine. Tudi drugi dan deželnega finala v Torviscosi se je odvijal v znamenju absolutne premoči goriske šesterke. To, kar je pokazala, potrjuje dejstvo, da je danes slovenska goriška odbojkarska Sola daleč najboljša v naši deželi. Espego je bil za vse nasprotnike popolnoma nedosegljiv, saj jih je prekašal z vseh vidikov. Goriška Šesterica predvaja isti koncept igre kot Imsa v B2 ligi, za nasprotnike pa je bil nerešljiva uganka že močan servis v skoku Mateja in Simona Cemica, Danjela Sobana in Lorisa Maniaja (na sliki), ki se je v zanj neobičajni vlogi krilnega tolkača dobro dorezal. Espego je četveroboj osvojU brez izgubljenega seta, v drugem dnevu je namreč s 3:0 popolnoma brez težav odpravil se videmski VBU in Cordenons. Pozna se mtiniranost standardne šesterke, v kateri dva igralca že nastopata v B2 ligi, štirje pa v D ligi. Slabše se je na finalu odrezala združena ekipa Bora in Sloge Koimpex, ki je predstavljala tržaško pokrajino. Cordenosnu je iztrgala set, to pa je bilo tudi vse. Drašičevi fantje v Torviscosi niso pokazati, kaj znajo, saj bi bili lahko vsaj enakovredni obema furlanskima šesterkama. Cordenons je bil zasluženo drugi, v primerjavi s prejšnjo sezono pa je bil oslabljen, ker njegov najboljši maldinec že igra v B2 ligi s Pordenonom. Videmski VBU stalno nazaduje, res pa je tudi, da je bil to najmlajši finalist. V meddeželnio fazi se bo Espego že tretje leto zapored pomeril z mladinci državnega prvaka Si-sleya. Tekma bo 25. aprila ob 18. uri v Standrežu. Nedeljski izidi: Espego - VBU 3:0 (15:7, 15:9, 16:14); Koimpex - Cordenons 1:3 (15:3, 5:15, 7:15, 10:15); Espego - Cordenons 3:0 (15:4,15:12,15:5); Koimpex - VBU 0:3 (4:15, 5:15, 6:15). Končni vrstni red: Espego 6, Cordenons 4, VBU Videm 2, Koimpex 0. ESPEGO: Matej, Marko in Simon Cemic, Ma-niš, Plesničar, Soban, Devetak, Lutman, Brisco, Lukež, Mučič, Jelen, Braione. KOMPEX: Cuk, Ritossa, Šušteršič, Furlanič, Drasič, Micalessi, Furlani, Smotlak, Mauri. ODBOJKA / ZA KOIMPEXOVl ŠESTERKI Vonj po B2 ligi Šest kol pred koncem imata šest točk prednosti Več naših moštev izboljšalo svoj dosedanji položaj ODBOJKA / DRŽAVNE LIGE Moška B2 liga IZIDI 20. KOLA: Cavriago - Concesio 3:1 (9:15, 15:10, 15:13, 17:15), San Miguel - Bussolengo 0:3 (16:17, 12:15, 16:17), Sassuolo - Imsa 3:0 (15:8, 15:4, 15:13), Volley Pordenone - Cervo 3:0 (15:8,15:9,15:8), Isola - Marconi 3:0 (15:7,15:10,15:8), Modena - Sedico 1:3 (7:15, 7:15, 16:14, 11:15), Asola - Carpi 3:0 (15:10, 15:6,15:5). VRSTNI RED: Sassuolo 36, Bussolengo 34, Sedico 26, San Miguel 24, Cavriago in Marconi 22, hnsa, Isola in Asola 20, Volley Pordenone, Concesio in Modena 16, Carpi 6, Cervo 2. PRIHODNJE KOLO (13.4.): Imsa - Isola Moška Cl liga IZIDI 20. KOLA: Fosso - Cessalto 3:1 (14:16, 15:3, 15:12, 16:14), Flebus Povoletto - Koimpex 1:3 (15:13, 13:15, 11:15, 6:15), Laguna Light - S. Giustina 3:0 (16:14, 15:0, 15:9), Ponte n. Alpi - Mogliano 0:3 (8:15, 2:15, 4:15), Legnago - Nova gens 0:3 (11:15, 7:15, 6:15), Fincantieri - Vivil 3:0 (16:14, 15:13, 15:7), Pallavolo Trieste - Soča Sobema 3:0 (15:6,15:11,15:13). VRSTNI RED: Mogliano 36, Laguna Light 32, S. Giustina 30, Koimpex 28, Pallavolo Ts in Ponte n. Alpi 22, Soča Sobema in Fincantieri 20, Fosso 18, Cessalto 16, Nova Gens 14, Vivil in Flebus Povoletto 10, Legnago 2. PRIHODNJE KOLO (13. 4.): Soča Sobema - Fosso, Koimpex - Laguna Light. Ženska Cl liga IZIDI 20. KOLA: Codogne - VoIley 93 3:0 (15:11, 15:7, 15:4), Cordenons - Koimpex 0:3 (9:15, 6:15, 12:15), Kennedy - Fontane 3:2 (15:6,14:16,10:15,15:9, 15:9), Conegliano - Gemona 3:0 (15:11, 15:7, 15:7), Ca-vazzale - Porcia 3:0 (15:9,15:6,15:11), BMeters - Batta-glino 0:3 (15:17, 10:15, 11:15), Bor Mercantile - Dolo 3:1 (16:17,15:11,15:9,15:13). VRSTNI RED: Battaglino 34, Koimpeoc 32, Porcia 30. Conegliano 28, Cavazzale 26, Cordenons 24, Codogne 22, Volley 93 16, BMeters, Dolo in Bor Mercantile 14, Gemona in Kennedy 12, Fontane 2. PRIHODNJE KOLO (13. 4.): Koimpex - Kennedy, Porcia - Bor Mercantile Slogini tretjeligaški ekipi sta Sest kol pred koncem vse bližji uresničitvi velikega cilja - napredovanja v B2 ligo. Sainova dekleta so po nadvse pomembni zmagi v Cor-denonsu ostala sama na drugem mestu, ker je Porcia nekoliko nepričakovano izgubila v Cavazzaleju. Od vodilnega Battaglina jih ločita le dve točki, Sesterka iz Verone pa bo v predzadnjem kolu morala proti na Opčine, tako da za slogaSice niti prvo mesto ni nedosegljivo. Kar pa je najvažnejše, še naprej imajo šest točk prednosti pred petou-vrščenim Cavazzalejem. Gladek sobotni uspeh je bržkone Se utrdil samozavest Koimpexovih odbojkaric, ki kljub težavam s poškodbami in zdesetkanostjo postave (samo sedem igralk) igrajo zdaj s skoraj enakim učinkom kot v prvem delu sezone, ko so bile dolgo časa na prvem mestu. Toda po isti poti zdaj stopajo tudi fantje, ki sicer ne morejo več posegati v boj za najvišja mesta, a so prav po sobotni zmagi v Povolettu povečati svojo prednost nad pe-touvrščenim Ponte nelle Alpi (še mora priti na Opčine), ki je po pričakovanjih klonil pred Moglianom. Tako kot dekleta imajo tudi Blahutovi fantje zdaj šest točk prednosti. Nespremenjen ostaja tudi položaj Imse in Soče Sobema. Naš goriški dmgotigaš je po porazu na igrišču vodilnega Sassuola sicer zdkmil na 9. mesto, aima-še vedno sa- mo štiri točke zaostanka za cetrouvrščenim San Miguelom. Soča Sobema v Trstu proti nepredvidljivemu Pallavolu ni igrala dobro, toda še naprej lahko naskakuje Šesto mesto, od katerega jo ločita le dve točki. S serijo zmag so svoj položaj izboljšali tudi vsi naši deželni ligaši, valovke pa so si celo zagotovile uvrstitev v končnico za napredovanje dve koti pred koncem rednega dela. Za to imajo največ zaslug slogašice z nepričakovano zmago proti Fiumicellu. Val bi si, kajpak, tudi brez te pomoči skoraj gotovo zagotovil nastop v play offu, toda uspeh slogašic pride zelo prav trenerju Go-ričank Jerončiču, ki bo lahko tako temeljiteje pripravil svoje igralke na odločilne nastope za prestop v C2 ligo (proti Satec Gomma Pordenon in Boem & Paretti Videm?). Čudne stvari se dogajajo na vrhu moške C2 lige: drugouvrščena Porcia in tretjeu-vrščeni Buia sta doživela drugi zaporedni poraz. 01ympia CDR ima tako zdaj le Sest točk zaostanka za drugim mestom, Bor For-tarde pa se je približal 6. mestu, ki ga zaseda tržaški Prevenire. Za lep podvig so z zmago v Tarcentu poskrbele sokolovke, 01ympia K2 spori pa se je tudi zaradi tega rezultata povzpela na 3. mesto, a še naprej z osmimi točkami zaostanka za Torriano, ki bo skupaj z Marti-gnaccom bržkone napredovala v višjo ligo. ODBOJKA / DEŽELNE LIGE Moška C2 liga IZIDI 20. KOLA: Buia - Eltor 1:3 (15:5, 15:17, 6:15, 7:15), Torriana - Prata 2:3 (15:12, 8:15, 10:15, 15:10, 11:15), VBU - Grado 3:2 (15:12, 15:9, 6:15, 3:15, 15:13), Porcia - Itely 0:3 (12:15, 13:15, 13:15), Mossa - Prevenira 3:1 (5:15, 15:8, 15:12, 15:1), Bor Fortrade - Rojalese 3:0 (15:9, 15:7, 17:15), Maniago -01ympai Cdr 0:3 (6:15,12:15,11:15). VRSTNI RED: Eltor 38, Porcia 32, Buia 28, Rojalese in 01ympia CDR 26, Prevenire 22, Bor Fortrade, VBU in Itelv 20, Grado 16, Torriana 14, Mossa 8, Prata 6, Maniago 4. PRIHODNJE KOLO (13. 4.): 01ympia cdr - Torriana, Prevenire - Bor Fortrade. Ženska C2 liga IZIDI 20. KOLA: Tarcento - Sokol 1:3 (9:15, 15:11, 13:15, 7:15), Vivil - Asfjr 3:0 (15:3, 15:1, 15:12), 01ympia K2 Šport - Cus 3:0 (15:11,. 15:7, 15:12), Del Doge - Rivignano 3:0 (15:11, 15:10, 15:13), Fiume Veneto - Farra 3:1 (15:8, 15:3, 9:15, 15:6), Mercato di Selz - Torriana 0:3 (10:15, 11:15, 5:15), Dragon Pub - Martignacco 0:3 (2:15, 16:17, 8:15). VRSTNI RED: Martignacco 36, Torriana 34, 01ympia K2 Spori, Tarcento in Vivil 26, Fiume Veneto Del Doge 22, Sokol 20, Mercato di Selz 18, Farra 16, Dragon Pub 12, Asfjr in Rivignano 8, Cus 6. PRIHODNJE KOLO (13. 4.): Sokol - Del Doge, Asfjr - 01ympia K2 Šport Ženska D liga IZIDI 15. KOLA: Morarese - Gonars 0:3 (2:15, 8:15, 11:15), Virtus - Altura 3:0 (15:10, 15:11,15:10), Ved Zadružna banka - SGT 3:0 (15:11, 15:7, 15:13), Sloga - Fiumicello 3:1 (15:9,15:1, 10:15,15:10). VRSTNI RED: Gonars in Val Zadružna banka 24, Fiumicello 18, Virtus 16, Sloga, Altura in SGT 12, Koimpex 8, Morarese 2. (Val in Virtus imata tekmo več) PRIHODNJE KOLO (13. 4.): Pro Fiumicello - Koi-mex, Gonars - Sloga. Torek, 2. aprila 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO / Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.-20.4: Odločiti se boste morali med vrednotama, ki vas bosta privlačevali v enaki meri, kot vas bosta odbijali Zares težka odločitev; vmte torej kovanec in računajte na srečo. BIK 21.4-20.5.: Odločno boste brali od opravka do opravka ter uspešno izpolnili vse svoje današnje načrte. Ampak nikar ne načrtujte novih, vsaj ne dotlej, dokler ne napolnite svojih akumulatorjev. DVOJČKA 21.5. - 21.6.; Službena godlja. Id se vleče čez vsako znosno mero, vam bo končno zlezla vrh glave. Odgovornim ušesom boste jasno in glasno povedali, kar jim gre, in si izborili občutno prednost. RAK 22. 6. - 22. 7.: Vas poletbo vnajvecji meri odtisen od vprašljive dobrohotnosti sodelavcev, zato si boste omisEi sijajen izgovor. Nihče vam ne bo odrekel pomod, niti tisti, ki jo potrebujejo sami. LEV 23.7. - 23.8.: Ideja, ki vas je zadnje čase držala pokonci, se bo sesula v prali. Kljub temu boste ohranili ravnodušnost, saj se boste zavedali, da prihaja pomlad, z njo pa obilje novih, Se boljših. DEVICA 24 8. - 22.9.; V vašo dušo se bo vrinil temačen oblak. Ne žrite se zaradi napak, ki ste jih zagrešili nehote, kajti kdor pogreši z dobrim namenom, se pospešeno ud; napredek brez napak je zgolj navidezea TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Prepričani boste, da iščete družbo zaradi tega, da bi pregnali osamljenost, vendar bo resnica povsem drugačna: pravzaprav iščete nekoga, ki bi vam brez zavisti potrdil, da ste na pravi poti. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Misel na prihodnje uspehe vas bo zelo pomirjala, ampak nikjer ni rečeno, da boste zares Zeli. Kdor slabi zgolj za setev, potem pa dvignjenih rok cato na ugodno vreme, je pogosto razočaran. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Vaše misli bodo nadvse lutidne, zato nikar ne omahujte, ko se bo treba spopasti s težavo, ki se vam postavlja na pot. Prej se boste spoprijeli z njo, prej boste nadaljevali Zidane volje. KOZOROG 22.12. - 20.1.: Prihajate v obdobje, ko se bodo v vas zaceli izmenjavati povsem nasprotnjo-d vzgibi. Ce boste ohranili mimo kri in trezen razum, se boste izmazali iz še tako zapletenega položaja. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Sodelavd vas bodo zaradi uspehov malone občudovali, zato se bodo radi motali okrog vas in vas spraševali po receptu. Nič hudega, če se ga ne zavedate; pomembno je, da deluje. RIBI 20. 2. - 20.3,: Presedlo vam bo vsakdanje ponavljanje istih opravil in izgovarjanje enakih besed in fraz, zato se boste začeli nagibati k bolj dinamičnim poklicem. Ne bojte se novih izzivov. NA NASLOVNICAH NI PROSTORA ZA MAPONNO Revija Elle po meri Kitajcev Prodaja različice vodilnega modnega časopisa cveti ŠANGHAJ (Reuter) - Kljub strogemu nadzoru medijev prodaja kitajske različice vodilnega modnega časopisa Elle cveti, saj se kitajske ženske čedalje bolj zanimajo za modo. Pariški Elle je leta 1988 uspelo dobiti dovoljenje za izdajanje revije na Kitajskem v sodelovanju z državno založniško hišo, kar se je posrečilo le maloštevilnim tujim revijam. Časopis vodi šanghajska prevajalska založniška hiša iz stare vile v predelu Šanghaja, ki je nekoč pripadal Franciji, njegov direktor Luo Zhaotian pa je za-dovoljen z naraščajočo prodajo revije, ki izide vsak drugi mesec. »Trenutno prodamo 250 tisoč izvodov, pričakujemo pa, da se bo številka do konca leta povečala na tristo tisoč,« načrtuje Luo. Zatrdil je, da si številne tuje revije prizadevajo dobiti dovolje- nje za izhajanje na Kitajskem, vendar doslej še nobeni ni uspelo. Po njegovih besedah si dovoljenje najlažje priborijo tehnično usmerjeni časopisi, najtežje pa revije, ki pišejo o vsakdanjem življenju. Tako je preboj uspel le Miški Mikiju Walta Disneyja in nekaterim računalniškim revijam. Kitajska Elle z naslovnicami, s katerih se smehljajo najslavnejše zahodne manekenke, dramatično izsto- Iz narkoze v nezavest RIO DE JANEIRO - Med operacijo slepiča je zdravnik neke brazilske klinike ustrelil svojega kolega. Kot so včeraj poročali tamkajšnji časopisi, je 60-leten kirurg brez vidnega razloga potegnil pištolo in trikrat ustrelil proti anestezi-stu, ki je med operacijo nadzoroval narkozo pacienta, ki so mu pravkar operativno odstranjevali slepič. Dva kirurga, ki sta sodelovala pri operaciji, svojega ranjenega kolega nista več uspela rešiti: Se v operacijski dvorani je podlegel poškodbam. Kirurg-morilec pa je takoj po dejanju pobegnil in policija ga, vsaj za zdaj, še ni izsledila. Ker operacija slepiča še ni bila končana, so morali poklicati drugega anestezi-sta. Pacient, ki se je po streljenju prebudil iz narkoze, je zaradi tega pokola takoj padel v nezavest. Po pričevanjih kolegov je v ozadju tega umora neki posloven spor med zdravnikoma, ki sta bila solastnika klinike. pa med nekakovostnimi in neprivlačnimi časopisi, ki polnijo stojnice na ulicah kitajskih mest. Trenutno izhaja na 150 straneh, med katerimi so cele strani namenjene barvnim oglasom za mednarodne kozmetične Leta 1988 je pariška Elle dobila zeleno luč za prodor na nov trg, kar se ji je bogato obrestovalo izdelke in obleke. Elle, ki predstavlja vir zaslužka za oglaševalce na razvijajočem se kitajskem trgu, je finančno daleč najuspešnejša revija na Kitajskem s tujim kapitalom. Večino materiala direktor Lou s sodelavci izbere iz Ellinih izdaj po vsem svetu, trideset odstotkov prispevkov pa nastane na domačih tleh z domačimi manekenkami in fotografi ter z oblekami, ki se prodajajo na Kitajskem. Kitajska Elle namreč zlasti poudarja oblačila; revija je polna fotografij lepih manekenk in prekrasnih oblačil, drugi članki pa se izogibajo kočljivim temam. V zadnji številki so na primer objavili članke o damskih torbicah italijanskega oblikovalca Gianfran-ca Ferreja, intervju s slavnim kitajskim slikarjem in zgodbo o pohodu Calvina Kleina na »parfumski trg«. »Medtem ko revija Elle po svetu objavlja večinoma članke o Zenskih vprašanjih, na Kitajskem poudarjamo modo in izbiramo teme, ki so blizu kitajskemu bralcu,« je pojasnil Lou. Po njegovem mnenju med Zahodom in Kitajsko obstajajo razlike v razmišljanju, zato v reviji ni prostora za ekstreme. Tako na primer Elle ne objavlja pohujšljivih Ma-donninih slik, saj jih po Lo-ujevem mnenju Kitajci ne bi odobravali, pepričan pa je, da enako čutijo tudi mnogi zahodnjaki. X KIRURGINJA LONČARSKA OBRT JADRANSKI OTOK PISEC OLJACA POLOŽAJ TELESA JUNAK WALTERJA SCOTTA JANEZ ERŽEN LEVI PRITOK TIBERE PRILJUBLJENA POPEVKA GRŠKA. ČRKA PREGOVOR PRITISK ZMAGO JERAJ AVTOR: LUKA PIBER ARZENOVA RUDA ODPRTINA V STENI KILOAMPER HRIBOVJE V ZAH. EVROPI NAUKO RAZVOJU DUMASOV MUŠKETIR SL.DR2. PRVAK V HOKEJU NA LEDU DVOJNA POTEZA V ŠAHU PREVAJALEC V SLOVENŠČINO ACETAT. CELULOZA KRAJ PRI TOLMINU 'REBUSAT0S1 STEBRA GRŠKI OTOK CESKI GOSPOD IZPUUC IZTISNJEN ZRAK SLMATEM. (MILAN) CITROENOV AVTO RADO CASL PREBIVALKE DANSKE SL. SLIKAR (IVAN) VERGILOV JUNAK M. IME GRAFIK JUSTIN ŽLAHTNI PLIN ŽUŽELKA RAZUM DESNI PRITOK RENA V ŠVICI SL POET (MATJAŽ) ČAROVNIK ŽIME TELOVAD. ORODJE PODZEMNI HODNIK KAMNITA GMOTA LADJA, KI VOZI CEZ OCEAN KOZJE PARJENJE ESTONEC KAREL ERBEN PAS PRI KIMONU SL. SLIKAR (NIKOLAJ) RAMAZZOTI TONE PAVČEK VZHODNA NEMČIJA ŽIVILSKI DELAVEC NIZ V TENISU ZARJA VELIK GORSKI VRH - OMAMNOST SULTANOV URADNIK IGOR DEKLEVA JAN NERUDA GLASBENI VENČEK VIR TOPLOTE ZA KUHANJE KURIVO ZA VISOKE PECI ANTON OCVIRK REKA V ZAHODNI MAKEDONIJI STARO IME ZA RADON OZEK KOS BLAGA WtLL ‘NOHN ‘v>ncrw ‘ov ‘SitCKt '1N3DO ‘jagnaoAšt ‘tnzaA TSONlOdO VNLLH ‘dl ‘som ‘8339 ‘3X TS3 ‘mravd MSNV30OSNVta ‘S3NI ‘3VN '33ZNVH '3WV ‘033 ‘033V)t ‘3>lNVa ‘08 'Hva ‘NVd ‘VMVU ‘VZV1N3 ‘UHV33 ‘l33HN3A03S0d ‘V0V808 ‘Z1H3H VlldMlO lOUABJOpOA :A3JJS3^ m RAi 3 slovenski program ® RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Livia Azzari-ti, Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: La risaia (dram., It. ’55, i. E. Martinelli) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.40) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury) Dnevnik, 13.55 volilna tribuna Film: La gnomo-mobile (fant., ZDA '87, i. T. Lovvell, W. Brennan) Mladinski variete Solleti-I co, vmes risanke (»M Nan.: Zorro lETril Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme, dnevnik in Šport Variete: Luna Park - La zingara (tel. 0769/73921) Aktualna tema: II fatto Aktualna odd. o politiki: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevmik Aktualna oddaja: Alle origini deli’ uomo - Izvor človeštva (vodi Paolo Frajese) Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Maestrissimo, 0.40 Green Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: La croce di fuoco (dram.,. ZDA ’47) I RAI 2 7.00 9.30 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 18.00 18.20 18.45 19.45 19.50 20.30 20.50 22.45 23.30 Varjete za najmlajše Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih, ekologija v gospodinjstvu TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, volilna tribuna, 13.50 rubrika o braju knjig, Quante storie flash Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualna odd.: L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Dnevnik in Šport Nan.: Ispettore Tibbs Predstavitev Tg Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 Film: The Innocent (krim., VB ’93, i. A. Hopkins, I. Rossellini) Aktualni odd. : Compa-gni di banco - Sošolci, 23.10 Mixer mladih Dnevnik in vreme ^ RAI 3 6.00 9.00 10.30 12.00 13.00 14.00 14.50 15.30 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.45 23.50 0.30 1.10 Juteanji dnevnik, Drobci Film: Angelo (kom., ZDA ’37, i. M. Dietrich) Oddaje Videosapere: Vstop prost, Kinemato-jgrafija, Media/Mente, Zdravje, Potovanje po i Italiji, Filozofija, Znanstveni dnevnik, itd. I Dnevnik, 12.15 rubrika I Telesogni Kljub vsemu moja Italija, 113.35 VideoZorro Deželne vesti,dnevnik I Volilna tribuna Šport: smučanje, 16.30 gimnastika Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. odd. Geo | Variete: La testata j Dnevnik, deželne vesti Volilna tribuna | Aktualno: Chi l’ha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Volilna tribuna Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario §8 RETE 4 ITALIA 1 8r Slovenija 1 U Koper 7.30 12.30 13.30 14.00 15.30 17.40 19.50 20.30 22.15 0.15 1.00 Nad.: Piccolo amore, 8.00 nan. Moonlighting, 9.00 Un volto, due don-ne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Nad.: Sentieri Film: Madame Sousatzka (dram., ZDA ’88) Aktualne teme: Giorno per giorno - Volitve dan za dnem, vmes dnevnik Variete: Game Boat Nogomet: Bayern Miin-chen-Barcellona (pokal UEFA) Film: Ossessione d’ amore (dram., Sp. '89, i. S. Stone, C. Rvdell), vmes (23.30) dnevnik Tg4 Pregled tiska Film: Stric Vanja (dram., It. ’95, i. L. Bartoli) |sj CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.15 14.45 16.00 16.25 18.00 20.00 20.25 20.40 22.40 23.15 1.30 1.45 2.00 2.30 3.00 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponoviterd Aktualno: Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Variete: Papi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Nan.: Robinsonovi j Variete: Časa Castagna Variete za najmlajse Bbn Bum Bam in risanke Nan.: Viaggio fantastico Kviza: OK, il prezzo e giusto (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Lello Arena, Enzo Jacchetti) Film: La mia rivale (dram., ZDA ’94, i. T. Spelling, Kellie Martin, Valerie Harper) Večerni dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Variete: Papi quotidiani Striscia la notizia Pregled tiska Nabožna oddaja | Pregled tiska 6.10 9.05 9.15 11.25 11.30 12.25 12.45 13.00 14.30 16.05 16.20 18.30 19.05 20.30 23.00 0.00 1.10 3.00 Otroški variete Aktualno: Secondo noi Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Planet Nan.: TJ. Hooker Odprti studio Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Šport studio Otroški variete Ciao ciao parade in risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne (vodi A. Marcuzzi), 15.05 Generazione X (tel. 0369/56135) Aktualno: Planet Nan.: Bayside School, 16.45 Beverly Hills, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper - Prihaja moja sestoična Variete: Re per una notte (vodi Gigi Sabani). Aktualna oddaja: Patti chiari (vodi P. Liguori) Italija 1 šport Nan.: Super Vicky, 1.50 Bronx Zoo Film:Safari Express (It., ’78, i. G. Gemma) Videostrani Japonske pravljice Cyrano de Bergerac, Digby, največji pes na svetu, pon. filma Poročila BH Lingo, pon. tv igrice Moj prvi video o ..., 2. del izobraž. oddaje Obzorja duha Jaelini prijatelji, izraelska drama Mostovi, ponovitev TV Dnevnik 1 Kljukčeve dogodivščine Afriške živali, 5. del Jekleni jezdeci, 2. del Kate in Allie, 14. del Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2 Brez žensk ne gre, 4. del Dosje Roka Rocka Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik 3 Poslovna borza Na prostosti, 3. del nadaljevanke Poročila Slovenija 2 S TELE4 m 19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio rclfl Oddaja o živalih Mm Dokumentarec n Nan.: Scienza contro cri-mine BES Gospodarstvo UI2J Odprtri prostor (#) MONTECARLO 13.00 14.00 15.35 18.30 19.15 20.30 22.30 1.10 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Film: Amore e desiderio (dram., ZDA ’63) Variete: Tappeto volante Nan.: Parker Levvis Aktualno: Zona blu Film: La časa stregata (kom., It. , i. R., Pozzetto) Film: La luna (dram., It-ZDA 79, i. V. Lazar) Nan.: Hitchcock, 1.45 Agencija Rockford 9.00 Euronevvs 11.00 Sedma steza 11.30 Osmi dan 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 Tekmovalci, 2. del Širjave Nedeljskih 60 Kralj Edip, operni oratorij Koncert simfoničnega orkestra NHK iz Tokija, 2. del Analitična mehanika Brez žensk ne gre, 3. del Doktor Finlay, 2. del Včeraj, danes, jutri Po Sloveniji Gora ljudi v modrem, francoska dok. oddaja Videošpon V žarišču Munchenčana v Hamburgu, 1. del serije Rezija: Rolf von Sydow. Igrajo: Uschi Glas, Elmar Wepper, Enzi Fuchs, Flori-an Stubenwoll in drugi. Založništvo v tranziciji Somrak stoletja: Vittorio Mussolini, Film in fašizem, francoski dok. film Spevni odsev Indije Euronews Euronevvs Goli Evrope, pregled najpomembnejših evropskih državnih prvenstev »11 piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV šola Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika Vsedanes Tv šola Euronevvs Dokumentarna oddaja Alpe Jadran Dialogi - oddajo pripravlja Maurizio Bekar Vsedanes Sconfini Nočni sodnik, tv serija M Hrvaška 1 7.30 8.15 10.00 10.05 10.45 10.55 11.00 11.30 12.00 12.15 12.40 14.35 15.05 15.10 15.45 16.15 16.45 17.45 18.15 18.50 19.30 TV koledar Santa Barbara, 1225. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Portret znanstvenika: Blaise Pascal Življenje po Georgesu Aktulanosti Hrastov gozd Ortoški program Zgodbica Iz arhiva majhnega sveta Poročila Ljubezen, 214. del serije Stalag 14, ameriški film, 1953 Rezija: Billy Wilder. Igrajo: William Holden, Don Taylor, Otto Premin-ger, Robert Strauss in drugi- Otroški program Gusarji, 2. del Poročila Portret znanstvenika Hrastov gozd Otroški program: Majhen veliki svet Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 91. del nadaljevanke Kolo sreče Vaša denarnica Dnevnik 20,10 20.55 22.15 22.35 Koprivnica v vojni, dokumentarna oddaja TV parlament Dnevnik Slika na sliko 23.05 Napačni spomini, angleški dok. film A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasbenih šol; 21.05 Igra; 21.49 Medigra; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Nočni pr. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.40 Obvestila; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrtite uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22,00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Psalm; 17.45 Izšlo je; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.30 Ars acustica; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19,00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7,00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;7.40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Nasveti s področja civilnega prava; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17,15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19,30 Večerni pr. z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 32-322; 9.35 Pred mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Ci sia-mo; 18.45 Nova Itaka; 19,15Siglasingel. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Zgodovina prehrane; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Davčni izvedenec svetuje; 14.40 Soška fronta 1915-1918; 15.05 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Partizanski miting št. 6: Hej, tovarišil (A. Rustja); 18.50 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Partnerski magacin. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. posmi predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI 20 Torek, 2. aprila 1996 ^. SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER , .. SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 6jO m. sobota nija: Oblačno bo, padavine )qo okrepile" in razširile Slovenije___________ se bodo okrepile ... nad vso Slovenijo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, naj višje dnevne od 1 do 5 stopinj C. Sosednje pokrajine: Padavine se bodo razširile nad vse sosednje pokrajine. Na območju Alp bo snežilo, drugod večinoma deževalo. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.40 in zašlo ob 19.32. Dan bo dolg 12 ur in 52 minut. Luna bo vzšla ob 18.06 in zašla ob 5.46. Scip bo 4. aprila, ob 02. uri in 7 minut. .J V- O S SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 100 Rogla 120 Golte 80 Vogel 160 Krvavec 120 Velika Planina 110 Kanin 210 Cerkno 80 Danes: ob 3.41 najnižje -40 cm, ob 9.37 najvišje 36 cm, ob 15.35 najnižje -43 cm, ob 21.50 najvišje 51 cm. Jutri: ob 4.08 najnižje -47 cm, ob 10.09 najvišje 38, ob 15.02 najnižje -43 cm, ob 22.15 najvišje 54 cm. Veliko ljudi se bo slabo počutilo, nemirni bodo, utnr~ ni, razdražljivi in potrti. 1 di spali bodo slabo. =BI2 O o KRANJSKA GORA _ -i/i ° Na Veliki Planini vozita samo nihalka in sedežnica. Na drugih omenjenih smučiščih pa naprave danes obratujejo. Na Vodu je odprt :aške proge: MariborsKo , Rogla, Krvavec, Golte, bratu jejo, ;raben. Tekaške ohorje, Velika in Soriška Planina, Cerkno. Sankališča: Mariborsko Pohorje, Rogla, Krvavec. Smučarski avtobus: Manborsko Pohorje, Roda, Kohla, Vogel, Velika Planina, Kanin in Cerkno. Dostop na Mariborsko in Ribniško Pohorje ter Roglo je možen z zimsko opremo. -j L TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH °C 500 m 3 1000 m 1 1500 m 0 2000 m -3 2500 m -6 2864 m -8 10-40 cm 150 cm 200-230 cm Snežna odeja je pokrita s skorjo, ki se v visokogorju, predvsem v osojah, predira. Na skorji je ponekod nekaj centimetrov rahlega, suhega snega. Snežna odeja je dokaj dobro utrjena, zato je tveganje pred snežnimi plazovi majhno, 1. stopnje. Le v visodogorju Julijskih Alp, kjer so območja napihanega snega, je tveganje malce večje, 2. stopnje. j ■ TRŽIČ 0/*2 CEDAD-^^ O . OVIDEM - K 6/10 GORICA GORICA Q 6/9 A O POSTOJNA VvL rf TX /-n o/3 VVKIVA p. , 7/10 PORTOROŽ UMAG ^ —» J opatija SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Amnesty International obsodil zadržanje oblasti do domorodcev SYDNEY - Amnesty International je obsodila avstralsko sodstvo, da sistematično diskriminira domorodce. To izhaja iz letošnjega poročila te mednarodne organizacije, ki je ugotovila, da je avstralsko sodstvo krivično do domorodcev. Na zatožni klopi pa se je poleg sodstva znašla tudi policija. Vsekakor pa je glede na prejšnje poročilo pred štirimi leti Am-nesty Intemational priznala, da so vseeno avstralske oblasti izboljšale svoje zadržanje do domorodcev. Lutke zamenjali za trupla DŽAKARTA - Od 78 zoglenelih trupel, ki so jih našli med ruševinami prodajnega centra v Bogorju pri Džakarti, je bilo le deset resničnih trupel, druge so bile le lutke, ki so jih reševalci zamenjah za prava trupla. Do požara je prišlo v Četrtek zjutraj, ko je bil zaradi inventure center zaprt, tako da je bilo v njem le 249 uslužbencev. Zupan Edi Gunardi in direktor centra sta povedala, da še vedno pogrešajo deset oseb. Zaradi pijanega vojaka alarm pred Belo hišo VVASHINGTON - V noči na nedeljo je pijani pripadik ameriške moranriške pehote poskušal preplezati ograjo parka Bele hiše. Varnostniki so 21-letnega marinca aretirali, niso pa posredovali njegovega imena. Prav tako ni znano, ali je bil oborožen. Vsekakor je predstavnik za tisk Bele hiše navedel, da vojak bržkonem ni bil nevaren in da je vse skuhal, ker je bil pijan. V Beli hiši prebiva v teh dneh samo predsednik Clinton, ker sta žena Hillary in hci Chelsea na devetdnevni misiji po Evropi. Kit blokiral pristanišče DUBLIN - Ribici severozahodnega irskega otoka Tory od nedelje ne uspejo izpluti iz svojega pristanišča, ker je prav pred vhodom poginil kit, ki je bil dolg kakih dvajset metrov, tehtal pa je veC kot 30 ton. Kot so sporočili naravovarstveniki, je bil kit ranjen in je krvavel, ko je zaplul na plitvino pred pristanišče. Vsak C as bi morala k otoku pripluli ladja irske obalne straže, ki bo poskušala izvleči mrhovino s plitvine. Reševalci avstralske Zlate obale so morali reševati same sebe Med prikazom svojih veščin sta trčila čolna reševalcev z avstralske Zlate obale, tako da enega pogrešajo, drugi pa so se rešili. (AP) Pisana revija newyorških modnih ustvarjalcev Kreator Bob Mackie je na nedeljski reviji v New Vorku pokazal tudi ta elegantni model iz rdečega krepa, ki se očitno zgleduje po evropski modi (Telefoto AP)